CELOVEC TOREK 27. FEB. 1990
Letnik XLV. Štev. 15(2530)
Izhaja v Celovcu Erscheirtungsort Klagertfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
din.10
P. b. b.
V petek Vestnikov veče in krajevni sestanek ZSO
Uredništvo Siovenskega vestnika ter Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem vabita na Vestnikov večer in krajevni sestanek ZSO v gostiini Ogris (Mikiavž), v petek, 2. marca 1990, ob 19.30 uri. Vse občane Biičovsa pozivamo, naj se udeiežijo večera, na katerem bo tekei pogovor o našem časopisu ter o aktuainih poiitičnih in krajevnih temah.
Leser-!nformationsabend
am kommenden Freitag, dem 2. Marž 1990, Be-ginn 19.30 Uhr im Gasthof Ogris in Ludmannsdorf/ Biičovs. Die Redaktion des Siovenski vestnik und der Zentraiverband iaden dazu herziichst aiie Ge-meindebtirger ein!
Man jšine iz vidika viad
V Ceiovcu je biia včeraj predstavijena pubtikacija v nemškem jeziku o poiožaju manjšin v prostoru Atpe-Jadran, ki jo je pripravita posebna detovna skupina v okviru te detovne skupnosti. Poročita o potožaju manjšin so napisana iz vidika posameznih vtad, manjšine pa skorajda niso bite vktjučene. Predsednik komisije dr. Ratf Unkart je poudarit, da je eden pomembnih rezuttatov pubtikacije, da so vse manjšine v prostoru Atpe-Jadran ogrožene
Premiera na Bmci
Igralska skupina SPD „Dobrač" je minuti petek v kutturnem domu na Brnci izvedla z vetikim uspehom premiero komedije „Bog in gtavar" v režiji Petra Mititarova. To je bita krstna izvedba gtedatiške teptjenke, v kateri je pre-vtadovata satira, vperjena proti sedanji družbenopo-titični situaciji na Koroškem. Preberite obširnejše poročito na 3. strani.
Haiderjevi napadi pred
organi DS Aipe-Jadran!
Izjava koroškega dežet-nega gtavarja Haiderja, da na koroških tteh ne bo podetit odtikovanj bivšim partizanom oz. borcem za svobodo, dokter bo v tej funkciji, zanj ne bo ostata brez postedic! Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je že obvestit javnost, da bo ZKP na prihodnji seji zvez žrtev fašizma v Detovni skupnosti Atpe-Jadran zahtevata razpravo in obsodbo najnovejših napadov koroškega dežetnega gtavarja na partiza-
Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc v tiskovni izjavi tudi poudarja, da ti Haiderjevi napadi ponovno dokazujejo, „iz katerega ideotoškega kota prihaja njihov avtor". „Kdor omatovažuje udete-žence odpora, dvomi v teme-tje avstrijske repubtike, torej v avstrijsko državno pogodbo", je dejat predsednik ZKP. Dodat je še, da je antifašistični boj v Evropi neoporečen, negirati ga skušajo te desnoekstremistične in neo-
nacistične site. Ob Haiderjevih zadnjih izjavah se postav-tja vprašanje, ati se hoče postaviti v vrsto teh sit?
Haiderjevo nastopanje proti borcem za svobodo Avstrije je izzvato oster protest tudi med drugimi odporniškimi in potitičnimi organizacijami. Tako Zveza koroških internirancev v nacističnih taboriščih (KZ-Verband) sodi, da Haiderjev napad dokazuje, da njegova izjava o „avstrijski naciji kot ideoto-škem spačku" ni bita naktju-
čen spodrstjaj. Zavotjo teaa^.-naj Haj^i^kot dežetni gta^r- *t odstopt,	Aj
Predsednik sociahstle!& stranke na Koroškem dr. Peter Ambrozy je Haiderjevi ^ izjave ocenit kot „močno pro-S&j* vokacijo avstrijske repubti- ^ ke", sociahstični postanec in predsednik mtade generacije mag. Peter Kaiser pa je Haiderjevo ravnanje, ko v tiskovni izjavi svoje stranke odporniške borce in partizane imenuje tudi „nasprot-(dnf/e na 2. strani)
„Haider ne
pozna
zgodovine"
Ponovne Haiderjeve napade na antifašistične borce na tiskovni konfe-t^^Lna Dunaju ter nje-gowizjavo, da so se edinole koroški brambovci . boriti za državno inte-%,jgriteM) Avstrije, je ostro 5 zpvrgH tajnik ZSO dr. K Mai^mn Sturm. Dejat je, Haider „očitno ne pozna koroške zgodovine" in poudarit, da je dejstvo, „da se je pretežni det brambovcev že v medvojnih tetih, predvsem pa teta 1938 in pozneje znašet v vrstah naciortatsociatistov.
Škandata ni konec!
KKZ se že od teta 1971 dalje prizadeva, da bi v veiikovški Neue Burg smeia izvesti koncert ndadinskih in otroških skupin, toda brez uspeha. Prej so to preprečevati čiani mestnega sveta, ietos pa je siovenskim društvom dostop v občinsko prireditveno dvorano odkio-nii zdaj pristojni župan.
Tajnik KKZ dr. Janko Zerzer je v tej zvezi izjavi!, da to odk!oni)no statišče pomeni, da „očiten škanda! viečejo tudi v devetdeseta !eta. Dejstvo, da Neue Burg ostaja zaprta za stoven-ske otroške zbore tudi še v !etu 1990, je in ostaja sramota za demokracijo!"
V BHčovsu izvo!jena prva županja
Po odstopu Hanzija Ogrisa (ievo) je bitčovski občinski svet v sredo vo)ii svojega novega župana: osem gtasov je dobita Štefi Ouantschnig (desno), ki je tako postata prva županja na Koroškem. Čestitat ji je tudi okrajni gtavar Marchart (v sredini). Več na 5. strani.
4. marca v Celovcu: občni zbor ZAL bo odprt za vsakogar!
V nasprotju z dežetnim občnim zborom Koroške enotne tiste, ki je potekat za zaprtimi vrati, bo dežetno zborovanje Zetene atterna-tive za Koroško 4. marca v konferenčni dvorani Detav-ske zbornice odprtega značaja in dostopno za vsakogar.
Pri izvotitvi kandidatk/kandidatov za državnozborske votitve tahko sodetuje vsakdo, ki do jutri, 28. februarja (poštni žig) sporoči svojo žetjo za udetežbo na votitvah. Kandidira tahko vsakdo (tudi če ni čtan/ica Zetenih!), če svojo žetjo za kandidaturo pravtako pismeno sporoči do jutri. Za predstavitev kandidatk/kandidatov je treba predtožiti kratek življenjepis ter žetjo, na katerem mestu žeti biti uvrščen/a.
Žetjo za udetežbo pri votitvah in za kandidaturo je treba sporočiti na nastov: Zelena atternativa za Koro-ško/Gruner Atternative Kiirnten (Grunes Buro), Priesterhausgasse 1, A-9020 Cetovec/Ktagenfurt.
Na dnevnem redu dežetnega zborovanja, ki naj bi pomenito tudi nov začetek ter spodbudo za kutturo sožitja na Koroškem, bodo poteg poročit zveznega odbora (J. Voggenhuber, S. Puntscher-Riekmann, M. Langthater), poročit detovnih krožkov (med njimi tudi krožka za manjšine) in poročit državnih postancev Smotteja in Harri-hove tudi predstavitve in votitve kandidatk in kandidatov za državni zbor 1990.
Haiderjevi napadi...
/nada//evan/e3/. 3iranZ/
nike avstrijske enotnosti" oceni) kot ..skrajno vprašljivo in docela navzkriž s pogajanji za avstrijsko državno pogodbo".
Vprašanje po pravem ozadju igre, ki jo Haider igra na plečih borcev za avstrijsko svobodo in s tem tudi koroških Slovencev, se vsiljuje posebej zaradi dejstva, da je avstrijski predsednik dr. Kurt Waldheim dan po Haiderjevi izjavi zanikal, da je od koroškega deželnega glavarja
kdajkoli zahteval, naj bivšim partizanom podeli priznanja za osvoboditev Avstrije. Haider je namreč v tej zvezi trdil, da bi moral odlikovati bivše partizane, ker mu je to naročil državni predsednik...
Najnovejši Haiderjevi napadi na borce za avstrijsko svobodo bi končno morali odpreti oči tudi tistim krogom v slovenski narodnostni skupnosti, ki kljub številnim in nepreslišnim svarilom še vedno silijo v neko koalicijo z njim.
Siovenska skupščinska komisija proti zaprtju nuklearke v Krškem
Komisija za varstvo okolja zvezne skupščine v Beogradu je pripravila poročilo o uporabi jedrske energije v Jugoslaviji. V njem so med drugim zapisane zelo ostre obtožbe na račun obratovanja in varnosti edine jedrske elektrarne v Krškem. Zato omenjena komisija predlaga, da skupščina sprejme odločitev o prenehanju obratovanja jedrske elektrarne Krško.
O tem poročilu so te dni razpravljali na seji komisije za varstvo okolja pri slovenski republiški skupščini. Člani komisije so najprej poslušali odgovor, ki ga je pripravil republiški izvršni svet za Slovenijo in v katerem med drugim ugotavlja, da jedrska elektrarna deluje varno in v skladu z ameriškimi in.^Jru-^ gimi mednarodno priznanim: standardi. Zato republiški svet poročilo zvezne komisije za varstvo okolja zavrača kot neustrezno in nestrokovno,
in mu odreka veljavnost za odločanje v zvezni skupščini.
Predstavniki zelenih in Zveze društev za varstvo okolja Slovenije so menili, da je gradivo, ki so ga pripravili v zvezni komisiji za varstvo okolja, čeprav je v marsičem strokovno šibko, legitimno. Nekateri razpravljalci so menili, da je edina prava rešitev razpis slovenskega referenduma o nadaljnji uporabi jedrske energije, toda komisija za varstvo okolja slovenske skupščine tega predloga ni sprejela, vsaj ne kot edino rešitev.
