ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike VOL. XXXVm__LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 29, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 185 Zadnje vesti Lepo solnčno vreme z najvišjo temperaturo 81, najnižjo 60 stopinj je napovedano za da-•jes. Toda tudi oblačno za popol-morda z dežjem. Isto trdi genska postaja v Washing- Orkan Janet razsaja v Mehi-že je pustU za seboj 200 mrt-Prebivalstvo kraja Tampico, 81 se še ni opomoglo od zadnjega neurja s strahom gleda v bližjo bodočnost. Stanje predsednika Eisenhow-je dobro. Republikansko Jodstvo je sklenilo, da ne bo potrebno posebno sklicanje kon-8j*esa, ki naj izglasuje prenos rvf5 na P^Pre^^^a- wanes so se na posestvu senata demokrata Johnsona v lexasu sestali trije demokratski V^ki: Johnson, Rayburn in ' Stevenson. Gre za pripra-ve za volitve v letu 1956. Danes so se začele prve dr-^yno-zborske volitve v Indone-fl- Indonezija je bila popreje ^emska kolonija. Spričo za- litv Sti prebiva,stva bodo volit!6 ,tra^ale mesec dni. Pri vo-» ^ gre za to v prvi vrsti kak-J vpliv imajo domači komu- gre v Španijo diktator-f^^nca, to je bila najnovejša x * iz Argentinije. Nova vlada pgentiniji je objavila uspehe ^Jskav po Peronovih privatnih /^ovanjih. Nova vlada trdi, da Had Peron ^ud ženskar, da je SvakS 18211:05110 živel je bil bil ** Poročen. Prva žena je 192» ljica' M J'e umrla ,eta ki na raku. Druga je bila Eva, ^Je leta 1952 enako umrla na je Javila' da bo v krat-tiso^ sv«bodo kakim devet ii kC1llemškini ujetnikom, pa tu- kot m 800' ki 80 bili obs°jeni Zan zločinci. Naj jih sodi stol^ t NemSiJa- Bonn. Hes Vpadne Nemčije, je da-N vest iz Moskve in UaJj! Povijajo svojim so-b^^J^om velik sprejem, ko 0 « prišli nazaj v domovino. SV(^lada v Londonu je naročila ^ Jemu poslaniku v Egiptu, da K P11 egiptski vladi izrazi to 'jenost londonske vlade, ^ sklePa Eg'Pte. da vIad s Pomočjo sovjetske Že London misli, da se bo ftjejn naPetost na sred* Vzhodu sedaj še povečala. a>a Betty Jean Benedicto tista ženska, ki je v San efta I?" URrabila otroka Rob-W^arcusa. Betty je . žena ^ettv-S Mož J"e star 52 let Wtf ^.deJa,a» da je pač hotela Se )>o0troka- Bila je aretirana in Sodjgv korala zagovarjati pred silna '^ nj° Je "darila 0,)lastiPOtrtost' tako da sodne ga morejo izvesti prave- k°nski 'a- Je zmešana. Za- na« par Marcus je priporočil U^ sodne oblasti z Betty Sovjetska zveza ne pozna javnih dolgov? WASHINGTON, 28. septembra—Posamezni ameriški politiki, ki so obiskali razne države v Evropi, tudi Sovjetsko zvezo in se vrnili domov, objavljajo svoje vtise. Senator George Malone, ki sicer sam načeljuje kapitalistični družbi, ki je proti svobodni trgovini, ki je bil zoper Mar-shallov načrt in zoper ameriško pomoč Evropi in Aziji, je prišel nazaj s trditvijo, da Sovjetska zveza ni zadolžena kot je Amerika in da ameriška propaganda gleda na gospodarstvo komunističnih držav, tudi Sovjetske zveze, z napačnimi očmi. Spričo teh trditev so bile ob-* javljene številke sovjetskega dolga in načini, kako Sovjetska zveza najema posojila. Če se trdi, da Sovjetska zveza nima javnih dolgov, to ne odgovarja resnici. Trenotno znašajo sovjetski javni dolgovi okrog 260 milijard rubljev. Ameriški dolar se zamenja v razmerju en dolar za štiri rublje. To razmerje pa ni uradno. Ameriški federalni dolgovi znašajo sedaj 277 milijard dolarjev. Če gre v Sovjetski zvezi za notranje posojilo, je način, kako priti do tega posojila, bistveno drugačen, kot je v Ameriki. Bivši predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov je bil odkrit in sam pokazal, kako se zbirajo notranja posojila. On je razpisal notranje posojilo s tem, da je odtrgal dvomesečno plačo vsakemu ruskemu delavcu, bodisi umskemu, bodisi ročnemu. Redno se ta praksa ponavlja. Če se najeta posojila kdaj vmejo, na povračilo je treba čakati itak dvajset let, potem je treba vzeti še v poštev, da se dano posojilo ne obrestuje^ Ameriški krogi dalje kažejo na sovjetsko prakso, ki si zna pomagati na svojevrstni način, namreč, da državne dolgove enostavno črta. To se je zgodilo leta 1947, ko je vlada v Moskvi izdala dekret, da se bo vrnil le eden posojeni rubelj na vsake tri rublje. če se vzame v poštev številka 260 milijard rubljev kot višina sedanjih javnih dolgov v Sovjetski zvezi, bi šlo v dolarski valuti za 65 milijard dolarjev, federalni dolgovi v Ameriki pa znašajo 277 milijard dolarjev. Shod Demokratske stranke v 32. vardi Nocoj ob osmih se vrši velik shod Demokratske stranke 32. varde v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Kot glavna govornika bosta nastopila župan Anthony J. Celebrezze, ki kandidira za ponovno izvolitev, in mestni zastopnik 32. varde, John A. Fa-kult, ki tudi kandidira za ponovno izvolitev. Oba kandidata imata podporo te stranke v 32. vardi. Predstavljeni bodo tudi drugi kandidatje za javne urade in prebivalce te varde se vabi, da se shoda udeleže. Spoznali se boste lahko osebno s kandidati. Oddani bodo tudi razni dobitki in serviralo se bo okrepčila. URAD NATURALIZACIJE SE SELI Federalni urad, ki se je bavil z vprašanjem novih naseljencev in njihovim državljanstvom in ki je imel v Clevelandu svoje urade v federalni zgradbi, se ta petek preseli v poslopje Standard. V federalnem poslopju so bili prostori premajhni, urad sam pa je imel premalo osobia. Cleveland je nase pritegnil kom-petence, ki sta jih imela popreje zvezna okraja Toledo in Buffalo. Potrebne so nove moči. Sedanje uradništvo bodo pomnožili s 50 do 70 novimi močmi, da bodo šli posli tekoče od rok. Vadnalovi na televiziji Johnny Vadnal bo s svojim orkestrom zopet nastopal vsako nedeljo na televizijskem programu na postaji WEWS in sicer pričenši 2. oktobra. To je že šesto zaporedno leto, da nastopa ta orkester na televiziji. 6o^icarka be, z*ncoska bolničarka Terrau-trbeti n°Ve metode. kako pre-Hi polo?V°3nim mvalidom social-^J v družbi. KAKO JE SCHULTZ PRIVOZIIL V MOSKVO Lahko trdimo, da je vsak naš naročnik lastnik avtomobila, ali pa se vsaj spozna v avtomobilski vožnji. Na kratko smo poročali, da je ameriški zobozdravnik dr. Berthold Schultz iz Chicaga s svojim avtomobilom privozil v Moskvo. Bil je prvi tuji turist, ki je prišel na ta način v Moskvo, odkar obstoja sedanji sovjetski režim. Kaj je gnalo Schultza, da gre na to nenavadno pot? Schultz o sebi pravi, da je "zagrenjen samec." Kot takemu mu je prišlo na misel, da bi se podal na pot po svetu. Zakaj bi se ne na primer peljal iz Londona z avtomobilom celo tja doli na skrajni jug kontinenta Atrike? Schultz je star 42 let, v Washingtonu so mu dali potni list, ve ljaven za 30 dni. Podal se je v Veliko Britanijo in tam kupil avtomobil znamke Land Rover Jeep. S tem avtomobilom je krenil na pot. Prišel je na Finsko in so ga straže na finsko-ruski meji vprašale, ali misli resno, da hoče z avtomobilom v Sovjetsko zvezo? Schultz je odgovoril da resno, pa so straže skomignile z rameni, češ, pojdi kamor hočeš in so ga spustile na ozemlje Sovjetske zveze. Ali Schultz razume ruščino? Pravi, da niti ene besede. Sledil je prometnim znamenjem in prispel najprvo v Leningrad. Tam je obstal nekaj dni, in nakupil zaloge gasolina, neke noči pa od-vozil proti Moskvi. Schultz pravi, da so mu prometna znamenja odlično služila. Tako je prišel v Moskvo. V Moskvi se je lovil za orientacijo, kje je poslopje ameriškega poslaništva. To je bila njegova edina težava na vsej poti. Naletel je na nekoga, ki je razumel angleško in ki mu je pokazal pravo smer. Schultz se je na ameriškem poslaništvu jezil, zakaj da ni postavilo prometnih znamenj, da bi se voznik lahko orientiral. Na poslaništvu so ga pomirili, da za kaka prometna znamenja do sedaj ni bilo nobene potrebe, ker je pač on prvi Amerikanec ki je potoval v Moskvo z osebnim