Cikaški kardinal Mundelein, ki je pred kratkim ostro obsodil politiko nemške-
ikdrcuro zcrbna m e ser	»I
bolj izpopolnjenega ODOLA, meri zvišano. Bakteriološke in O DOL uničuj; bakterije.
Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Če prideš v mesto, kjer malikujejo tele, natrgaj trave in nakrmi ga.
Arabski pregovor
Iakovi ...
Prijatelj in bralec »Družinskega tednika« nam pošilja pričujoči članek; zaradi njegove tehtnosti se nam zdi vredno, priobčiti ga na uvodnem mestu. Naš prijatelj ima dar opazovanja in vidi tisto, kar je za današnjo dobo najznačilnejše. Upamo, da ne bo njegovo pisanje za nikogar osebno in ne žaljivo, ampak samo poučno... in zabavno.	Qp uredništva.
Oh, tako hzido je dandanes na svetu! Samo daj, daj in daj. In nihče ne vpraša, ali imaš in kje boš vzel, če nimaš. Kdo bo izhajal? Komu to mar? Pa prihrani pri kruhu, maslu in čevljih in masti in krompirju in če ni zadosti, pa še pri vodi! Da, res hudo je na svetu...
In če ne verjamete, da je res hudo, pa pojdite v industrijsko naselbino; tam boste lahko sami ne samo slišali, temveč tudi videli in doumeli, da je res težko.
Izmozgan tovarniški delavec dobi k borni večerji še priboljšek: »Veš, sosedovi Minki je kupila mama nove čeveljčke... Oh, kako so lepi!... In še lakasti so in tako poceni!... Samo 50 dinarjev... Takoj jxitri mora tudi naša take dobiti/«
Pa pridete k sosedovim, ko ravno dopoveduje žena z vso vnemo, da je prijateljica, kupila svojemu fantku novo oblekeo. »Tudi naš jo mora imeti!... Takoj jutri se odpeljem v mesto in kupim, še lepšo... Že tri mesece ni imel nove... In v kino ga vzamem v nedeljo... Ali naj v tej stari obleki gre z menoj? Bom pa pri hrani pri trgala, e
V tretji hiši spet nemir. Žena je izvedela, da ima njena sodelavka nov otroški voziček. Čim bolj ji mož dokazuje, da ni toliko denarja, da bi si kupili drug voziček, tem bolj tišči ona vanj, da bi bilo sramotno, če bi tudi pri njih. ne imeli lepega vozička.. Kako ho lepo, ko bo v nedeljo peljala. malega na sprehod! To bodo ljudje gledali!... hi gumi mora imeti voziček na kolesih... Oh, pa še ogledalce znotraj... Dd, seveda ogledalce, vseka ko ogleda lce... Da se bo še mali videl, kako je srčkan in kako se mu dudetca poda... Seveda, tudi ogledalce mora. imeti voziček! Drugače je voziček koj manj vreden...
»Kaj pa denar?« — »Saj res, denar...« — »Aha, že vem. Najemnine boš plačal le polovico, trgovca odložiš za en mesec, češ da si moral plačati neko poškodbo v tovarni, polovico mleka nadomestim z vodo, malo Vri.trgam pri zabeli, pri moki, krompirju, kavi in sladkorju, pa bo šlo. Kar lepo bo šlo. Samo ti ne znaš.«
Pri naslednji hiši je pa kar vihar. Za mizo sedi mož, suh, bled, izčrpan. Le njegove oči kažejo, kako vre v njem. S krčevito stisnjeno pestjo udari včasih po mizi... »Kršen lavdon duš! Madona duš! France ima kolo, Pavle ima kolo, Janez, Minka, Angela, vsi imajo kolo! Pa bi midva z z>’no ne imela kolesa?! Gajžlan duš! Poslušaj, kolovrat stari! Iz prve pla-re kupim kolo zase in tudi tebi. Eno omaro prodam, svojo plačo dam, ostalo pa poravnani na obroke. Trgovec lahko počaka, čevljarja in krojača odložim, za najemnino se tudi izgovo-
Leto IX.
Ljubljana, 10. junija 1937
Štev. 25.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. T*l. št. 33-32 Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: “4 lota 20 din, ilt leta 40 din, l>i leta 80 din. V Italiji na leto 40 liri v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. — R0K0PI80V ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
‘Razgled, po svetu
Na Daljnjem vzhodu se dani
Po odstopu Japonskega generala Hajašija. — Nemčija na Balkanu. Letalska smrt španskega nacionalističnega generala
Princ Konoje
Ljubljana, 8. junija.
General Hajaši, predsednik od-stopivše japonske vlade, je doživel polom. Hotel je nič več in nič manj kakor vladati proti parlamentu; če to nikakor ne bi šlo, pa tudi brez parlamenta. Zgodilo se je pa, kar je vsega mogočni general najmanj
pričakoval; parlament bo vladal brez njega. Cesar je namreč odklonil njegov predlog o razpustu državnega zbora in razpisu novih vo-vih volitev (takih, da bi general Hajaši po vsaki ceni dobil večino) in je podelil mandat za sestavo vlade princu Konoju.
Spremembe vladavine na Japonskem je posebno vesela zahodna Evropa, najbolj pa jezi Nemce, in ne po krivem. Kajti razplet vladne krize v Tokiu je ne samo pokazal, da Japonska še ni »zrela« za nemško pojmovanje demokracije in parlamentarizma — dolgo je namreč kazalo, da se mislijo Japonci tudi v teh stvareh zgledovati po svojem velikem evropskem učitelju — in da jo začenja nekam sumljivo vleči v krog »preživelih« zahodnih demokracij; a to bi se še kako preneslo. Hujše je nekaj drugega: vse namreč kaže, da se obe vodilni japonski stranki, ki sta zdaj spet prišli do besede, nič kaj ne navdušujeta za vojaško pogodbo, ki jo je pred nekaj meseci sklenila japonska vlada z berlinsko proti sovjetski Rusiji. Ne da bi Japonci čez noč postali prijatelji boljševikov, nikakor ne; le to jim ne gre v račun, da bi morali iz golega sovraštva do svojih najbližjih mejašev vse svoje narodno pre-
rim, ti pa priviješ pri hrani... Pa če še tako stradamo, nova kolesa bodo pa ljudje le gledali in se čudili. To bo zavidanja, gajžlan duš!«
Oh, kako hudo je na svetu! In res je hudo, ko si mora človek za toliko in takšnih stvari pritrgovati od najpotrebnejšega.
Na koncu naselbine, v zatišju, pa sedi pred lično hišico mož jasnih oči in zadovoljnega obraza in opazuje otroke, ki se pode okrog njega in brenče kakor roj čebel. Z obrazov jim bereš veselje in zdravje. Nikjer ni videti ne lakastih čeveljčkov, ne vozičkov, ne koles. Tu niso prav nič nevoščljivi tistim, ki imajo kolesa, motorje, avtomobile, denar, svilene obleke, lepe klobučke — ne tistim, ki se vozijo v kino, v gledališče, na veselice. Gledajo samega sebe in so kljub vsem težavam zadovoljni in srečni, ker so zdravi in skromni. In če rečete temu možu, da je hudo na svetu, vam bo sicer pritrdil, a dodal bo, da si to nezadovoljstvo in težko breme ljudje sami dolagajo in pomno-žujejo in da vseeno le ni tako hudo, ako zna človek pametno in previdno plavati in se odreči nepotrebnih in dragih stvari.	F.	B.
'‘inski vojni minister v. Blomberg na lla levi) sprejema visokega gosta (na minister grof Ciano in nemški
obisku v Rimu. — Na sliki: Mussolini sredi). Na desni: italijanski zunanji poslanik v Klinu v. HasseL
španski nacionalistični prostovoljci na maršu tik pred napadom na hrib Le-Mono pred Bilbaom.
moženje zmetati topovom v žrelo. Zato bi se radi nekako pobotali z Rusi. To pa Nemcem ne prija in zato so tako nezadovoljni s preobratom na Japonskem; predobro se zavedajo, da pomeni Hajašijev odhod fiasko njihove ruske politike.
Vprašanje je, kako naj sprejme tokijsko spremembo povprečen Ev-ropec — to je človek, ki se ukvarja s svetovno politiko samo po kosilu, ko bere svoj časopis, drugače si pa ne želi drugega, kakor da ga svet pusti pri miru s svojimi senzacijami in špekulacijskim ugibanjem, ali bo vojna ali ne. Menimo, da sme biti mož zadovoljen: Japonci gredo s svojo notranjo in zunanjo politiko v smer, ki jo mora pozdraviti vsak iskren mi rol j ub. Nova tokijska parlamentarna vlada ne misli odpovedati svojo dosedanjo pogodbo z Nemčijo, le njeno ost proti sovjetski Rusiji ji namerava odbiti. To se pa pravi z drugimi besedami: kdor kani vojno v Evropi, naj se ne zanaša, da bi mu Japonska pomagala z napadom na Ruse z azijske strni. To se pa pravi dalje, vzeti korajžo morebitnemu napadalcu.
Japonci, kaže, so se zavedeli, da jim je mir mnogo, mnogo potreb-nejši od vojne. K temu spoznanju jim mora povprečen Evropec že iz gole sebičnosti čestitati.
Neurath na obiskih
Ta teden je Jugoslavija doživela visok obisk: v Beograd je prišel nemški zunanji minister v. Neurath, eden izmed veleredkih poklicnih politikov weimarske vladavine, ki ga narodno socialistična Nemčija ne samo ni odžagala, temveč ga že cela štiri leta drži na odgovornostnem mestu zunanjega ministrstva, v. Neurath je namreč — prav tako kakor dr. Schacht — tako tehtna 'osebnost starega režima, da novi režim zanjo ni našel vrednega nadomestka v vrstah narodnega socializma.
čemu se ima Jugoslavija zahvaliti za tako visok obisk?
Namesto odgovora na to razumljivo vprašanje naj na kratko ponovimo razvoj dogodkov v zadnjih mesecih.
Jugoslavija se je vsa povojna leta naslanjala izključno na Francijo in na Malo antanto, pozneje še na Balkansko zvezo. Z ostalimi sosedami je živela sicer v korektnem, a vendar bolj ali manj hladnem razmerju. To se je šele zadnje mesece temeljito spremenilo: s sklenitvijo prijateljskih pogodb z Bolgarijo in Italijo se je os jugoslovanske zunanje politike nehote nagnila k bližnjim mejašem, in Francozi, pa tudi Čehi so se začu-tiii nekam zapostavljene. Toda medtem ko je Jugoslavija s ske-panjem svojih novih zvez imela pred očmi zgolj njihove pozitivne strani, to se pravi oddaljitev od Francije in češkoslovaške ni bil in ni mogel biti njen namen, si v Berlinu iz razumljivih razlogov baš tega žele. Prav zato so poslali v. Neuratha na turnejo po Balkanu. železo je treba kovati, dokler je vroče.
Nemški zunanji minister se je ustavil najprej v Beogradu, potem pojde v Sofijo in Bukarešto, na koncu pa še v Budimpešto. Navadno dobro informirana Genevieve Tabouisova meni v pariškem »Oeu-vru«, da zasleduje Berlin s temi obiski dva cilja: prvič naj bi bil v. Neurath nekako za botra Bolgarom in Madžarom pri bližajoči se odpovedi neuillyjske in trianonske mirovne pogodbe, zlasti njunih vojaških določil. Drugič naj bi pa pripravil Jugoslavijo in Romunijo do tega, da se pobotata z Madžari.
Smrt generala Mole
Razburjenje zaradi bombardiranje nemške oklopnice »Deutsch-land« po španskih letalcih in zaradi obstreljevanja španske luke Almerije po nemški vojni ladji se je — kakor je bilo pričakovati — do dobrega poleglo. Pod vtisom dogodkov sta takrat Nemčija in Italija izstopili iz londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve, toda njuna gesta je bila bolj demonstracija kakor grožnja; ta trenutek ko to pišemo, se pogajanja za njuno vrnitev v londonski odbor uspešno končujejo, tako da bo mučna zadeva kmalu dokončno urejena.
Drugih pomembnih novic s španskega pretekli teden ne bi bilo —
Daneu:
Po poroki ¥ Candčiu
(Gl. str. S)
ga kanclerja Adolfa Hitlerja in njegovih ministrov. Ker papež ni ukoril kardinala, kakor so Nemci zahtevali, je nastala med Berlinom in Vatikanom huda napetost.
da ni v petek počil glas o nepričakovani smrti generala Mole, vrhovnega poveljnika nacionalističnih čet na baskovskih bojiščih General je po uradnem poročilu iz Francovega generalnega štaba zašel z letalom v meglo, pilota sta izgubila orientacijo, letalo je treščilo v hrib in se razletelo na kosce. Generalu Moli je odtrgalo glavo in obe nogi in ga tako iznakazilo, da so ga le po njegovih listinah spoznali. Po poročilih iz Bilbaa pa smrti generala Mole ni kriva megla, temveč peklenski stroj, ki so mu ga baje skrili sovražniki v njegovo letalo — podobno kakor generalu Sanjurju, ki se je takisto z letalom smrtno ponesrečil, ko je tik pred izbruhom revolucije odletel s Portugalskega nacionalistom na pomoč.
Naj bo že tako ali drugače, toliko je gotovo, da najsposobnejšega nacionalističnega generala ni več in da se njegove smrti Baski prav tako vesele, kakor jo nacionalisti obžalujejo. Po sodbi vojaških strokovnjakov je bil pokojni Mola sploh edini sposobni španski general na strani nacionalistov, vsekako pa mnogo sposobnejši od Franca in Queippa de Liana. Njegova zasluga je, da so nacionalisti tako daleč prodrli pred Bilbao; žal je njegova zasluga tudi brezobzirno letalsko bombardiranje Guernice in drugih nevojaških baskovskih krajev, Po rodu je bil pokojnik Bask, zato mu bodo njegovi rojaki tudi mrtvemu težko odpustili njegovo grožnjo, da bo »vso baskovsko deželo z Bilbaom vred uničil do tal, če se mu prostovoljno ne vda.«
Smrt generala Mole bodo nacionalisti le težko preboleli. Njegov naslednik general Varela bo sicer nedvomno skušal Baskom dokazati, da je njihovo veselje prezgodnje — prvi napad mu je že uspel — vendar mislimo, da bo to, česar Mola ni zmogel, on še manj. Bilbao bo najbrž postal drugi Madrid, t. j. nacionalisti ga bodo z granatami in letalskimi torpedi spremenili v razvaline, v roke ga
Nadaljevanje na, 2. strani
je oznaka Se je še v večji dognale, da
NEGO ZOB
katerega antiseptično delovanJ«i in klinične preiskave so znanstven®!
*
\
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Din 150— na mesec
Kronika preteklega tedna
Mož in žena stara skupai 26 let
Zakon, kakršnega so vajeni le v Indiji
Znodilo se je zadnjega maja t. L to metropoli Slovencev, v beli Ljubija**, u>j t* tej ulici, v tetki in Utki trnovimi, kjer so se zglasil*: na tu; ki Vj/lu* tri gospodične, da morda ena ali diuyu doli službo prodajalke. •P-n'41 ni sprejela, ker je bila višina \pan:adene plače neprimerna; druga, ko j« slišala znesek plače, »e je obr-
•Ulm, rekla mmo »Klanjam se* in Mila. Tretja, ki ni vedela, kako sta ifH'4'i dve opravili, se js zglasila kot •uuluja. Ponudili so ji 150 dinarjev'.', i«M mesec, brez hrane in stanovanju, 'ko je trgovca m vrnila, da za tako pinco ne bo dobil prodajalke, ji je odgovoril: »Saj ta ni težko delo, odreči strankam!*
j Torej J 50 dinarjev, to naj bi bila \meseina plam naših prodajalk po ljubljanskih trgovinah! To s* pravi bt) par na uro. Pa so take ponudbe', it danes mogoče, je pravo »Zrcalo, Imših dni* iu današnje »umile!
A. M. P.
Zverine
ftn&ega prijetji*«#	Am
tmm se sprehajal {M> ulici, ko nfnado-f»* Mislili*« hudo kričanje n« ko>w» Pogledam in vidim dva me-sarja, ki st# neusmiljeno pretepala Itbogeg# vol#. Eden g# je * debelo gorjačo neprenehoma tolkel po krvavečih nogah in gobcu, drugi surovož pa mu je sukal rep tako silno, da j* tU> smrti natrpinčena žival kar rjovel# in omahovala od bolečine. Gruča Jjudi okoli strašnega prizora ie čedalje bolj naraščala. Eni so odobravali brezsrčno surovost, drugi, pametnejši in preudarnejši, so pa obsojali zverini v človeški podobi in pomilovali hropečo žival.
Zdi se mi skrajno potrebno, da bi policija temeljito iztrebila to že precej ukoreninjen« grdo in surovo ravnanje z živalmi. Na Dunaju menda lake človeške zverine zapirajo in globljo, da jih kmalu mine veselje, znašati se nad nedolžnim živinčetom. :
Motorist
»Ali je mama tukaj?«
Pot me je slučajno zanesla v neki ‘ manjši vinotoč za Bežigradom. Sedel sem tam kakih 20 minut in že sem '' )>il priča žalostnega prizora,
I , .O poli desetih zvečer sta v,stopili . dve bosi, bledi in slabo oblečeni de-fcletci, stari 4 do 6 let. Z milim glasom je večja vprašala krčmarja: »Ali je mama tukaj?« Odgovori! jima je, da je bila in že odšla- Toda deklici mu očividno nista verjeli, ker #ta prišli v drugo sobo in pregledali tudi tretjo, v kateri je bila tema, A kje sta jo iskali? %a pečjo, pod mizo, pod klopmi, v shrambi, skratka po *seh kotih in milo klicali mama, mama, mama! S&m krčmar mi je povedal, da se mu to večkrat zgodi in da se njuna mati tako napije, da obleži pod mizo ali kjer koli! Lepa mati! Ubogi otroci!	T. J.
Ljubljana. 8. junija.
Pred kratkim smo v »Družinskem tedniku« poročali, da v Indiji, zadnje ča&e pa ludi v Ameriki sklepajo zakon« otroci, ki o zakonu in zakonske«! življenju ne morejo imeti niti pojma. V Indiji je to star običaj, ker tam prav za prav o zakonu uo odločajo bodoči zakonci, temveč volja staršev. V nekaterih ameriških državah je pa to posledica neurejenih zakonskih razmer, ker paragrafi ne določajo, koliko let morata imeti bodoča zakonca..
Nekaj podobnega se je zdaj zgodilo tudi pri nas. Iz novega Pazarja v Srbiji poročajo, d« sta se poročila fant in deklica enako mladih let. On jih šteje 13 in ona prav toliko. Tako imata torej »skupaj toliko M, kolikor bi
jih v normalnih razmerah imel en sam, namreč ‘26.
Zgodba njune poroke je stara kakšnih 14 let — za leto dni starejša od no-vopečenib zakoncev. Takrat namreč, ko sta njuni materi pričakovali veseli dogodek, so se njuni starši dogovorili, da se bosta otroka vzela, če bo le ena družina »kupila* fantka, druga pa punčko. In tako se je res začudilo.
Ko ae je Ilailovicevim v Novem Padarju rodil fantek, pri Rezilovičih pa punčka, je bilo veselje nepopisno. V proslavo veselega dogodka so pred 13 leti napravili veliko pojedino iu so se že takrat dogovarjali o bodoči poroki. Trinajst let pozneje je res prišlo do
verske šole), se je te dni porofeil pred šerijatskim sodiščem s svojo trinajstletno izvoljenko Fatimo.