Slovenski ministrski predsednik Dušan Šinigoj je v pismu namestniku koroškega deželnega glavarja dr. Ambrozyju uradno sporočil, da slovenska vlada zaenkrat 'ne namerava ukiniti delovanja jedrske elektrarne v Krškem. Šinigoj poudarja, da pride ukinitev v poštev šele, če bi se izkazalo, da ni več varna.
Neuspešen poskus diatoga
Na razgovoru z deželnim glavarjem J. Haiderjem 3. novembra 1989 sem predložil katalog dvanajstih vprašanj, ki sem jih hkrati objavil tudi v Slovenskem vestniku:
1)	Maksimalno število učencev v razredu
2)	Uvedba dodatnega učitelja
3)	Kvalifikacija za poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku
4)	Razredni učitelj in dodatni učitelj (službeno pravo)
5)	Imenovanje ravnateljev na dvojezičnih šolah
6)	Didaktične delavnice
7)	Komisija za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem
8)	Izboljšanje vzdušja
9)	Učne knjige in učni pripomočki
10) Izobraževanje učiteljev
11)	Statistika prijav za dvojezični pouk
12)	Priznanje pedagoškega združenja kot interesnega združenja učiteljev
Kot posebno važne sem izpostavil točke 3, 5 in 8.
Z razgovora sem odšel z
obljubo, da bo deželni glavar dr. J. Haider možnost reševanja teh vprašanj preučiti uradnikom, o rezultatih pa bom izvedel pri naslednjem pogovoru 18. decembra 1989.
Pogovora 18. decembra 1989 ni bilo, prav tako pa tudi ne naslednjega napovedanega pogovora 10. januarja.
Ker nisem popustil, sem po več intervencijah v tajništvu dobil nov termin.
Pogovor 21. 2. 1990 je potekal v navzočnosti poslujočega predsednika Koroškega deželnega šolskega sveta H. Reinprechta. Pogovor ni prinesel nobenih rezultatov. Deželni glavarje izjavil, da reševanje teh vprašanj prepušča dunajski ..Komisiji za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem".
Diatoga v tem smislu, da bi se pogovorna partnerja poskušata vživeti v našo situacijo in se potrudila razumeti naše potrebe, nisem občutit.
Franc Kukoviča, predsednik Strokovnega združenja dvojezičnih učiteijev
„Denb' /c/i an Deufsch/and /n der Nacb/ so b/n /c/i um den Sc/i/af gebracdf."
(H. He/ne.* Deufscd/and - e/n l/Vrdermarcben/
MEM&MZDKMŽfTEV
Babo 3:mparZčno sc /c zače/a ra zgodo v/ujba, nena3i/na rcvo/Mcr)'a na r/eb vzhodne nemile države; A:o 30 množice v meg/enZb /n mrz/Zb novemdr.sArdi dne/: /an3bega /era /z.s:7:7e od.srop oA:amne/:/i	/jo/Zr/čn//:
manr//, Ar: 30 h de 3/e/ Aro pre/ prepričane, da 3 3vo/o ana-/ironi.sr/čno d/Arramro zo3ro-pa/o Znrere3e //'ud3rvn; Ar: n/30 Zn/e več zmožne 3po-znor/ znamen/ ča3a, Ar: /Zb /e pre/iZie/, ArZ 30 3e Zz neArda-n/Zh počren/h borcev prod nacZzma 3premen:/e v očab-ne ob/a3mZAre rer nada//eva/e 3 rradZcZ/o nemčArega obhesi-nZčrva nad 3vo/Zm /a3rn:m //udrivom.
KaAro 3:mpadčno 3e /e zače/a ra zgodo v:n3 Ara, nena3i/na revo/ner/a na ded vz/rodne nemčbe države, Aro 30 revo/acZonarne množice za3ed/e Zn anZčr/e po3ro-/anbe Zn arade za30vražene /s 714,S/, državne varno3me 3/užbe, ArZ 3e /e ved/a Aror nebdan/Z GE5714PO, 3amo z dragZm Zmenom, vendar nZč man/ 030vražena Zn zn.sirnčn/očn.
,S7mpni/čnn/e b:7a ra revo-/acZ/a, Arer 30 Zn/Z n/enZ prv: govornih: nen3irnčn/ de/av-c: Zn 3ZndZArn/:3rZ, iradenr/e Zn prore3Znnr3ArZ po3ror/Z Zn ne nazadn/e Znre/eArraa/cZ, amemZArZ, p:3are//Z, dramaiZ-ArZ. 7d nem.šAro/Zbera/n; de-moArradčn: da/i, ArZ ob3ia/a že 3io/er/a, v obdob/u iičoč-/emega ra/ba pregnar: Zn 3e na nem.sArZb r/eb nZAco/Z več n: og/a3i/ 3 raAro vnemo, ra nemčbo/Zbera/n: demobra-dčnZ dab 3e /e obera/ uve//a-vZd v nemiArZ revobicZ/Z v NDB na preboda /9B9/90. GbrZ.sia lVo///e b:7a ena n/e-govZb g/asnZc, TZeZner Ma/-/er, Vre/an 77eym,... Zn če b: /abAro na.sreva/Z raAra Zmena. 7*aArrar novembra, Aro 3e če n: vede/o za reaArcZ/o po/ZcZ/e Zn vo/aččZne, raArrar, Aro /e nemčAra revo/acZ/a na r/eb nemčArega vzhoda b:7a če 3/mpadčna, 30 3ra/Z v prvZb vr3drb.
/n vendar - že raArrar b: mora/ naAr/on/en/ opazova-/ec re nemčAre revo/acZ/e po3rad občar//Zv Zn pozoren, paro/a demon3rranrov v Ber/Zna, z/a3d pa če v Dan-zZnga Zn LeZpzZga /e bZ/a 3icer na vZdez adarna Zn nprnvZčenn, državn: bZro-ArracZ/Z, ArZ /e venomer ponov//n/n, da ravna 3amo v Znrere3a //ndsrva, /e g/a.sno Zn /a3no odgovorZ/a z ge3/om „WZr sZnd da3 Vo/b/" Pozorn: opazova/ec Zn po3/ača/ec b:	mora/
morda že raArrar bo// ranAro pr:3/abnZd. Eabo gramaiZ-Ara/no Aror rad: po zabrevab 3iniaAr3e Zn več/e adarno3d b: 3e ge3/o mora/o g/a3:7Z' „Da.3 Vo/b sZnd w:r/" Poda Zz iaArega siavAra ne b: mog/o /ogZčno 3/edZd ge3/o. ,.WZr
3:nd eZn Vo/b", Ar: /e Arma/a nadome3d/o prvo Zn ga 3 rem bArrad anZčZ/o. G/a3 Znre/eb-iaa/cev Zn ameinZArov /e raAro Arma/a adbnZ/, na ce3rab 3ro zav/ad/a p/eb3 Zn nemčAr: nacZona/Zzem. Pore/ a3odo V3eb do3edan/:'b nemčArZb revo/ac:/, Ar: 30 /Zb /3 Aro ra// vedno poro/eva/e Zn zače-n/a/e p/emenZre Zde/e, ArZ 30 V3e po vr3d zaAr//ač:7e 3 baia-siro/o.
Ge3/o „WZr 3/nd eZn Vo/Ar" 30 3eveda ča/Z rad: v genera/nZb dZrebcZ/ab za-bodnonemčArZb ve/epod/ei:/, v Aro/ZAror ga n/30 3ame3Aro-va/e. /n rozadevna rea/no-po/Zdčna reaArci/a (v pravem 3m:3/a be3ede/ n: Zzo3ia/a.' združena Evropa 3em a/Z r/a - 3i'cer /e b:7a ZB/V do3/e/ ena n/enZb na/'zavzere/'čZb zagovornic - zdo/ /e na vr3d zdražena /VemčZ/a, Ara/d iaAra /VemčZ/n zagorav//a zabodnonemčArema ArapZ-ra/a prav Z.sio Zn če več bor E,S — go3podar3Aro predno3r v EvropZ. PebnZčna pred-no3r, iebno/očAr: Arnorv-borv, g03podar3Ara :novar:vno3i ZB/V, 3arov:'ne, mar//Zvo3r, dičcZp/Zna Zn do/očena reb-nZčna Zn/ra3iraArrara /VDB — V3e ro zdraženo /e očZrno več Aror v3aArrčna vodZ/na v/oga v E.S, Ac/er b: pred/a neprimerna AronArarenca z/a3d' /ranco3Arega, brZramArega rer Zra/:/an3Arega rrga. /Va/ 3e AČZrreraiid Zn Pbarcber/eva če raAro razbar/ara/ ob mož-no3d Zn načrra za nemčAro zdražZrev V3i do3edan/Z EV-papZr/Z če črnZ/a, 3 ArarerZm 30 podpZ3anZ, n:30 vrednZ.
PaAra zdražena /VemčZ/a, v ArarerZ v/adara zabodno-nemčAr: ArapZra/ rer vzbodno-nemčAra d:3cZp/Zna, bavar3Ar: račana/nZAr: rer pra3ArZ čAror-n/Z, b: na mab 3premenZ/a evrop3Ar: zem//evZd rer pora-č:7a ravnorež/e 3:7 na re/ občad/Zv: ce/ZnZ.
/n da pr: iem ne gre za zdražZrev dveb enaboprav-nZb Zn 3UverenZd po/ZdčnZb držav ene narodno3d, ro /e da/ c/nZčno veded zabodno-nemčb/ banc/er Bob/ ob ob/3ba 3vo/ega bo/ega Modroma v Bonna. Vzbod-n: /VemčZ/Z /e že zda/ dode-//ena v/oga bo/oni/e boga-rega zahodnega brara, b: 3e vede babor 3vo/ ča3 ce3ar Sverega r:m3bega Zmper:/a nemčbe narodno.!rZ prod 3vo/Zm Zzbrvave/Zm vaza-/om. /n da 3e zabodnonem-čb: bap/Za/ ne m:3/Z zadovo-//Zd 3 3vo/o vzhodno bo/onZ-/o, /e očZrno. če vedno (ce/o V3e bo/// 3e Bob/ bran: prZ-znad /eg:dmno3r nemčbo-po//3be me/e Zz /era /945.