avtomobilom. Kaj pa če bi bil v Moskvi poiskal kakega ruskega voznika ali vodnika, so ga vprašali ? Schultz je odvrnil, da takih ljudi ne rabi SRČNE BOLEZNI ZAHTEVAJO MNOGO ŽIVLJENJ Ko je predsednika Eisen-hovverja zadela srčna kap je Amerika prisluhnila in se začela spraševati, kako je s tem "ameriškim srcem?" Lansko leto je radi srčnih bolezni umrlo 800,000 Ame-rikancev. Kdo je najbolj prizadet? Žalostno pa resnično, da srčni bolezni podležejo največ ljudje v starosti 45—65 let, torej ljudje v visoki produktivni dobi. Kaj pa naša teža? Ni splošnega pravila, ker recimo človek z visoko težo je lahko tudi—atlet. Ali se bolezni na srcu lahko podedujejo? Nobenega točnega odgovora. To se lahko trdi, da so ženske manj podvržene srčnim boleznim kot pa moški. Odkod in. zakaj—tudi ne vemo. Srčne bolezni pa ne razsajajo samo v Ameriki, marveč tudi drugod. Poročila iz Zapadne Nemčije vedo povedati, da so srčne bolezni v Nemčiji v naraščanju. Na razpolago so tudi poročila iz najbolj primitivnih krajev sveta, raznih žun-gel. Pa ta poročila navajajo, da tudi tam poznajo in celo v visokih odstotkih — srčne napade in srčne kapi. NIXON— LEPO OBLEČEN Ameriški podpredsednik Richard Nixon je bil proglašen za takega, ki se zna najlepše obleči v Ameriki. Nixon je politik, pa ga je zadela ta čast. Ni pa edini med politiki, ki gredo za modo. Sedanji predsednik britanske vlade Anthony Eden je bil kot zunanji minister v Veliki Britaniji naravnost—nosilec mode. DANCI RAZOČARANI Moderna manija, da se napravi izlet v Sovjetsko zvezo, je zajela tudi Dansko. Železniška uprava je . pripravljala poseben vlak, ki naj gre z danskimi turisti v Sovjetsko zvezo. Priglasila pa sta se le dva potnika in železniška uprava je izlet črtala. Amerikancu Frederichu Foxu iz Connecticuta, ki se je pritoževal, da ni v Sovjetski zvezi modernih brivnic, odgovarja sedaj moskovski radio, da jih je v mestih na vsakem vogalu, ne samo ena, marveč tudi po dve. KAZNILNICE NISO V REDU! Federalni urad, ki ima skrb nad stanjem ameriških kaznilnic, je preiskal 586 teh kaznilnic. Ali je mogel dati o kaki kaznilnici spričevalo, da je v odličnem stanju? Niti o eni ne. O devetih kaznilnicah so dali spričevalo, da se nahajajo v dobrem stanju. Med temi dobrimi je bila kaznilnica v okraju Shelby blizu Mem-phisa, Tenn., prva med dobrimi. Človeško vzeto nam bo spričo te ocene razumljiva visoka številka o uporih kaznjencev v ameriških kaznilnicah. PAZIMO NA DOLGOVE, NA ZALOGE, VIŠINO MEZD, TUDI NA BORZE, SVARIJO BANKIRJI! PRIMERA MED AMERIKO IN VELIKO BRITANIJO CHICAGO, 28. septembra—Zveza ameriških bankirjev, ki je imela v Chicagu svoj občni zbor, je v posebni stvu ne bodo prelahkoverni, da ne zaidemo v inflacijo, stvu ne bodo prelahkverni, da ne zaidemo v inflacijo. Izogibati se je vsaki pretiranosti, pretiranim posojilom, zalogam, pretiranim mezdam, pa tudi špekulaciji na borzi. Gospodarstvo samo na sebi je zdravo, udarec, ki je gospodarstvu le za prehodno dobo prinesla bolezen predsednika Eisenhower j a, je bil le začasen. Tudi borza v New Yorku se je opomogla. Tudi britanska vlada je izdala poročilo o gospodarskem stanju v Veliki Britaniji. To poročilo pravi: Velika Britanija se lahko znajde v inflaciji in v gospodarski krizi. Vlada graja povprečnega Angleža, da se ne briga za njena svarila. Četudi je finančni minister Butler zaukazal, naj se omejijo posojila, promet na obroke, notranja potrošnja, naj delavci ne zahtevajo višjih mezd, je letošnje leto bilo za Veliko Britanijo višek notranjega konsuma. Več kakor en milijon Angležev je šlo na počitnice v Evropo. Izkoristili so visoko valuto angleškega funta sterlinga in ga trosili po Evropi. Navadni bančni uradnik se je nastanil s svojo družino v najbolj luksuznem hotelu v Madridu, navadna po-strežnica je šla na počitnice v Benetke. Mezde so visoke. Zahteve po višjih mezdah se ponavljajo. Manjka strokovnega delavstva. Več poročenih žensk je zaposlenih kot jih je bilo celo v vojnem času, vse, da se več zasluži, pa tudi doma potroši. Pri tem pa živec angleškega gospodarstva, to je izvoz, stalno pada. Gremo v inflacijo—svari Butler! Redna seja Članstvo društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. je vablje-no, da se gotovo udeleži redne seje v soboto zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo več važnih stvari. V Florido Mr. in Mrs. Joseph Vadnal, ki sta bivala v Worcester, N. Y., sta se zopet podala v Florido za preko zime. Njun naslov tam bo: 122 Park Blvd., New Smyrna Beach, Fla, KO GRE ZA SRČNO KAP Basil Johnson je bil uslužben kot voznik pri podjetju Star Block-Builders Supply Co. v Wickliffe. Prevažal je cement. Doma je iz Virginie. Pri delu ga je zadela srčna kap in ko so ga prenesli v Euclid Glenville bolnico, so morali zdravniki samo ugotoviti, da je—mrtev. SE NI SPLAČALO! Jane Trivisonno je šla s svojo ^hčerko Concetto iz vzhodnega dela Clevelanda proti svojemu domu na Taylor Rd. Lopov je obema iztrgal ročne torbice v nadi, da bo kaj denarja. V torbicah je dobil le štiri dolarje. Spomin ga je zapustil Amon Ellis, star 74 let, je živel na vzhodnem delu Clevelanda na 1770 Collamer Street. Zjutraj dne 16. septembra je doma dejal, da gre na sprehod. Amon se ni vrnil in od takrat je izginila vsaka sled za njim. Tudi policijska pomoč ni pomagala. Družina Ellis trdi, da je Amon najbrže izgubil spomin, pa ne ve, kje se nahaja in ne .zna najti poti nazaj. VAŽNE VESTI IZ ZUNANJEGA SVETA Egipt se je približal Moskvi, ki bo oborožila egiptsko vojsko. Moskva pa se istočasno pogaja z Saudiem iz Aiabije in državo Sirijo, da tudi v teh državah ona oboroži domačo vojsko. Ko gre za Egipt, ne gre samo za dobavo orožja. Med Egiptom in Sovjetsko zvezo se pogajajo o tem, da Sovjetska zveza postavi v Egiptu popolno tovarno, ki bo izdelovala puške, strojne puške in lahke topove. * V Washingtonu se nahaja zunanji minister zapadnonemške vlade Brentano. Dne 27. oktobra se vrši v Ženevi v Švici konferenca zunanjih ministrov štirih velesil. Nemški kancler Adenauer bo še pred to konferenco tudi sam obiskal Washington. Počasi prihajajo na dan, o čem so se sporazumeli v Moskvi. Ker ste jiripoznani dve Nemčiji in ker hoče Zapadna Nemčija imeti s Sovjetsko zvezo redne odnošaje, naj se neha s sovražno propagando iz ene, kakor tudi z druge strani. V zapadnem delu Berlina obstoja centrala, ki dela protisovjetsko propagando. To propagando dela tudi radio "Svobodna Evropa." Moskva je zahtevala od Adenauerja, naj to radijsko postajo ukine. V Moskvi so se tudi dogovorili, kako bodo Nemci in Rusi med seboj trgovali. Zapadna Nemčija bo prodajala Rusom tekstil, ma-šinerijo za atomsko produkcijo, za produkcijo papirja, za kon-serviranje živil. Rusi pa bodo prodajali Nemcem surovine. MARGARETA PORENTA Kakor smo včeraj poročali, je preminila na svojemu domu Margareta Porenta, rojena Sku-bic, stanujoča na 14701 Thames Ave. Rojena je bila v Stični na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., društva Marije Vnebovzete št. 103 A.B.Z. in Oltarnega društva Marije Vnebovzete. Soprog Jacob je umrl leta 1951. Tukaj zapušča sina Jacob, dve hčeri, Mrs. Rose Strekal in Mrs. Mary Strekal ter tri vnuke. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. V Argentini je nastal nov politični režim. Predsednik republike je general Lonardi. Državno tajništvo v Washingtonu je zavzelo do njega zelo prijazno stališče. O njem je prepričano, da je protikomunist in da ima precej diplomatskih skušenj. General Lonardi je bil svoj čas vojaški zastopnik pri republiki Chile, udeleževal se je sej vse-ameriške obrambne zveze in se na teh sejah izkazal kot strokovnjak. Washington verjame Lonardiju, da bo v Argentini izvedel svobodne volitve in povrnil Argentini demokracijo. * Moskva hoče dokazati svetu, da smo v revolucionarni dobi tudi v industriji. Atomska energija spremeni zaostale kraje v industrijske kar čez noč, ne da bi bilo treba industriji iti postopnim razvojem. Novo elektrarno na atomski pogon bo postavila v preprosti ruski kmečki vasi in hoče s tem poskusom pokazati, da sedanja industrijska središča niso vse. Moskva je pokazala prijazen obraz do sosede Finske. Tam je imela vojaško oporišče Pork-kala, katero je sedaj vrnila Finski. Moskva se pogaja tudi s To kiem. Moskva ima zasedena dva važna japonska otoka severno od Japonske, in to Habomai in Shikotan. Sedaj je ponudila Japonski, da če se sklene skupni sporazum, bo vrnila Japonski tudi ta dva otoka. Duh Ženeve ... Politični prvaki WASHINGTON, 28. septembra—Zdi se, da se je vodstvo republikanske stranke sprijaznilo z mislijo, da Eisenhower v letu 1956 ne bo kandidiral za predsednika republike. Kdo naj bo kandidat? Močan človek v republikanskih vrstah je bivši gover-ner Californije, ki je sedaj predsednik vrhovnega sodišča, Earl Warren. O Warrenu je tudi znano, da kot vrhovni sodnik misli pri razpravah in sodbah zelo liberalno. Ta lastnost Warrena naj bi bila propagandno sredstvo za ameriške progresivne liberalne sloje. Warren pa je še pred časom dejal, da naj se z njim ne računa. V tej zvezi se tudi poudarja, da je Warren le nekaj mesecev mlajši od Eisenhowerja, zato ne bi bilo pametno, da bi se ga sililo, da naj se povrne v politično življenje, ki zahteva veliko fizično vzdržnost. HIŠA 7 X 30 Toronto je velemesto v Kanadi. Poleg palač ima tudi hišo v velikosti 7X30, neki spaček med hišami sploh. Hišica je bila postavljena pred 30 leti. Ima malo družinsko sobo, dve spalnici, kopalnico in kuhinjo. Kako veliko je vse skupaj, si lahko predstavljamo, posebno še, ko je bila ta hiša za $2,840. KEFAUVER-NEHRU Ameriški senator Estes Ke-fauver, ki se je odločil, da letošnje počitnice porabi za potovanje po svetu, je prišel z letalom v indijsko prestolico New Delhi, kjer se je razgovarjal tudi s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Kovačev študent Vstopnice za jesenski koncert zbora Zarja, ki poda na 30. oktobra opereto "Kovačev študent" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave., so že v predprodaji. Lahko si jih nabavite pri pevcih in pevkah ter v starem poslopju Slov. nar. doma. Mr. Marko Va-1 jato si je že nabavil svojo vstopnico, obenem pa je daroval $5. v Zarjino blagajno. Odbor se mu lepo zahvaljuje. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Puorished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued J/very Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)____6.00 For Three Months—(Za tri mesece)__4.00 For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______$12.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__7.00 For Three Months—(Za tri mesece) ___ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 PREVŽITKARJI IN AMERIKA d) Za dan 27. septembra bi bila pri Eisenhowerju v Den-verju, kakor je bilo napovedano, važna zdravstvena konferenca. Predsednik Eisenhower je zaskrbljen glede ameriške mladine. Če gleda na svojo družino in sorodstvo, je ta zaskrbljenost še posebej upravičena. Vsi poznamo, vsaj po slikah, Eisenhower j eve. Gre res za žilavo družino, ki se je znala sama od sebe prikopati do odličnih položajev, pa je bil Eisenhower žalosten, ko je videl, da naborne komisije zavračajo vojake, ker pač niso za vojaški stan. K sebi je bil povabil strokovnjake iz zdravstvenega polja, pa tudi znane ameriške športnike in atlete. Eisenhower jeva bolezen je seveda načrte za to konferenco položila, vsaj začasno, na polico. Na mladino pač zidamo, tudi v Ameriki. Pa so Eisenhowerju tudi pokazali, da ameriški mladini manjka gotove muskulature, ki se navadno razvija pri mladini, ki tudi fizično dela, ki mnogo hodi. Ameriška mladina sedi ali spi. Če je v šoli, sedi. Če potuje, sedi v avtomobilu. Če gleda ali posluša radio, sedi ali leži. Po tovarnah pa je že na mnogih krajih vse urejeno tako, da se pritiska le na gumb, pa je delo opravljeno. Pokaže se torej, da je nekam vse narobe, da imajo prav tisti prevžitkarji, ki znajo o Ameriki povedati le to, da so morali delati, trdo delati. Ali pa se bližamo k preobilosti vsega, k razvajenosti, kakor jo je poznal stari Rim, ko so tam prirejali večerje iz samih pa-vovih jezikov, vse meso pa vrgli v smeti? Na splošno, to nam bo priznal vsak, je vse v razvoju. Na splošno bomo vsaj priznali, da smo kdaj slišali ime Charlesa Darwina in tudi slišali, da je razvijal teorijo, da se je človek razvil iz opice. Četudi ta teorija ni na celi črti obdržala, je vendar Darwin silno vplival na sodobnega človeka tamkaj v Evropi, kakor tukaj v Ameriki. Razvoj— selekcija, to je, da narava izločuje dobro od slabega, da se tudi da dobro napraviti, da končno dobro ostane, slabo pa gre, to raziskovanje je od zadnje sredine prejšnjega stoletja imelo strahovit vpliv ravno V Ameriki. Sicer pa kaj je Amerika? Eno samo večno spopolnjevanje, veriga drznih poskusov, prav od takrat, ko smo se začeli naseljevati in od takrat, ko smo začeli pohod na Divji zapad. Napredek—naprednost! Iz besede napredek, ki pomeni, da hočem samo sodobno naprej v duhu sodobnih idej in standarda življenja, je zrasla tudi beseda naprednost. Ali se naprednost vedno pravilno pojmuje? Za časa francoske revolucije je stala pod giljotino, da ji odseka glavo, znamenita .napredna Francozinja, ki je bila za ideje francoske revolucije, pa so bile njene zadnje besede tele: "O svoboda, svoboda, kako se napačno pojmuješ in na vse strani izrabljaš!" Ali ne bi lahko rekli: "O naprednost, na prednost, kolikokrat se ti izrabljaš pri naprednjakih!" Z napredkom se ponaša vsak, za njim stremi vsak. To je naravni zagon tako v posamezniku, kakor v družini, narodu in državi. Koliko govorimo in pišemo, kake velikanske napredke je napravila sedanja Jugoslavija! Če ji hočemo dobro, hočemo pokazati njen napredek. Slovenci gledamo na sočloveka po svoje. Če ne napreduje, je zanič in kažemo s prstom nanj. Če napreduje kažemo enako s prstom nanj pa dostavljamo, da je moral že kje kaj pokrasti ali prigoljufati. Pa vzemi stari kraj in življenje po teh starih hišah in domovih. Gorele so leščerbe, sem in tja petrolejke ali sve če, danes je napeljana tudi po večini slovenskih vasi elek trika in so ljudje na ta napredek ponosni. Gotovo pa ga ni med vaščani starega kraja naprednega človeka, ki bi ve čno brbral spričo električne luči le o leščerbah, petrolejkah in svečah! Nam je znan ravno tu v Clevelandu slučaj slovenske družine, ki je značilen. Mož, rojen v Ameriki, je radi družinskih in gospodarskih razmer romal sem in tja. Potoval je tudi v stari kraj in se tam tudi poročil. Po dolgem presledku je prišla za njim, ki se je vrnil v Ameriko, tudi njegova žena, pa je bila hitro sprejeta s tisto tako znano da "je prišla na dobro, v dobre čase Amerike, da pa smo morali mi garati, trpeti in hoditi na stranišča pol ure vstran od hiše." Pravi Amerikanec pa jo je povprašal, kako se kaj počuti in izrazil svoje prepričanje, da se bo kmalu vživela v Ameriko. L. Č. UREDNIKOVA POŠTA LOJZE ČAMPA: PO TURN PIKE-U V PITTSBURGH (nadaljevanje) Dogovorjenega jutra se je pojavil pri meni John Močnik. Njegov avtomobil mi je že ob prvem pogledu nanj ugajal. Je velik in prostoren, pa tudi mlajšega rodu. Med potjo sem Johnu moral priznati, da je kakor mali "living room" in se v njem ko-modno sedi, kakor na domačem naslanjaču. Johnu se je nekaj okrog ust nasmejalo. Še eno lepo lastnost ima John, ki ni ameriška, ki diši bolj po nemški vzgoji, da je namreč točen. Prišel je kakor je bilo dogovorjeno. "Ali je plin pogašen, ali kje teče še voda, je pogašena luč, je vse zaklenjeno—" to je še povprašal, pa smo se v zgodnjih dopoldanskih