Tudi danes, po trinajstih letih, sta obe družini slavili veseli dogodek prav tako svečano kakor pred trinajstimi leti. Po končanem muslimanskem cerkvenem obredu &o napravili veliko pojedino. Toda mladi mož je ostal pri svoji ženici samo pet dni, ker se je moral vrniti v šolo. Ob slovesu eo ga vprašali, ali mu je kaj žal, da mora zapustiti svojo ženo, on je pa odgovoril:
»Bolj sreče« hi bil, že bi mogel ostali pri nje*, kakor še bi mi kdo dal tisoč dinarjev. Pri razetanku	se
je moja hanuma (turški izraz za	že-
poroke.	Mladi Mortezan Hailovič,	da-1 no) jokala. Tudi jaz bi se jokal,	če
ne«	učene*! medrese	(muslimanske 1 ne bi bilo moje matere zraven.«
■	Beograjska občina bo zgradila MMHJ s(ano*anj za reveže. V rednem proračunu je že določen 4 milijonski kredit, ti milijonov se l*o pa krilo iz posojila. K tem 10 milijonom ujmi občina dobiti še enak prispevek od ministrstva z* socialno politiko. Tako liodo m zgradbo teh hiš porabili skupaj Al milijonov dinarjev. Baje bodo začeli že v kratkem graditi. Hiše bodo stale v predmestjih Beograda; po hiš bo imelo skupno pročelje, vse 'hiše bodo enonadstropne, vsaka bo imela vrt, vsak# naselbina pa park.
nilnice v Ljubljani dobila hude opekline pri eksploziji bencina, ,s katerim je čistila obleko, je v sdrasnih bolečinah umrla l« dni v ljubljanski bolnišnici. Pokojna Travnova je bila splošno priljubljena. Umrla je v 3®. letu starosti.
■	Ali se more udravje kupiti? Ne, moramo si ga ohranili. Zalo negujte Vaše zobe redn6 i zobno kremo Sar-gov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek eulloriciu oleat d ra. Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in
KOLESA
skoraj nova, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri *P80MSTM nasproti križanske cerkve
■ :*Bil sem napeljan, a zdaj ne bo nikogar ve? zapeljala. Na svidenje na drugem svetu! Zbogom mladost!« To eo besede, ki so jih našli v potnem listu mladega primorskega emigranta Ladi,-lava Česna. S temi besedami se je poslovil od svojega mladega življenja. Te dni je imel namreč Ladislav Česen sestanek s svojo izvoljenko Rafaelo Kolutlovo, ki se je v zadnjem času mudila na Češkem. Sestala sta se na klopici v Muzejskem parku. Ko jo je mladi Česen prosil, da {»ostane njegova žena, mu je odgovorila, naj si najprej poišče dela. To ga je tako razburilo, da je potegnil iz žepa revolver in ustrelil vanjo. Zadel jo je
trebuh, nato ga je pa bližnji stražnik aretiral, še preden se je utegnil sam ustreliti. V zaporu je bil sprva zelo razburjen, šele pozneje se je pomiril. Drugo jutro so ga našli obešenega. Kobalovo so operirali in je že zunaj nevarnosti.
■ Mlajši siu pokojnega St jejta na Radiča, g. Branislav Radič, ki je študiral tehniko v Pragi, je te dni diplomiral za elektrotehniškega inženirja.
■ Ogledalu gospodinje... V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. — Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo, govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki ne potrebuje nege, da ostane dolgo kot nova. (jospodinj?, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schichtovo milo Jelen.
•	Učiteljica Albina Travnova, o kateri smo že poročali, d# je v svojem stanovanju v palači banovinske hra-
Še ena o papanu
\ 17. številki »Družinskega te<K. Trad fcika« je bil objavljen pod rubriko £#rcalo flaših dni« odstavek o »papanu«! Tudi jaz sem pred kratkim;; doživel nekaj sličnega in mislim, da je vredno o tem pisati, če že drugače »e, vsaj zato, da dobim 20 din, ki jih tako rabim, kakor riba vode!
Ondan sem se peljal iz Maribora v Ljubljano. V oddelku tretjega razreda sedita tam pri oknu, meni na-*|>roti, mlada, elegantna damica, na-malana kakor plakat za velesejem.
Tesno poleg nje pa že prileten gospod, ki ga damica kliče za papana.	.
Krivi nos, kodrasti, že redki lasje,; Iizvor delom« v ne|)oučeuosii bistva
izbuljene oči pričajo, da gosp«) ni Žid!
Damica iz same radovednosti ali kaj vem česa, ne ve, kaj bi počela. Ogleduje se v zrcalu, si maže ustnice itd.	V	slabi	nemščini	naznani
»papanu«, da si pojde umivat roke. »Papa« ji kar preveč uslužno ponudi svež robec,	da si	bo vanj	obrisala
svoje nežne ročice.
Damica se vrue in spet sede na tvoj prostor, gospod st; pa tesno privije k njej in se nekaj tiho pomen kujeta. Iznad svojega časopisa ju opazujem, in zdi se mi, da »papa« svojo »hčerko* z očmi kar požira. Pa ne samo	z	očmi,	tudi z rokami jo
ogleduje;	tako po	kolenih...!
Srečna »hčerka«, kaj?!
Iijnnt us
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
preprečite, da se naredi drug. Za iz-piranj,e in razkuževanje ustna voda KALODONT.
■ Klekirika vbila šestletnega fantka Pavla s taka, sina brezposelnega delavca iz Zapuž pri Dravljah. Mati je poslala starejšega sina Franceljna in njegovega bratca Pavla po mleko h gospe Kregarjev}, ki ga .je revni družini dajala vsak dan zastonj. Otroka sta šla po poljski poti in trgala cvetje. Zdajci je zagledal Pavel na polju pretrgano žico in še preden ga je mo-
gel stare jši posvariti, na j se je ne j kdo 6e je Boi enovjču hotel maščevati dotakne, jo je mlajši hotel iz rado-1 in zakaj.
kala možu, ki je spal poleg štirih otrok, glavo. Na vpitje otrok so pritekli sosedje, tud# mlada žena je izginil#, kakor bi se bita v zemljo vdrla. šele drugi daj) so jo našli ¥ gozdu, kjer je kričala, jokala i# pre^pev#!#.
■ lak« iineimtaaa teleaa fcafeiia
»M««# pri otrocih je kaj pogosti pojav. Nastane pa zaradi nezadostnega čiščienja, ker ostanki jedi — zlasti lepljive sladkorne snovi — tvorijo gnilobne kisline-; le-le razapnenijo zobno skleni no — in tam se poilej naselijo zelene tkivasle glivice.
Zaradi tega je treba otroške zobe stalno in temeljilo čistiti s primerno zobno krtač ko in dobro zobno kremo.
Zobna krema O DOL* čisti temeljito in ne načne zobne sklenine. Hkratu razkuži čeljusti in ustno votlino; ima prijeten okus in osveži dih.
■ 't modrasom s« se hoteli maščevati neznani sovražniki nad Simo Bo-rejiovičem, trgovcem in županom v Starem Majdanu v Bosni. Boreuovič se je le dni vrnil z dela v občini ia ker je ravno imel plačati večji račun, je odprl miznico, hoteč iz nje vzeti denar. V zadnjem trenutku je šele opazil, da mu je uezuan sovražnik položil v miznico modrasa, ki je ležal zvit v klobčič. Niso še mogli ugotoviti,
SINGER. PFAFF
šivalni stroji, malo rabljeni, kakor novi, najugodneje kupite pri t,f*ROME 1“ nasproti Križanske cerkve
vednosti dvigniti. Toda komaj se je je dotaknil, je padel mrtev na tla. Žica je bila namreč od električnega daljnovoda in po njej je tekel tok z napetostjo 3700 voltov. Prejšnji dan se je bila žica pretrgala in ker ni tega nihče sporočil elektrarni, je tudi niso prišli popravljat.
■ Več ku itl.uun umoboluib in '25 tisoč zaostalih otrok imamo v naši državi, pravi dr. Kuljženko, šef-zdiavnik bolnišnice z# duševne bolezni v Vrapču. Obenem je povedat, da prideta v naši državi dva umobol-n# ua tisoč prebivalcev.
■ Znorela je 25iet«# Habiba, žena kmeta Meh meda Hamiča v vasi. Loma«'i pri Trebinju v Hercegovini. V nenadni blazaosit Je s sekiro odse-
■	100(1 prekmurskih delavcev za poljska dela v Nemčiji hočeta najeli višja inšpektorja nemškega posredovalnega urada v Berlinu Jtinemann in Liuke, ki sta prišla te dni v Maribor. S-prejemata samo samske fante in dekleta med 18. in 3'2, letom, ki so popolnoma zdravi in močne telesne konstrukcije. Delavci bodo imeli stanovanje in oskrbo in 30 do 40 mark na mesec, obvezati se pa morajo, da bodo ostali v Nemčiji do konca leta 193$. Baje bodo Nemci p rili od ni*; leto najeli še več delavcev pri nas, ker se njihovi ljudje ne obnesejo za poljska dela.
li Na uhrueiM zboru sadjarskega draMva v Mariboru so razen o drugih zanimivih stvareh, ki se nanašajo na
Žrtev materinstva
izjava vodstva mariborske splošne holnišnire
V zveni s rianeičeui. ki smmi ga priobčili v zadaji številki »Družinskega tednika« pod naslovom »Žrtve materinstva« prinašamo danes še izjavo vodstva prizadete mariborske bolnišnice.
V zvezi s smrtnimi primeri zaradi J [porodne sepse na po-rodniško-gineko-loškem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru se širijo vedno razburljivejše in hujše govoiice, ki imajo svoj
porodne vročice, deloma zaradi štetja vsakega smrtnega primera na tem oddelku k porodni sepsi. Uprava bolnišnice objavlja zaradi teh deloma neosnovanih govoric naslednje stvarno stanje:
Kakor povsod, mora ludi tukajšnji porodniško-ginekološki oddelek sprejemali v zdravljenje in bolniško oskr-Im> vse prime-re vročice po abortu in po porodu doposlane od zunaj, ker vsi taki primeri zahtevajo nadaljnjega bolniškega zdravljenja. Istotako inora oddelek sprejemati vse one porodnice, pri katerih se kakorkoli do-žene. da porod ne bo normalen in brez komplikacij (n. pr. nenormalne tege ploda, krvavitve pred porodom in med porodom, prezgodnji pok inehurja. graviditetne intoksikaei je), skratka vse primere predvidenega nenormalnega poroda kakor ludi nepredvidenega nenormalnega začetka in poleka poroda.
Za vse ostale porodnice porod v bolnišnici ni nujnost in se te porod
nice načelno ne spreje.ma.jo, ako jih tehtni razl<#gi ne silijo v porodnišnico. To so primeri, pri katerih sicer za porod v bolnišnici ni dana nobena* medicinsko utemeljena indikacija, ker so prfrodnice popolnoma zdrave in bo porod predvidoma brez komplikacij. Povod za njih sprejem je le socialno vprašanje in socialna indikacija, kakor n. pr. pri viničarkah, služkinjah, nezakonskih materah in skrajno nbož-nih, ki nimajo kje drugod roditi ali pa je porod na domu iz različnih razlogov nemogoč.
Iz navedenega je razvidno, da gine-kološko-porodniški oddelek mora ved-uo iu redno sprejemati sporadično bolnice z nenormalnimi porodi, sumljive aborte, ko.jih število je veliko in vedno bolj narašča (v teku samo enega tedna je bilo pred kratkim sprejetih 1:3 takih primerov). Zaradi
tega ima porodniško-ginekološki oddelek v svoji oskrbi sporadično vedno slučaje vročice po porodu ali abor-tu, ki so vedno izolirane, kolikor je največ mogoče.
Naj bi pa -bil oddelek še tako razkošen v vsakem pogledu, bo iz razlogov nujnosti moral vedno sprejemati primere porodne vročice v nadaljnjo zdravljenje. Dasiravno se po vsakem podobnem primeru pod vzamejo vse preventivne mere, da se okuženje zatre, morajo biti taiste vedno le za kratek čas efektne. Ako je danes vse desinficirarm. mora jutri oddelek že zopet sprejeti v svojo oskrbo sumljive aborte iu porode g svojimi 22 |>o-steljami za porodnice ter 910 rojstvi v preteklem letu.
Hranilne
kniizice
nakup in prodaja — naj-solidneje pofom pisarne
Alojzij Planinšek
Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 5VI0
povedimo sadjarstva v Sloveniji, razpravljali tudi o Kidanju čim cenejših sadnih sušilnic. Ta stvar je namreč zelo pereča, ker se bo tako lahko posušilo mnogo sadja, ki sicer zgnije. UpajOj da bodo potem dosegli tudi boljše cene za sadje. Verjetno je, da bodo kmalu začeli zidati take sušilnice iu da bo stremljenje naših sadjarjev izdatno podpiralo tudi sadjarsko in vrtnarsko družtvo dravske banovine.
■ Dne 5. junija t. I. so slovesno odprli XVII. mednarodni pomladanski velesejem v Ljubljani. Nj. Vel. kralja Petra II. kot pokrovitelja velesejma je iaslojial poveljnik dravske divizije general Lazar Tonič. Po pozdravnem govoru predsednika velesejma g. Frana Bonača je govoril še g. dr. Viljem Krejči, predsednik Zveze lovskih društev dravske banovine, nakar je olvoril velesejem njegov častni predsednik minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič. Slovesnosti so prisostvovali zastopniki tujih držav, predstavniki mest in najodličnejši zastopniki slovenskega go-
podarskega, političnega, kulturnega in nacionalnega življenja.
Velesejem je do zadnjega kotička zaseden in podaja lepo sliko industrijskega in obrtniškega ustvarjanja. Izbera in naročanje blaga po na podlagi razstavljenih vzorcev bo vsakemu interesentu zelo olajšana, ker bo imel Širok pregled izdelkov in cen. Posebne razstave so: lovska, gospodinjska z modno revijo in vzorna razstava malih domačih živali.
Velesejem bo odprt do vštetega 14. junija. Na železnicah 50*/« popust.
■ Pouovua podražitev <>e« papirju in kartonn- Društvo tiskaraarjev v Sloveniji objavlja: Dne 20. maja so se ponovno zvišale cene papirju in kartonu za 10 odstotkov od dosedanjih cen. To je že četrto zvišanje v kratki dobi od januarja t. 1. pa do danes in znašajo ta štiri zvišanja cen s k upa j 26 odstotkov. Poleg tega je ovadena od 1. aprila t, 1. skupna banovinska trošarina v višini 15 par na vsak kilogram papirja, kar je posebno občutljivo pri težjih papirjih in kartonih. To ponovno naglo zvišanje cen je nastalo zaradi ponovne podražitve surovin za izdelavo papirja in kartonov, posebno celuloze, na kar smo že svoj čas v časopisju opozorili. Ko sporočamo javnosti to zvišanje cen papirju, moramo obenem poudariti in opozoriti, da so zaradi tega tudi tiskarska podjetja prisiljena zvišati cene vsem tiskarskim izdelkom za razliko v ceni papirja. Povišanje cen papirja je splošen svetoven pojav in ni pričakovati, da bi se razmere v doglednem času izboljšale. Tiskarska podjetja so zaradi tega prisiljena dajati samo neobvezne ponudbe, ki se v primeru ponovne podražitve papirja sorazmer-n ) zvišajo.
•♦♦♦♦♦♦♦a«*«♦*♦♦♦♦«**♦♦*♦♦♦♦*♦♦♦*♦♦♦
Smrt generala Mole
Nadaljevanje s 1. strani
pa ne bodo dobili. Razen seveclaL če ga ne bodo Baski prostovoljno prepustili sovražniku, da mu prihranijo usedo Madrida.
*
Ob Molovi smrti nam prihaja v spomin anekdota, ki smo jo ondan brali v francoskih listih izpod peresa nekega urednika madridskega »Heralda«. Njena vrlina je, da ni izmišljena — saj imajo Madridčani vsak dan priložnost, prepričati se o njeni resničnosti.
General Mola je koj po izbruhu državljanske vojne oznani! po radiu, da bo čez »nekaj dni« popil v kavarni Molineru na bulvaru Gran-Via skodelico črne kave.
Od tistih dob bo minilo kmalu že leto dni in vendar lahko vidiš v Molineru dan za dnem servirano na neki mizici skodelieo črne kave. Ta mizica je rezervirana za generala Molo: naj bo kavarna še tako nabita — za t o mizico že od julija 1SS6 nihče ne sedi...
Revolucija žre svoje očete
Procesov proti tako imenovanim trockistom v sovjetski Rusiji kar noče biti konec. Po odstranitvi Jagode, zloglasnega vodje boljševi-ške tajne policije, je prišel na lepem na vrsto zaslužni maršal Tu-
V teku meseca maja j« umrlo ua haeevski. In te dni se čedalje tr-po rod ti iško-«i nek otoške in oddelku vse- dovratnej-e vzdržuiej
ga t> bolnic. Od teh »o 4 umrle v resnici za porodno sepso, smrt 2 drugih bolnic pa nima s porodno sepso nikake /.veze. Kna izuned teh je prišla že umirajoča ua oddelek, zaradi krvavitve iz maternice po eklampsi.ji. do-čim je druga umrla za splošno izčrpanostjo in malokrvnostjo zaradi rakastega obolenja.
Dejstva Mirih smrtnih primerov porodne sepse nobeno pojasnilo ne more in ne sme spraviti s sveta, kakor porodne sčpse v sporadičnih primerih ae bo spravilo s sveta nobeno dejstvo, raz-en če izumrjejo povzročitelji!
Sla radi kontu maca celotnega porod-niškega oddelka naznanja uprava bolnišnice, da ne bodo na ta oddelek sprejemale le one Ijoluk-e, katerih sprejem zahteva neodložljiva vitalna
dovratnej-e vzdržujejo glasovi, da se misli Staljin tudi Blucherja od-križati — tistega Blucherja, ki ie preuredil in postavil na noge sibirsko Rusijo, tako da se dane® sovjetom ni bati japonskega napada,
Čudni so vsi ti glasovi, nerazumljivo začenja postajati Staljinovo početje: ali so res vsi, prav vsi stari graditelji sedanje Rusije zgolj pustolovci, zarotniki in ko-rupcionisti? In samo Staljin naj bi bil 100 % no pravoveren Rus in boljševik?
Observer.
M. K. i*nd. %t»n«:a Ctodina. Prostorni. *»»'* hmHU' umhi hVoj** Ur k li*k-o iiut\ L er r1* muhi » srduiijiui UutiMuu Hki*» (»a iw .	.
*-	___________j....	   Vms	tcujent	ki	M)	uaui	l>r‘'
indikacija; »Jo preklica naj pororiuire I	>*«•»!•. >m»ih » W> **' J‘'rf
.,	.	.	1	I	I	I	1	-	rti	iljmliio (ir uv - (M-r ril, fintrf*-.
ne prihajaj« na oddelek za porod- J4lWB,w ii®	»Uotek*
nišlvo zaradi sprejema.	»rle	v	drugi »ttviifcl.
Poroka v Candeiu
Spet je padla zavesa. Ali je res že konec igri
Pariz, 4. junija
»^11 JC a. v.o	»viivv	*
Drama se je torej spremenita v sentimentalno komedijo.
Vsi gledalci se prizanesljivo smehljajo.
Razplet je bil kakor v gledališču.
Tretje dejanje se je veselo končalo.
Tragedije imajo pet dejanj...
Zgodovinarji prihodnjih dni bodo z velikim zanimanjem odkrivali zgodovino najstarejšega sina kralja Jurija V., pravljičnega waleškega princa, ki je vladal pod imenom kralj Edvard Vlil. in ki je za ljubezen ljubljene ženske pustil prestol ene najmočnejših držav na svetu.