Gb rabZb obo/Zčč/nab, bo na ebrana 3/ed/mo /a::arZč-nZm innožZcam na n/:hov/h ponede//bovZb pohodih Zn 3/ZčZmo n/Zhoveparo/e, b: 30 že enbrar3/až:/e za averraro
KOME
dr.
ER/t/VC/d/4
ZW/PPR^ t J	^
na/grozne/čega pobo/a v zgodovZnZ	č/ovečrva;
„Dear3cb/and - eZnZg Varer-/and" rer „Dear3cb/and, Dear3ch/and aber a//e3" -ob rem pa od/oča/oč: rega 3vera 3per mo/či/o Zn zabo-pava/o, babor no/,, 3vo/o g/avo v pe3eb rrezno mZ3/ečega č/oveba 3pre/ed edZno/e mrz/Zca.
Združen: /VemčZ/Z, bo bo dovo// močna Zn bo 3ver obrog n/e čZbbe/čZ, enbraina združZiev ne bo dovo//. „DeuZ3cb/and - eZnZg Vaier-/and" - ro ge3/o /e vnapre/ u3mer/eno v razč/r/rev že//a nemčbega bapZra/a.
/n bda/ 3e bodo v rt V3rr:/Z og/a3:/Z d3d po/ZdbZ, b: /Zm /e av3rr:/3ba naci/a „3pačeb"? /mamo že av3rr:/3bega pred-3edn:ba, b: /e bbrad g/avn:' pove//n:'b av3rr:/3be vo/ač-čZne Zn /e b:7 :'zvo//en b//ub de/črvu - a/Z prav zaradi' rega? - ber /e 3vo/ča3 oprav-//a/ 3amo „3Vo/'o do/žno3r" v 3/nžb: nemčbega ra/ba. /n že 3e po/av//a 3rara nemčbo-nacZona/na rradZcZ/a av3rr:/-3be 30cZa/ne demobracZ/e — če vedno nepremagane bo n. pr. 3i'cer napredni ured-nZb pre/čn/ega cenira/nega g/a3Z/a 30cZa/:3rZčne 3iranbe /tZ Georg /7o/mann-03ienbo/ ne Zz nevedno3i: enega 3vo/Zh uvodnZbov v iem dnevnZbu na3/ovZ dobe-.sedno; „WZr 3:nd a//e deur3cb-nadona/" Zn io nZbabor ne ZronZčno, iem več pov3em prZirdZ/no Zn ey/o-rZčno/
/n bončno, babo /e rreba razumei: be3ede nemčbega banc/er/n Bob/a ob prZ/ZbZ 3vo/'ega v3abo/eZnega dopu-3ia na Va/zburčben:, b/er 3e oddahne od 3VO/Zb po/Zdč-nZb naban Zn pu3io/ovčč:n ier 3e znebi 3vo/Zb odvečnih b:7, b: 3:/Zb nabere na 3pre/'e-mZb v evrop3b:b Zn amerZ-čbZb pa/ačab,b/er pridiga 3vo/a nemčbo enoZno3i - od Brem//a prebo Ver3a://e3a Zn BucbZngbamove pa/ače r/a do Be/e biče v IVasbZiig-ionu. ,,/t vsirZ/a zame n: Zno-zem.srvo" /..GsierreZcb :3i /ur mZcb beZn /lu.s/and"/? Eud: če /e ...SeZrenb/Zcbe" Zn ve3 av3rr:/3b: d3b navdučen nad rabo nab/on/eno3r/o bogarega g03ra, /e rreba pozorno po3/učod; Nemcem n: do humor/o, obZ-ča/no reče/o, bar m:3/:/o. Eabo g/edano dobiva ra ..dobrodučnZ" 3raveb Zz U3r nemčbega banc/er/a poča3-rno rea/no v3eb:no.
Mene rebe/ /e zapihan na ručevZnab ber/:n3bega zZdu. Bdo bo bda/ v bodočno3U mrrne vesrZ /abbo rrd:7, da mu n: b:7o mogoče spoznar: črb, b: 30 se /a.sno Zn g/a.sno po/avZ/e v var//Zvo rop/Z zZm: /9B9/90?
Kakšne izglede ima gospodarstvo v Sloveniji?
J/vpo 6anka iz Ce/ovca je v sredo zvečer v ma/i dvorani kazina v Vrhi oh Vrh.shem jezera organizira/a predavanje p roj. dr. /vana Ribnikarja z //nh/janske ekonomske fakn/tete z nas/ovon; ..Gospodarska s;7aac;ja v 5/ovenij; in njene per.spek-dve". Referat je v^ehi/Mko .ska.ša/ odgovora: na vprašanja, k: zadevajo spreminjanje dražkene /a.stnine v drage vrste /a.sann (državno, privatno, mešano), predajanje obratnih sredstev v roke znanega /asmlka (fizična a/i pravna oseka), spreminjanje samoaprav/janja v soapravl/anje In možnosti Invesdranja v dago.slavljl In Sloveniji.
ZDENKA VARGA-NOVLJAN
Spremenjena zakonodaja omogoča tujcu, da v Jugoslaviji ustanovi bodisi svoje podjetje, mešano podjetje, ati kupi obstoječe podjetje v celoti ali delno. Največ nejasnosti je prav pri slednji možnosti, pri kateri pride do dveh lastnikov. Na eni strani so to quasi lastniki - delavci, ki imajo v takem primeru pravico soupravljanja (ne več samopravljanja!) in na drugi strani novi lastnik. Od velikosti deleža so potem odvisne pravice novega lastnika pri upravljanju podjetja in pri delitvi dobička, ki se deli pro-centualno. Precej nejasnosti je tudi okoli določanja cene obstoječega kapitala. Na voljo so tri možnosti: uradna vrednost, ki je razvidna iz obstoječih dokumentov, tržna vrednost in na novo, s pomočjo strokovnjakov ugotovljena vrednost. Zbrani denar iz teh prodaj se bo stekal v poseben državni fond. Ker je pri takih vlaganjih še posebno v Jugoslaviji visok riziko, je zlasti v začetnem odbodju pričakovati nizko vrednost kapitala, ki bo dosegla 40 do 60% realne vrednosti, visoke rizične obresti in delno ali v celoti odpisane dolgove pri nakupu prezadolženih podjetij. V dobro jugoslovanskega gospodarskega sistema pa dr. Ribnikar svari pred razprodajo družbene lastnine.
Druga zanima vrsta investicij so banke. Tudi pri tem ima tuji vlagatelj tri možnosti: privatno, mešano ali obstoječo banko. Za razliko od podjetij je pri bankah določen najvišji možni delež, to je 99%. Jugoslovansko bančništvo je tačas v fazi saniranja, saj se večina
Prof. dr. /van Ribnikar
bank otepa z izredno slabim poslovanjem oziroma nelikvidnostjo. Tuje banke bi bile v tem trenutku dobrodošle, saj bi poleg konkurenčnosti popestrile sedanjo skromno bančno ponudbo. Bančništvo je vsekakor segment, v katerem vidi dr. Ribnikar dobre možnosti za tuje vlagatelje.
V svojem referatu je dr. Ribnikar tuje vlagatelje opozoril tako na dobre kot slabe strani. Če začnemo z dobrimi, potem je to dokaj nezahteven trg, možnost nakupa poceni kapitala, pomoč države pri nakupu prezadolženih podjetij. Slabe strani pa je treba iskati predvsem v zakonodaji, ki ne more slediti hitrim spremembam, v neurejenem davčnem sistemu, nedorečenosti okrog statusa družbene lastnine, ki v sicer spremenjeni zakonodaji še vedno ostaja, v samem spreminjanju sedanjega gospodarskega v tržni sistem in ne nazadnje v konvertibilnosti dinarja. Po mnenju dr. Ribnikarja je bil to nepotreben in preuranjen korak, saj za brzdanje hiperinflacije obstajajo še drugi instrumenti. Posledice te odločitve pa se že kažejo pri izvoznikih. Zaradi precenjenega dinarja na domačem trgu so razlike med nižnjimi izvoznimi cenami in višjimi domačimi vedno večje. Družbena lastnina in konvertibilnost dinarja sta bila tudi glavna tema vprašanj obiskovalcev, eno od vprašanj pa se je nanašalo na borzo, ki pa po besedah dr. Ribnikarja ne funkcionira po zahodnih merilih.
Na koncu je potrebno dodati, da nas je dr. Ribnikar presenetil z odločitvijo, da bo govoril v angleščini. Morda je bila to prednost za dobro polovico, ki ni poslušala simultanega prevajanja, vendar je pojasnjevanje tovrstne materije tako zapleteno, daje pomembna prav vsaka beseda, zato bi bila vsekakor pri-kladnejša slovenščina. Zavedati pa bi se moral tudi, da govori na dvojezičnem ozemlju, kjer je slovenščina v javnosti še kako pomembna! Glede same vsebine pa je ostal občutek nedorečenosti, saj razen povsem osnovnih podatkov, ki so poslovnežem , in teh je bilo v polni dvorani največ, najbrž že znani, nismo izvedeli veliko novega.
Po d/skus/j/ sfa referenta minister Busek (ievo) /n nadškof Šuštar (desno) odgovarja/a na vprašanja,' v sredin/ vod/a diskusije dr. Vospernik.
Tehtne mish o vlogi manjšin v bodoči Evropt
Rektor t/nj'.ske izobrnževn/ne ustanove .Soda/ita.s Jože Kopei-nig je mina/o .sredo otvori/ zanimiv večer, no katerem je kot predavate//'# pozdrav// /jMb/jnn.skegn nad.sko/a dr. A/ojzi/n ^aštarja /n avstrijskega zveznega ministra za znanost /n raziskovanje dr. Erharda Rnseka. Eg/edna gosta sta v Tinja/; predstavi/a svoje mis/i o bodočem mesta in v/ogi narodnostni/; manjšin v zdraženi Evropi. Aadško/dr. ^aštar jesvojema referata da/ nas/ov „Mir in pravičnost za vse", minister /Zasek pa ,,A/i evropska /asa prenese narodne skapnosti" (Vertragt das earopaiseke /Vaas die Vo/ksgrappen?). Po referati/; je bi/a diskusija, ki jo je vodi/ dv. sv. dr. Regina/d Vospernik, podpred-
sednik EEEA.S-a.