urah naložili in odpeljali. Še eno lepo lastnost ima John, da hoče pri izletu pokazati kar se med potjo vidi zanimivega. Predno bi prišli na cesto 422 US, zakaj bi si ne ogledali cleveland-ske zanimivosti? Na primer pokopališče na Highland. Tam počiva pokojna Johnova žena. John je prilil rožicam, katere skrbno neguje na grobu svoje pokojne sopotnice. John pa bi ne bil dober Slovenec, če bi ne bil pohitel z zgodovino drugih slovenskih grobov. Pa smo šli od groba do groba, pa je živa zgo dovina John tolmačil na kom je pokojni umrl, kaj je bil, kdaj je prišel v Ameriko, koga je zapustil in kako se ti imajo. John ima rad razgovor, pa smo se spravili na zunanjost pokopališč. Tudi pokopališča so neko ogledalo družbe in naroda, med katerim živimo. Evropska pokopališča so urejena po svoje, res samo pokopališča, ameriška pa gledajo, da pokojni res počiva in je ob varjen "pred vročino in neurjem," pa mu hlad dajejo lepa drevesa in so pokopališča, če bi ne bilo nagrobnih kamnov, napravila preje vtis parkov, kakor pa zadnjega domovanja. John je pokazal tudi na kraj, kjer imajo psi svoje poslednje domovanje — pokopališče. Tako živo je opisoval imena teh psov in slik na nagrobnih kamenjih, da me je skoraj zapeljal, da bi bil šel pogledat tudi ta kraj. Zdelo se mi je škoda časa. Priznam, da majo tudi psi svoje zasluge, volijo slepce, služijo policiji, vojaki in lovcem, varujejo domove. Končno je v Ameriki velika in-lustrija, ki skrbi za hrano za ise. Toda na splošno sem prija-elj psa, dokler me pusti v miru o ga ni na domu. Bližali smo se cesti 422 US. lohn je praktični ameriški člo-/ek. Pozna Amerikance, ki lju-jijo kratka imena. Če bo treba ijega komu predstaviti, tako mi :e dal John pooblastilo in če bo me Močnik predolgo, naj ga enostavno predstavim za Sok-a. Močnik je itak sok, pa naj gre :a belega ali črnega, Sok pa je lovolj kratko ime, tako je mislil lohn. Jaz se nisem popolnoma strinjal z njim. Močnik je res ok, beseda sok za močnik se je )ila rabila v starem kraju bolj ned gospodo. So pa še drugi so-:ovi: jabolčni in drugi sadni so-;ovi, ki pa niso močniki. No—se >omo že pravilno predstavili če io treba, sicer pa Amerikanec jovpraša le po prvem imenu, pa ?re le po vrsti—John, Joe, Bob td. Ko smo se znašli na glavni ce-;ti, je John pokazal, da mu je irecej za hitro vožnjo. Kjerkoli ia je držal volan, je tudi pokazal, 3a se igra z volanom. Tudi to ikolnost sem mu moral priznati. 'Saj sem za volanom že od 19. leta in bom ostal dokler bom živ," se je prepričevalno odrezal lohn. Potovanje po ohijskih cestah, seveda z avtomobilom, je užitek zase. Malo gori, malo doli, pa sedeti v težkem avtomobilu brez strahu, da bi polovico poti presedel v zraku, drugo na sedežu —pa se je začela tudi naša pot, ki mi ostane trajno v spominu. Nedelja ima nekaj zase. Slovenski izraz diši po delu in se tega dnfe naj ne dela. Germanski an-gldsaksonski narodi ga spravljajo v zvezo s soncem, Sontag oziroma Sunday. Ponekod je ta dan smatran za konec tedna, drugod za začetek tedna. Povsod pa gre danes za sedem dni tedna, en dan pa je odločen miru in poči-vanju, tudi narave. Kakorkoli je že prišlo do teh sedem dni, nekaj je gotovo, da so popolnoma naravni, nič umetnega. Fanatiki francoske revolucije so hoteli zbrisati vse sledove starega reda, pa so namesto tedna s sedmimi dnevi vpeljali časovno obdobje desetih dni, pa ni šlo. Vrnili so se nazaj k sedmim dnevom Svoje zahteva ima tudi narava, da ne daje, da se ne pusti vedno samo skoriščati, marveč se narava v svoji lepoti rada tudi samo pokaže. Ni ga lepšega jutra kot nedeljsko v prosti naravi, posebno, če uživaš še lepo vožnjo. Na levo in desno smo opazovali lahne meglice, kakor se jih spomnimo, ko se zjutraj in proti večeru plazijo sramežljivo okrog malih jezer in vznožju hribov, da jih prehitro ne opazi sonce in jih prežene. Tudi ohij-ska polja so lepa, tudi ohijski farmarji imajo lepe obdelane njive, tudi ohijski gozdovi mičejo. John je z eno roko držal za volan, z drugo pa razkazoval, glej to, glej ono." Tako smo se bližali križišču, kjer cesto 422 US križa lokalna 282. John je vedel za to križišče, vedel pa tudi za najsis Nelson Ledges. Dejal mi je, da ga je prijatelj Steblaj od "Enakopravnosti" opozoril na ta kraj in mu tudi zagotovil, da je res vredno, če si ga ob priliki ogleda. Jaz sem bil enako za to. Nelson Ledges je krajevna ri-stovska zanimivost. Med visokimi granitnimi skalami, kdo ve koliko milijon let je bilo potreba, da so se napravile, vodijo stezice, padajo vodice in se pri vsakem ovinku vidi nekaj novega. Vsfe je dobro speljano, zavarovano, pa tudi turistovskih znamenj, da se znaš pravilno orientirati, je dovolj. Prav pri cesti je mala planota posejana z visokimi drevesi, najidealnejši prostor za piknik. Onkraj ceste je moderna restavracija, pa tudi moderni prostor aa parkiranje. Sicer je res, da so naši pikniki vezani na tradicionalne prostore. Če gre za piknike društev je eden od namenov tudi ta, da se kaj nabere v blagajni. Toda za male skupine so privlačni tudi drugi kraji, tudi izleti. Progresivne Slovenke št. 3 so se zmenile, da napravijo skupni izlet v Detroit. Napravile so ga in so bile po povratku nadvse zadovoljne. "Še bomo organizirale take izlete, seveda zopet drugam," so dejale. V Nelson Ledges je zanimivosti za vse, za mlado in staro. Naš "mali" Lojzek, ki pa je po postavi že velik, se je zanimal za kače in kje dobi kako bistro vodo. Tudi Lojzek je prišel na svoj račun. Jaz z ženo in Johnom smo opazovali bloke skal in njihovo zunanjo obliko. O nekem pridigarju sem slišal, da je med pridigo rabil tole primero: če bi bili vsi ljudje sveta en človek, če bi bila vsa drevesa sveta eno drevo, če bi bile vse sekire sveta ena sekira, pa bi ta en človek s to eno sekiro podrl to eno drevo, to bi bil en velikanski štr- bunk . . . Jaz pa sem si mislil, da bi bil velikanski štrbunk, če bi se samo ena skala sedajle zvalila na nas. Pot nas je zanesla v Girard. Seveda smo se ustavili v domu Slovencev. Dom je bil postavljen leta 1917 in nosi precej znakov starosti, je pa lepo razporejen in se drži v veliki snagi. Spomnil sem se, da imajo v Gi-rardu svoje posestvo Pirčevi od Enakopravnosti. Louis Pire mi je večkrat tako nazorno slikal svoj bogati sadovnjak, da me je v resnici prijela želja, da bi šel tja, pa bi mu nekaj sadja ukradel. Seveda, če bi vedel kje je. Louis Pire je takrat, kadar je bil nasajen, večkrat zagrozil, da bo v Clevelandu vse pustil, pa bo šel v Girard; mora biti že lepo na njegovem posestvu. Youngstown! Mesto dima, mesto jekla, mesto plavžev, ki gorijo tudi čez nedeljo. Toda tam, kjer je dim in v plavžih ogenj, je tudi zaslužek. Trdo je delo in delavci na plavžih imajo ogenj, žareči ogenj v očeh. To je pač moderna industrija. Ko sem povpraševal sem in tja, kak6 je z delom in zaslužkom, so se ljudje pohvalili. Leto prosperitete se kaže tudi v velikem središču jekla v Youngstownu. Vozimo in vozimo, pa se naenkrat ob cesti pojavijo znamenja Turn Pike, Ohio. Z veseljem jim sledimo. "Tamle je," pokaže John z roko. O Turn Pikeu Ohio sem že bral mnogo podatkov. Washington je trdil, da gre za enega najlepših ameriških Turn Pikev. John je začel razlagati kaj je pravzaprav Turn Pike, pa ga je moja žena prestregla in mu naslikala kako so napravljeni ti Turn Pike v Italiji, ki nosijo ime "autostrada." opisala je auto-strado severno italijanskega mesta Padova, kjer je začetek te ceste, vodi pa v Benetke in sicer naravnost, kakor da bi ustrelil. Žena je Johnu pojasnila vožnjo, ki smo jo opravili še pred vojno, pa je v enem oziru morda bolj komodna, ker gre samo naravnost in ne pozna ovinkov, to pa jo na drugi strani napravi dolgočasno in je večkrat vzrok, da v monotonem drdranju voznik za volanom zaspi in se končno ubije. Žena