V jutrišnji zgodovini bodo JVallis Warfieldovo, hčer malo znanega bostonskega meščana, ki bi bila skoraj postala kraljica in cesarica, imenovali v isti sapi z največjimi romantičnimi postavami svetovne zgodovine, z nežno Poljakinjo Marijo Walevsk», zvesto prijateljico Napoleona I., in lepo de La Valiierovo, oboževano ljubimko Ludovika XIV...
Bodoči zgodovinarji bodo ugibali po svojem znanju, razpoloženju in domišljiji, kako bi se obrnila angleška zgodovina, če ne bi imela gospa Simpsonova tako lepih oči...
Prav ti zgodovinarji in morda tudi poetje bodo pa za vse večne čase dvignili imeni vojvodinje in vojvode VVindaorskega na lestvico nesmrtnosti.
Pri ustvarjanju svojih del bodo pazljivo prebirali zbirke dnevnikov iz let UKV; in 1937 in prav gotovo se bodo precej dolgo pomudili ob listih, ki nosijo datum 4. junija 1937.
Dan poprej so bile oči vsega sveta podzavedno uprte v malo tourainsko vasico Monts.
Na Francoskem je vsakdo želel srečo novoporocencema, * vsakdo je obžaloval, da visoka gosta nista mogla najti boljše skrivališče za uživanje svoje sreče.	'	.
Na Angleškem je ljudem hudo po kralju, ki je v kratki dobi svojega vladanja pokazal toliko razumnosti, delavnosti in socialnega čuta. V' to žalovanje se sem in tja pomeša trohica strogosti; 0 tem priča karikatura, ki jo je te dni prinesel neki londonski tednik: narisal jo mladega moža, ki pravi v trenutku, ko bi moral iti k vojakom: »Nemogoče, ne morem zapustiti žensko, ki jo ljubim!«	_ _	,
Toda ne smemo misliti, da dele vsi ljudje onstran Rokavskega preliva to strogost, ki jo je še posebno podčrtala s svojo neizprosnostjo anglikanska cerkev. Mnogi Angleži še zmerom z nežnostjo in ljubeznijo mislijo na svojega prejšnjega vladarja.	.
In Amerika? Tam pa ljudje kar plavajo v navdušenju! bpet je ena izmed hčera Novega sveta zaslovela po vsem svetu! Posebne izdaje listov, ki so jih kričaje raznašali v petek zjutraj po newyorških, chicaških, sanfranciških in bostonskih ulicah, razkrivajo nekam naivni ponos družine, katere najlepša hči je napravila tako nezaslišano dobro »partijo«. Navdušenje Američanov ne pozna meja, čeprav jim je upanje, da bo dvakrat ločena Američanka vladala največjemu imperiju na svetu, splavalo po vodi.
Tudi povsod drugod so obširno pisali o poroki v Candeju, v vsaki deželi na svoj način, bodisi da jim je prišlo prav kot posebno mikavna in zanimiva dnevna novica, bodisi da so se naslajali ob nje.i kot čudoviti pravljici iz nekdanjih dni, ko so se kralji ženili z lepimi pastiricami...
Prav zato se je tretjega junija zbralo pred gradičem Candejem vec ko tisoč časnikarjev, ki so pošiljali v svet slike, telefonska, brzojavna m radijska poročila o vasici s komaj dve sto prebivalci, ki pred dobrim mesecem dni menda še v sanjah niso slutili, da bodo kdaj ptice take slave in takega hrupa.
Dolgo in srečno življenje želimo vojvodinji in vojvodi Windsorskemu! Vso srečo novoporočencema iz Candeja!
Človek je nehote ganjen ob misli na usodo, ki je prisilila nekdanjega vladarja največje in najmogočnejše države na svetu, da se je poročil daleč od svojcev, v gradu nekdanjega francoskega delavca, sedanjega graščaka, in da sta ga z ljubljeno ženo zvezala preprost vaški zdravnik in »župnik ubogih« iz Durhama, ki je proti volji svoje cerkve prišel, da poroči svojega ljubljenega nekdanjega kralja...
Sedemna jstleten ocetomorilec oproščen
London, junija.
Glasno ploskanje je pozdravilo oprostilno sodbo sedemnajstletnega Henry-ja Sidne.va Smitha, ki je bil obtožen zaradi umora lastnega očeta. Njegov oče je namreč fantovi materi in njemu neprestano grozil, da ju bo ubil. Ko je prišel nekega dne spet pijan domov in se je hotel lotiti matere, ga je sin pobil na tla in ga zabodel z nožem. »To je bilo najplemenitejše dejanje, ki sem ga kdaj storil v življenju,« je kasneje dejal fant.
Kakor je razprava pokazala, sta imela mati in sin doma pekel na zemlji, in živela sta v neprestanem strahu, da bo oče lepega dne uresničil svoje grožnje in ju umoril. Posledica tega je bila, da je fant že v zgodnji mladosti tolikanj sovražil očeta, da je že otrok večkrat rekel:	»Tega človeka bom
ubit!«
Vse priče so o mladeniču izpovedale samo ugodne stvari, a umorjenega očeta so ožigosale za zverinskega moža. Profesor Drummond, ki je mladenič pri njem na univerzi pomagal kot laborant, ga je opisal kot izredno nadarjenega, poštenega in pridnega. Zaradi tega mu je že pogosto sam svetoval, naj se pripravi na visokošolski študij.
Porotniki so se posvetovali samo deset minut. Predsednik sodišča je nato razglasil oprostilno sodbo — in zbrano občinstvo jo je z navdušenjem sprejelo.	(**)
Grotesken ločitveni vzrok
Praga, junija.
Menda najgrotesknejši ločitveni vzrok 80 ondan staknili na praškem sodišču.
Tožnik, zasebni uradnik Karel H., ie zahteval ločitev od svoje žene Korn-valine zaradi njene krivde. V tožbi je zapisano, da je žena vrgla možu gnilo jajce v glavo! To jajce je tožnika zadelo v desno oko in ga tako hudo poškodovalo, da je gospod Karel izgubil na tem očesu vid. Kazensko sodišče je njegovo ženo zaradi tega obsodilo ha mesec dni strogega zapora.
Zena je sicer priznala, da je ranila Sv°jega moža, trdila je pa, da je storila to »v obrambo svojih pravic«. Ko s® je bila 5. januarja 193» poročila z Suspodom Karlom, je napravila nam-*eč pogodbo z njim. V tej pogodbi se le bil mož, ki je bil znan, da rad
kvanta in smešnice pripoveduje, obvezal, da bo postregel ženi zmerom le z dobrimi smešnicami in anekdotami. Ako bi pa kdaj pogreval kakšno staro reč, ali pa pripovedoval celo kakšen slab dovtip, je dovolil svoji ženi Korn-valini, da mu vrže gnilo jajce v glavo. In to je tudi storila, ko ji je usodnega dne povedal star, obrabljen in slab dovtip. Ker jo je sodišče obsodilo na zapor, se je pritožila in bo obsodba šele pravomočna, ko se razprava obnovi.
Sodniki so sicer skušali nasprotni si stranki pobotati in so zahtevali, da zakonca povesta, kakšen je bil usodni dovtip, ki je stal moža oko, oba pa srečo in mir v zakonu. Na začudenje vseh sodnikov se pa niti žena niti mož nista več mogla spomniti usodnega dovtipa.
Sodišče je naposled razpravo o ločitvi zakona preložilo dotlej, dokler ne bo kazensko sodišče rešilo ženine pritožbe zaradi zaporne kazni.	(*i)
Po dvajsetih letih sta se našla
Milan, junija.
čudna pota usode so po dvajsetih letih pripeljala skupaj brata in sestro, ki sta živela samo nekaj kilometrov vsaksebi, pa drug za drugega nista ve-
Michele Debiagio ni vedel o svojem poreklu prav ničesar, čeprav se je že nekaj let vneto trudil, da bi dognal resnico. Vedel je samo to, da so ga kot nebogljenčka baje iz Pariza poslali v malo vasico Odalengo Grande h kmetom v rejo.
Zdaj je pa Debiagio, ki je postal že zastaven mož tridesetih let, čisto slučajno izvedel, da živi v bližnji vasi Alessandriji neka ženska njegovega imena, ki tudi že leta in leta stika po svetu za sorodniki. Ko sta se mladi mož in mlado dekle sešla. sta ugotovila, da sta brat in sestra, zakaj vsak izmed njiju je imel na srebrni verižici okrog vratu polovico srebrnega obeska. To svetinjico sta oba z največjo skrbnostjo čuvala. Obe polovici sta bili nekoč nedvomno celota, saj je na obeh ista slika Matere božje in na obeh je vgravirano ime njune matere in imeni in 'datumi njunih rojstev.
Zdaj upata brat in sestra, ki sta se po tako čudnem naključju našla, da bosta vendar izsledita svoja roditelja, saj so jima tudi oblastva obljubila, da se bodo z vso vnemo zanimala za stvar,	(**)
Muzikalne krave
(nB-O) Detroit, junija. Doslej še nismo slišali, da krave ljubijo godbo. Njihovo glasbeno nadarjenost je nedolgo tega slučajno odkril farmar Almoti Wickard iz Greenfielda v državi Indiani (U. S. A.).
Pri molži se je Wickard zmerom dolgočasil, zalo je lepega dne napeljal v hlev majhen radijski aparat. Čez nekaj dni je opazil, da dajejo krave precej več mleka kakor poprej.
Uganil je, da je morda temu kriva godba; zaprl je radio in glej: tudi mleka je bilo manj.
1*0 več poskusih je farmar docela zauesljivo dognal, da kravam-mlekaricam res ugaja glasba, posebno pa vesele pesmi in jazz. Odločil se je torej, da bo pustil radijski aparat v hlevu, saj je zadel s tem dve muhi na eu mah; krave bodo dajale precej več mleka in bodo pri poslušanju godbe požrle manj krme kakor poprej.
(»American Weeklyt)
Pojoča svila
(aB-(t> Nevvjnrk. junija. Takoj naj v o|uavičilo vsem ljubiteljicam svojevrstnosti priznam, da naslov več obeta kakor je res. Nova svila ne poje, le iznajdljivi Američani so jo krstili po vseh mogočih pesmih in šlagerjih, a ne zaradi poezije, temveč zaradi praktičnosti.
Že dolgo let so si ameriški tovarnarji svile belili glave, kako bi zavarovali svoje vzorce in risbe na vseh mogočih blagih, da jih ne bi meni nič tebi nič prerisavale japonske in nemške tekstilne tovarne.
Doslej posnemanja niso mogli preprečiti, ker ameriški zakoni nimajo zaščitnega patenta za blagovne vzorce.
Pred kratkim je pa našel izhod iz te zagate neki prebrisan pravnik. Spomnil se je, da ameriški zakon ščiti skladbe, a ne samo godbo, temveč »vse, kar je s skladbo v zvezi.«
Podjetni možak je torej šel k »Zvezi izdajateljev ameriških pesmic in prijavil avtorsko pravico za tri sto tisoč naslovov vseh mogočih pesmi. Te naslove so nato nalepili na blago in jih, kakor je treba, prijavili v Washinglomi. Skladatelji pesmi imajo avtorsko pravico in dobe kakih 40 par od metra blaga, od te vsotice si pa vzame najprej svoj delež oče te imenitne misli. Ulago gre dobro v denar in tako so z dobičkom vsi zadovoljni.
Ameriške dame, pa morda tudi njih evropske sestre bodo kmalu z veseljem nosile najnovejše obleke iz blaga z romantičnimi imeni sSonn.v Boyc, »Pesem velemesta ", » Otožna nedelja £ itd.	(»A* Est«, Pešta)
... **»-
ji«-"
tV0>4-e
^ W	—
SARGDV
GAM
velika nevarnost!
Na notranji strani rol* *« tvor« nevarni zobni (ramen, Irateri lab-Uo tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tabo da končno izpadejo, Ni vsaba zobna pasta dobra, da Vas obvaruje to nevarnosti,
Skrbite torej malo vet! za svoje zobe — uporabljajte Sarpov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont suliorkin-oleat dra Briiunlicba, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepredi njegovo ponovno tvorjenje.
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Konserve, ki se same skuhajo
(uB-O) Dunaj, junija. Menda vsi poznamo ljubko pravljico o mizici, ki se sama pogrne in obloži z -vsemi mogočimi dobrotami. Moderni posnetek tega čuda je prav gotovo konser-va, ki se skuha docela sama, brez ognja in brez človeške pomoči.
Namesto ene ima ta konserva dve škatlici. V prvi je konserva, v drugi, večji pa svojevrstno »ognjišče«. Večja škatla ima dva oddelka: v prvem je voda, v drugem pa živo apno.
Manjšo konservno škatlo postavimo v večjo, preluknjamo steno, ki loči vodo od apna, in kmalu se razvije ravno pravšna vročina, da se skuha v pol ure vsaka konserva.
Tovarna, ki izdeluje to praktično pripravo, je na spreten način poskrbela, da je ves čas kuhe toplota v večji škatlici precej enakomerna.
(»N. F. Presse«)
Kavarna v drevesnem deblu
(nB-O) Sotla, junija. V bližini bolgarske prestolnice stoji mogočen košat hrast, ki je že v turških vojnah osemnajstega stoletja dajal tamošnjim prebivalcem naravno zavetje pred sovražnikom.
Ta hrast je v premeru širok 1? m in iiua votlo deblo. Neka bistra sofijska glavica je precej visoko v deblu zgradila majhno in ljubko kavarno, okrog debla pa izpeljala okroglo teraso s krasnim razgledom na pokrajino.
Menda novemu kavarnam’ ne bo manjkalo gostov, eaj bo marsikogar zamika)?, čašica kave v »Kavarni na drevesu . (»Universiil«, Bukarešta)
Črnec na štirih nogah
(nB-O) Johannesburg, junija. V Johannesburgu v južni Afriki živi desetleten črnec, ki hodi kakor živali po vseh štirih. Revež ima organsko kostno napako v bokih, tako da ne more hoditi pokonci.
Narava in raba sta mu otrdili kožo
* MEJNIKI VELIKEGA l-JU it ŽENSK EC A HOMANA — MEJNIKI VELIKEGA LJU8EZE • <
\ ftuirulU i/eUUeg.a tiutezenskepa- comana 1
*	2.	avgusta 1936: Na pulubi d	velikih	stranic se	Baldtvinu pridru-	<
2 jahte	»Nahlim se odpelje kralj “	žijo.	p
S Edvard Vlil. iz	Southamptona £	6. decembra: Gospa Simpsonom	-
1 proti dalmatinski	obali,	kjer bo *	odpotuje na. skrivnem iz Anglije,	m
K preživel svoje počitnice	v družbi “	Po skrivnostnem potovanju križem	>
S gospe Simpsonove.	•	Francije se ustavi ob enajstih	j-
a ‘ 26.	oktobra: Šest sto ameriških j	zvečer	v vili	Lou Vici,	v Cannesu	c
J radijskih postaj in Hearstovih <	pri gospodu	in	gospe	Rogersovi.	J
* dnevnikov odkrije svetu ljubezen	u	19.	decembra: Ob	J.H odstopi	J*
“ angleškega kralja do gospe Sirup-	kralj	Edvard Vlil.	*
- sonove in napove njuno bližnjo	£	10.	decembra: Ob	desetih zve-	z
m poroko.	-	—	r~ 	_----, ,.- - ----	-
”	27. oktobra: Londonsko sodišče ; od svojih narodov m pove, da ne
* loči zakonca Simpsonova po može- ; more dalje nositi vladarsko breme g
1 vi	krivdi.	2	'l,ez *Ve'	kl j°	°!	,	>
2	1 decembra:	Škof hradjordski*	vojvoda Vorski, zdaj Ju- *
X. uecei	.. ,	/•	.	rtt VI. svojo vlado. O polnoči od- >
i	ssl"	:	»v	*■	**■«	««•1
. •*» £l*£. *j	..Veit,,,Mir. | •-	,>™pe to« tar« |
<s	■»Timesom* na ceh .	|	Edmrd v	Avstrij0; najprej se z
o	3- decembra:	Predsednik	angle- oc	od lje na	Dunaj, pozneje v bliž-*
* ške vlade Baldunn vpraša kralja, < ,f gra(li6 Enzesfeld. Bivši kralj
S ali se res namerava poročiti z go- u rfo/}f nl,^ou vojvode Windsorskega. m
10. marca 1937: Gospa Simpso
a kriza, kakršne dotlej še ni bilo.
čer se poslovi bivši kralj po radiu
o	.............-	-—	*. .	"i-i	dobi naslov	vojvode Windsorskega
u	spo Simpsonovo,	tn izjavi,	da bi	j	_	_—	"
*	v tem	primeril izbruhnila vladna	-g	prišpf.	nn #rad Cande.
S 27. aprila: Sodišče potrdi loči- S Od	3. do 10.	decembra:	Dra-	§	jt,v	gospe	Simpsonove. Gospa
UU O. UU IU, ULTFIllDltt. ir in- 3 jfjfi ffONpG O lifl J/ot/ill/
= matski sestanki, v saintjameški pa- 2 Simpsonova prevzame spet svoje j lači, na gradiču Belvedere in v Mal- < dekliško ime IVallis 1Varfield in < borovgli-Housu med kraljem, kra- “ se lahko takoj poroči,	m
S Ijico-materjo, kraljevimi brati in it 4. maja:	Vojvoda Windsorski z
z predsednikom Baldivinom.	-j	se. odpelje iz Avstrije, čez Pariz in *
u 4. decembra: Baldivin izjavi v > pris/ie ob enajstih zvečer v grad g 9 spodnji zbornici, da njegova vlada - Cande.
2 ni voljna sprejeti zakon, ki. bi -	3. junija: Vojvoda W trni sorski 0 ž omogočil kraljevo poroko z gospo j se poroči z gospo WaHis 11 ar- S
3 Simpsonovo. Skoraj vsi voditelji 2 fieldovo.
• aznnnn vaaanaA imini-im — VNVimoa voaasMazaano vaasniaA iKiNra«*
na dlaneh, da je prav tako usnjata kakor na podplatih, roke so se mu pa tudi precej podaljšale in so videti ko prednje noge. Otrok je zdaj res bolj podoben živali kakor človeku.
črnčev obraz ima pa docela pravil-ne črte in njihov izraz je prej lep ko ■grd.	(»Kseher	Tagblatt«)
Zaslužek — v zakonu
(nU-i) Tokio, maja. Zakonca Josak« Suliski sta prva zakonska leta živela še , dovolj mirno in srečno, potem je pa začela njuna ljubezen pojemati. V vsakdanjih prepirih sta hotela imet# seveda oba prvo in glavno besedo. Naposled je bilo ženi družinskega pekla dovolj, vzela je otroke in zbežala od moža. Gospod Josaka pa ni bil s tem nič kaj zadovoljen, ubral jo jo za njo in jo res kmalu v bližnjem mestu našel. 'Namesto sprave se je .pa vnel med možem in ženo še hujši prepir kakor doma; vik in krik je bit tolikšen, da je vmes posegla policija in razjarjena zakonca sta morala pred sodnika.
Pametni sodnik je pa ponudil možu in ženi natanko sestavljeno zakonsko pogodbo. V njej so zapisane vse napake, ki jih očitala drug drugemu. Po premirju bosi a pa menda bolj krotila svojo trmo in zgovornost, saj bosta morala za vsako pregreško plačati kar čedno globo.