ANDREJ KOKOT
„Vprašanje narodnostnih manjšin in njihove vloge v Evropi je na osnovi velikih mednarodnih listin po eni strani sorazmerno jasno opredeljeno" je uvodoma dejal nadškof Šuštar in nato poudaril, da najbrž ni nobene evropske države, ki ne bi imela na tak ali drugačen način opravka z narodnostnimi manjšinami in dodal, da je pri tem treba upoštevati tudi verske. Potem je opozoril na vrsto mednarodnih dokumentov, od Deklaracije o človekovih pravicah OZN iz leta 1948 preko pomena zaključne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju iz leta 1975 v Helsinkih in kasnejše konference na Dunaju leta 1986, podal nekaj citatov iz teh dokumen-
tov, v katerih je jasno rečeno, da ima vsaka manjšina pravico do obstoja in da ima država, v kateri manjšina živi, dolžnost, da podpira in brani pravice manjšinskih skupin. Ob koncu pa je še navedel dokument ekumenskega zborovanja v Baslu „Mir v pravičnosti" v maju 1989, v katerem je med drugim rečeno: Uresničitev skupnega evropskega doma je mogoča le toliko, kolikor bodo vsa ljudstva in vse države Evrope skupaj iskale korenine, zgodovino, kulturno dediščino ter vrednote. Evrope nikoli ne smemo zamenjati z enim samim njenim delom. V skupnem domu so tudi skupne odgovornosti. Nesprejemljiv je položaj, ko nekateri deli skupnega doma nazadujejo, drugi pa se kopljejo v udobju. Skupno življenje mora voditi duh sodelovanja, ne pa nasprotovanja..."
50-!etnica L Zveza slovens!
izseljencev
pripravlja dokumentacijo
Hitro se bližamo 50. obletnici izseljevanja koroških Slovencev, ki jo bomo obhajali leta 1992. V minulih desetletjih so umrli že številni bivši sotrpini in vedno manjše postaja število tistih, ki se še osebno spominjajo dogodkov iz časa pregnanstva. Da bi spomin na to najtemnejšo dobo naše zgodovine ohranili tudi poznejšim rodovom, želimo zbrati čim popolnejšo dokumentacijo, ki bi jo objavili tudi v posebnem zborniku.
Zato prosimo vse bivše izseljence za pomoč: Pošljite nam svoje osebne zapiske, dokumente, slike in drugo gradivo - na željo Vam bomo po uporabi vse spet vrnili in tudi poravnali morebitne stroške!
Ker imamo v našem seznamu večinom le naslove nekdanjih izseljenskih družin, prosimo, da z vsebino naše okrožnice seznanite tudi tiste svojce, ki sedaj ne živijo več na takratnem skupnem domu. Sporočite nam njihove naslove, da jim bomo v bodoče lahko posebej pisali.
Že vnaprej se zahvaljujemo za Vaše sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo!	.[.venskih izseljencev
Jože Part), predsednik
Ko je referent govori! vprašanju manjšin, pa je poudaril, da je to še veliko več kot politično človeško vprašanje. Ko je stvar osvetlil še iz cerkvenega vidika, je dr. Šuštar postavil še vprašanje, kakšni so izgledi za evropski dom na osnovi mednarodnih dokumentov. Pri tem je naglasil: „Narodnostne manjšine bodo vedno ostale in ne bodo nikdar izginile" in dalje menil, da tam, kjer v isti državi ali v obmejnih pokrajinah pripadniki narodnostnih manjšin in večinskega naroda najdejo pravo razmerje, to pomeni resnično kulturno, jezikovno, narodno in človeško obogatitev. Konkretno o situaciji na Koroškem pa je dejal: „Na tako občutljivih področjih kot je avstrijska Koroška, je naloga, da ustvarjamo prijazno in ugodno ozračje za manjšino, še veliko večjega pomena. To je izziv za vse ljudi, ki imajo kolikor toliko kulture duha in srca, predvsem pa tudi izziv za kristjane, ki se zavedajo svoje krščanske dolžnosti in svojega poslanstva.
Minister dr. Erhard Busek je ob vprašanju, če evropska hiša prenese narodne skupine, odgovoril predvsem iz avstrijskega vidika in njene ter evropske zgodovine, v kateri so zaradi nepravilnih odnosov do svojih narodov sosedov nastale hude krize, ki so se končale z dvema svetovnima vojnama. Ob tem je navedel primer Vzhoda, kjer so mislili, da je bilo vprašanje narodnosti s stalinizmom odpravljeno, a se je izkazalo, da temu ni tako, saj smo pravkar priče velikih nesoglasij, obračunavanj, ki so ostala odprta leta 1945. Pa tudi za Evropo je Busek menil, da ima možnost razvoja v veliko skupnost le tedaj, če bomo upoštevali pomen njene nacionalne raznolikosti, ki so podoba tega kontinenta. Evropa ne sme postati babi-lon temveč skupnost, v kateri se bodo narodi razumeli med seboj.
Po nastopu referentov je bila še krajša diskusija, v kateri je bilo izraženo zadovoljstvo, da sta gosta problematiko obravnavala s svežim in ne steriotipnim pristopom.
SLOVKrNsm
VESTNIK
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Widerstandsorganisationen in der ARGE Aipen-Adria werden sich mit Haider-Angriffen auseinandersetzen
HEUTE
DieSeite
Die unerhorte Ankundi-gung Haiders, solange er Karntner Landeshauptmann sei an ehemalige Partisanen auf Karntner Boden keinerlei osterreichische Auszeichnun-gen zu uberreichen, hat eine Welle der Emporung hervor-gerufen.
Der Verband der Karntner Partisanen/Zveza koroških partizanov betonte in einer Erkiarung des Obmannes Janez Wutte-Luc, daB Haiders Angriffe auf die Wider-standskampfer erneut zeig-ten, in welcher ideologischen Ecke der FPG-Obmann und Karntner Landeshauptmann angesiedelt sei. „Wer Wider-standskampfer disqualifi-ziert, stellt die Grundlagen der Repubhk Osterreich, den Staatsvertrag, in Frage", heiBt es wortworthch in der Presseaussendung des Ver-bandes der Karntner Partisanen.
Der Verband kiindigt wei-ters an, daB Haiders Disqua-tifizierung von Widerstands-kampfern noch Foigen haben werde. So werde man die Weigerung Haiders, Wider-standskampfern die Befrei-ungsmedaitie der Repubhk Osterreich zu uberreichen, bei der nachsten Sitzung der Opferverbande der Arbeits-gemeinschaft Alpe-Adria auf die Tagesordnung bringen, heiBt es in der Erkiarung des
Verbandes der Karntner Partisanen.
Als Verhohnung der de-mokratischen Tradition Osterreichs wird die Weige-rung von FP-Landeshaupt-mann Haider an Wider-stands- und Freiheitskampfer - im Auftrag des Bundespra-sidenten - Ehrenmedaillen ftir die Befreiung Osterreichs zu verleihen, vom KZ-Ver-band Karnten bezeichnet. Damit beweist Haider, daB seine AuBerung von einer „osterreichischen Nation als ideologische MiBgeburt" kein einmaliger Ausrutscher war, stellte die Landessekre-tarin des KZ-Verbandes Karnten, Christl Nischehvit-zer fest.
Die einzige Konsequenz aus dem Verhalten Haiders ware der Rucktritt des Lan-deshauptmannes aus seiner offentlichen Funktion, for-derte Christl Nische!witzer. Bei den Staatsvertragsver-handlungen habe man sehr wohl den Beitrag der Karntner Partisanen, unabhangig davon welcher Volksgruppe sie auch angehorten, als eine Tat ftir die Befreiung Osterreichs nach den Bedingungen der Moskauer Deklaration des Jahres 1943 reklamiert. Sich heute davon zu distan-zieren, sei eine Schande fiir die Demokratie, stellte die Landessekretarin fest.
„Der Patriotismus der Abwehdtampfer HeB 1938 zu wunschen ubrig"
Zur im Rahmen einer Preš ' sekonferenz in Wien gemach-ten Feststellung Haiders, le-diglich die Abwehrkampfer hatten fur die staatliche Inte-gritat Osterreichs gekampft, erklarte der Sekretar des Zentralverbandes, Dr. Marjan Sturm, daB Haider offen-sichtlich die Karntner Ge-schichte nicht kenne. „Tatsa-che ist, daB die iibenviegende Mehrheit der Abwehrkamp-fer bereits in der Zwischen-kriegszeit, insbesondere je-doch im Jahre 1938 und spa-ter, nicht fiir ein selbstandi-
ges und freies Ostereich gekampft hat, sondern in den Reihen der Nationalsoziali-sten zu finden war. Heimat-tiebe kann das wohl nicht ge-wesen sein", betonte Dr.
Sturm.
Haiders Angriffe auf anti-faschistische Widerstands-kampfer zeigten auch eine Wertung, die Nazis gegen-iiber Antifaschisten bevor-zugt, heiBt es abschlieBend in der Erkiarung des Sekretars des Zentralverbandes s!owe-nischer Organisationen.
AKW Krško: Šinigoj sieht keinen Crund fur SchiieBung!
Der Ministerprasident Sto-weniens, Dušan Šinigoj, sieht derzeit keinen Grund ftir eine SchlieBung des Kernkraft-werkes Krško in Slowenien. In einem Antwortschreiben an den Karntner Landes-hauptmann-Stellvertreter Dr. Peter Ambrozy meint Šinigoj, daB eine SchlieBung des Kernkraftwerkes erst dann in Frage kommen wur-de, wenn sich herausstellen solite, daB das Kraftwerk nicht sicher sei.
Mit dem Thema Kernkraft-
werk Krško befaBte sich die-ser Tage auch die Umwe!t-kommission des sloweni-schen Parlamentes in Ljubljana. Auch von dieser Kommis-sion wurde eine SchlieBung-wie sie tibrigens auch von einer Parlamentskommission in Belgrad gefordert wurde -abgelehnt.