mu je tudi povedala, da ima ta "autostrada" tudi to prednost, da je v Benetkah garaža v nadstropjih, velika palača, kamor se pride tudi z avtomobilom v visoka nadstropja. John je pri tej priliki omenil, da bomo imeli v Pittsburghu priliko videti garažo v nadstropjih. Ko voziš po Turn Pikeu, vsaj prvikrat, te malo mika govore-nje, raje ogleduješ in premišljuješ. Ohijski Turn Pike je kot podaljšek Turn Pike Pennylvania bolj raven in kot deviški nadvse lep in čist. Tudi Če bi si prižgal cigareto, bi si žveplenke ne upal zagnati skozi okno. Na ohijskem Turn Pikeu je določena vožnja za osebne avtomobile na 65 milj, za tovorne na 60 milj na uro. Na pensilvanskem, ki je bolj vijugast, pa smejo osebni avtomobili voziti s hitrostjo 60, tovorni pa s hitrostjo 55 milj na uro. Dvomim pa, da bi se večina teh pravil držala. In kakšna kontrola bi morala biti, če naj bi bila res učinkovita? Pred Pittsburghom smo se ustavili pri sorodnikih Johna, John je imel popolubrata Laha, ki ga je zadela trpka usoda ameriškega naseljenca. V Ameriki v tovarni ga je ubilo, ravno, ko bi lahko z zadovoljstvom gledal na svoje življenje v preteklosti, pa tudi v bodočnosti. Družino je spravil h kruhu. Doma je pre-skrbel za vso ameriško udobnost stanovanja, ki je v resnici vzorno. Dolgovi so bili poplačani, pa je moral iti in pustiti—vdovo. Hiša stoji na hribčku vstran od glavnih cest. Verjamem, da je bil pokojni Lah, kakor mali kralj na Betajnovi. Ko sem se razgo-varjal z vdovo, me je presenetila z njeno angleščino, tako po slovnični pravilnosti, kakor po pravilni izgovorjavi. V družinski sobi sem opazil precej lepo knjižnico, pa mi je bilo hitro vse na jasnem. Vdova Lah bere; je tudi zvesta naročnica "Enakopravnosti." Razgled je lep. Pennsilvanski hribi pred Pittsburghom se mi zdijo podobni hribom okrog Zidanega mosta, Zagorja in Trbovelj in kotline, ki vodi iz Zidanega mosta proti Celju. Kje pa so premogovniki, sem vprašal vdovo Lah. Pokazala mi je z roko in sam sebe sem vprašal, ko sem primerjal te hribe s trboveljskimi, ali je res potrebno, da so hribi, pa da je premog pod njimi . . . Vsi skupaj z vdovo Lah smo se odpravili v Pittsburgh. Pittsburgh, mesto dima in jeklarn, mesto rek in mostov nad vodo, mesto industrije vseh vrst, mesto narodov, kjer že na obrazih vidiš, da gre za izrazito industrijsko delavstvo; mesto predorov, da se dobi zveza z drugim delom mesta, mesto, kjer je zgneteno kar je bilo le mogoče zgnesti, kjer so hiše in hišice pri-slonjene na hrib, da jih je polovica v hribu, polovica ob cesti, mesto prastarih hiš in starega tipa cestne železnice, pa tudi že-lezobetonskih in steklenih nebotičnikov, da jim komaj sežeš z očmi do vrha. Pittsburgh— pozdravljen! Ustavili smo se v Slovenskem narodnem domu. Upravnik doma je nam razkazal prostore in pokazal na letnico 1911, pa zatrdil, da gre za prvi slovenski Narodni dom v Ameriki. Morda je bila kje postavljena popreje kaka dvorana, toda kot dom, Slovenski narodni dom, je bil Pittsburgh prvi. Šli smo v tiste prostore doma, ki po vseh ameriških domovih služijo nekako družinskemu živ-ljehju. Tam se dobi za jesti in za piti, tam se razgovarja, igra, pleše, tam se zabava. Ti prostori že po vseh teh namenih, ki v resnici obstojajo, morajo biti privlačni, sodobno razporejeni in opremljeni, tako so si dejali tudi v Pittsburghu in upravnik mi je s ponosom zatrjeval, da so Slovenci prišli sami na to idejo in četudi je dom star. Vsi drugi prostori so ostali stari, spodnja dvorana je moderna, privlačna in lahko sprejme še tako razvajenega gosta. Tudi to smo opazili, da dom poseča večinoma rod mlajših in srednjih let, moški in ženske. Tudi smo opazili, da so Slovenci v Pittsburghu izredno prijazni. Morda jih je izšolala tradicija Pittsburgha, ki nujno zahteva, če naj kdo v Pittsburghu obstane, da se udomači v življenju narodov, kar Pittsburgh tudi je. Ford je značilen za ameriško industrijo avtomobilov in za Detroit. Ford v industriji postavi v istem Detroitu—Fordov muzej. Carnegie—kralj industrije jekla s središčem ravno v Pittsburghu. Carnegie v industriji postavi tudi svoj muzej ravno v Pittsburghu. Toda Ford ga je s svojim muzejem pustil daleč, daleč za seboj. Pittsburgh je imel naravno tudi "slums." Nahajali so se tudi tam, kjer naj bo središče mesta. Ali se jih splača popravljati, zlepšavati, ali kaj ? Župan mesta Pittsburgha se je pokazal vele-poteznega. Staro se je enostavno podrlo, na istem mestu pa postavile železobetonske steklene palače, kakršnjih je sploh malo tudi v razvajenih ameriških velemestih. Cleveland ne more po- kazati na ničesar, vsaj podobnega! Ko se je bilo odločiti za povra-tek in za smer, smo se odločili naravno za Turn Pike, potem pa drugo smer, samo, da se več vidi. Vožnja je bila odlična in voznik John se je izkazal, saj je od 19. leta za volanom." V noči zadnjega septembra na prvi oktober bo Turn Pike Ohio formalno izročen prometu. Slav-nost bo velika. Mi nič ne dvomimo, da se je bo udeležilo tudi mnogo slovenskih Amerikancev in se spustilo v trop za veselimi Amerikanci tja proti Pennsylva-niji. (KONEC) Neely obtožuje administracijo zanemarjen j a prometa Pri primarnih volitvah, 4. oktobra bo kandidat za župana me-sta Cleveland Kermit K. Neely. Neeley je izjavil, da če bo izvo-Ijen za župana, bo deloval za boljšo posluga busov in za zmernejše cene. Neeley je zastopnik v mestni zbornici za okolico Hough Ave. ter je že neštetokrat kritiziral župana in njegovo administracijo ker se ni podvzelo korake pr0" ti elevelandskemu tranzitnemu odboru, ki skrbi za javni prevoz. Neely je rodom iz Clevelanda in aktiven v svoji naselbini. Kot župan obljublja, da bo deloval z vsemi skupinami in za splošno dobrobit. Boril se bo proti nesnagi s tem, da bodo tozadevni mestni oddelki skrbeli za točno pobiranje smeti in odpadkov. Podjetja, ki bodo kršila zakone proti dimu, bodo kaznovana. Vodni p°* žiralniki bodo izdelani, da $e bo obvarovalo domove pred poplavami v kleteh ob hudih nalivih- Volite za Kermit K. Neeley za župana če hočete imeti boljšo mestno upravo. —Oglas- ^esti iz življenja ameriških Slovencev NORTH BRADDOCK, Pa-"^ V petek 9. septembra je z ladJ0 Hrvatska odpotoval za stalno ^ stari kraj član John Žetko. je star blizu 80 let in je živel tukaj mnogo let. Njegova rojst»a vas je Gabcrce pri Senožečah^ kjer ima brata, sestro in vcC sorodnikov. /VRMA, Kansas—Dne 15. septembra je po daljšem bolehanju umrla članica SNPJ Mary Fol-kar. Rojena je bila julija meseca leta 1872 v Jugoslaviji, odkoder je prišla v Zcdinjene drža* ve leta 1906. Ves čas je živela v državi Kansas. Pogreb je b1 19. septembra v Frontenacu: Zapušča 5 sinov in 2 hčeri. JOHNSTON CITY, Ill.--V bližnji naselbini Stirltz je dn<; 10. septembra po dolgi bolezn1 umrl Karol Zore, star 74 lct> doma iz vasi Rakana na DolenJ' skem. Bil je član SNPJ v Job"' ston Cityiu. Zapušča sinove Ludvvika, Charlesa in Rudolph8 Zorca v Chicagu, 111., ter hčei'1 Mrs. Louise Pankovich v Wenat" chee, Wash, in Mrs. Rose Brosi° v Bellwoodu, 111. ENAKOPRAVNOST BTRAN 8 Na Keltskem otoku Nisem šel spravit kovčka. Kar J finski ulici sem ostal, da J gledal ta čudni otok, ki kakor a bi bil odrezan od naše domače j Pe- za boga, kako so ljudje zagonetni. Na vsakih dru-™ ustnicah tenak ironičen na-®el>, neznanska trma, hromo-jjm pozicije za vsako ceno. k; ni mnogo podobnih usod, s° kak narod tako prizadele, °t0 galsk0 Pleme" °dtri" j milijonov so doma še tri-J. osem jih je v Ameriki, ostali IJ An&liji, Avstraliji in dru-a po SVetu. že štiri stoletja ^ našil" štetjem so prišli v Jo domovino, kot keltski skiCl: severnjaški in sredozem-• crnolasi, sivooki, visokora- Pokrkr St°letja po štetJu Jih je S • patron Patrick, in obla lmS0 Prišli pod rimljansko in J' m Presel;ievanja narodov dota7rov Normanov so se jih mli k°maj zadnji vzdihlja- ev^13 Je bila pribežališče nari 6 kulture in irski misijoin JSo ^°dili po vsem kontinen-ja v 0tem se je pa začelo. In tra-bii h lnes- Henrik II. je pogra-krone r? 24 lastnino angleške lj0 j®" P°mačinom so vzeli zem-barone]0 ;azdelili med angleške V 80 jim obenem prepo- ,j0rci jemati Irke za žene. Tu-gavi'w0 bili še Preciznejši: še- ]ih šf2rik VIL' ki od svo" °besil Zena dobro Polovico B0]e ' med temi prešuštnico mosta' ^ °PUstošil slavne sa- °biik 116 in tako skoPil irsko Za ir°' Zato se je tudi proglasil irskeS0egf kralja in poglavarja hoteliT Nehvaležni Irci so &eusm° °3e zase in začelo se je Versu jv,Jeno trenje rasnih in je * .