če bo maž na primer kar brez pravega vzroka odšel iz pisarne, bo moral ženi odriniti MM) jenov. Ista kazen velja za ženo, če bo spet zbežala od doma. Vsak mesec mora dati mož ženi dovolj denarja za gospodinjstvo, žena mora pa zato biti vljudna in dobra z možem. Takih zapovedi jo precej, ena od njih tudi pravi, da 'nožič ek ne sme pregloboko pogledati v kozarček.
Zakonca sta to nenavadno »mirovno pogodbo« sprejeta. Najbolj imenitna je pa v njej zadnja .določba: zakonca imata plačevati globe drug drugemu in ne policiji.
Gumbi in Čokolada iz krvi
(uX-t) Monakovo, maja. Kri velja že od pamtiveka za prav poseben sok; da jo bodo lepega dne pričeli predelovati v gumbe in čokolado, si zato naši predniki pač ne bi biti niti v sanjah mislili.
V monakovskem predmestju obratuje že dalje časa neka tovarna, ki uporablja kot surovino skoraj izključno samo kri.
Iz krvi odstranijo najprej vsa vla-kenca, da se ne bi prehitro strdila. Nato jo posuše in dobe iz nje nekako moko; to stisnejo in oblikujejo iz nje vse mogoče oblike: gumbe, ročaje za dežnike, zaponke in celo telefonske slušalke izdelujejo iz stlačene krvi.
Odveč je omeniti, da predelavajo v tovarni kajpada le živalsko kri. Menda le malo kateri Nemec sluti, iz kakšne nenavadne snovi utegnejo biti gumbi na njegovi obleki.
Ista monakovska tovarna predeluje iz krvi tudi zelo redilno »čokolado«, kt jo posebno cenijo na Japonskem.
(»N,-S. Rheinfroiits)
Poravnajte naročnino!
TEDEN V BESEDI IN SLIKI
Deseti brat
jV sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob
XXI.
'*0, haha haha haha haha,
0, hoho hoho hoho ho!
V	praznino prazna pamet maha; s čim boš dokazal mi vse to?«
>1, no, poprej sem res verjel,
•— bil Jurčič kriv je tej zablodi — ■ da vrag še na križpotja hodi, • da je z denarjem te ujel...	:
Ker prvega smo se znebili, smo vraga drugega dobili.«	<
XXII.	< Modrost je taka nekaj vredna, ! poplača jo edino — smeh;
zato se množica poredna	;
©d smeha valja vam po tleh. : Med tem grohotom in smejanjem ■ te duri na stežaj odpro In z motoviljenjem, z mahanjem :
1.T gostilno prištorklja nekdo.
To bil je invalid Krjavelj,	;
« priimkom drugim »zviti kavelj«.;
xxiii.	\
>Na, pij!« ga družba k sebi vabi.; 'On dvakrat reči si ne da,	;
kozarec poželjivo zgrabi,	;
izprazni ga in zacmoka.
»Hej, čuj, Martinek, kaj tl pravim!«; Matevžek zdaj spregovori,	;
»menda s tovarnarjem Piškavim, ; tako gre glas, sta dobra si, ker ž njim — tako mi stara pravi—; te večkrat vidi na pristavi.
XXIV.
Martinek ostro ga pogleda, denar na mizo položi,	<
čez rame Bat’a-čevlje vrže,	<
iz krčme brez besed hiti.	j
Krjavelj jezno se popraska: »Matevž, da bi tl jezik zgnil! ; Da nisi Spaka mi odpodil,	;
dodobra bi se bil napil.
Ne smeš z njim vsega blebevsati, < kar se ti v buči kolovrati.«
PETO POGLAVJE
Prvi je brez roke, ; drugi je brez noge...;
Ljudska ponesnažena.;
Sedaj je »mali človek« v modi. o njem romani v svet gredo.
Zato mi, Muza, roko vodi, da spev Krjavlja vreden bo, da vse napake bom popravil, ki Jurčič jim je oče bil, da bom moža tako postavil, kot strogi Levstik je učil.
Zato na našem bom Parnasu slovel v prihodnjem, daljnem času
II.
Čeprav ni bil možak lepotec, ne mož uglajenih manir, je vendar bil še dokaj čeden, le nos imel je ko krompir.
Ni znano, kje so ga rodili, ne kdo, zato nihče ne ve, kaj starši so mu zapustili, kako je vplival nanj milje.
Le o očetu to je znano, da ljubil je pijačo žgano.
III.
Verjetno je, da v miru žvečil je srečo svojih mladih let, dokler izbruhnila ni vojna, dokler k vojakom ni bil vzet.
V	svetovni vojni za cesarja v Galiciji je zmrzoval, junaško služil je vladarja, junaško Rusom — v roke pal. Tam s švejkom se je bil seznanil in z njim je marsikaj uganil.
Po resničnih dogodkih napisa/ F. N.
9.	nadaljevanje
To se je zgodilo dan pred premiero. Ker je l>ila revija teko rekoč že popolnoma pripravljena, sta se lahko plesni mojster fin. režiser posvetila skoraj samo mojim skušnjam. Domenili smo se, da bom plesala tri plese: resnega, strogo izrazitega v nemškem slogu in karakternega z vedrim poudarkom, enega pa v kostumu, ki «e bo ujemal s prejšnjo sliko revije. Kostume mi je v vsej nagici sešita gledališka šival ja. Na koncu predstave naj bi se še pokazala pni paradi vseh sodelujoSin.
Šivilja je bila prijateljica gospe Netzkejeve. Pri obedu so mi jo predstavili za gospo Balakirjevo; ogovorila sem jo s par ruskima besedami, ki sem se jih naučila od sošolk na ume t nostno-obrtni šoli v Berlinu. Na moje veliko začudenje mi je odgovorila v pristni nemščini, kakršno govore Balti. Pozneje mi je povedala, da je Nemka in da je živela prav tedaj, ko je izbruhnila svetovna vojna, v nekem obmejnem mestu, kjer so jo internirali.
Kasneje je skupaj z nekim ruskim rastni kom pobegnila pred komunisti in se je pretolkla do Japonske. Tukaj je tudi poročila s častnikom Ba-lakirjevom, vendar ji je revež kmalu tako zbolel na živcih, da ga je morala oddati v norišnico. Gospa Balakirjeva je bila sicer v službi neke prodajalne svile, kamor »o hodili zvečine tujci kupovat. Kadar je pa »Macutake« pripravljala revijo, si je zmerom vzela dopust in šivala plesalkam kostume.
Njeno življenje je bilo pestro in žalostno kakor kakšen roman; med poskušanjem mi je pripovedovala svojo življenjsko zgodbo. Kakor vsi ljudje, ki so v življenju mnogo skusili, se je ljubeznivo zanimala za mojo usodo in mi obljubila vsestransko pomoč. Gospa Nelzkejeva ji je posebej naročila: »Najinemu otročičku moraš sešiti obleko, da bo lepša kakor pesem!« — in takšna je tudi res bila.
Trem« prav za prav nisem nikoli poznala; delo v filmskih ateljejih ! ozdravi človeka takšnih nežuočutno-;sti. Kazen tega sem že kot otrok nastopala pri raznih plesih in priredit-l vah.
! Ko je pa prišel dan premiere in se ! je bližal trenutek mojega nastopa, mi ‘je srce tako močno utripalo in so mi ' roke in noge drhtele, da sem vendar razumela tisto neskončno plašnost, ki jo imajo mlade začetnice.
Revija je imela naslov:	»Pardz-
Tokio«; pot je peljala iz francoske prestolnice čez Berlin, Moskvo, čez Kitajsko in Korejo na Japonsko. Bila je do pičice moju pot... Začela se je z apaškimi plesi v Parizu, v Berlinu so nastopale športnice in plavalke pred Brandenburškimi vrati, potlej so plesale širokolične Rusinje k balalajki v Moskvi, sledile so kitajske pantomime in korejski //kisa in g«. In ker je marca meseca Japonska zaradi Mandžukua izstopila iz Zveze narodov in je bila hkratu obletnica novega mandžurskega cesarstva, so vrinili še prizor z našopirjenimi mandžurskinii lepoticami, ki so s svojimi velikimi pentljami na glavah spominjale na Spreewaldčanke. Na koncu so nasto-
pile japonske baletke; pol je bilo gejš in vitezov, pol pa »modernih girlov« in modernih »boyev«. Revija je bila torej podobna revijam po vsem svetu, samo da je malo po japonsko dišala in je imela še to posebnost, da so vse vloge, tudi moške, igrala mlada dekleta.
Ta revija je bila skoraj prekipevajoča orgija ženskosti, skoraj bi rekla maščevanje nad starim japonskim gledališčem, kjer so igrali vse vloge, tudi ženske, zmerom le moški.
Moj nastop je sledil pompoznemu prizoru pred Brandenburškimi vrati, kjer je sodelovalo dve sto girlov; vrata so bila od vrha do tal pozlačena, lipe, ki so se svetlikale v ozadju, so bile posute s srebrnimi listi. Na »Pariškem trgu« so se svetili vodometi v vseh mavričnih barvah, vmes so pa plesale plesalke v stiliziranih športnih in kopalnih oblekah iz zlatega in srebrnega blaga Nekatere so imele samo čez pas biserne vrvce in so vriskaje skakale v bazene vodometov, medtem ko je »Viktoria« na vozu zmagoslavja pela arijo Berlinu in športu v čast. Vse skupaj je bilo brez dvoma plehko, vendar je občinstvo navdušilo.
Potlej je padel vmesni zastor in tedaj sem morala nastopiti jaz.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Vsi živci so mi bili do skrajnosti napeti. Živahna godba, ki je spremljala prejšni prizor, je utihnila. Videla sem, kako so godbeniki odložili glasbila in bolščali na oder. Zadaj za godbeniki sem opazila nemirno valovanje črne gmote v parketu. Mislila sem, da za vse na svetu ne bom mogla premakniti noge; tako sem drhtela po vsem telesu.
Godbenik, bi je za kulisami tolkel po gongu in lesenem tolkalu, je trikrat zapored udaril po gongu: ta zvok mi je bil popolnoma tuj, zdel se mi je, kakor da prihaja z drugega sveta. Gonga, kakršnega sem bila vajena, nisem- mogla nikjer stakniti. Kopalni plašč mi je zdrknil z«ramen; gospa Balakirjeva mi ga je snela in me je z lahnim sunkom pognala na oder.
Občinstvo je tulilo. Bila sem prav
pičlo oblečena: za ped širok zelen pas čez nedrije, za ped širok pae okrog bokov. Sama sebi sem se zazdela naga... Pogledala sem si vzdolž telesa, ko sem storila prve korake. Lej, kolena mi niso klecnila; togo so bile napete mišice! Rekla sem si: Da, plesala bom, dokler se na koncu ne sesedem! Tako divje bom plesala! In res sem ozki prostor, dva metra v širino zato pa pet in dvajset metrov v dolžino, tako izrabila, kakor še nikoli. Toda čemu le plešem? Ali je mar kdo med gledalci, ki razume, ki z menoj čuti, kaj plešem?
Uzrla sem nekaj vase zapičenih kalnih oči, rumenih obrazov, tujih, sovražnih, kakor v sanjah.
Japonci — sami Japonci. Zdelo se mi je, da bi lahko prav tako plesala pred živalmi v zoološkem vetu ali pa živim bitjem na Marsu.
Šele po prvi polovici plesa bi se morala oglasiti spremljava gonga in tolkala.	In	ko so	zadoneli kovinasld
in zamolkli	zvoki,	se mi je zdelo,	kakor da	bi	blizu	pootapljajočega	se
človeka padel rešilni pas na vodo.
Gong... taktak... gong! Laže in naravneje	je	plesati	po godbi —	pa
najsi bo samo zamolklo udarjanje po kovini in lesu. Lasje so mi viseli čez obraz; Bog ve kako se zde tem Japoncem e trdimi, mastnimi in črnimi lasmi moji temnoplavi kodri? Morda kakor preja, kakor kakšna iuja čudna tkanina. Moje telo pa ni bilo belo, temveč od solnca ožgano — in spomnila sem se, da Japonci pri ženah posebno cenijo belo polt. Po njihovih pojmih sem bila velika, morda orja-kinja — oni pa ljubijo drobcene, nežne ženice. Za njihov okus sem morala biti vtelešena grdoba...
Proti koncu sem spet plesala brez godbe. Toda tedaj sem se imela že spet popolnoma v oblasti. S poslednjim udarcem na gong sem se hropeče sesedla — in bila sem le še ubog in izmučen črviček, ki lovi sapo in mu srce hudo utripa.
Ples je bil pri kraju. Žarometi so ugasnili. Zravnala sem noge iri sem Skušala vstati.
Burja oglušujočih žvižgov in nerazumljivih krikov se je vsula iz gledališča k meni na oder. Skočila eem na noge in se opotekla v temi proti kulisam.
»Saiserik sem slišala posamezne vzklike, potlej pa nekaj kar je bilo »dži torih i« podobnega.
Za kulisami me je stisnila gospa Balakirjeva v naročje.
»Prav dobro,« je dejala, >le zakaj ste ves čas tako hudo gledali?«
»Dobro?« sem z grenkim nasmehom dejala. Ali ne slišite?« Iztrgala sem se ji iz naročja in tekla v
AR AB-ceva
priljubljena jed so pražene kobilice
a naši
BONBONI
Bilo kod
povsod!
POJDITE TUDI VI, ki čitate ta oglas, v popolnoma prenovljene lokale staroznane
0 priliki velesejma gostilne ..Lovšin" v Gradišču štev. 13
(pri dramskem gledališču)
in počutili se boste udobno. Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem oziru zadovoljni.
ga-rderobo — in v ušesih so mi doneli rezki žvižgi, »sai6eri« in »džitorihi«. H lipa je in ihte sem se vrgla na kup kostumov.
Prav gotovo so ti rumeni zlodji v svojem jeziku kričali: »Prekleta tujka, ven z njo!«...
Tedaj je nekdo z oblastno roko potrkal na moja vrata. Zdaj mi je odklenkalo! Vrata so se odprla; dva moška sta stopila predme, me pograbila za ramena in me odvlekla na oder.
Zastor se je zmerom znova dvigal in spuščal. Stala sem kakor okame-nela — in iz oči so mi lile solze.
»Tak priklonite se vendar,« mi je zaklicala gospa Balakirjeva. Akajama je stal za kulisami in ploskal v dlani; njegov ozki obraz je raztegnil zadovoljen in navdušujoč smehljaj.
Spet na oder. Mehansko sem se priklonila; svetloba iz vseh žarometov je padala na mojo golo kožo.
»Saiseri! Džitorihi!« Oglušujoči žvižgi. Kaj neki hočejo?
Medtem ko sem si v garderobi slačila ves premočeni životek in svilene hlačke, mi je gospa Balakireva pojas nila zadevo. ,Saiseri‘ in ,Džitorihi' sta prav laskava vzklika, primerjavi, ki me ju res ni treba biti sram. Saiseri je bila staroveŠka čarovnica, ki jo poznamo mi pod imenom Kirke, Džitorihi je pa Čarovnica filma: Marlena Dietrich!
Dobrim igralcem vzklika japonska množica »Janingusu« to je ime znamenitega nemškega filmskega umetnika Janningsa, dobrim odrskim igralkam pa »Džitorihi«. Tako torej!
»Kaj pa potlej pomeni oglušujoče žvižganje?« sem vprašala. .Saj so vendar vsi v en glas žvižgali.«
Gospa Balakireva me je otirala /Saj so nekateri tudi ploskali, samo .slišali jih niste. Igralci in plesalke slišijo le žvižganje, to je. stara reč Pri japon-skem občinstvu je pa žvižg izraz skrajnega zadovoljstva in odobravanja. Ce trešči v filmu Douglas Fairbanks s skrajne konice jambor ja in se znajde med Zeppelinom in podmornico, ki sta pravkar trčila skupaj, takrat Japonci tako divje žvižgajo, da ni več lepo. Ali vam je lo dovolj? Upam, da sle zadovoljni.« Pri poslednjih besedah me je viharno poljubila
Potrkalo je; v naglici sem se ogrnila v kopalni plašč. Akajama je prišel sijočega obraza v mojo garderobo in mi jel prisrčno stresati roko. Potlej sta prišla še režiser in ravnatelj Kondo, ki se je celo tako daleč spozabil, da je vzkliknil:
»Bili ste zares veliki, prav veliki!«
Doživela sem, tako se je zdelo, popoln uspeh.
Potlej sem stopila za špansko steno in smuknila v oblačilo, ki mi ga je z veščo roko sešila Balakireva. Krilo j« bilo dolgo in ohlapno, vse iz srebrnega lame ja; ob životku so bili všiti balonasti rokavi iz škrlatnega lila. V lase sem si zapela živozelen trak, noge sem pa skrila v srebrne čeveljčke. Koj drugi dan sem si pa kupila še dolge nogavice živozelene barve — obula sem pa kajpak samo eno, na levo nogo!
1. slika: Poglavar abesinske koptske cerkve abuna Ciril je prišel v Rim. - 2. stika: Tak„ s« peljali k pogreb« najhogatejsega moza na svetu Johna D Bockeiteli.rja a ^ ^.„^4 leta ska avtomobil s truplom petrolejskega kralja na vožnji na pokopališče v Clevelandu. Pogreb se je vršil na tihem in ob udelnbl le najbl.zj.h sorodnikov - 3 slika. 9 junija £ n« mska letaI družba ..Lufthansa« poslala svoje oceansko letalo na 250. poštni polet če* Južni Atlantik. V proslavitev tega jubileja je nemška pošta ta dan »gosala pošiljk«s « :igom 1kakm *a kažn ,lik* Na žigu se berV: Nemška letal«ka posta - 250krat čez Južni Atlantik - Junij 1937. - 4. slika: Konjske d.rke v Epaomu najslavnejše dirke na An«leskem, so, 1, osprinesle *» taeijo: prvič v zgodovini teh dirk je Ženska dobila dragoceno nagrado. V izrezu: Mr«. Millerjeva, lastnica imagovitega konja, odhaja vsa srečna i du-kali&a.
L\utosu*nM>$t hi
Ljuba žena, ali si v svoji pretirani ljubosumnosti kdaj pomislila, da je razdrla ta strašna strast že nešteto srečnih zakonov? Najbrže ne, drugače bi svojemu možu menda bolj zaupala in laže odpuščala.
Pravijo, da je ljubosumnost sol ljubezni. Morda je to res, a prava, globoka ljubezen ne prenese preveč te jedke začimbe. Prevelika ljubosumnost je skoraj zmerom neopravičljiva.
Ljubosumne žene so za druge ljudi smešne ali pa zoprne. Ali ni ponosne žene nevredno večno sumničenje, očitanje, povpraševanje in nadzorovanje svojega najboljšega prijatelja — moža? Mnogo žensk boleha za to boleznijo, vedo, da je nevarna, pa imajo premalo volje za ozdravljenje.
Že zaljubljencem greni ljubosumnost najslajše ure; zakonsko življenje, kjer se zakonca mučita dan za dnem, uro za uro, pa spreminja ta strast v neznosen pekel.
Vsaka ljubosumnost se prične z bolj ali manj utemeljenim sumničenjem. Ta sum lahko sproži kar se da neznatna stvar: neutemeljena sosedina opazka, z neznano pisavo napisano pismo, prijazen, pogled, ki ga privošči mimo idoče dekletce vašemu možu, in še tisoč podobnih stvari. Zaljubljenci so kakor lažnjivai na moč iznajdljivi in kar hitro iz muhe slona narede! Ob takih trenutkih pokaži ljuba žena, da nisi samo velikodušna hi pametna, temveč tudi ponosna. Vedi, da si visoko vzvišena nad vsem tem, in pomisli, da so skoraj vsa sumničenja neutemeljena ali pa v tvoji domišljiji vsaj na moč pretirana.