Von den Griinen Slowe-niens wurde ein Referendum tiber die weitere Nutzung der Kernenergie in Jugoslawien vorgeschlagen.
Po/eg kom/čn/h smo v/de// /ud/ resne pr/zore ko/ je raz-v/dno na zgornjem posne/ku.
SMe.* /4.
Komedija, kije več kot zabavni teater
Kadar igralci Slovenskega prosvetnega društva „Do-brač" na Brnci vabijo na svojo letno gledališko predstavo, to ni le pomemben kulturni dogodek za ožjo okolico, temveč tudi za številne ljubitelje odrske umetnosti iz širšega koroškega prostora pa tudi iz Slovenije.
To seje potrdilo tudi pretekli petek, ko je bila v kulturnem domu na Brnci premiera komedije „Bog in glavar". V to gledališko lepljenko je režiser Peter Militarov vnesel tudi aktualni narodnopolitični akcent z jedko in satirično ostrino, s katero ne prizanaša ne glavarjem in ne tistim, ki se ponižno klanjajo njihovi volji. Vse to je bilo zavito v domiselno humorno obliko. Zabava in nauk sta bila dovršena. K temu so kajpada prispevali igralci, ki so ponovno potrdili svoje igralske kvalitete.
V tem poročilu se ne bomo podrobno spuščali v oceno (ker bomo obširnejšo kritiko objavili prihodnjič), prepričani pa smo, da posnetki posameznih prizorov potrjujejo dinamičnost igre, ob kateri se je občinstvo od začetka do konca prijetno zabavalo.
Eno najbo// v/dn/h v/og (na cfesn;) je od/gra/ Lojz/ Ga//ob, k/ je k/jub poškodb/ roke pokaza/ svoje a/7/s//čne /gra/ske sposobnosZ/.
O/ga, 7erez//a, Lojz/ /n Matjan Ga//ob, M/a Debevec, Kar/ K/ke/, Reg/na IVu///, Š/e/an Hud/, Martja /-/rova/, franc Pe/-scbn/g /n Pe/er Kravanja šo b/// nos//c/ v/og komedtje „Bog /n g/a var".
2. regionalna konferenca PEN
Sinoči se je na Dunaju pričela 2. regionalna konferenca, ki jo organizira avstrijski PEN-kiub. Poteka na osnovi sklepa lanskega PEN kongresa v Ottawi. Kot prva konferenca tudi letošnja združuje pisatelje in inteleketualce iz vzhodne in zahodne Evrope. Tokrat bodo v palači Palffy razpravljali o temi Svoboda danes in jutri. Srečanje je z uvodnim referatom začel generalni sekretar mednarodnega PENA A!exander Block.
Dunajsko srečanje ima zaradi korenitih družbenopolitičnih sprememb v vzhodnoevropskih deželah še poseben pomen. Odprtost
Vzhoda je omogočila tudi udeležbo zastopnikov novoustanovljenih PEN centrov v Sovjetski zvezi in Nemški demokratični republiki. Prišli pa so tudi zastopniki iz Madžarske, Češke, Bolgarije in iz številnih zahodnoevropskih držav. Na srečanju so prisotni tudi zastopniki PEN centrov iz Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Med srečanjem bo udeležence sprejela tudi zvezna ministrica za pouk, umetnost in šport dr. Hilde Hawličko-va. Za konec (jutri) pa je napovedana še tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavnikom javnih občil sporočili rezultate in morebitne sklepe srečanja.
Nov snopič ijudskih pesmi
Prireditev je bila mišljena kot eksperiment, tako so zapisali v programski knjižici, s katero so vabili na predstavitev nove izdaje zbirke koroških ljudskih pesmi „Vsaka vas ima svoj glas". Eksperiment zato, ker so minuli četrtek pri Florjanu v Vogrčah izvedli poskus novega pristopa do ljudske pesmi. Tam so namreč (v organizaciji katoliške in farne mladine ter Krščanske kulturne zveze) priredili srečanje ljudskih pevcev, ki so nastopili vsak s svojimi pesmimi. Slo je za pesmi iz Podjune, seveda takih, ki niso tako znane, oziroma imajo drugačen napev.
Snopič teh pesmi, zajetih v zbirki pod naslovom „Vsaka vas ima svoj glas" je zbral
Bertej Logar. To je že tretja zbirka koroških ljudskih pesmi. Prvo je izdala Zmaga Kumer in v njej zbrala pesmi iz Ziljske doline, drugo je izdal Janez Scheinigg, tretjo pa Bertej Logar. Prvi del je izšel predlani, letos pa drugi. S tem se je v etnološkem oddelku KKZ nabralo že nad 500 tratkov, na katerih so med drugimi posnete predvsem ljudske pesmi. Zbiral jih je dr. Czigan in Jon Bezič, zadnja leta pa to opravlja mag. Bertej Logar. Ta jih je tudi transkribiral in zbrano gradivo pripravil za tisk. Vseh pesmi iz Podjune je 570 in bodo v založbi Krščanske kulturne zveze izšle v petih snopičih. Sedanji snopič je drugi, ostali trije pa bodo izšli kasneje.
Zanimanje za našo književnost
Kot gostje Slovenskega kluba so v okviru letošnjih Prešernovih proslav v Trstu nastopili naši mladi pesniki Maja Haderlap, Cvetka Li-puš in Fabjan Hafner. Občinstvu jih je predstavila predsednica kluba Barbara Gru-
den.
Februarja je v Gorici in Trstu nastopil tudi pesnik Gustav Januš. V Gorico ga je povabil goriški kulturni dom, v Trstu pa je bil kot prvi Slovenec gost Italijansko-avstrij-skega kulturnega krožka.
Prikaz dramske ustvarjalnosti
Od 22. februarja do 4. marca bo v Kranju tradicionalni Teden slovenske drame, ki vsako leto z nastopi slovenskih pa tudi drugih jugoslovanskih gledališč prikaže ustvarjalnost slovenske dramatike. Za letošnjo jubilejno prireditev je selektor Matija Logar izbral deset uprizoritev slovenskih gledaliških besedil.
Uvod v 20. Teden slovenske drame bo krstna uprizoritev „En sam dotik ' Milana Jesiha, ki jo je pripravilo Prešernovo gledališče iz Kranja. „Voranca" Daneta Zajca bo predstavilo gledališče iz Nove Gorice, „Zid, jezero" Dušana Jovanoviča ljubljanska
Drama, „Zgodbo južnega gozda ali kdo je ubil sonce" Jva Svetine Lutkovno gledališče iz Ljubljane, „Vida vidim" Zdenka Kodriča gledališče iz Celja, „Skrivnosti" Nika Grafenauerja Mladinsko gledališče iz Ljubljane, „Zalezujoč Godota" Draga Jančarja ljubljanska Drama, „Viktorja ali dan mladosti" Dušana Jovanoviča Mestno gledališče ljubljansko, „Lepo Vido" Ivana Cankarja pa slovensko gledališče iz Trsta. Nastopilo bo tudi hrvaško gledališče Avgust Cesarec iz Varaždina s Cankarjevim „Hlapcem Jernejem in njegovo pravico", ki ga je priredil Damir Madžarič.
Stovenski vestnik dvakrat tedensko!
Štefi Quantschnigovo so izvo!iii za prvo županjo na Koroškem
BILČOVS. - Volitve naslednice dolgoletnega župana Hanzija Ogrisa so se zaključile po pričakovanjih. Štefi Ouantschnig je zbrala sedem glasov socialistične stranke ter glas odbornika EL Miha Einspielerja (ta je v času volitev tudi predsedoval občinskemu svetu), za podžupana OVP Hansa Spitzerja pa je glasovalo šest odbornikov (5 OVP, 1 FPO), le odbornik EL Toni Krušic seje, kot je že prej napovedal, vzdržal. Tako je bila Štefi Ouantschnig kot prva ženska na Koroškem izvoljena za najvišje mesto kake občine.
Novoizvoljeni županji so po izvolitvi čestitali zastopniki vseh v občinskem odboru zastopanih strank. Frakcijski vodja SPO Gasser je menil, „da je to zgodovinski dogodek", podžupan Spitzer (OVP) je dejal, da se seveda „podreja demokratičnemu sklepu" in da želi „tudi v bodoče dobro sodelovati z
Foto-natečaj: „P!anine v stiki"
CELOVEC. Slovensko planinsko društvo Celovec tudi letos razpisuje fotografski natečaj „Planine v sliki". Vsakdo lahko pošlje do 3 slike (barvne ali črno-bele) na naslov: Slovensko planinsko društvo, 9020 TarviserstraBe 16. Opozarjamo, da je zadnji rok 28. februar. V marcu bo SPD-Celovec pripravilo razstavo prejetih fotografij, 10 najboljših pa bo nagrajenih.
županjo v prid vseh občanom". Odbornik FPO Jakopi tsch pa je izrazil upanje, da „bo tudi z novo županjo možno tako dobro sodelovanje kot z njenim predhodnikom Ogrisem."
V imenu EL je Miha Einspieler izrazil prepričanje, da bo Štefi Ouantschnig „kot županja zastopala tudi slovensko narodno skupnost v občini". Dodal pa je: „To si počela tudi že doslej, saj smo to vsi občutili. In prepričani smo, da boš nadaljevala tudi v bodoče."
Županja sama pa je dejala, da se bo zavzemala „za pozitivno klimo. K tej pa bodo morali prispevati svoj delež tudi nemško govoreči občani. Ustvariti moramo medsebojno zaupanje. Le tako bo naša občina prava domovina obeh narodov!"
Poleg županje pa so izvolili tudi novega člana predstojni-štva. Po odstopu Johanna Andreascha bo njegovo funkcijo prevzel Karl-Heinz Haslauer.
Odvetnik za varstvo okoija
CELOVEC. Koroška bo dobila tako imenovanega „odvetnika za varstvo okolja". To je sklep pristojnega odbora v deželnem zboru. Deželna vlada naj bi po naročilu omenjenega odbora izdelala katalog zahtev, ki naj bi bil obvezen za bodočega odvetnika.