^trpnosti. Cromwell se sponanr d°Sodne?a dne v blag zadušil ' ko je v reki krvi naselij Up°r' jim po vseJ deželi pr angleške koloniste in jim stv0 v:aal 'zvažati glavno boga-< fvlno in voino. prebival-d°bnih Z1.Ve'° v razmerah, po-Začeli SUŽenistvu, in Irci so se ko. Pomtnožično seliti v Ameri-v0jni .ntamkajšnji državljanski so uki p0 francoski revoluciji Pak že carine na sukna, am-pozneje je pre-ifski ,, a;iši Pitt ugnal nov 2drugep0r' Priključil deželo k irski k \ Britaniji in tisočletni Sski ani so smeli v lon-stantsk Parlament voliti Prote" caStleke Prance, kar je tisti K ^ atere domoljube zelo jezi-viekia °dnostna mržnja se je dokler 0 Pod po tisočletni vojni, 8PrejetaPlSan° Premirje in Irska Sinn fi • Za d°minion imperija, ta,v. eiri ni hotel biti niti do-je takoj privoščil še državljansko vojno. Šele pred šestimi leti so Irci dokončno zapustili Commonwealth in prisego britanski kroni. Pestro, kaj. Stojim na ulici velikega agitatorja O'Connella in premišljujem, kako so zastrupili irski narod. Ta visoko razviti narod z lastno pisavo, ki so jo krstili po galskem bogu zgovornosti Ogmiosu, je kljub Joycu, Swiftu, Shawu, O'Flahereyju, velikim igralcem in slavnemu Abbey Theatru, postal maščevalno pleme, ki goni stare gonje naprej, ki je točno zdecimiralo protestante, jim zaprlo cerkve, in začelo preganjati vse druge izpovedi razen katoliške. Reakcija je tako huda, da je brezver-stvo na Irskem iluzorna reč, in državna cerkev že skrbi za še nerojene otroke. A ta prelepa dežela! Irsko kličejo za zeleni otok, ki zanj nežno skrbi gorski zalivski tok iz Mehike. Mali otočki ob obali, spoštovane bu-čeče hrastove planjave med dolinami s postrvjimi potoki, plemiški gradovi in dvoprostorne kamnite hiše z ragoznatimi strehami, kaminskim ognjiščem, okroglim čolnicem coralce za ribolov in dvokolesno cizasto kočijo za obisk sosedov. Kmetije na Irskem so namreč poredko-ma združene v naselja, najraje so same, daleč vsaka sebi, tako kakor so radi tudi irski ljudje sami. Po senikih pa oprezujejo menihi in iščejo dveh mladcev. Najstarejši sin po tradiciji prevzema domačijo, ampak stara grča jo pred smrtjo ne da iz rok. Sin je že pri štiridestih letih revež, poročiti se ne more, na senik ne sme, incestalno propadanje plemena pa je za posledico. Dublin je res čudno mesto. Manj kot 600,000 prebivalcev, prostora pa za šest milijonov. Nobene visoke zgradbe, Irec ho-jEe svoj dom, in mesto se kot stekli polž vleče na daleč in na široko. Ceneje je kakor v Angliji, sicer bi pa tako ali tako na "luksuzne" dublinske Grafton, Dawson in O'Connel Streets, v Lon- donu sila prizanesljivo gledali. Včasih prav po zlobnem ker so irski tweedi preprosto nekaj sijajnega in Angleži že zdavnaj nimajo takih. Na Irskem veljajo angleški funti, in irski funti, na Angleškem seveda samo angleški, vredna sta pa oba enako, saj jih krije Bank of England. Grem v National Museum, kjer hranijo imenitno zbirko starin, pa v National Gallery, ki je manj vredna od londonske, v Trinity College, ki je slavna univerza, in zlezem na Nelson Pillar, da bi Dublin videl še iz zraka, pa je bila megla. Custom House, mislim, je res impozant-na zgradba, in ni zastonj v prospektu tako zapisano. Nasploh pravijo, je Dublin, poleg Edin-burna, najlepše ležeče mesto bri-tansko-irskega otočja, bilo bi pa še lepše, ko ne bi, mimo treh lepih ulic, bilo tako neznansko zapuščenih slumov. Dolga je luka ob umazani reki Liffey. Dolga in dolgočasna, ker ni purchase takse, je tobak tukaj zelo poceni, in japonski mornarji so včeraj do smrti zabodli nekega skavta. Španci so menda izvrstni prijatelji Ircev, a čeprav ti zahtevajo od onih vizum, zajetna ladja to minuto iztovarja tovor tistih dobrih rdečemesnatih oranž. Pa ona barka z angleškim pivom, kako stara je! Da se sploh privali čez Irsko morje! Sicer pa imajo Irci tako ali tako raje močni temni stout, kakor pa svetli britanski ale. Ob vodi prodajajo kašmiri-ke tweede in druga opojna sukna, ampak mi raje uvažamo zanič brazilske pojoče potepuhe. Slavno Opatijsko gledališče prenavljajo in Abey zdaj gostuje v Queen's Theatre s protian-gleško dramo "Is the Priest at Home?" iz Severne Irske, ki je s šestimi ulsterskimi grofijami del Velike Britanije. Drama je strašno primitivna in tudi igralci so bili mnogo slabši, kakor je pa o njih slišati, da so bili v Parizu. Queen's Theatre je podobno slabši podeželski dvorani, na programu pa piše, da so ga dezinficirali. Imeli so še dirigenta, ki se je pisal Eamonn O. Callchobhair in je imenitno upravljal z Offenbachovim Or- SEDAJ JE ČAS ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO'STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kol prve vrste; Je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne. Se priporočamo v naklonjenost. FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO ali pokličite telefonično Newbury 1-283 ZA BOŽIČ ZNIŽANE CENE! 100 lbs. BELE MOKE ' $9.75 Paket št. 1 - $12.50 Paket št. 18 - $21.75 Paket št. 2 - $16.50 10 lbs. sladkorja 100 lbs. bele moke 5 lbs. kave "Santos" 10 lbs. riža "Carolina" 22 lbs. sladkorja 10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Santos" 11 lbs. riža "Carolina" 10 lbs. riža "Carolina 5 lbs. masti 6 lbs. kave "Santos" 10 lbs. špagetov 5 lbs. špagetov 1° lbs- masti 5 lbs. mila 10 lbs. miia V vseh cenah je uračunan prevoz do naslovljenca!__ _ Radio aparati od $38.00 Kolesa Puch-Steyr od $38.00 D E N AR NA NAKAZILA: , , „ , Dostava v teku 10 - 20 dni. Pošiljamo preko Narodne Banke Jugoslavije po tečaju din 600 za U.S. $1.00. Za vsako naročilo računamo $1.25 za stroške. DINARJI: Na prodaji so dinarji po $1.65 za din 1000. POTNIKI: Sprejemamo potnike za prihodnje leto. V Parizu je Vam na razpolago oseba, ki govori naš slovenski jezik ter preskrbi za Vas sobo v hotelih ter Vas odpremi na vlak za Ljubljano. 6113 Si. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO Tel.: EX 1-8787 BLED TRAVEL SERVICE Tel.: EX 1-8787 Izvolite demokrata ZA ŽUPANA JOSEPH W. BARTUNEK VOLITE pri primarnih volitvah V TOREK, 4. OKTOBRA THE DEMOCRATIC PARTY RAY T MILLER, Chairman JAMES DONNELLY GEORGE GREEN BRONIS KLEMENTOWICZ JOSEPH W. BARTUNEK fejem v podzemlju. Poglejte irska in^ena igralcev, ki so tudi bili na pariškem festivalu: Pilib O. Floin, Rae Mac An Aili, Uin-sionn O Dubhlainn, Maire Ni Dhomhnaill. Dublinu zdaj pravijo Baile Atha Cliath in se kregajo s Ptolomejem, ki ga je krstil za Eblano, čigav naziv je starejši. Radi bi namreč oživeli galski jezik, ki ga živo govore le še plemena ob Atlantskem oceanu, zato so povsod vpeljali dvojezične napise in mladi Irci se morajo učiti staroirskega jezika. Bil sem zelo zmešan, ko sem zapuščal Irsko. Vračam se, vendar na sto let naprej. Vse je tako čudno in tako neskončno nesramno. Ta maščevalnost in ta indolenca! Iz same škodoželjnosti nasproti Angležem so se med vojno skoro spajdašili s Hitlerjem, čudovita protestantska katedrala svetega Patricka propada, otroke pa urijo za življenje nune in menihi. Dublinski slumi so najbolj smrdljivi na svetu, ampak okolice niti Ljubljana nima resnično