Takoj v začetku križevega pota kroti svojo nevoljo in nezaupanje. Ob prvi primerni priliki zaupaj možu svoje strahove, tedaj bo to najlažje in tudi moža ne bo užalilo, 6e dobro se mu bo zdelo. Pozneje, ko se nabere cel plaz očitkov in užaljen j, ti bo izpoved veliko težja.
Ljubosumnost, ki je ne utešimo v prvih poganjkih, se kaj hitro razraste v grdo, poniževalno strast; poniževalno za tistega, ki sumi, in za tistega, ki je osumljen. Kako torej hočeš srečno živeti v zakonu brez spošto-
vanja in ponosa! Prepozno je tedaj, ko se mož naveliča tvojih očitkov in te prične mrziti, in prav tako brez-plodna je tvoja tolažba: »Le sovraži me, saj tudi jaz tebe mučim!«
Zakoni, ki se razdro zaradi ljubosumnosti, so najbolj žalostni; največkrat se imata zakonca še zelo rada, tudi nikake prave krivde si ne očitata, pa vendar ne moreta več živeti skupaj.
Še eno ljubosumnost poznam, ta je nedolžne j ša, a igra z njo ni nič manj nevarna! Ženi je moževa ljubezen premlačna, v svoji nespameti meni, da jo more oživiti samo z ljubosumnostjo. Laže se in nedolžno ljubimka z drugimi, samo da bi zbudila svojega moža iz čustvene otopelosti. Če sc možu dovolj hitro odpro oči, je dobro, toda neštetokrat je mož za vse ženine' poskuse slep, žena se spušča vse globlje in globlje in naposled hote ali nehote zaide na spolzko pot. Posledice so usodne za oba zakonca, povrh si pa še domišljata, da imata oba prav.
Ljubosumnost ni ljubezen! Pretirana, razbičana in nepopustljiva ljubosumnost je sebičnost in podzavedna želja po lastnini. Res je ljubosumnost čustvo, ki se nekako naravno razvije ob ljubezni, a ta ljubosumnost ni žaljiva in tli ranljiva. Naravno je, da se bojimo za ljubljeno bitje, da trepečemo zanj in si želimo, da bi ljubilo vas in samo nas. Toda želja naj ne bo zapoved, posebno pa ne tako kruta in cesto neopravičljiva zapoved, kakor je ljubosumnost! V pravi ljubezni si želimo najprej srečo ljubljenega bitja, šele za njo lastnega ugodja in sreče.
Nekatere ženske so za to nagnjenje bolj sprejemljive kakor druge. Vsem tistim naj velja zapoved: ljubosumnost, ni ljubezen, zato tudi mož ne more zanjo vračati ljubezen.
Ljubosumna ženska mora bolj kakor druga zaupati svojemu možu in mu zmerom potožiti vse svoje gorje. Vsakdanja skrb za otroke, dom in gospodinjstvo, posebno pa moževa tolažba jo bosta pomirili vse dotlej, ko bo njeno srce samo spoznalo, da se je zmotilo.	Saška.
Poletna obleka iz kretona
Za kopanje, poletne izlete, delo na vrtu, pa tudi za domače delo si omisli kar se da prijetno in čedno obleko, ki jo vidiš na naši sliki. Zamišljam si jo iz kretona, ne le zato, ker je kreton pralno blago, pestrih in stalnih barv, temveč še posebno zato, ker
m
&
m
Ali si pcei/el tiutesumna ?
Nerada si priznaš, ali pa živiš celo v negotovosti, saj tvojih misli nihče ne ve in jih tudi nihče ne more oceniti. Odgovor na to kočljivo vprašanje kaj hitro dobiš, če odgovoriš — seveda docela odkrito — na spodnjih petnajst vprašanj.
Ako lahko odkritosrčno odgovoriš »ne«, zapiši 0, če omahuješ med »da« in »ne«, zapiši 1, če je tvoje dejanje odvisno od tvojega razpoloženja, zapiši 2, in šele če docela natanko veš, da si kriva, napiši 3.
1. Ali si kdaj pri čiščenju obleke stikala po moževih žepih?
2. Ali čitaš pisma, ki jih pušča mož.v svojem predalu?
3. Ali si neprijetno vznemirjena, če kramlja mož s svojim prijateljem o ženski, ki je ne poznaš?
4. Ali si kdaj odprla pismo, naslovljeno na moža?
5. Ali te močno mika, da bi dognala, kje ima možiček vse mogoče večerne »seje«?
6. Ali vohaš možev suknjič, če diši po tujem parfumu, kadar se mož vrne s potovanja?
7. Ali te zbode, če ti mož predstavi lepo žensko z besedami »Moja mladostna prijateljica«?
8. Ali na obisku ves večer strmiš v damo, ob kateri sedi tvoj mož, in se ne zmeniš za svojega soseda?
9. Ali na plesu na videz ravnodušno praviš možu: »Če hočeš plesati s t.isto lepotico, kar daj, mene to nič ne moti«?
10. Ali rada pri vseh lepih ženskah, ki jih pozna tvoj mož, odkrivaš neznatne napake, na primer: »Očarljiva je, a njene roke so za spoznanje presuhe«?
11. Ali praviš o ženski, ki jo tvoj mož zelo ceni: »Prav nič posebnega ne najdem na njej. Lepa ni, pa tudi pametna se mi ne zdi.«
12. Ali vprašuješ prijatelje, kje se je snoči mudil tvoj mož, čeprav ti je ob odhodu rekel, da bo preživel »vesel večer s svojo staro gardo«?
13. Ali mu telefoniraš v pisarno ob uri, ko veš, da je prav gotovo tam?
14. Ali ga kar venomer vprašuješ po očeh, barvi las in po oblekah, ki ko jih imele ženske, ki jih je pred teboj rad videl?
15. Ali mu posebno rada pripoveduješ o svojih lepih prijateljicah in si užaljena, če te pazljivo posluša?
Seštej vse točke.
Pri 0 do (i točkah ne smeš biti zadovoljna s svojo hladnostjo. Možu se zdi tvoja ljubezen bržkone premlačna ali pa celo sebična. Skušaj oživiti svoja čustva in svojo domišljijo!
7 do 3(1 točk je najprimernejše število za normalno ljubosumnost, saj vemo, da je skoraj ni ljubezni brez nje.
Pozor ! če iniaš več ko 31 točk, pa bolj pazi nase in na svoja čustva! Skušaj se poboljšati in pomiriti, drugače se bo pekoča ljubosumnost vtihotapila v tvoje življenje in ga docela pokvarila!
dež [totem še izmiti v čisti, meh vodi in osušiti vlažno blago s praškom iz mavca ali talkuma ali z usnjeno krpo.
N. I). Š. Iz nekega vašega članka je sklepati, da ni priporočljivo puder in kremo pustiti čez noč na obrazi). Ali velja to tudi za Tokalon in druge slične kreme?
Pregledala sem zadnje številke Tednika, vendar članka z gornjo vsebino nisem našla. V načelu velja glede vašega vprašanja tole: Za kožo, ki je zdrava, jo pač najboljše, da je čez noč prosta in more po mili volji dihali. Splošno je znano, da puder in šminka, ki ostaneta čez noč na obrazu, lepi zunanjščini ne bosta ravno v prid, temveč v precejšnjo škodo. Včasih in za nekatere (posebno za one. ki imajo presuho kožo in se jim že delajo gube) pa je priporočljivo, da si omislijo kako dobro, mastno, hranilno kremo, ki si ■/, njo, potem ko so obraz že očistile dnevne nesnage, namažejo obraz in ostane na njem čez noč.
Damijana
ZENSKI RAZGOVORI
l’od lem naslovom odgovarjamo na 'prašanja naših čitateljic.
Vprašanju je treba priložili izrezek: »Ženski razgovori«.
Kako naj odpravim smolnat madež i* obleke? Ulago zmočite, madež iz-niijte s terpeniinovim oljem (ali vodo ** čiščenje madežev, amilalkoholom a|> tetrakiorogljikom), prekrijte s pivnikom, še vroče zlikajte in izperite v toplem milnem špiritu ali z milom, ki odstranja madeže.
če je blago občutljivo, preizkusite 'm* postopek prej na kaki krpi istega 'daga. Marsikatero blago namreč či-Slpnja spluh ne prenese, pa je boljša, m* tak ali tak madež pustimo v njem. 8 splošnem je še pripomniti, da se 'stilna sredstva nanašajo na blago V8<-*t»o ^ stekleno paličico ali gobo ali kosmičem vale. Vselej je treba ma-
je hudo poceni. Meter kretona stane okoli 15 dinarjev; menda lahko zdaj takoj izračunaš, da te bi veljala ta poletna oblekea komaj pol stotaka.
Ako nameravaš obleko nositi tudi za sprehode po mestu, si jo sešij iz tobralka, pikeja ali kakšnega drugega nekoliko močnejšega blaga. Kreton je poceni, to je res, toda pri pranju se omehča in je preveč voljan, da bi obleka lepo padla. Za dom in vrt to
A
tj
ni take važnosti, pred kritičnimi očmi opazovalk in opazovalcev je pa vsaka ženska rada brezhibno oblečena.
Blaga potrebuješ 4 metre in 70 cin široko. Kroj je, kakor vidiš, na moč preprost in ti ga ne bom posebej opisovala. Za lepo črto skrbe mnogoštevilni všivi, za praktičnost pa velik žep, ki ga prišiješ na zunanji strani Ol)	vratu	ima obleka	precej	vel
štirikoten	izrez, da bo	solnce	lahko
nemoteno ožgalo tudi vrat in ne samo	obraz,	kar je videti	precej	smešno.	Kratki rokavci, pas	in dva	gum-
ba žive barve so edini okras le pre-l>r«jste obleke.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Goveja juha z jetrnim rižem, svinjske zarebrnice v smetanovi omaki, češki cmoki, rabarbarov kolač iz krhkega testa. — Zvečer: špina-čevi hlebčki z grahovo kašo.
Petek: Mrzla sadna juha, zelenjavna grmada, bavarski rezanci v sopari. — Zvečer: Ocvrte sardine, sir in kruh z maslom.
Sobota: Zelenova juha, prekajen jezik s špinačo in slanim krompirjem, mrzel sadni riž. — Zvečer: Beluši s presnim maslom in drobtinicami, gnjat in jajčna jed.
Nedelja: Goveja juha z rižem, nadevane mlade kolerabe, angleški filet, pommes frites, riži-biži, karamelji puding s smetano*. — Zvečer: Mrzla pečenka s tatarsko omako, sir in rdeča redkvica.
Ponedeljek: Cvetačna juha, okrašeni telečji zrezki s slanim krompirjem**, zraven mešana solata. — Zvečer: Belušev narastek***, kompot.
Torek: Ješprenčkova juha, rezanci s sesekljano gnjatjo in zeleno solato, sveže sadje. — Zvečer; Svinjske za-rebrenice v aspiku.
Sreda: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, govedina s praženim krompirjem in drobnjakovo omako, sirova gibanica. — Zvečer: Ocvirkova pogača z zeleno solato1, palačinke.
POJASNILA
* Karamelji kipnik s smetano: Tortno obliko dobro omasti z oljem, nato pa v kotliču opraži 15 dkg sladkorja, ko se speni pa vlij nekoliko tega sladkorja v obliko, da pokrije njeno dno. Ostali sladkor zavri s s/» 1 vode, pridaj 8 dkg kristalnega sladkorja in zmes ohladi. Karamel podmeti nato s tremi celimi jajci in še z dvema rumenjakoma in dodaj po okusu nekoliko sladkorja, Zmes stresi v obliko, a ne do roba in jo kuhaj v sopari tako dolgo, dokler se ne strdi, če voda preveč vre, se zmes predolgo ne strdi in ostane prerahla. Ko se testo docela shladi, zvrni kipnik in ga na ledu ohladi; preden serviraš, ga polij s sladko smetano.
** Okrašeni telečji zrezki: Očisti telečje zrezke, jih stolči, osoli, opopraj in speci na vročem presnem maslu, nato dodaj vode in zrezke do mehkega duši. Pripravljene zrezke položi v pekačo, okrasi jih s pečenimi jajci, kumaro-vimi rezinami, narezanimi paradižniki in zalij z omako.
* Belušev narastek:	Skuhaj do
mehkega 'U kg očiščenih belušev in dodaj nekoliko soli in ščepec sladkorja; nato odlij in daj hladiti. K lh 1 beluševe vode dodaj 2 dkg presnega masla in nekaj soli, dobro pokuhaj in vmešaj hitro 16 dkg moke; ko se zmes strdi, jo odstavi, vmešaj štiri cela jajca in dkg nastrganega parmskega sira. Zdaj vlij zmes v dobro omaščeno in z drobtinicami posuto obliko, nanjo naloži beluše, jih pokrij spet s testom in peci vse skupaj pri zmerni toploti. Z ostalo beluševo vodo pripravi obaro, jo dobro pokuhaj, pretlači, dodaj še nekoliko beluševih glavic in narezanega peteršilja in serviraj omako k narastku.
Ocvirkova pogača: Pripravi kvašeno testo iz 30 dkg moke, 1 dkg kvasa, soli, 3 dkg margarine, dveh rumenjakov in nekoliko mlačnega mleka. Testo prav dobro vtepi in vzhajaj dobro uro. Potem vzemi pol testa in ga razmaži po dobro omaščeni obliki in to po dnu in po robu, vanj naloži nadev in ga spet pokrij s testom, še enkrat vzhajaj in rumeno zapeci pri zmerni toploti.
Nadev: 25 dkg drobno narezane slanine rumeno ocvri, shladi, začini s čebulo, peteršiljem in poprom in podmeti s tremi celimi jajci in Vsi kisle smetane.
ŠE NEKAJ ZA RAZVAJENCE Ledene kroglice
Primešaj trdemu snegu treh beljakov 20 dek presejanega sladkorja in to tako dolgo mešaj, dokler ne postane podobno ledu. Potem pridaj žlico moke, nastrganih limonovih in pomarančnih olupkov, 7 dkg olupljenih, na rezance nastrganih limonovih in pomarančnih nih pistacij. To rahlo zmešaj, izreži iz oblatov majhne kroge, položi jih na ploščo, daj na vsakega kepico tega snega in jih potem speci v pečici.
Riževa pašteta
Skuhaj v mleku 14 dkg riža tako, da bo gost, in ga postavi na hladno. Nato vmešaj za jajce rakovega masla, pridaj štiri rumenjake, pozneje riž in sneg štirih beljakov. Hkratu skuhaj tudi telečja ušesa, beluše in šampinjone, zreži vse na majhne kose in duši to in precej rakovih repkov na presnem maslu: nato primešaj dva rumenjaka, ki ju razmotaš z mrzlo juho. Pripravi krhko testo, iz njega napravi testeno posodo za pašteto, daj vanjo najprej polovico riža, pokrij to s pripravljenim ragujem in vrhu tega naloži drugo polovico riža. Pokrij pašteto s testenim pokrovcem, naredi nanj iz testa okraske, pomaži z razmotanim jajcem in peci pašteto približno četrt ure.
Anica dobi balo
Ko bi bilo perilo tudi toko trpežno, kakor |e lepol
Pogtei, koto je mamino platno ie vedno lepo In trdno I
Da, našim moteram je bilo veliko
Ni tako, ljubi otrociI Ako provilno perete, bo tudj Vose perilo vedno kot novo
%
n
riovilno p»ano
SCHICHTovim MILOM
JELEt
Ali znaš likati?
Ne bodi užaljena pri tem vprašanju, ljuba gospodinja! Vem, da za šalo zlikaš v četrt ure tucat robcev, tudi možičkove srajce so kar čedno poli kane, prav tako vse mogoče perilo. Ali pa veš, kako je treba likati baržun, umetno svilo, čipke in druga občutljivejša blaga? Najbrže ne, zato dovoli, da ti to na kratko razložim.
Volno likaš od leve strani po vlažni krpi, da se ne 6veti, bombaž pa s precej razbeljenim železom, tako da prej omočiš blago z mokro cunjico. Pristno svilo likaš od leve (ali po podlagi blaga) in ne, prevroče. Če se noče uravnati, jo pogladi z mokro krpo.
Umetne svile nikoli ne likaj vlažne! Tudi ne s prevročim železom, temveč s takim, da še sika, če se ga dotakneš; če je likalnik preveč razbeljen, ne sika več! Svila, ki se sveti, je jako občutljiva; če jo zalikaš, gub nikoli več ne izravnaš.
Baržun, v e 1 u r - š i ! o n likaš v zraku, če že ni dovolj, da držiš baržun nad soparo vrele vode. Pri tem naj ti še kdo pomaga: eden drži baržun, drugi ga lika od leve in močno pritiska, kolikor se v zraku sploh da.
Rokave in gube likaš na likalni deski, izrez za vratom na likalni blazinici, g n m h ni c e pa v zraku.
Zvončaste in poševne d e -1 e likaš po nitkah. Gube položiš skupaj na desko in likaš, »podaj |>o podložiš vlažno blago, finbe ni treba šivati. dovolj je. da jih lepo podložiš. Začneš v sredi in likaš proli obema koncema, šive, ki jih je treba razpotegnili, likaš od leve in jili s škarjami malo preščipneš, da dobiš zaželeno obliko. Teto velja za izrez okrog vratu in okrog rokavov Šele le|*> polikana obleka dobi svoj pravi izraz, zato je pravilno likanje velikega pomena.
Živite v »Klailu i »vollmi sreditvi. Z* mladega človeka, Ki šele slopa v llvl|enje, |« ni ianeil)ivejii poti v polom, kakor tu dala dolgove.	J.	D. Rockefeller
DURLIN“ ie neprekoslliv
U
LOGARSKE HIŠICE
Homan. - Anglailci w»I«1b SMnor Gly«. - Prcved«! Z. P.
S. nadaljevanje »Povabil sem bil nekaj prijate-
ljev in bili smo zelo veseli; ni bila družba, ki bi bUa vam po godu. In vendar nam je bilo prijetno. Dražili so me in stavili so, da bi si ne upal prijahati na Solimanu iz hleva v veliki salon «
»Bržčas ste se lotili te brezgta-vosti,« je menila Tamara s prav predirljivim glasom.
Ni mu ušel njen prezir — in trmasto je odgovoril:	»Kajpak!
Prava reč. Toda ko sem bil spet spodaj, se je Soliman spotaknil čez preteto preprogo in si je zvil prednji nogi. Zgoraj v salonu bi ga morati videti,« je ponosno dejal. »Tako imenitno je stopical med stoli in mizami kakor kakšen uglajen kavalir — in da se je še bolj postavil, se je po pel s prednjima nogama na kamin.«
»Prava škoda, da ste zgrešili poklic!-s ga je zafrknila Tamara, še globlje se je pogreznila na mehkem sedežu in prezirljivo merila visokega, vitkega častnika v rjavem suknjiču od nog do glave. »Pomislite, kakšne uspehe bi utegnili žeti v cirkusu!«
Vzravnal se je ko sveča; oči so se mu divje zabliskale.
»Mislil sem, da ste se že malce otajali v našem snegu, pa vidim, da ste še zmerom stara mumija!«
Tamara se je zasmejala; prvikrat je držala ona vajeti v rokah!
»Celo oblačilo je pristno,« je vzkliknila in z nogo razgrnila mehke gube svojega sivega krila.
Stopil je korak bliže. Potlej je obstal. Divji izraz še ni izginil z njegovega obraza, toda v očeh sta se zrcalili bolečina in skrb. Pogledala mu je v oči in skorajda jo je obšel občutek ogorčenja, da tako nevredno zapravlja čas.