Podjetje Chemson se predstavija
PODKLOŠTER. - Združenje Chemson Polymer-Additive izvira iz podjetja BBU in je večinski delničar novega obrata v Podkloštru. Ta firma proizvaja predvsem stabilizatorje za PVC-snovi, hkrati pa je vodeči proizvajalec svinčenih oksidov, ki jih uporabljajo za žlahtnjenje stekla. Tako že sedaj vsi pomembni avstrijski proizvajalci optičnih izdelkov dobivajo svinčene okside iz Pod-kloštra, Chemson pa 75% proizvodnje izvaža po celem svetu.
Chemson namerava do leta 1992 v razvoj podjetja v Pod-
kloštru investirati 200 milijonov šilingov. Velik del bodo namenili za ukrepe za varstvo okolja, saj hočejo onesnaževanje zmanjšati vsaj na polovico. Za odplake pa je Chemson na začetku januarja že našel rešitev:	sodobna
naprava zagotavlja zaščito okolja.
Svoj investicijski program bo Chemson predstavil tudi javnosti, zato bo vodstvo podjetja na zborovanju občanov 5. marca ob 18. uri v kulturnih hiši v Podkloštru predstavilo svoje investicijske načrte ter program varstva okolja.
Ledeni center na južnem Koroškem?
DOBRLA VAS.-Deželni njo večnamensko dvorano, poslanec Pfeifer je zahteval Prav vprašanje dvorane pa je zgraditev ledenega centra (za že več let v razpravi, saj za to drsanje na ledu) v velikovški obstaja potreba, stadion z regiji. Zahtevo utemeljuje s ledom pa bi bil z gospodar-slabim gospodarskim stanjem skega vidika v velikovškem v okraju. Misli, da bi s tem okraju zagotovo bolj potre-lahko na vsak način poživili ben kot v Treibachu ali Bre-tujski promet, še posebej če žah. bi hkrati zgradili tudi osred-
d/rekfor d/p/, /nž. dr. Egger
,,Brez energetskega koncepta nobenih novih eiektram!"
CELOVEC. - Direktor Koroške elektrarniške delniške družbe dipl. inž. dr. Hermann Egger je na tiskovni konferenci poudaril, da Kelag ne namerava graditi novih elektrarn na Koroškem, dokler ne bosta izdelana nova vseavstrijska in koroška koncepta za oskrbo z energijo. Egger se je izrekel za „smiselno gradnjo elektrarn" in pri tem poudaril, da bo treba v večji meri kot doslej upoštevati ekološki moment. Bodoče projekte bo potrebno tudi bolj prilagoditi naravi. Do leta 2000 dr. Egger računa z 20 odstotnim povečanjem porabe električne energije na Koroškem, pri čemer bo del te potreben za optimalno varčevanje z energijo.
Za varen promet
KOTMARA VAS. - Na razgovoru z deželnim referentom za občine Ambrozy-jem je novoizvoljeni kotmir-ški župan Hugo Gotzhaber zahteval dokončno ureditev doslej zelo nevarnega križišča v Ilovju. Zahteval je semafor v križišču kotmirške ceste in ceste proti Ljubelju. V ostalem pa je Gotzhaber dejal, da bo o vprašanjih otroškega vrtca, ljudske šole in kanalizacije že v doglednem času sklical zborovanje občanov.
MiGAiMAMO!
RUTAR
DOBRLAVAS BELJAK
CENTER
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Torek 27.2.	gostiinaTrk! vSeiah-Borovnici	PUSTNA VESEUCA za ples igra ..Trio Oraie"; šeme prejmejo lepe nagrade!	
Petek 2.3. 20.00	v kuiturni taberni Pri Jokinu v Ceiovcu	LITERARNO BRANJE Zenske v vojni in času fašizma od1939do1945	ZSŽ in druge ženske organizacije v Ceiovcu
Petek 2.3. 20.00	pri Fiorjanu vVogrčah	OBČNI ZBOR PODJUNSKEGA KROŽKA ZA STROJNO IN DRUGO SOSEDSKO POMOČ!	Strojni krožek
Sobota 3.3. 19.30	avia ijudske šoie v Biičovsu	VAŠČAN) POJO 2 LETI DOMAČE LJUBEZENSKE PESM) iN PREDSTAViJO 2. KASETO ..PODOKNICE" Sodeiuje: ansambel .Korenika" iz Šmihela	
Nedeija	Dom giasbe	KOROŠKA POJE - Anton Nageie PESEM	KKZ
4.3.	v Celovcu	O MIKLOV) ZAL), kantata za soliste, moški.
mešani in otroški zbor ter orkester, instrumen-tiral Radovan Gobec. Sodelujejo: Solisti Janja Kert. Pavli Stem, Stanko Polzer, Sonja Hrlbar-Marko, Hannes Muhar. Gabriel Lipuš in pevski zbori ..Kralj Matjaž", ..Danica", .Podjuna-Pliberk", Otroški zbor Šentjakob v Rožu in orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Lajko Milisavljevič. V prvem deiu bodo nastopili: MoPZ SPD .Valentin Polanšek", „MePZ .Peca", Vokalno-instrumentalna skupina .Lipa", Višarski kvintet in MePZ .Rupa Peč"
četrtek 8.3. 13.30	Mladinski dom	PROSLAVA OB MEDNARODNEM SŠD, Mikscha!lee4DNEVUŽENA,8. MARCU v Ceiovcu	s kulturnim sporedom		ZSŽ
Sobota	pri Schwarz!nu	PEVSK) KONCERT OB 80.	SPD
10.3. 19.30	v Piiberku	OBLETNiC) OBSTOJA Nastopajo: MoPZ .Foltej Hartman". MoPZ ..Vres" s Prevalj. Smrtnikovi fantje	„Edinost"
Nedeija	Kongresna hiša	KOROŠKA POJE	KKZ
11.3. 14.30	vBeijaku	ponovitev osrednje prireditve KKZ. V prvem deiu sodeiujejo nasiednji zbori: MePZ pevskega društva Sete, MePZ SPD ..Dobrač", Brnca. Podhumški kvartet KD „Peter Markovič", Rožek, Mtadinski zbor Ledince, Moški zbor iz 2abnic in MoPZ SPD „ Jepa-Baško jezero, Loče	
Nedeija	kuiturna taberna	JANEZ BITENC BERE LASTNO	Kutturno društvo
11.3. 16.00	Pri Jokinu v Ceiovcu	ZGODBiCO IN UČ) PESMICO	"Pri Jokinu"
Nedeija	Pri Kovaču	DAN ŽENA V ŽELEZNi KAPLI	Krajevni odbor
11.3. 14.00	na Obirskem		ZSŽ v Železni Kapli
RAZSTAVE
Celovec
-	Galerija v knjigarni Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. - Kulturna taberna Pri Joklnu - Seka Tavčar - Franki, aktualna dela
Tinje
-	Galerija Tinje - Hanzi Čertov, skulpture iz lesa.
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu vabijo na
XII. Zimski pohod „ Arihova pec" 1990
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo,
ki bo v nedeljo, 4. marca 1990, s pričetkom ob lO.uri, pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 23.2.1990
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	11,55	12,15
za 1 angieški funt	S	19,70	20,70
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. !ir	Lit	0,93	0,98
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100švic. frankov	sfr	778,00	812,00
za 100 hoiand. guidnov Hfi		616,00	634,00
za 100 nemških mark	DM	694,40	712,40
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
8 9 11 16 34 36 (40) 11X	111	112 XXI
Joker: 657799	b.j. Stava: 5:2,2:0,1:1,2:0, b.j.
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe i6, 9020 Ceiovec/Kia-genfurt, Avstrija, Teiefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost Iista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatetja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
tzdajatelj in zaloinik/Herausgeber und Verteger: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020Celo-vec/Kiagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Ceiovee/Kiagenfurt. Avstrija. teiefon 0463/50566, teieks 422086 ZSO, telefaks 0463/5143007!.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020Ce!ovee/K!agenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teieks 422086 ZSO. teiefaks 0463/5 i 43007 i.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Gionarjcva 8. 6!000 Ljuhijana, Siovenija, teiefon 06i/32976i. teiefaks 061/3! i 123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šii. (za penzioniste 280 šii); za Jugosiavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
gradbišču in izgubil občutek v svoji desnici. Oba sta prišla v to veliko samoto samo začasno: Jim je spravijal na kup denar za vožnjo do morja, Mike pa si je kupoval krpo zemlje na preriji, da bi na njej začet majčkeno kokošjo farmo. S temi strežniki je bilo veselje posedati in pokramljati, ker so gledali v bodočnost in ji živo mahati v pozdrav. Hudo, zelo hudo pa je bilo z večino drugih moških uslužbencev. Obnašali so se namreč, kot bi ta kraj in to deio iskali že vse svoje žive dni. Eni so bili leni in prazni: prijalo jim je posedanje po hodnikih in to, da so bolniki delali zanje. Kar lepo število je bilo takih, ki sploh niso imeti nobenega zanimanja v življenju in so biti srečni, da lahko hodijo naokrog kot nadzorniki in zapovedovaici v snežno belih srajcah s kravatami ali pa metutjčki. Povrhu so še imeli izdatno hrano v jedilnici, v svoji sobi
pa mehko posteljo in nikoli prazno stekienico žganja. V tretjo skupino so se zgnetli tisti, ki so imeli venomer na jeziku svoje krščanske besede. Ko si jih poslušal, si dobil vtis, da jih je poslal sem nek skrivnosten glas iz noči, ki jim je bil naložil misijonsko poslanstvo. Med njimi je bilo nekaj starejših moških, večino pa so sestavljali mladeniči v dvajsetih letih. Tem sem se najbolj čudil. Iz dneva v dan so bili vedno bolj podobni bolnikom, navzeli so se njihovih navad, povsod prisotnih vprašanj in šablonskih odgovorov, po njihovo so hoditi, pačili svoje obraze, po tercijalsko zavijali oči in svojemu sobesedniku nikoli niso pogledali v obraz. Kljub visoki zavesti o svojem poslanstvu pa jih ni prav nič motilo, da so se nenehno postavljali s svojimi dolarskimi prihranki in razkazovali svoje zasebno pohištvo v samskih sobicah.