lepe. Nisem vedel kako mehka trava lahko raste in kako bister hudournik lahko teče, dokler ju nisem srečal na Irskem. Nisem vedel, da lahko ljudje živijo še tako zaostalo življenje, kakor ga živijo kmetje po raztresenih grofijah, kjer lesenega orodja še niso zamenjali z železnim. Domišljujejo si, da je njihovo morje toplo in se v njem vse leto kopajo, meni pa se je zdelo, da bi se mnogo raje pozimi v našem, kakor poleti v njihovem. Da bo mera polna pa gojijo limone in lovor in sneg poznajo samo po vzorcih brez vrednosti. Čepim na ladji, ki jo premetava kislo nočno morje, in na Irsko me vežejo samo še medle lučke Dun Laoghaireja. Jutri bom že v Holyheadu, in čez Manchester in Birmingham, v Londonu. Bežal bom od Irske naprej, jo pozabljal v lahkotnem Parizu, dokončno zasovražil Bernarda Shawa, pa se je le ne otresel! Zbogom, Erin, čudni, lepi otok, ne jezi se, da te ne razumem! Alan Jane —Slovenski Poročevalec Ko vžigalnik pregori . in je vam shramba z vžigalniki zmeda. si samo zapomnile. da pokličite Illuminating Company . . . in oni ga zamenjajo brezplačno! MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE IH E MAY C0!1 BAJEMENT RAZPRODAJA! Aktualno 9* Težke vrste volneno tkivo vrezani vzorci 9,12 in 15 čevljev široki Wilton BR0ADL00M C.99 U JARDA V teh dekorativnih barvah: • Beige • Siva • Zelena • Roxa • Cimet Samo v kleti May Co. lahko dobite tako lepe vzorce preprog po tako zmerni ceni! Ker smo vzeli vso zalogo, ki jo je imel ta znani izdelovalec, je nam nudil to presenetljivo ugodnost... sedaj vam lahko nudimo te krasne Broadloom preproge po tej nizki, nizki ceni. Dajte vašim podom luksusni pogled s temi finimi broadloom preprogami, ki so brez robov in od stene do stene. Dom vam pomeni več s preprogami na podih. ' Poslužile se naših pogojev za odplačevanje ... NI TREBA PREDVPLAČllA The May Co.'s Basement oddelek s preprogami "Posluga je naš j posel!" WITH BORON Still GOOD JAMES D. STAKICH, Prop. I Van hoe 1-8288 16305 WATERLOO ROAD STORE HOURS: Monday. Thursday. Friday—9 A.M. to 9- P-1^ Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.—Wednesday 9 A.M. to 12 No (nadaljevanje) Lej, vrti se debel valj in je z zobčki zabrenjljal... Punin je pohvalil v tem opisu precejšnje posnemanje glasov, v snov samo pa je zavrnil, češ da je nizka in nevredna lirskega brenkanja. Prejoj! Vsi ti poskusi, ta vznemirjenja in omame, najino branje na samem, najino življenje v dvoje, najina poezija — vse se je končalo, kakor bi odrezal. Kakor strela z jasnega, naju je nepričakovano zadela nesreča. Babica je v vsem ljubila čisto-to in red, natanko tako kakor tedanji vestni generali; snaga in red sta morala vladati tudi na našem vrtu. Zategadelj pa so kdaj pa kdaj vanj "napodili" netlačanske kmetiče samce, odpuščene ali v nemilost padle posle—in jim veleli, naj otrebijo potke, oplevejo grede, presejejo in razrahljajo prst pod cvetlicami in tako dalje. No, nekoč, ko je bila neka taka gonja ravno na vrhuncu, se je babica odpravila na vrt in je vzela mene s seboj. Povsod, med drevjem, po livadi-cah, so migotale bele, rdeče, sive srajce; povsod je bilo slišati škr-tanje in zvenčanje strgajočih lopat, zamolklo padanje prstenih kep na poševno postavljene seja-če. Ko je babica šla mimo delavcev, je s svojim orlovskim očesom takoj zapazila, da se eden izmed njih manj žene kakor drugi in da je tudi nekako nerad snel čepico. Bil je še zelo mlad fant, izpitega obraza in udrtih, motnih oči. Nankingasta suknja, CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE MAYWOOD — By owner, 6 room, heated porch; automatic heat; garage. Near schools and transportation. Best offer. 1421 S. 17th Ave. Fillmore 4-4236 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room unfurnished apartment. Good location South. Moderate rental. WEntworth 6-5726 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — General housework, assist with cooking and do personal laundry. 2 school age children. Stay or go. Own room and bath. Good salary. ROgers Park 1-1696 BUSINESS OPPORTUNITY Good Opportunity — GROCERY -MEAT MARKET — Living quarters in rear. All new equipment. New modern building. Selling due to other interests. Well established trade. See to appre- FUlton 5-0960 TAVERN and Building in Berwyn —2 apartments, 6 and 6, automatic oil hot water heat. Income $190 month. $30,000 plus inventory. STanley 8-6305 FLORIST SHOP — $2,500 — Good location, no competition. Also have 3 room apartment across street, rent $65 month, bath. Will sell the furniture for $350, everything for sale by owner. Must be seen to be appreciated. LUdlow 5-2225 For Sale — WOODWORKING SHOP — Fully equipped. Good going business. Owner selling because of health. Inspection invited. Owner. 1910 W. Wabansia Phone HUmboldt 6-2368 IVAN S. TURCENJEV PUNIN IN BABURIN (Povest Pjotra Petroviča B.) vsa raztrgana in zakrpana, se je komaj držala na njegovih ozkih plečih. "Kdo je to ?" je vprašala babica Filippiča, ki je po prstih stopal za njo. "O... kom ... blagovolite.. je že zajecljal Filippič. "O, bedak! O temle govorim, ki me je pogledal kakor ris. Lej, stoji—in ne dela." "Tale, gospa! Da, gospa ... E . . . e . . . to je Jermil, sinko rajnega Pavla Afanaseva." Ta Pavel Afanasev je bil pred kakimi desetimi leti babičin upravitelj in je užival njeno posebno naklonjenost; toda nepričakovano je padel v nemilost, se prav tako nepričakovano ponižal v kravarja, pa tudi pri kra-varjih se ni obdržal, zdrsnil je še naprej kakor volk, nazadnje padel v bajto brez dimnika v vasi za deveto goro s pudom moke na mesec in umrl za mrtvoudom ter zapustil družino v skrajni si-roščini. "Aha!" je spregovorila babica. "Kakor vidim, jabolko ne pade daleč od drevesa. No, tudi temu bo treba pokazati. Meni takih, ki izpod čela gledajo — ni treba." Babica se je vrnila domov — in izdala ukaze. Čez kake tri ure so privedli Jermila, popolnoma "opremljenega," pod okno njene delovne sobe. Nesrečni fantič se je odpravljal v pregnanstvo; za ograjo, nekaj korakov od njega, je bilo videti kmečki voziček, naložen z njegovo sirotno ropotijo. Taki časi so bili tiste dni! — Jermil je stal gologlav, s poveše-no glava, bos, držeč za hrbtom z motovozom zvezane škornje; njegov obraz, obrnjen proti gosposki hiši, ni izražal niti obupa niti prizadetosti niti ne začudenja; top nasmešek mu je otrpnil na brezbarvnih ustnicah; oči, suhe in pisane, so uprto gledale v tla. Babici so sporočili o njem. Vstala je z divana, stopila, komaj kaj šušteč s svileno obleko, k oknu delovne obe, pritaknila k nosnemu korenemu korenu zlati dvojni naočnik in pogledala novega pregnanca. V delovni sobi smo bili tisti trenutek razen nje še štirje: dvornik, Baburin, službujoči hlapček in jaz. Babica je pokimala z glavo od zgor nizdol. "Milostiva," se je tedajci raz-legnil hripav, skoraj pridušen glas. Ozrl sem se. Baburinu je obraz pordel . . . zardel do temnega; pod namrščenimi obrvmi so se pokazale majhne, svetle, ostre pike ... Ni bilo dvoma: on, Baburin, je izrekel besedo: "Milostiva!" Babica se je tudi ozrla in prestavila svoj naočnik z Jermila na Baburina. "Kdo tule . . . govori?" je spregovorila počasi . . . skozi nos. Baburin je malce stopil naprej. "Milostiva," je začel, "jaz sem ... si drznil. — Mislil sem ...Predrznem si povedati vam, da brez potrebe blagovolite ravnati tako . . . kakor ste pravkar blagovolili ravnati." "Namreč ?" je ponovila babica z istim glasom in ne da bi odmaknila naočnik. "Cast mi je . . ." je nadaljeval Baburin razločno, čeprav je z vidnim naporom izgovarjal sleherno besedo, "izražam se za-stran tegale fanta, ki ga pošiljajo v pregnanstvo . . . brez slednje krivde na njegovi strani. Take odredbe, drznem si povedati, vodijo samo v nezadovoljstvo ...in v druge slabe — kar bog ne