»Joj, kako tratite svoje življenje,« je vzkliknila. »Saj ste vendar mož in še prost povrhu, posestva imate, tisočim kmetom ste gospodar, tisočim, ki bi jih lahko vzgojili v dobre in koristne ljudi! Namesto tega zapravljate čas in se naslajate nad abotnostmi; s konjem jahate po stopnicah gor in dol, tvegate svojo in konjevo glavo! Res. čestitati vam moram!«
Vzdrgetal je, kakor da bi ga bila oplazila z bičem; v očeh se mu je utrnil plamen in sunkovito je bruhnilo iz njega:
»Nikomur ne dovolim, da bo kri-tikoval moja dejanja. Ako bi se mi zahotelo, bi tudi medveda zajahal in ga naščuval na vas...«
»O tem ne dvomim.; Tamara se je zaničljivo nasmehnila. »Saj vam po vaših početjih drugega ne morem prisoditi, <
Besno je vrgel glavo vznak — in strmela sta si drug drugemu v oči, kakor dve puhajoči mački... Tedaj so se na vso srečo odprla vrata, in vstopila je kneginja. Pri priči se je knez zbral in delaje se neskrbnega, je smehljale se ogovoril kneginjo:	»Madame me je pravkar
oštevala. Dejala mi je, da sem v carjevem spremstvu odveč; v cirkus, pravi, da bolje sodim.« Tamara ni nič odgovorila.
»Zakaj se le zmerom prepiraš, Oricko,« je očitajoče vzkliknila kneginja; »ti večni spopadi me razburjajo, da veš, dragi moj.«
*Nikar si ne delaj skrbi, tetica,« je odgovoril knez in poljubil stari gospe roko; »saj se nisva prepirala. Prav odkritosrčna prijatelja sva si, zato si zmerom poveva resnico v obraz. Prav za prav sem prišel danes zato, da vaju vprašam, ali ne bi hoteli priti prihodnji teden v Milaslav. Madame mora vendar še Moskvo videti — in odondod se lahko odpeljemo še na kakšen dan v Milaslav.«
Opazil je, kako je Tamara namrščila obrvi. »Tam bo vsaj videla, tetica, kako z bičem pretepam svoje kmete in jim pijem kri. Za vas, madame,« je dejal, obrnivši se k Tamari, »bo prav gotovo zelo zanimivo, ako boste lahko iz Rusije ponesli tudi takšno sliko s seboj na Angleško.«
»Kajpak, tudi to bi si rada ogledala, :< je rekla Tamara. »Prav hvaležna sem vam za vabilo, knez.«
»Počastili me boste, madame,« je dejal Gricko in se vljudno priklo nil. Potlej se je obrnil h kneginji, proseč: »Saj boš vse potrebno pri skrbela, tetica, kajneda?«
»Pogledati moram, k a lesne obveznosti im tm prihodnji t;den, dragi moj fant. Skušala bom ustreči tvo-
jemu vabilu in Tamarini želji. Nocoj, v gledališču, ti bom že povedala kako in kaj «
Kneginja se mu je bodrilno nasmehnila, potlej je pa pridejala: »Moja krščenk* namreč nikoli ni videla naših narodnih plesov; zato bova šli nocoj s knezom Miklavškim in z Valonnom k predstavi.«
»Potlej: na svidenje!s je dejal Gricko in se poslovil.
Ko so se vrata za njim zaprla in sta ostali dami sami, je kneginja vprašala:
»Tamara, kaj si rekla Gričku, da je bil tako razburjen? Sleherni izraz na njegovem licu poznam, toda tako razburjenega ga nisem videla od smrti njegove dobre mame sem.«
Tamara je kneginji vse po pravici povedala.
»Dragi moj otrok, sunila si ga v odprto rano,« je dejala botrica. »Ljudje v Milaslavu so oboževali njegovo mater kakor kakšno svetnico. Bila je blagega značaja in prelepa; po 3mrti svojega moža je živela zvečine tam. Dala je sezidati šole, kjer 30 se kmetje naučili koristnih stvari. Hrabrila jih je z dobro besedo in skrbela za njih telesni blagor. Njena srčna želja je bila. da bi njen edinec Gricko vse te njene ustanove izpopolnil. Po kojna kneginja sicer ni bila preveč liberalna, pač je pa imela mehko in ljubezni polno srce. Zato je zmerom stremela, da osreči svoje podanike, zakaj zavedala se je, da je iz njihovih rok deležna svoje lastne sreče.«
»Gricko je pa kajpak pustil vse v nemar?« je menila Tamara.
»Tega ne smem reči,« je z vzdihom odgovorila kneginja, »pač se pa bojim, da poleg tolikih svojih razuzdanih prijateljev ne utegne storiti vse, kar bi bilo v njegovi moči in njegovim ljudem v korist! O, da bi vedela, Tamara, kako zelo ljubim Grička — in kako neznansko hudo mi je, ko vidim, da zanemarja vse svoje velike in plemenite lastnosti. Potlej šele bi vedela, kako velika je moja bol.«
»Tako dobra si, teta! In vendar se mi zdi, da je Gričkov značaj slaboten.«
»Ne, slab ni; toda divja in drzna kri polje po njegovih žilah, in to le prevečkrat ugonobi vse dobro in plemenito. Njegova volja je jeklena in nikoli ne sne besede. Treba bi ga bilo samo pripraviti do tega, da bi smatral kakšno stvar za resno, da bi kaj obljubil. O, kolikokrat sem si že na skrivaj mislila, da bi se njegova duša zbudite in sprostila, ako bi ga vsega prežela velika in prava ljubezen.«
Tamara je pobesila oči in sklenila roke. »Težko bi verjela, teta, da se bo to kdaj zgodilo.«
Spet je kneginja vzdihnila. Potlej je pa dejala: »želela bi, da bi tebe ljubil, otrok moj.« In ker Tamara ni odgovorila, je tiho momljala predse: »Moj brat Aleksej je bil po značaju zelo podoben Gričku. Marsikatero razuzdano pustolovščino si je privoščil, takrat ko je bil pri meni v Londonu, takrat ko sva bili s tvojo materjo vred še mladi. Mi trije smo zmerom tičali skupaj. Spomnila se boš, da je kasneje padel v dvoboju. Vse to je bilo zelo žalostno.«
Tamara je nežno pobožala kneginji roko. »Draga, draga tetica!« je samo tiho ponavljala.
Sentimentalnosti se je zmerom ogibala. Z roko v roki sta potlej obe dami odšli iz sobe, da se preoblečeta za obed. V teh kratkih treh tednih sta postali dobri prijateljici.
nilo v bleščečo sliko. Da ni bilo vse v žalnih oblačilih, bi človek mislil, da gre za slavnostno predstavo.
Tamara se ni prav nič zabavala; moril jo je nemir — in na vso jezo si je morala priznati, da je temu vzrok samo knez. Ni se upala pogledati bodočnosti v obraz; kar bala se je, zakaj vedela je, da ji srce hitreje utripa, kadar ji Gricko le v bližino pride; vse preveč se ukvarjajo njene misli z njim...
Ko je zastor padel, je z gotovostjo pričakovala, da bo prišel v njihovo ložo; namesto tega je pa slonel ob ograji pred godbo in s kukalom opazoval občinstvo. V srcu ji je glodala bolečina, vendar se je silila, da se je s premnogimi kne-ginjinimi znanci, ki so prihajali in odhajali, ljubeznivo zabavala. Gricko sploh ni pogledal k njim v ložo, temveč je smehljaje se govoril z nekim svojim tovarišem; človek bi si ne mogel misliti neskrb-nejše, mikavnejše in hkratu izzi-vainejfe slike. ,Nič čudnega, da je Tatjana Sebanova zaljubljena vanj. in igralke in vse druge!' si je mislila Tamara.
V prihodnjem odmoru so dame vstale in odšle v majhno predsobje za ložo; Tamari je bilo všeč tako;' vsaj ne bo videla, kaj počne ta p rete ti knez!
In veste kaj je počel? Čez nekaj minut je odprl vrata predsobja in vstopil. Z vljudno vnemarnostjo je pozdravil Tamaro, potlej je pa kratko in malo sedel na prostor
varjala z Valonnom. čez nekaj časa so se vsi vrnili v ložo in knez je sedel k Tamari. Ko se je v poltemi sklonil k njej, jo je spet spreletela tista čudna drhtavica. Ali jo mar zebe? se je vprašala; in če je ne zebe, zakaj potlej drhti?
»Rad bi vedel, ali sploh imate srce, madame?« je tiho vprašal. »Ali tiči pod oblačilom mumije kaj mesa, ali polje kaj krvi?«
Strastno je vzkliknila: »Menda!«
Sklonil se je globlje nadnjo in šepnit: »Poskusiva nocoj brez prepirov in obregovanj! Vidite: rad bi bil z vami kakor s sestro, kakor s prijateljico! Rad bi, da bi me kdo ljubkoval in razvajal; žalosten sem!«
Tamara se je kajpak pri priči omehčala; v njegovem globokem, blagodonečem glasu je zvenel mehak prizvok; do srca ji je šlo.
»Prosim, ne bodite žalostni,« je sočutno zaprosila. »Bržčas sem se vam zdela danes na moč neprijazna, toda bila sem res samo... samo zaradi tega, ker mi je t-olikanj žal, da ste... da ste prav vi takšni!«
»Peklensko me je bolela, da ve-veste,;< je odgovoril, »tista reč o cirkusu! Menda smo Slovani prav v teh rečeh tako tenkočutni. Da mi je to kakšen moški dejal, bi ga bil ubil!«
»Vse, kar ste mi pripovedovali, se mi je zdelo tolikanj strašno!« je rekla Tamara in pobesila oči. »Tako grozno, tako barbarsko in tako otročje za moža, ki ima pamet na pravem mestu. Ako bi bili povprečen človek, kakor so drugi zvečine, bi ml bilo vseeno; toda vi — oh prosim vas, nikoli, pa res nikoli ne počnite več takšnih norosti...«
Prestrašila se je svojih besed; zdajci je obnemela in rdečica ji je zalila lica. Pomislila je: kakšen pomen bo neki prisodil tem besedam? Knez pa ni precej odgovoril, temveč jo je kar požiral s svojimi velikimi sinjesivimi očmi. Kaj si le misli? Ničesar določnega ni mogla razbrati z njegovega obraza. Nerodno ji je postalo in tudi malce sram jo je bilo. Zakaj se je le spozabila; saj tako ne bo nič zaleglo. Zapeto se je naslonila nazaj.
ftsoi je bolezni, a zdravje samo eno!
Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave
Radenskega kopališča,
Slatina Radenci
V
(pri Mariboru)
Direkten vagon Iz Ljubljane do samega kopališča
CREME
n 11
jatanje
JI n n \\V
S
Na baletnem večeru
Baletni večer }e bil vsako nedeljo nadvse razkošen. Lože v velikem gledališču, okrašene s sinjimi svilenimi zavesami, množica lesketajočih se uniform, globoki izrezi damskih toalet — vse to se je str-
grofa Valonna poleg kneginje. Va-lonne je bil privlačna osebnost; s Tamaro sta bila prav dobra prijatelja. Zabaval jo je in ona se mu je nasmihala. Z ušesi je pa venomer strigla po pogovoru onih dveh. In tedaj je slišala tele besede:
»Tetica, nocoj imam hudiča v sebi! Ali bi ne hoteli pri meni večerjati, ko bo konec tega pustega baleta?«
»Gricko, kaj je s teboj? Kaj te je vrglo s tira?«
Sklonil se je naprej in si podprl glavo z roko. »Tvoja ohola gostja me je bi^žčas malo preveč oplazila z ostrogami; prav ima pa vendarle! življenje zapravljam, da je joj. Mislil sem na svojo mater. Reva bi bila le prevečkrat nezadovoljna z menoj. In to prepričanje me je vsega zmedlo; moram nekaj storiti, da pozabim vse to! Ako nočete nocoj z menoj...«
»O, Gricko!« mu je segla kneginja v besedo.
»Telefoniral sem domov in naročil večerjo! Saj vem, da ne hodiš rada po restavracijah. Prosim te: reci mi, da boš prišla.« Poljubil ji je roko. »Povabil sem tudi vse druge.«
Kneginja je morala privoliti. »Toda če prideva s Tamaro, mi moraš obljubiti, da se ne boš prepiral z mojo krščenko, ker jo spravljaš iz ravnotežja. Obljubi mi, Gricko.«
Zasmejal se je in utihnil: »Da bi jo spravil iz ravnotežja? Prehladna je In predobra, da bi to mogel.«
Tamara se je še zmerom pogo-
Zdajci je segel po njeni roki in je prav tiho dejal: »Madame, vedeti moram, ali to, kar ste rekli, resno mislite?«
»Da,« je dahnila in mu skušala izviti roko. »Da, resno mislim, da je za vsakega človeka neodpustljivo, če se ogiba priložnosti, da bi storil kakšno dobro delo; tako rada bi vas videla velikega!«
Ni izpustil njene roke; narobe! še krepkeje jo je prijel. »Dobri ste in ljubeznivi — kljub vsemu — in poskusiti hočem,« je toplo dejal. »In če boste zadovoljni z menoj, me morate nagraditi.«
»Joj,« je zavzdihnila, »kakšno nagrado bi vam jaz le mogla dati, knez?«
»Povedal vam bom, ko bo napočil tisti čas!«
Premirje se je zdelo sklenjeno. Kmalu je padel zastor pred poslednjim odmorom. Knez je vstal in odšel iz lože. Ni se več vrnil, temveč je po predstavi počakal pred izhodom, da pospremi goste na svoj dom.
»Stephena Stronga sem srečal, tetica,« je jel pripovedovati, »saj se še spomniš? V Trstu sva se bila razšla; danes je prišel v Petrograd, in nečaka je pripeljal s seboj, nekega lorda; sam Bog si ga vedi, kako se že piše. Povabil sem ju oba na večerjo. Menila sta, da prideta šele malo pozneje,*
»Pa menda ne Jacka Coutraya?« je živahno vprašala Tamara. »Tale naš sosed, ki mnogo popotuje, je namreč tudi Strongov nečak.«
»Menda, menda se res piše za
SMBT PLESAVOSTI! ..MODAMA" PRAVO C U DO !
Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne!
■MOR^A' JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHLJAJ.EKCEME.JAČI IN HRANI LAStSCE. TAKO] USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PO RASTEJO TUDI NAPLETAŠ™« MESTU. CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN AO.-POSTNINA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA -.S P L I T -
MORAMA" DIPLOMIRANA V IONDOMU sOF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJ NO
Coutraya. Torej ga poznate?« je vprašal knez. Potlej se je sklonil k Tamari in tiše povzel: »Un ami d’enfance?«*
»Skupaj sva se igrala, skupaj sva lovila ribe in stikala za ptičjimi gnezdi,« je odgovorila. »Tom — moj brat — je bil njegov oproda f Etonu. Dobri Jack je eden od mojih najboljših prijateljev.«
»Kolika sreča, da sem ga nocoj srečal.*
»Res!«
Potlej je obrnila pozornost drugam, kakor zmerom, kadar je zagledala pečice s tlečim ogljem ali goreče kresove, ki so jih v Rusiji kurili na cestnih vogalih.
»Srečna sem, ko vidim, da se lahko siromaki kje grejejo,« je zamišljeno menila.
»Res se ni igrača veseliti življenja, kadar kaže toplomer dvanajst pod ničlo,« je pritrdil knez; »in res je premnogokrat umetnost ne zmrzniti.«
žalostna je bila ta slika. Izvoščki so se bili zbrali okrog ognja, potrpežljivi konjiči so pa vpreženi v sani pobešenih glav stali ob cestnem hodniku. Kako kruto je življenje teh ubogih par!
Ko so se pripeljali do hiše na Fontonki. je menil knez, da bo večerja prav gotovo šele čez pol ure pripravljena. Ker so se skoraj vsi gostje zbrali obenem, so kar posedli za kvartaške mizice.
»Mrs. Loraini bi rad pokazal svoje slike,« je dejal gostitelj, »saj vidim, da občuduje našo Katarino in Petra Velikega.«
V opazovanje zatopljeni Tamari je brž raztreseno pojasnil nekaj posebnosti teh dveh v salonu obešenih slik. Potlej sta krenila po dvorani, in na koncu je knez odprl dvokrilna vrata v sosedno sobano.
»Tole je plesna dvorana,« je povedal. »Tu ni nobene posebnosti,^ Plesne dvorane so po vsem svetu enake. Zadaj, v svoji delovni sobi: imam pač dva Rembrandta, nekaj'| starin in nekaj spominčkov, ki vas bodo morda zanimali,«
Govoril je docela neprisiljeno in v njegovem vedenju ni bilo niti sledu dvorjenja; Tamara se je koj znašla in je stopila z njim brez zle misli, šla sta skozi več salonov s pregrajenim pohištvom, dokler nista naposled prišla v izredno domače opremljeno sobo. Po tleh so ležale prekrasne medvedje kože, ob stenah so pa stale nizke knjižne police. Stene nad njimi so bile vse okrašene z orožjem. Velik Rembrandtov portret je mračno zrl iz- , nad kamina, drugi je pa visel na nasprotni steni. Nikjer ni bilo fotografij plesalk, kakor si je bila Tamara na tihem mislila.
Knez je govoril zelo vzneseno; zdelo se je, da se razume na slikarstvo in da zlasti ceni stare mojstre. Govoril je stvarno, in nasproti Tamari je bil vzdržljiv ko kakšen star umetnostni kritik Zdajci je pa neki čuden meč zbodel Tamaro v oči; delo in oblika sta bili tako nenavadni, da je vprašala kneza, odkod ga ima. Knez ga je snel in ga ponudil Tamari, rekoč:
»Ta meč je bil last slavnega moža, kozaka Zdenka Razina; Razin je’bil eden Izmed največjih razbojniških poglavarjev. Ljubil je neko perzijsko princeso in jo je ugrabil. In ko je nekoč plul na jahti po Volgi, je pijan od žganja, ki so mu ga prinesli holandski trgovci, prižel princeso trdno v naročje. Ta prekrasna Perzijka je bila krotka in nežna z njim. Pomenila mu je več kakor vsi njegovi zakladi. Toda obšle so ga blazne misli; stopil je na palubo in se z gromkim glasom zahvalil Volgi za vse bogastvo in za ves plen, ki mu ga je bila dala. Potlej si je pa jel očitati, da se ji za njeno plemenitost še nikoli ni pošteno oddolžil. Na ves glas je prisegel, da bo zamujeno popravil: pri tej priči se je otresel objema svoje ljubice in jo — treščil v razbesnelo valovje.«
»Joj, kolikšno zverinstvo!« je vzkliknila Tamara in s studom po* ložila meč na mizo.
* Prijatelj iz mladih let? (franc.H
****** {ARTIST B U X
Raztresenost
Morda najbolj raztreseni učenjak je;; bil Theodor Mommsen, slavni nemški;; zgodovinar. Nekoč ga je obiskal neki starejši študent, da se z njim pogovori o svoji doktorski razpravi. Služkinja je prinesla Mommsnu študentovo posetnico.
Učenjak, ki je bil s študentom domenjen za ta obisk, je vrgel pogled »a posetnico in dejal: »Da, da... gospod naj par minut počaka. Samo tale odstavek bi še rad...« In spet se je poglobil v svoje delo.
študent Je čakal, četrt ure je minil« in še enkrat četrt, Mommsua, ni bilo na spregled. Tedaj so se odprla vrata, in služkinja je prinesla obložen pladenj. Na krožniku je bilo več obloženih kruhkov, poleg njih pa ročka vina. Molče je položila služkinja pladenj na mizo.