26. seminar slovenskega jezika, literature in kulture
1.	Prireditelj - Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Fiiozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardetja v Ljubljani.
2.	Datum in trajanje - 2
juiij do 14. julij 1990.
3.	Udeieženci - Tuji slavisti, zlasti slovenisti, strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost: univerzitetni profesorji, docenti, asistenti, lektorji (slovenščine) in drugi znanstveni delavci, študentje, pa tudi srednješolski profesorji in prevajalci ter kulturni, prosvetni in drugi delavci iz slovenskega zamejstva.
4.	fzobraževalne oblike -Seminarsko delo poteka na več ravneh: temeljni program je oblikovan s predavanji, posebnimi informativnimi tečaji in lektorskimi vajami. To delo spremlja posebni, tako imenovani popoldanski program, ki je zasnovan kot dopolnilo in sestavni del temeljnega programa: udeleženci spoznavajo aktualna vprašanja slovenskega življenja, glavne kulturne in znanstvene ustanove in se na skrbno vodeni strokovni ekskurziji seznanijo z življenjem v izbranem delu slovenskega prostora. Pri vsem tem navežejo stike s seminarskimi predavatelji, fakultetnimi učitelji in drugimi znanstvenimi in kulturnimi delavci, publicisti, pa tudi morebitnimi naključnimi znanci v novem okolju.
4.1.	Predavanja - Predavanja skušajo predstaviti najnovejše, sprotne dosežke sodobne slovenske znanstvene misli o jezikovnosti, literarni in kulturni ustvarjalnosti na Slovenskem.
4.2.	Posebni tečaji -Obravnavajo aktualna vprašanja slovenskega knjižnega jezika in stilistike, sodobne slovenske književnosti z interpretacijo lepostovnih besedil, posamezna poglavja zgodovine knjižnega jezika, razvoj slovenskega jezika in njegovo narečno razplaste-nost, socioiingvistiko, zgodovino književnosti ter posamezne vidike kulturnega razvoja (zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina ipd.).
4.3.	Lektorske vaje -
Organizirane so po stopnji znanja slovenskega jezika in po posebnih slovenističnih interesih. Slušatelji spoznajo ustroj slovenskega knjižnega jezika, se izpopolnjujejo v konverzaciji, seznanjajo se z raznovrstnostjo slovenskega jezika, spoznajo stilistiko umetnostnih in neumetnostnih besedil in jih tudi samostojno tvorijo. Poseben lektorat je namenjen interesom primerjalne slavistike. Za začetnike so urejene dodatne jezikovne vaje.
Interesenti naj se javijo do najkasneje 5. marea <99(1 pri Siovenski prosvetni zvezi, TarviscrstraBc 16,	9020
Celovec, telefon (0 463) 514300/20.
/van Do/enc
Za doiar čiovečnosti
„Sita bister si, Allan. Preveč vidiš."
Pustila sva Georga na hodniku in skupaj stopila v igralnico. Tam sva si prižgala vsak svojo cigareto in pila kavo.
Allan je bil spregovoril o stvari, ki me je že nekaj časa mučila. Po nekaj tednih živtjenja v novem okolju nisem več ničesar razumel o osebju, s katerim sem delal. Zelo mato jih je bilo, ki bi odkrito govoriti o tem, kako so pristali v tem zadnjem zatočišču sredi prerije. Petindvajsetletni Rick iz Saskatc-
heana mi je zaupal, da deta tukaj zaradi svoje matere, ki se ne more sama prebiti doma s tremi malimi sirotami, drugega stalnega zaslužka pa na zahodu nikjer ni staknil. Vsak dan mi je govoril, da ostane na teh hodnikih samo še leto dni, nato se povrne v svojo rojstno provinco. Podobno sta mi odkrito raziožila svoje nagibe Jim, ki je prišel sem iz bližnjega kraja V., kjer je delal kot nočni čistilec v banki in v nekaterih zasebnih uradih, in Mike, ki se je bil v svojem tridesetem letu ponesrečit na
TV AVSTR!JA 1	TV AVSTR!JA 2	TV LJUBLJANA	TEDN!NATELEV!Z!J!
9.05 Alf; 10.30 Veliki železniški rop; 13.55 Grešna noč; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 šport; 20.15 Bečjaški pust; 22.25 Ustvarjalci smeha; 23.20 Noč v pariškem Udu; 0.40 Poročila.
27.2.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Wurlit-zer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 ..Univerzum" - Žaba velikanka; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 2.25 S.P.-Y.S.; 23.55 Miami Vice; 0.40 Poročila.
9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Šolska tv; 10.30 Sedma steza; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; 17.50 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Exlibris; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. VVambaugh: Odmevi v temi; 21.00 Peter's pop show; 21.50 Dnevnik; 22.10 Videostrani.
9.05 Alf; 10.30 Syvi!a; 13.45 Primer Winstow; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Iz farne cerkve sv. Mihaela na Dunaju: ..Človekovi dnevi so kot trava"; 19.30 Čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.10 Šport; 20.15 Dediščina Guidenburgovih; 21.00 Odtočitev pred jutranjo zoro; 22.50 Glasovi ljubezni; 0.30 Aktualno; 0.30 Miami Vice; Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Bog računa z nami; 19.45 Uporabno; 19.50 Umreti morajo vsi ljudje; 20.15 Pisma s parka; 21.40 Kakor ti meni, tako jaz tebi; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Tiha noč; 23.15 Anton Bruckner, sinfonija št. 5 A-dur; 0.20 Aktualno.
8.50	Videostrani; 9.00 Mozaik: Preproste besede: D. Jančar: Kiemen-tov padec; J. Wambaugh: Odmevi v temi; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik;
16.50	Iz črnega dosjeja; 18.10 Spored za otroke: Miada Žora; Kako sta se muca in kuža igrala gledališče; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Policaj; 21.40 Dnevnik; 22.00 Evrosong '90.
9.05 Alf; 10.30 Odločitev pred jutranjo zoro; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dobrodošii v ktubu; 21.20 Jo!!y Joker; 22.05 Pogtedi s strani; 22.15 če oče ^ sinom; 23.15 Aktualno; 23.20 Človekova poslušnost; Poročila.
17.10 Leksikon umetnikov; 17.15 Bangladeš - dežela Bengalov, v 4 delih; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.50 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.00 Spored za otroke: Indijanske pravljice; Šolska tv; 10.25 Atpe-Jadran; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Mtadi Sherlock; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Baker: Paracelsus; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Krč; 23.15 Videostrani.
RADKUHIMŠKA
„Pesem o Miktovi Za!i"
Odtočitev pred jutranjo zoro
Sreda, 28. 2. 1990, TV Al, 21.00 - ..Odločitev pred jutranjo zoro" je film, v katerem gre za prikaz nečlovečnosti nacističnega režima. Nemški vojni ujetnik se postavi na stran ameriške tajne službe, da bi ji posredoval važne informacije o dogodkih v Nemčiji. Na ta način skuša prispevati k temu, da bi bilo čimprej končano nesmiselno prelivanje krvi. V glavni vlogi nastopa znani (a že pokojni) igralec Oskar Werner. Film je režiral Anatole Litvak.
Retrospektiva s!ov. fi!ma
Četrtek, 1. 3. 1990, TV LJ1. 22.25 - Na prvem sporedu TV Ljubljana bodo pričeli z retrospektivo sodobnega slovenskega filma. To bo tudi za nas priložnost spoznati dosežke sodobne slovenske filmske umetnosti. Tokrat bomo videli film ,.Krč", ki ga je po scenariju Željka Kozinca posnel režiser Božo Sprajc. Film „Krč" je družbeno kritični film, ki razkrinkava hibe toge birokratične oblasti. V glavnih vlogah nastopajo Milena Zupančič, Ivo Ban, Boris Cavazza, Zlatko Šugman in drugi.


10-19.00
Torek, 27.2.
Pustna oddaja Sreda, 28.2.
Glasbena sreda Večerna 21-22: Pepelnica - „Memento mori" - V spomin Prežihovemu Vorancu -ob 40. obletnici smrti

Četrtek, 1.3.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 2. 3. 1990, 2. del: Napori za krstno izvedbo Nageletove „Pesmi o Miklovi Zali", ki bo prvič zadonela na prireditvi Krščanske kulturne zveze ..Koroška poje" 4. marca popoldne v Domu glasbe v Celovcu, so bili izredni. Zahtevna skladba, ki jo je orkestriral Radovan Gobec, zahteva tudi mogočno zasedbo. Ob šestih solistih, orkestru Akademije za glasbo v Ljubljani bodo sodelovali štirje zbori, „Kra!j Matjaž" iz Libuč, „Danica" iz Šentprimoža, ..Podjuna" iz Pliberka in otroški zbor iz Šentjakoba v Rožu. Vokalne izvajalce - vseh skupaj jih bo blizu 130 - smo obiskali pri prvi skupni vaji v Pliberku. Predstavili vam bomo soliste, dirigent Lajko Milisavlje-vič pa bo spregovoril o problemih, s katerimi so se srečali ob pripravah in povedal, kako so jih uspeti rešiti.
Žaba vetikanka
Torek, 27. 2. 1990, TV A2,20.15-V oddaji „Univerzum" nam bodo predstavili žabo velikanko; to je žaba, ki živi na področju, kjer rast sladkorni trs, svoj izvor pa ima na Havajskih otokih. Ko so jo prinesli v Avstralijo, se je tam hitro razmnožija in postala dodatno breme.
TRiBUNA BRALCEV
Habt Verstandnis!
Unser verehrter Herr Burger-meister Jakob Miklau geruhte in seiner grenzenlosen VVeisheit und Gute, wieder einmal die Ju-gendchore der slowenischen Kulturvereine des Bezirkes aus der Volkermarkter Burg auszu-sperren. Entscheidungen dieser Art gereichen unserer Stadt liber die Landes- und Bundesgrenzen hinaus zur Schande.
Oas Motiv zur das Verhalten unseres allseits geliebten und geachteten Btirgermeisters liegt allerdings diesmal nicht in den zu befurchtenden Unruhen in der Bevolkerung, sondern darin, daB er in einer in Bleiburg erschei-nenden slovvenichen Zeitung als „srute" bezeichnet wurde.