daj! — nasledke in niso nič drugega kakor prekoračenje oblasti, dane gospodom posestnikom." "Ti . . . kje si se pa učil?" je vprašala babica po kratkem molku in povesila naočnik. Baburin je ostrmel. "Kaj je ostrmel, gospa?" je zamrmral. "Vprašam te: kje si se učil? Take pametne besede uporabljaš." "Jaz . . . sem svojo vzgojo ..." je že začel Baburin. Babica je zaničljivo, mignila z ramo. "Morebiti," mu je segla v besedo, "ti moje odredbe niso pogodu. To meni ni prav nič mar —nad svojimi podložniki imam oblast in nikomur ne odgovarjam zanje—samo nisem vajena, da bi v moji navzočnosti kdo presojal in se vtikal v tuje stvari. Meni učenih neplemiških človekoljubov ni treba; meni so potrebni vdani služabniki. Tako sem živela pred teboj in tudi za teboj bom tako živela. Nič mi nisi po volji: odpuščen si. Nikolaj Antonov," se je babica obrnila k dvorniku, "izplačaj tega človeka; da ga danes pri kosilu že ne bo več tukaj. Slišiš? Nikar me ne zavedi v jezo. Pa tudi le-onega, tistega . . . bebčka hranjenčka odslovite z njim vred. — Kaj pa Jermilka čaka?" je dodala, ko je spet pogledala skozi okno. "Videla sem ga. No, kaj bi še?" Babica je zamahnila z robcem proti oknu, kakor bi podila nadležno muho. Potem je sedla v naslonjač, se obrnila k nam in čemerno rekla: "Pojdite vsi ljudje venkaj!"- Vsi smo se umaknili — vsi razen slujbujočega hlapčeta, za katerega babične besede niso veljale, ker ni bil 'človek." Babičino povelje so natanko izpolnili. Pred kosilom sta Baburin in tudi moj prijatelj Punin odšla iz graškine. Ne polotim se, da bi popisal svojo bridkost, svoj resnični, pravi otroški obup. Bil je tako silen, da mi je preglu-šil celo občutek obožujočega EN AKER GROZDJA NA TRTIH SE PRODA. PRIDITE SAMI OBIRATI. Zglasite se v nedeljo na 2021 HILTON ROAD IV 1-4093 HIŠE NAPRODAJ PRODA SE HIŠA za eno družino; 8 lepih sob; 4 spalnice, fornez na plin, garaža. Blizu White Motors Co. Cena $12,500. Vpraša se na 902 EAST 75th STREET PRODA SE HIŠA v zelo dobrem stanju; za eno družino, 6 sob in garaža. Fornez na plin, Gasinator za sežiganje smeti, bakrene cevi, insulacija in strehe (awnings) na oknih. Od Holmes Ave. Pokličite po 7. uri zvečer. 675 EAST 1601h STREET _GL 1-8484 6-SOBNA COLONIAL HIŠA Severno, od bulevarja blizu Neff Rd. 6 velikih sob, gorkota na plin, preproge. Se mora prodati. Samo $17,900. Za podrobnosti se obrnite na EAST SHORE REALTY 780 East 185th St., IV 1-6561 $8.500 6-sobna hiša Vi zidane duplex hiše. V per-fektnem stanju. Velike sobe, fornez na plin, bakrene cevi. Nahaja se na 1199 East 81st St. Za podrobnosti pokličite KAPEL REALTY 902 East 222nd St., RE 1-0400 HIŠE ODPRTE NA OGLED v nedeljo od 2. do 5.30 ure Na Greenwood Dr., od Euclid Avenue, nasproti Thompson Products Co.—23771 Greenwood Drive.—Zidan, veneer bungalow s 5 sobami spodaj, zgoraj nezgotovljeno za 2 sobi. Pritrjena garaža. Zelo krasen bungalow. Lesen bungalow s 5 sobami. Od E. 238 St.. južno od Lake Shore Blvd. Za podrobnosti se obrnite na FRANK DERDICH RE 1-7237 GRADBENIK SSHSMMSnMHSSfl WITH NON-BORON BURNED AND CHANNEUO strmenja, ki mi ga je bil vcepil pogumni nastop republikanca Baburina. Po pogovoru z babico je takoj odšel v svojo sobo in začel pospravljati. Meni ni privoščil niti besede niti pogleda, čeprav sem se ves čas smukal okrog njega, to se pravi, pravzaprav — okoli Punina. Ta se je docela zmedel in tudi ni nič govoril, zato pa je neprenehoma pogledoval vame in v očeh so se mu svetile solze . . . zmeraj iste solze: niso se niti izlile niti posušile. Ni si upal obsojati svojega "dobrotnika." — Paramon Semjonič se sploh ni mogel v ničemer motiti, a bilo mu je zelo hudo in bridko. Midva s Puninom sva za slovo hotela še nekaj prebrati iz "Rusijade;" zaprla sva se zavoljo tega celo v kaščo — na to, da bi šla na vrt, niti misliti ni bilo — toda že pri prvem stihu se je obema zataknilo in zatulil sem kakor teliček, ne glede na svojih dvanajst let in na željo, da bi bil velik. Ko je Baburin že sdel na koleslju, se je nazadnje le obrnil k meni, malce ublažil običajno strogost svojega obraza in spregovoril: 'Nauk za vas, mladi gospod; zapomnite si današnji dogodek ZAVAROVALNIM na HIŠO BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 BORON* PODVOJI 1 ŽIVLJENJE ZAKLOPNIC! in ko dorastete, skušajte odpraviti take krivice. Srce imate dobro ,značaj doslej še pač ne sme!" Skozi solze, ki so mi obilno lile po nosu, po ustnicah, po bradi, sem zajecljal, da bom . . . bom pomnil, da obljubim .. . napravim ... za trdno . .. Tedaj pa je Punina, s katerim sva se pred tem vsaj dvajsetkrat objela (lica so mi gorela od dotika z njegovo neobrito brado in ves sem bil prepojen z njegovim duhom) — tedaj je Punina obšla neprišakovana besnost! Planil je na sedež koles-lja, dvignil obe roke in začel z bobnečim glasom (od kod se mu je nike vzel!) deklamirati znani Davidov psalm, ki ga je prevedel Deržavin, to pot pesnik — in ne dvorjan: Bog vsemogočni, vstani! Sodi bogove zemske v zboru njih!.. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmaiizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. V NAJEM ZARADI BOLEZNI SE PRODA GOSTILNO Z D 5 LICENCO, NA ZELO PROMETNEM KRAJU. Za podrobnosti pokličite _HE 1-5311 STANOVANJE 4 SOB S KOPALNICO SE ODDA V NAJEM DVOJICI, KI DELA. Pokličite HE 1-2156 EUCLID POULTRY 649 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Pelkoviek, la«»» Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. »P: mamo naročila za perutnino za svaibe, bankete in veselice, » NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kobc ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. FINO BELO GROZDJE/ Kdor želi kupiti fino belo grozdje, naj si ga že sedal naroči. Cena je prav zmerna. Pridite in oglejte si ga Pred naročite drugje. Postrežba je najboljša JOHN GRLICA LAKE RD., NORTH PERRY, OHIO * telefon: Perry, Ohio AL 9-3444 Doklej, doklej obramba bodi pri vas krivičnežev in zlih? Dolžni ste braniti postave . . . "Sedi!" mu je rekel Baburin. Punin je sedel, a nadaljeval: Dolžni — nedolžnim pomagati, nesrečnim priskrbeti krov, slabotne močnih varovati . . . Punin je pri besedi 'močnih pokazal s prstom na gosposki dom, potlej pa ga je zabodel v hrbet kočijažu, sedečemu na kozlu: * Rešiti bedne iz okov! Ni mar jim! Zro in ne spoznajo . . . (Dalje prihodn]lC)_____^ Te zaklopnici ste iz preizkusnih trnkov, ki sta operirala pod enakimi okoliščinami. Zaklopka na levi, od truka, ki ne rabi Boron gazolin, je opešala radi pretežkih vsedlin in zgorelih vrezov v zaklopki. Zaklopka frmtfciiMM ■ o« • na desni, iz truka, ki rabi Boron gazolin, ima veliko manj vsedlin, lahko obratuje še za več tisoč milj. "Potujoče mučilne celice" to pokažejo! Posebna preizkušnja na cesti pokaže, da ko se rabi v motorju Boron gazolin, zaklopke trajajo dvakrat tako dolgo. Vam. kot lastniku avta, to lahko pomeni tisoče dodatnih milj udobne vožnje. Ti truki so nekateri izmed "potujočih mučilnic," ki se jih je gonilo po 60 milj na uro po 20 ur na dan, da se ustvari najtežje pogoje za zaklopke. ® 1955 SoIIK) •Pa)tn, oppltodfc*. U S. Trademark MeUtration applUd foc. A Cr«m Now Motor fvol Oheovotj by V preizkušnji zaklopk, se je truke natovorilo z peščenim kamenjem in opremilo z "zadržki," da so motorji delovali s polno paro. Polovico teh "potujočih mučilnih celic" je bilo napolnjenih Z Boron gavolinom, in polovica z ne-Boron gazolinom. Vozilo se jih je po šestdeset milj na uro po 20 uri na dan dokler niso zaklopke opešale. Predno se je preizkušnja napol dovršila, so zaklopke na trukih, ki so rabili ne-Boron gazolin, opešale. Ob zaključku preizkušnje, so bile zaklopke v Boron trukih še vedno dobre. Boron je podvojilo življenje zaklopk! Daljše življenje zaklopk je le eden izmed dokazov, da je Boron boljši za vaš motor.