-,Lej, lej,‘ si je mislil študent, ,kak« me gosti profesor, ker moram tako dolgo čakati.4 In z velikim tekom se je lotil kruhkov in vina.
čez nekaj časa je prišel Mommsen. Uzrl je obiskovalca in se prijel za glavo.
»Oh, oprostite, prijatelj, med delom se» popolnoma pozabil, da me čakate.«'
Potlej je ošinil z očmi prazni krožni* in prazno ročko in menil: »Vidite,; kako strašno pozabljiv sem. Pravkar; mi je zakrulilo v želodcu in sem si zaželel južine. Zdaj pa vidim, da sem že južinal.«
Poročal dan
Velikemu izumitelju Edisonu se je
VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKEGA Življenja
Napisa/ Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo ,.Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
zgodilo, da je eelo »a svoj poročni dan; j« vlak obstal pred neko tovorno
pozabil, da... se je bil oženil. K« se je; po poroki vrnil v stanovanje, je dejal svoji ženi:
»Dragi otrok, stopi kar noter, jaz grem pa brž še malo v laboratorij. Pravkar sem se nečesa domislil.«
Mlada žena je čakala in pripravljala medtem vse potrebno za sprejem gostov, povabljenih na večerje. Ko je prišel prvi gost, neki star Edisonov prijatelj, izumitelja še zmerom ni bilo nazaj.
»V laboratoriju je, prosim, poglejte; kaj dela,« je rekla mlada žena.
prijatelj je stopil v Edisonov laboratorij in našel izumitelja vsega zatopljenega v delo. Na začudeno vprašanje, kaj vendar počne, je odgovoril Edison: »Saj vidiš, da delam.«	;
»Danes je vendar tvoj poročni dan!«: Tedaj se je Edison zdrznil in vzklik-! bil: »Saj res! Tak sem se že poročili Prav, da. si me spomnil; sicer bi bil nemara res popolnoma pozabil.«
Steklene delikatese
Založnik Ernest Rowohlt ni znan swnc kot odkritelj mladih avtorjev, temveč tudi kot veseljaški družabnik.! Ng., svoj založniški talent in na svoj! umetniški čut si ne domišlja kdo vm' kaj, pač je pa ponosen na svojo umet-, nost požiranja stekla.-'	1
Ob pozni uri so ga nekoč v nekem berlinskem umetniškem brlogu seznanili z nekim tujcem, ki je tudi znal požirati steklo. Ko si je Rowohlt vpričo svojih prijateljev zdrobil kupico za šampanjec in je drobce požrl, je pokazal novi gost na stekleni recelj kozarca in začudeno vzkliknil:
»Najboljše boste pa pustili?«
Razlika se da odpraviti...
15. mululje vanje
B»x je začel stikati po neki škatli s pismi, čez nekaj trenutkov je že našel pismi, ki ju je bil pred več kakor leč o m dni napisal za starše in za Cilko, ko je pričakoval v Freilassingu aretacijo. Pokazal je pismi Cilki in dejal: »Ako bi naju v prihodnjih dneh kakor koli že ločili, Cilka, potlej odpri pismo, ki je naslovljeno nate, in ga pazljivo preberi. To pismo pa pošlji s prvo pošto mojim staršem v Nordlingen. Napisal bom brž še tretje pismo, ki ga boš izročila gospodu ravnatelju. Če bo tako, mi dobro pazi na živali in Dakje in Tom naj storita svojo dolžnost.«
Cilka je vsa osupla pogledala Buxa: ali ju nameravajo v prihodnjih dneh res ločiti? Kaj naj to pomeni?
In zdajci se je spustila v krčevit jok.
Med drugo in tretjo uro ponoči daleč ni moglo več biti do M.
postajo. Že prej je na prostem tiru nekajkrat zaviral.
Bux, ki ni mogel spati, si je ogrnil čez spalno obleko plašč in izstopil, da se naužije malo svežega zraka. Nekaj železniških uradnikov je razburjeno begalo ob vlaku, in več artistov je splezalo iz vagonov, da vidijo, kaj se prav za prav dogaja. Tovorna postaja je bila tako slabo razsvetljena, da je človek komaj spoznal človeka.
Na vsiljiva, vprašanja artistov so železniški uradniki naposled odgovorili, da je tovorna lora, ki leži na njej ravnateljev stanovanjski voz, nekaj pokvarjena in da jo bo treba zamenjati.
Premikali so na vse kriplje, dokler niso nazadnje vendar izločili ;; poškodovanega voza. Ravnateljev stanovanjski voz je bil pa tako težak, da ga železničarji kljub pomoči artistov 'niso mogli pretovoriti na drugo toro.
»Počakajte, po slona stopim!« je dejal Bux železniškemu uradniku. »Potlej bo šlo kakor po olju.«
Odšel je po Bramo in Dakja. Brez napora je Brama porinil težki dolgi voz iz lore in ga potisnil na drugo. Vse to orjaško delo je opravil igraje s čelom.
»Vstopite, prosim!« je zaklieal železniški uradnik, »čez dve minuti bo odhod?«
Brama je počasi stopal za Dak-jem ob vsej dolgi tovorni postaji nazaj do svojega voza. Bux je še spotoma prijazno potrepljal slona Napoleon Bonaparte je bil neznatne!!po stegnu, potlej se je pa napotil
Postave, in ker je postal kmalu po svojem dvajsetem letu že poveljujoči ge- j j neral, Je naletel pri svojih podrejenih!! vojskovodjih, ki so bili vsi starejši in!! v«čji po postavi, večkrat na uporno!! neposlušnost. V svojo brezmejno jezo le večkrat doživel očitne ugovore — in kaj kmalu Je spoznal, zakaj vse to. Toda Napoleon ni bil človek, ki bi si dal hoditi po glavi.
Ko se je nekoč general Kleber spet hek*j upiral, je stopil Bonaparte k!! djermi in mu rezko dejal:
»General, za celo glavo ste višji od Tn,‘ne; toda drznite si samo še eno ne-
Poslešnost, pa. ne bo več razlike med''bodo, zasliševali, nemara bo izgu
nama;«
Hu
mor
Denar nazaj
^Radovednež na skakalnem stolpu: 1K oliko stane skok s padalom?«
»Tri kovače «
»In če se padalo ne odpre?«
»Dolete denar nazaj!«
Natakarska
Owt; »Gospod plačilni, ta ribica ni ""J?® majhna, temveč tudi za nič « Natakar: »Prava sreča, da je tako
"**jhna.«
Nesreča v sreči
.------------  »To	me	pa	res	veseli, da
spel hu nogah Si vendar že po»*V] ~ ,n hripa ni pustila nobenih
v svoj stanovanjski voz. Tedaj se je v temi skoraj v nekoga zaletel
— v nekega artista, ki je bil tudi izstopil in je zdaj hlastno tekel ob vlaku, da poišče svoj kotiček.
»Awfully sorry!* je dejal mož v opravičilo.
Glas je zbodel Buxa ko noževa konica: saj to Je Jack Benson, ki je trčil na tej samotni tovorni postaji v temni noči z njim skupaj
— ta dedec, ki je vsega kriv, kar ga čaka prihodnje dni. Zaprli ga
;; bil službo, denarja ne bo vec, moril da bo celo obsojen, starši bodo brez !! njegove pomoči obubožali, Cilki bo ;• moral dati slovo, svojim ljubljenim živalim ...!
V	manj kakor eni sekundi so za-•; plesale vse te žalostne slike bodočnosti mimo Buxovih duhovnih oči.
»Oh. Benson! That's jcu! You damned scoundrel!«** je vzkliknil in čutil je, kako mu je bes oropal skoraj sleherno razsodnost.
Tudi Jack Benson je tedaj spoznal s#ojega starega nasprotnika. Nenaden strah mu je zagomazel po udih in obšla ga je nerazumljiva slutnja, da mu bije zadnja ura — tem nerazumljivejša, ker se ni bil že poldrugo leto prepiral z Buxom: seveda se mu še sanjalo ni. kaj se je bilo zgodilo na obmejni postaji v Breisachu.
*	Ne zamerite, prosim! tangi?
Sena Boiničarka je postal« »«»>»:	**	Vi.	Benson!	Vi, prekleti lopov!
' *	!	farad	>
V	blodnem smrtnem strahu, s klecajočimi koleni se je spustil Benson v beg. —  ---------
Irokomotiva je vreščeče zapiskala
—	tako glasno in tako dolgo, da ni mogel nihče slišati strahotne krike, ki jih je nekdo zaganjal v noč.
*
Okoli pol šestih — bilo je še temno kakor v rogu — je vlak spet obstal. Že čez nekaj minut je nekdo potrkal na Buxov stanovanjski voz. Bux je pri priči odprl okno in uzrl nadzornika Frieden-thala z dvema neznancema. Vprašal je: »Kaj se je spet zgodilo, Frkdenthal? Kje pa smo?«
»Na cilju, v M. Tukajle sta dva gospoda od policije; rada bi govorila s teboj. Kaj se je zgodilo? Povej, človek božji!«
»Ali ste vi gospod Vilibald Buehs-baum?« je vprašal eden izmed uradnikov s prav prijaznim glasom.
»Da. česa želite?«
»Aretirati vas morava.«
»Sem si koj mislil. Oblečen sem že, samo še trenutek počakajte!«
Buot je spet zaprl okno in stopil v Cilkin spalni kabinet. Toda v zadnjem hipu se je premislil: morda je teden dni, morda je leto dni, morda je sploh ne bo nikoli več videl! Kdo ve, kaj se utegne vse zgoditi! Nak, potlej je že bolje, da gre kar brez slovesa — bolje zanj in bolje za otroka.
Oblekel si je plašč, si poveznil klobuk na glavo in prožno skočil z voza na peščena tla slabo razsvetljene tovorne postaje.
»Človek božji, tak govori vendar!*: je silil Friedenthal razburjeno vanj; »Kaj se je že spet zgodilo?«
»Bržčas spet drezajo v tisto pre-teto zadevo iz Amerike,« je s prisiljenim mirom odgovoril Bux. »Saj sem ti nekoč že pripovedoval o tem «
»Kaaj? To sem že zdavnaj pozabil!«
»Zakaj me pa morate prav za prav aretirati?« je vprašal Bux uradnika.
»Zdi se, da ste nekoga ubili, jel’ da?« je prostodušno odgovoril eden izmed njiju.
»Samo enega?« je podsmehljivo vprašal Bux. »No, to še gre! Toda to vama povem, da zahtevam koj državnega pravdnika na policijskem ravnateljstvu, ali kdor koli že zaslišuje pri vas.«
»Ob osmih bo tisti gospod že v pisarni.«
»Prav. Toda svetujem vam, da vzamete še mojega hlapca Toma Brassa s seboj; ta bo važnejše stvari izpovedal kakor jaz.«
»Tega pa ne smeva storiti, gospod Buchsbaum. če sam hoče, se lahko odpelje na policijsko ravnateljstvo in se ob osmih javi pri gospodu vladnem svetniku doktorju Roderju.«
»Bom že jaz skrbel, Bux, da bo Tom točen,« je dejal Friedenthal. »Bom že koga z njim poslal, da se ne bo izgubil. Za živali bom tudi skrbel. Kar potolaži se. Torej: dobro opravi — in kmalu se vrni!«
Nadzornik je Buxu krepko stisnil desnico in je le s težavo skril svoje ganotje.
Ker so ga klicali, da bi odredil vse potrebno zastran iztovarjanja, je brž še enkrat pokimal Buxu in naglih korakov odšel.
DURLIN
■ ■■ ■ ■-»■ H BJLA ^ ^
lakom si vsakdo lahko sam prenovi svoje pohištvo, bicikelj itd. — Za kuhinjsko opremo Din f)9, za dva biciklja Din 12. Dobite ga z navodilom vred le pri tvrdki
R. HAFNER. Ljubljana
•glejte si razstavo na velesejmu v »—Uje— U. 57*
Telefon 59-65
VI
Precej po osmih so odpeljali Vi-libalda Buchsbauma k vladnemu svetniku dr. Roderju.
»Ali veste, zakaj smo vas aretirali, gospod Buchsbaum?« je začel zasliševanje.
»Mislim si lahko. Zaradi ameriškega procesa, bržčas.«
•	»Da.«
»A vendar:	saj	so	me takrat
oprostili!«
»Takrat ste trdili, da vam je pa-l lica, ki ste jo pustili poleg mrliča, brez sledu izginila. Takrat so kajpak koj mislili, da je bila ta palica morilno orodje — in da ste jo samo zaradi tega skrili, ker so bili na njej nemara sledovi krvi. Vsi ti indiciji pa niso bili dovolj tehtni za obsodbo; zato so vas oprostili. Pred kakšnim poldrugim letom sta pa dve priči v Napoliju — precej časa je že minilo od tega! — sta torej ti dve priči potrdili, da je ta palica s sledovi krvi na usnjenem ročaju v vaši lasti. Kakor sem včeraj popoldne brzojavno izvedel, so to palico našli v Breisachu v vašem stanovanjskem vozu.«
»In zaradi tega me nameravate znova obtožiti?« je začudeno vprašal Bux.
»To bomo še videli. Za zdaj vas bom samo zaslišal. Ali imate na duši kakšno vprašanje?«
»Pribijem, da najdba palice ni nov člen v tako imenovani verigi dokazov. Palico sem bil takrat položil poleg mrliča, saj sem to moral storiti, ker sem ga vendar preiskal. Nič čudnega pač ni, da se je ročaj okrvavil, saj sem si jaz celo rokav.«
»Zakaj ste pa na razpravi v New Orleansu dejali, da vam je palica brez sledu izginila?«
»Ker je bilo takrat res. Ko sem se čez nekaj minut vrnil k mrliču, palice že več ni bilo.«
»In kje in kdaj ste jo spet dobili nazaj?« je vprašal dr. Rbder. Nič na njegovem obrazu ni izdaja-
lo,	ali verjame aretirančevi trditvi ali ne.
»Ko sem se izkrcal že v Evropi, v Genovi, mnogo mesecev kasneje
— saj sem bil medtem še na Kubi
— mi je lepega dne moj hlevar Tom Brass z režečim se obrazom izročil palico.« .
»In kje je ta Tom Brass palico dobil?«
»Nekaj minut za menoj je našel tudi on mrliča; ker je opazil mojo palico v mlaki krvi poleg njega, si je mislil, da sem jaz Vego v hipni jezi pobil. Saj sem bil vendar sprt z njim in sem ga že nekaj dni prej s pestjo položil Jcnock out‘ na tla. Da bi torej mene kril, je Tom pobral palico in jo skril.«
Vladni svetnik je nekaj minut premišljeval. Potlej je dejal:
»Toda za vami je vendar artist White prvi našel mrliča in spoznal zraven njega ležečo palico za vašo lastnino.«
»To je že res, toda White je precej spet stekel v garderobo, da pokliče še ostale tovariše.«
»To je vendar trajalo kvečemu nekaj sekund,« je zavrnil pravnik Buxa.
»Tudi to drži. Toda prav v teh pičlih sekundah je prišel Tom Brass, uzrl je mojo palico, pograbil jo je in stekel v noč. Ta črnec je izredno hiter in gibčen, kakor so sploh vsi črnci.«
»Ali ni med razpravo nihče zaslišal tega Toma Brassa zaradi te palice?«
»Ne: o vsem drugem, samo o palici ne. Saj nihče ni vedel, da je črnec tisti večer sploh bil v gledališču, ko je imel pa dopust. A ker se bržčas ni preveč dobro zabaval. se je hotel vrniti k živalim. In na tem potu je našel mrliča in
— mojo palico.«
Kriminalni uradnik, ki je napravil aretiranec nanj izredno ugoden vtis. je kimal predse: vse to ima res glavo in rep! Protislovja ni najti!
»Potlej bi bili Se dve vrzeli, ki
Kako nežne barve!
Ampak lillic občutljiv«! Kljub lamu pa ima*« lakte šole e veielje z
Vašimi letnimi ehlelta-ml. Potrebna Je »mo pravilna nega • pranje v mrzli vodi x blagimi milnimi Ivihamf tUX/5
Se peni tudi v mrzli vodi
bi ju kazalo zadelati,« je odgovoril. »Povedati mi morate, zakaj niste sporočili sodišču v New-Or-leansu, da se je palica našla. Razen tega bi bilo treba najti tega hlevarja, da ga zaslišimo in zaprisežen?©.«
Buxu je kar odleglo. Celo nasmehnil se je malce, ko je odgovoril :
»Obe vrzeli bom zadelal, gospod vladni svetnik. Najdbe palice nisem naznanil sodišču, ker bi bila tudi palica le slab indicij zoper mene in bi prav nič ne pojasnila umora. Kar se pa mojega hlevarja Toma Brassa tiče. ga ne bo treba iskati. Mislim, da že sedi v vašem predsobju in nestrpno čaka, da ga zaslišite in da svoje izpovedbe s prisego potrdi.«
Dr. Roder je vstal: »Potlej sva za zdaj opravila. Ako bo Brass potrdil vaše izpovedi, bržčas ne bo nove obtožbe zoper vas — toda to je samo moje osebno mnenje — zakaj kakšnega novega dokaza zoper vas tako ni in ne more biti. Razen tega vem, da vas je v Napoliju neki tovariš z imenom ...« dr. Roder je vneto stikal po spisih, aha.„ Jack Benson... ovadil. Ali ste se nemara tudi z njim kaj sprli?«
»Da, moje živali je pretepal, pa sem za plačilo še jaz njega. Ta človek je še zmerom pri našem cirkusu.«
»Tako?« je začudeno vzkliknil vladni svetnik. »O tem nam ni nič znanega. Tega moža bom dal tudi poklicati.«
»Kako dolgo bom moral ostati v preiskovalnem zaporu?«
»Mislim, ako ne bo nove obtožbe, boste že pojutrišnjem prosti. Sto-rir bom vse, da se stvar pospeši.«
»Prisrčna hvala!« Bux se je priklonil in odšel v paznikovem spremstvu.
Potlej je dr. Roder poklical hlevarja Toma Brassa in je hkratu naročil, naj takoj pokličejo Jacka Bensona k zasliševanju.
Čez dobro uro je dr, Roder spet poklical Buxa. že koj pri vstopu je opazil, da ga je vladni svetnik ostro meril in ga ni niti za hip spustil iz oči. Tudi sedeža mu ni ponudil kakor malo prej, temveč ga je stoječega spraševal,
»Pravkar sem zaslišal Bensona,« je dejal dr. Rbder in še ostreje pogledal Buxu v oči.
»Res? Mnogo novega od njega menda niste zvedeli?«
»Ne — prav nič nisem zvedel, gospod Buchsbaum, zakaj Benson je — mrtev!«
»Kaj?« Vilibald Buchsbaum je nejeverno zastrmel v kriminalnega uradnika.
»Da, gospod Buchsbaum. Davi pri raztovorjenju so našli njegovo truplo na vrhu nekega odprtega cirkuškega voza — na odprtem vozu, kjer prevažate železne droge, ki jih zabijate v zemljo, da pripnete nanje šotorske vrvi...«
»Torej na vozu za sidra?« ga je skoraj brez glasu prekinil Bux; zdelo se je. da ga je novica popolnoma potrla.
»Lej, lej, kako dobro se spoznate. Buchsbaum!«
»Kaj naj pomeni ta ton. gospod vladni svetnik?« Buxov glas je postal oster.