Daher appelliere ich an meine s!owenischen Mitbiirger mit ali der Ernsthaftigkeit. zu der ich am Faschingssamstag fahig bin: Habt Verstandnis tur Jakob Miklau!
Dr. Peter Aistleitner,
Volkermarkt
31 S.857 gostov v vrbskem kazinu!
VRBA. Uspeh kazina v Vrbi ob Vrbskem jezeru -tako starega kot tudi novega -se najbolje zrcali v številkah obiskovalcev. Teh je bilo leta 1989 po besedah direktorja kazina Hermogena Sander-manna spet več kot v vseh letih prej. 318.857 gostov, od tega 82.049 ki so prvič obiskali igralnico, pomeni novo rekordno število v letni bilanci vrbenskega kazina.
Nov rekord pomeni tudi število obiskovalcev iz tujine: 134.461 gostov!
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo v šolskem letu 1990/91 prešolati na gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 5. do 28. 2. 1990, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16 ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu pred-ložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljenemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 4. julija 1990.
3.	Konec maja 1990 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz gtavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prot.-Janežič-Pl. 1,9020 Celovec/Klagenfurt.
Svinčeni časi Matjaža Fuchsa
DUD KREP!
ČLOVCKA!!
DEhOM.RAC.UO.'
15. Rožanski izobraževali teden
od sobote, 3. do nedeLje, 11. marca
SPORED
DAN	PRIREDITEV	KRAJ
sobota 3. marec, 19.00	nastop učencev Glasbene šole	Sveče galerija GORŠE
nedelja 4. marec, 19.30	Tomo Križnar: O iskanju ljubezni S kolesom po svetu	Bilčovs pri Miklavžu
ponedeljek 5. marec, 19.00	dr. Peter Vodopivec „Upanja in pričakovanja slovenske politike od 1918-1920"	Borovlje pri BUNDRU
ponedeljek 5. marec, 19.30	dr. Franc VVutti ..Virusna obolenja"	Sele Farni dom
torek 6. marec, 19.00	Erwin Schusser „Konzument v primežu petrokemije" (nemško)	Šentjanž pri Schlemitzu
torek 6. marec, 19.30	dr. Franc VVutti ..Virusna obolenja"	Radiše Kulturni dom
sreda 7. marec, 19.30	mag. Bernadette Jobst/mag. Margit Dotter ..Varstvo okolja v gospodinjstvu" (nemško)	Bilčovs pri Miklavžu
sreda In četrtek 7. in 8. marec, od 19.00 ure naprej	Anica Vrečar Slikanje na les	Kotmara vas društvena soba
petek 9. marec, 15.00	Otroški popoldan Rezika Iskra in dr. Franc Merkač	Škofiče društvena soba
petek 9. marec, 19.30	dipl. ing. Štefan Oraže „Varnost pri delu in delovne nesreče"	Slovenji Plajberk gostilna FOLTA
sobota 10. marec, 15.00	dipl. ing. Tine Benedičič Obrezovanje sadnega drevja	Borovlje pri BUNDRU
sobota 10.3., od 18.00 ure naprej	Večer domačih jedi)	Loče pri Pušniku
sobota 10.3., 19.30	Adi Branž „Naša občina v stiki" - predavanje z diapozitivi	Sveče pri ADAMU
nedelja 11.3., 14.30 in 19.00	Gledališka predstava „Že, ie, kaj pa poklic" (Dragutin Dobričanin)	Kotmara vas društvena soba
nedelja 11.3.,	Dan domačih jedil pri Miklavžu	Bilčovs pri MIKLAVŽU
SLOVENSKI
mm
Kristus
zagotovljen!
Kot so nam sporočiti iz vrbensko-kostanjških virov, je vioga Kristusa v ietošnjem Drabosnja-kovem Pasijonu že zasedena. Zaigrai ga bo Valentin Kernjak-Foiti (na stiki) s Trebinje, ki sicer ni Kostanjčan, vendar ga je priprav-tjatni štab že postat na strokovno jezikovno pritagajanje. Za pomoč so mu dodelili kar nekaj „kostanjčanov" iz bližnje in datjnje okotice.
KHD toži papeža
Medtem ko sam krški škof preganja župnika Bucha zaradi predrznega ravnanja s slavnostnim trakom brambovcev, preti katotiški cerkvi kot taki hud udarec. Koroški hajmatdienst je namreč pri ustavnem sodišču na Dunaju vložit tožbo proti samemu papežu Janezu Pavtu II, ker je na svojem pastoralnem romanju skozi Avstrijo pridigat tudi v slovenščini.
Ogorčenje v koroški javnosti je, kot po navadi, veliko, še posebej pa se je ob tako
postopanje kahadeja obregnit stovensko-nemški koordinacijski odbor, v imenu katerega si je dr. Inzko dovolil četo kletvico.
V Celovcu se je ustanovil tudi solidarnostni komite za rešitev časti Janeza Pavla II, v katerem sodelujejo tudi zastopniki drugih verskih združenj. Tudi na mednarodni ravni obsojajo ravnanje hajmatdiensta, ta pa je le iz Srbije sprejel solidarnostno pismo Slobodana Miloševiča.
KOMENTAR
Kozlička
Meketajčka:
„Mbh7 sem, da bo razprava o ^kapnem s/oven-sAem časopMM S/oven-skema veifrnka kaj Jkodda. Toda očitno je ie narobe. 3oij ko Narodni svet ndrdta po njem, boi/ krepko in z večjimi črkami zapisano berem v njem, da ni boi/ pestrega, aktaainega in informativnega iista koro-čkib .Siovencev, ki bi po vrba če iz prve roke z dejstvi in dokazi injbrmiroi o naj-aktaainejčib dogodkih kar dvakrat tedensko."
Pogumna
napoved
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm se je v volilnem boju poskušal v bazični demokraciji, saj jo je sprejel kot osnovo delovanja za drugačno Koroško". Toda ker se celotno gibanje ni uspelo kvalificirati za deželni zbor, je očitno začel dvomiti v pravilnost take sorte demokracije. Presenetil pa je z naravnost pogumno napovedjo: „Ods!ej dalje se bom menil samo še z visokimi živinami!" Prvi tovrstni trening pa je opravil že na Brionih.
RK Hj		
H)		
Goli na SP?
Predsednik Avstrijske nogometne zveze Beppo Mauc-hart je napovedal, da bo njegova nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Italiji nastopila kar gola. Doslej edinstven primer takega igranja je Mauchart utemeljil s tem, da nogometni zvezi ni uspelo najti sponzorja, ki bi prevzel stroške za majice, nogavice in čevlje. Tudi Austria-Tabak zaradi tihotapljenja cigaret iz jugoslovanskih duty-freejev za to nima denarja. Mogoče pa bo stvar imela tudi svojo pozitivno stran: tako bomo vsaj lahko tudi na SP videli avstrijske gole.
V znamenju strelcev in pokov
KRATKO IN JEDERNATO
NURHEUTEtM...
Die Feiern zum 10. Oktober sind nunmehr gesi-chert. Vor aHem wurde jetzt auch die Veranstai-tung „Karnten tanzt, singt und spiett" ganz im Sinne der urspriingiichen Vor-steiiungen geiost. Wie der veranwortiiche Organisa-tionsieiter Sepp Prugger mitteiite, babe man sich diesbeziigiich auf eine sehr einfache Forme) geeinigt: „a!)es tanzt nach Haiders Pfeife."
Setbst Ex-Landes-hauptmannsteMvertreter Friihbauer kiindigte sein Mitwirken an: „In der Causa Magdaien: Friih-bauer singt", und der Rat der Karntner S)owenen entschied sich fiir den spie-!erischen Tei):	„Der
Votksrat spie)t Schwinde)-durak."
Wer woh) die Be-schwinde)ten sein werden?
Ko je Mirko Kumer izvedel, da se Karlu Smolleju izteka mandatna doba v parlamentu, mu je takoj ponudil mesto predsednika Kluba prijateljev lova. Ta rokada v vodstvu lovskega združenja bo seveda povzročila tudi vrsto sprememb. Z najtežjo bo soočeno uredništvo „na-šega tednika", ki bo zdaj
moralo seveda spremeniti rubriko „Mi v parlamentu" v stalnico „Mi na lovu".
Celotno ozadje pa je razkril Slovenski vestnik. Kumer je našemu uredniku razložil tudi ozadja svoje odločitve: „Tako bo v bodoče vsaj zagotovljeno, da bomo streljali kapitalne poke!"
CELOVEC. - Dipl. trgovec Joža Habernik je v prestopnem roku zapustil Zvezo slovenskih zadrug in se vključil v agrarni referat deželne vlade. Ta čas še ne vemo, kakšno odškodnino bo za prestop zahtevala - deželna vlada.
DOBRLA VAS. - V Goselni vasi se je ustanovila iniciativa občanov proti slovenskim televizijskim oddajam. Njeno geslo: „Toje nasilje! Skupine, ki smo jih morali doslej poslušati, moramo zdaj še gledati!"
ŽELEZNA KAPLA. - Na pustnem plesu brezposelnih (Stemplerball) pri Podobniku sta se med drugim s kolegi poveselila tudi dipl. inž. Feliks Wieser in Martin-„Ad-latus" Hobel.
CELOVEC. - Na izrednem deželnem kongresu KEL je vrsta delegatov ocenila trenutno situacijo svoje organizacije. Njihov sklep: „Oh, kako lepo bi nam bilo, ko bi tudi Karel Smolle tako navduševal slovensko ljudstvo kot ga iz tedna v teden SAK!"
BEOGRAD. - Iz republiškega sekretariata SR Srbije so sporočili, da se bo nobelovec za mir Dalajlama iz Tibeta že v doglednem času napotil v Jugoslavijo, v Beograd, kjer bo z Miloševičem opravljal tedenske meditacije za „mir, ljubezen in slogo". Te lahko prepreči le še sam Miloševič, ki se menda brani postaviti meditacijski šotor nekje na Kosovem polju, Dalajlama pa baje vztraja prav na Gazimestanu.