Novela „Druiinskega tednika*
Prijateljici
Iz anevnika mlade žene. — Napisal Evgen Heltai
9. aprila
Zdaj, ko se mi že na bolje obrača, ni je tudi sanatorij čedalje bolj všeč. Zavod je prav imeniten in gosposki -amo za bogate bolnike. Strežnice v belih haljah in s čipkastimi oglavni-•anii so bolj podobne girlom iz kakšne revije; profesor, ki ga zaupno kličemo »mojster?, je uspela mešanica .imetnika in hotelskega ravnatelja Si-.er je pa prikupen človek in mi zmerom rožice sadi. To mi neznansko prija v tej samoti. Bojim se samo, da ba svojo vljudnost in post režij ivost vpisal na račun.
Drugače je prav samotno. Sama sem v majhnem paviljonu; samo še ena soba razen moje je v tej krasni vrtni stavbici Moja soba ni prav nič podobna bolniški sobi. Zdi se ko kakšen okusen ženski budoar, ko gnezdece za zaljubljence. Človeku se kar priileže ta mir. Nič si ne želi ven. In tudi nič čudnega ni, da že ves ta čas kar sem tu, na riviero mislim in na ženitovanjsko potovanje. Sicer ni bilo potovanje tako drago, kakor bo ta sanatorij, vendar je bilo skorajda tako lepo in prijetno.
10. aprila
Danes sem dobila pismo od moža. Ubožec! V kakšnih skrbeh je zame! In vendar setu že zunaj nevarnosti. Leže v postelji sem mu napisala nekaj vrstic s svinčnikom. Šandor bo komaj razbral moje čečkanje, toda on je že vesel, če le moje ime vidi. Presrečen bo. Nikoli ne bi bita mislila, da ga bom tolikanj vzljubila...
11. aprila
V sanatoriju je danes senzacija: pripeljali so vitko, plavolaso dekle s sinjimi očmi slavno subreto Iionko Kapronczai; zdravnik ji je dodelil sobo v mojem oddelku. Zame je stvar posebno senzacionalna, zakaj ta dama je bila pred mojo poroko prijateljica mojega moža. Z lastno roko sem bila pred leti sežgala njena pisma in vse njene z zaljubljenimi posvetili popisane slike.
Skratka; llonka Kapronczai leži v sosedni sobi. Njena bližina me draži. Se nekaj časa bom morata ostati v sanatoriju; torej jo bom videla vsak dan. Kdo ve, morda bo celo naneslo, da se bom morala z njo kar koli že pogovoriti... Ne! To je nemogoče!
12. aprila
Vso noč nisem mogla zatisniti oči. Zavest, da je nekdanja ljubica mojega moža moja soseda, mi ni dala miru. Mučili so nie občutki, ki jih še nisem poznala. Bila sem nedvomno ljubosumna.
Ljubosumna na preteklost, na tiste trenutke, ko je moj mož objemal Iionko Kapronczajevo In prav dobro sem se zavedala, zakaj so me ti občutki tako nenadejano popadli. Kolikokrat sem že prej videla Iionko, pa me ni spomin na preteklost prav nič bolel. Na tihem sem bila morda celo ponosna, da je bilo nekoč to lepo in poželenja vredno bilje Šandorjeva last. Toda doslej sva se srečavali zmerom samo na ulici — in takrat je bil med nama zmerom globok prepad. Zdaj pa prebiva prav tik mene, samo stena je vmes — in kadar se spomnim na svojega moža,se hkratu domislim tudi Ilonke... Kar razjokala bi se. Prosila bom profesorja, naj njej ali meni dodeli drugo sobo.
Ob enajstih predpoldne so jo operirali. Nalašč sem pustila vrata svoje sobe odprta, da bom videla, kdaj jo bodo prinesli nazaj.
Ko so jo prinesli na nosilnici, »o bila njena lica nekoliko bleda. Vendar se je smehljala. Levo roko je imela povito. Nisem vedela, kaj ji je bilo; zdelo se mi je pa, da je prava razvajenka. Od tistih dob, ko sem jo bila poslednjič videla, se je spremenila. V svojo korist... Mojstru je morala biti zelo všeč. zakaj neprestano se je sukal okrog nje.
Fanika, strežnica, mi je povedala, da zvoni telefon noč in dan; na stotine ljudi povprašuje, kako se je posrečila operacija pri gospodični Ilonki.
13. aprila
Danes sem prvič vstala.
Moj mož je hotel spričo tega veselega dogodka priti na obisk, pa sem mu
brzojavila, naj odloži obitl; za pozneje, ko bom popolnoma zdrava. Še tega bi bito treba... da se sreča z Iionko!
Vsa srečna sem, da smem vstali. Življenje je vendar tako lepo! Seveda znamo to lepoto cenili šele takrat, kadar se po bolezni bližamo ozdravljenju, prav tako kakor čuhino konec februarja, da se pomlad bliža.
Nič več mi ni mar subrete. Naj se še tako neverjetno sliši. Ta trenutek sem sama sebi najvažnejša.
II. aprila
Danes sem se seznanila z Iionko. Mojster ji je dovolil, da vstane. Prišla je na balkon,, kjer sem že jaz sedela. Nisem bila še dovolj trdna v nogah, da bi se sprehajala.
Ko se je umetnica prikazala, sva bili obe v hudi zadregi. Ubožica ni vedela, kako naj se vede; ali naj me sploh opazi? In če me opazi, ali naj me pozdravi, kakor se to spodobi dvema sosedoma v sanatoriju? Kaj pa če bi ji pozdrava ne vrnila? Okoliščine so bile resda zamotane, zakaj tudi mene so se lotevali isti dvomi.
Na vso siečo je pa mojster presekal gordijski vozel: predstavit mi je Iionko Kapronczajevo.
»Damama vsaj ne bo dolgčas,c je dejal z dobrodušnim, očetovskim glasom.
Potlej smo se vsi trije pogovarjali. Sprva o samih vsakdanjih rečeh; zabava se ni hotela razvneti Mojster naju je moral kmalu zapustiti. Medve sva pa pogovor nadaljevali. Previdno sva se- ogibali vsega, kar bi utegnilo zadeti najino občutljivost. Menili sva se o klobukih, oblekah in čevljih; po vs;ikem tretjem slavku sva nekaj časa molčali
Toda dan je dolg, zlasti v samotnem sanatoriju za bolnike,.. Ko sva po obedu spet prišli na balkon, sva se druga drugi nasmehnili.
In zvečer, ko sva se poslovili, sva »i že stisnili roke. Ponavljam, da je dan v sanatoriju zelo dolg.
1(>. aprila
Uka je očarljivo dekle, (i os posl; a je. resna in dobi a. vendar je tiha, pametna m ljubezniva. Tudi okrasje se ji čudovito nežno prilega.
Te like si kar ne morem predstavljati, kako servira v majhni sobici svojemu prijatelju čaj Kako po tihem in pametno z njim govori, malo zviška, malce materinsko, vendar očarljivo in preprosto. Ali je mar čudno, da priklene taka ženska može nase? In ali nima	vseh sto	moških prav, ki	ves
popoldan zvonijo in jo po telef oni vprašujejo, kako se počuti? Resni in zreli možje imajo rajši takšne nežno gruleče golobice kakor nemirne klepetave vrabce, kakršna sem jaz Ites ne razumem zakaj me je moj mož sploh vzel za ženo.
Ilko sem zares ljubila. Še nikoli nisem imela tako prijetne prijateljice. Davi sem že skoraj odšla k njej v sobo;	pa sem	se	premislila, zakaj
zdelo	se mi je,	da	bi vendar ne	bilo
prav..	TO bi bil	že	skoraj obisk...
Zdaj se že pogovarjava o vse'i mogočih stvareh. Tudi o mojem možu. lika se pomenkuje o njem z veliko dobrohotnostjo, vendar brez razburjenja in globljega občutja. Ako po pravici priznam, me njena ravnodušnost nekam boli in žali moje samoljubje. Prerada bi videla, ako bi zaradi mojega moža vsaj nekoliko trpela; da bi jo vsaj malo bolelo, ker šandor ni več njen
Toda tega ni pokazala.
18. aprila
Danes nisem več vzdržala. Odšla sem v njeno sobo.
Lenuharila je v postelji; očarljivo lepa je bila. Sedla sem na njeno posteljo. Moj obisk jo je malo presenetil.
Mene tudi...
Zdaj že obedujeva skupaj.
Doslej sva opoldne zmerom odšli vsaka v svojo sobo obedovat, vendar sva se podvizali, samo da sva prišli sj>et prej skupaj. Zdaj nama prinesejo obed na balkonu. Jeva skupaj; tako prijetno je to.
Včasih sicer mislim, da se vendar ne spodobi, da sem se z Ilko tako sprijateljila. In vendar mi je všeč tako! In tudi sicer... v sanatoriju minevajo ure tako počasi...
19. aprilu.
Mojster mi je danes sporočil veselo novico, da se bom lahko pojutrišnjem že odpeljala domov. Že več dni sem se bala tega, saj sem že sama čutila, da sem zdrava.
Veselim se, kajpak da se veselim! In vendar sem spet nekoliko žalostna. Kaj bo z mojo Ilko? (Lepa reč: >Moja lika.!) Ona |>ojde že jutri zjutraj iz sanatorija.
Zelo jo bom pogrešala. Njena vesela narav je bila za moje živce pravi blagoslov. Kar zdrznem se. ako pomislim, da bo pojutrišnjem že vsega konec — in si ne bova smeli biti več prijateljici Joj. kako čisto drugačna je lika kakor vse moje druge prijateljice!
Ali naj Šandorju povem, da sem se seznanila z njo? Kaj bi le rekel? Mislim. da bi se srd i 1, ker sem vzljubila žensko, ki jo je tudi on nekoč ljubil.
Ob desetih ponoči sva se poslovili. Stali sva na balkonu 111 si stiskali roke.
»lika! 5 sem dahnila; več nisem mogla reči. Pri srcu mi je bilo tako hudo; in vendar sem se jezila, da sem tako ganjena.
Tudi Uka ni ničesar rekla. Topo je zrla predse. I11 nenadejano sva obe hkratu vzdihnili:
»Joj, kako je lepo, če je človek bo-! lan!«
24. aprila.
! Danes sem se peljala 7. avtomobilom j na sprehod. Nasproti se je pripeljala ; Ilouka Kapronczai. Obe sva se zdrznili — in obe sva obrnili glavo vstran. I Kakor da bi se ne bili nikoli poznati...	(*0-i)
UŽIVAJTE V IZBRANEM O K U S U t
WRIGLEY
Najpriljub-ljenejši žvečilni gumi na vsem svetu !
WklGltV S
-V-'O-
OKUSEN ČIST!
ZDRAV — OMILI ŽL'JJ!
Iščemo zastopnike s provizijo. Gen. <ast. in tovarniška zaloga: Agentura Ozeno, Zagreb, Vlaška lin. Tel. 52-80
Mašševanie v kopališču
Napisal lasilo Gomori
Kodrič, knjigovodja rafinerije krušnih drobtinic, in Mlinar, nesrečni lastnik dobro uspevajočega skladišča šivalnih strojev, sta se srečala v kopališču.
»Kako je kaj?# je vprašal Mlinar,
»Strašno!«
»Eh, kaj hočemo!«
»Toliko dolgov imam, da že ne vem, komu sem kaj dolžan.«
> Kako pa potlej plačuješ?:
»Kako naj plačujem, ko pa niti ne vem. komu sein dolžan?«
Mlinarju so zastale besede. Prodajal je šivalne stroje na obroke, iu v zadnjem Času so postajali obroki čedalje pičlejši po številu in po denarju. Morda se godi tudi njegovim dolžnikom tako kakor Kodriču: da že več ne vedo, komu so kaj dolžni.
Toda Kodrič je le predobro vedel vse svoje dolgove, in čeprav je imel 128 upnikov, je vendar vsakega spoznal že od daleč...
*
Prijatelja sla se prihodnjo nedeljo spet srečala v kopališču. Kodrič je stal do vratu v vodi. I11 kakšen je bil siromak. Iz la« je kar lila voda, ustnice so mu bile posinjele, obraz zabuhel.
»Kodrič, kaj li pa je, za pet rail božjih?«
»Strašno je b’ilo,t je 1 muko izdavil Kodrič.
»Pripoved uj!«
■»Moj krojač je prišel /. nekim rdečelascem v vodo. Prestrašil sem se.«
»Zakaj si se prestrašil?«
»Dolžan sem mu 1500 dinarjev. Že tri leta me išče...«
NAG dvokolesa in NAG motorna kolesa
vodilna svetovna znamka že več kot 40 let, najvišje kakovosti. — Zahtevajte zatorej od svojega trgovca samo kolesa s tvorniško znamko NAG, in kjer ta niso na razpolago, se obrnite, prosim, naravnost na glavnega zastopnika:
Ing. Komel Friedmann, Zagreb, ulica baruna Jelažiia 1
Vse nove modele NAG z dvojnimi jeklenimi cevmi si lahko ogledate na UUBUANSKEM VELESEJMU I
»Nu, in kaj si storil?«
»Kaj sem le mogel storiti? Izginil sem pod'vodo.-!
Mlinar se je glasno zasmejal.
»Lahko se smeješ! Toda ko sem bil že [>od vodo, sta se krojač in rdečelasec pet korakov daleč on mene celo večnost menila.«
»Strašno!«
»Mlinar, še predstavljati se ne moreš mojega sočutja. Rdečelasec je pripovedoval, kako se je moral leta 1915. Przemysl vdati, moj krojač 11111 je pa ugovarjal in mu je začel na dolgo in na široko razlagati potek svetovne vojne. Ves obupan sem se spustil v jok. Svetovna vojna je trajala štiri leta; preden bo krojač rdečelascu opisal vso vojno, se bom jaz že zdavnaj zadušil! Strašno je bilo to zame. Ko je govoril o Šabeu, že nisem mogel več pridrževati sape, in pri padcu Bruslja so mi že kolena klecala. Kar slutil sem. da prodiranja pri Gorlicah ne bom več doživel <
Kodrič si je malo oddahnil, da se od[)očije od strahot svetovne vojne. Potlej je z mirnejšim glasom nadaljeval:
»Pri soških bojih mu je skočil rdečelasec v besedo: .Oprostite, gospod Pičman, pravkar vidim svojo ženo; samo ključ od kabine ji odnesem...';
Mlinar je zavpil:
»Kaj, Pičman je Ivoj krojač?... Ta dedec je vendar zastavil moj šivalni stroj!... Kje je ta zverina?«
Kodrič je z nepopisnim mirom pokazal predse:
»Tukajle pod vodo... Ko te je uzrl, se je brž potopil; jaz sem se pa vzravnal nad vodo «
Mlinar se je že jel pripravljati, da bi potegnil krojača na dan, toda Kodrič ga je prijel za ramo in kratko dejal:
»Kar počakaj, najprej ti moram se na dolgo in na široko popisati zgodovino Tridesetletne vojne.«
Radio Ljubljana
od 10.—16. junija 1957.
ČETRTEK, 10. JUNIJA:
12.00: Plesi od starih do današnjih dni (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila H 1:!.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■	19.30:
Nacionalna ura ■ 19.50: Zabavni kotiček B 20.00: Smetana: Scherzo iz triumfalne simfonije (plošče) ■ 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič)
■ 20.30: Orgelski koncert (Jurij Ar-batskv) ■ 21.15: Pisan spored (Rad. ork.) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Prenos z velesejma
■ Konec ob 23 uri.
PETEK, 11. JUNIJA:
11.00: Šolska ura: Po našem Pohorju (L. Zorzut) B 12.00: Po naših Lo-gih in gajih (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert baletne godbe plošče) ■ 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Smetana: Prodana nevesta, uvert. (plošče) B 20.10: Zenska ura: Polnovredna hrana in zdravje (št. Grudnova) B 20.30: Zdravice in napitnice. Sodeluje pevski kvartet, harmonika in kitara ■ 21.15: VI. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. liri.
SOBOTA, 12. JUNIJA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, sj>ored, obvestila
■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00:	Za delopust (Rad. ork.) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) B 20.30: Potova-
NOVOSTI
Lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 14
lUlllUllHIMI
KATERA INTELIGENTNA srčno naobražena gospodični* bi pomagala mlademu inteligetitu, ki Je sedaj cestni pometač ilo nalialjiyili Študij. Resne dopise na upravo pod »Pometač«.
MLADENIČ ZDRAV, TREZEN, vajen vseli del, sprejmi) kakr&no koti službo. Vonudbe na: Ciril Sever prt g. KrrenSek, p Sevnica 79 na Savi.
GOSPODIČNA STARA IS LET žel| resnega matija r. gospodom, starim do 30 let. L« resne dopise uh upravo Družinskega tednika pod »Osamljena«.
UČITELJICA 27 LET, čedna, dobra gospodinjit teli pred celibatom poročiti inačajnegit dobrosrčnega inteligenta. Ponudbe pod: »Želim biti mamica) na upravo.
nje v Prekmurje (Anton Bratuša) ■ 22.00: Cas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za vesel konec (Rad. ork.) ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 1.1 JUNIJA:
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (sek-stet balalajk, vmes plošče) a 9.00: Čas. poročila, spored a 9.15: Reproduciran orkestralni koncert a 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak) a 10.15: Prenos cerkvene glasbe z Viča a 11.15: Kitara igra (plošče) a 11.30:' Otroška ura: Jurček in Jerica a 12: Koncert Rad. ork. B 13.00: Čas, vreme. spored, obvestila B 13.15: Kar želite, to dobite (plošče) B (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure B 17.00: Kmet. ura: Zatirajmo predanico (ing. Černe .1.). nato tržna poročila B 17.30 Koncert lahke glasbe in veselih pesmi (gdč. Julija Grillova in g Milan Stante, harmonika) B 19.00: Čas, vreme. poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Slovenska ura:	a)	Koroške	pesmi	(plošče);
b) O koroških Karavankah (gosp. dr. Josip šašel) B 20.30: Pevski koncert gojencev Pavle Lovšetove B 22.: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Operetna glasba (Rad. ork.) B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 14. JUNIJA:
12.00:	Pisano polje (plošče) B
12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Uverture (plošče) B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30; Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Kallman: For-tissimo, operetni potpuri (plošče) B 20.10: Zdravstvena ura (dr. A. F. Ferenčak) B 20.30: Prenos iz katedrale v Zagrebu: Koncert Glasbene akademije B 21.40: Plošče B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Koncert suit (Rad. ork.) B Konec ob 23.
TOREK. 15. JUNIJA:
12.00: Virtuozen drobiž (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vsakemu nekaj (Rad. ork.) B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Harnionisti pojo (plošče) B 20.10: O javnih delili v Dravski banovini (Udruž. jug. inženirjev in arhitektov) B 20.30: Glasbeno dramatični večer: g. Milan Skrbinšek, čl. nar. gled.; gdč. Majda Skrbinškova in Rad. ork. B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Z rekami po svetu! (Rad. ork.) B Konec ob 23. uri.
SREDA, 1«. JUNIJA
12.00:	Glasba severnih Slovanov
(plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče po željah B 14.00: Vreme, bor-' za B 19.00: Čas. vreme, poročila, spo-' red, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Šah B 20.00: Ingelbrecht: Zadnje igračke (plošče) ^ 20.10: Godala — III. del predavanja (g. dr. Anton Dolinar) B 20.30: Pevski sekstet »Mladost« B 21.15: Plesna glasba na dveh klavirjih (izvajata gdčni: Šaplja Boža in Hrašovec Silva B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) B Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbiri vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermomelrov, hvgromelrov i. i. d. — Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. — Ceniki brezplačno!
K
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
K!
stalni odjem !
Hranilne vloge
prodaste ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina.
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka ul. 12 Telefon 58-10
TMriJi m	turnir«.	k	Tirat,.tu novinar: odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.