I** . !! TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEK 1 IVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ L OKT. 1964 LETO III ŠT. 38 Odgovarja direktor Albert Burnik iz Horjula Kateri so važnejši izdelki vaše tovarne in kdo so vaši potencialni kupci? Važnejši izdelki tovarne elektronskih merilnih instrumentov Horjul so: elektronski merilni instrumenti, industrijska ^televizija, kratko valovne oddaj no-sjarej emne postaje, laboratorijska oprema, regulacijski transformatorji, žični upori in elektromehanski elementi (vipot potenciometri, razna pretikala, konektorjij. Glavni kupci so': industrija, šole, ustanove, PTT in JA. Kako lahko okarakterizira-te poslovni rezultat tovarne v letošnjem prvem polletju? — Kje po' Vašem mišljenju ležijo razlogi za' uspešno zaključene proizvodne naloge Kaj lahko poveste o vaših notranjih problemih v tovarni in kako jih rešujete? Naši notranji problemi so: a) dokajšnja nepopolna strok, izobrazba, saj je precej delavcev v proizvodnji, tehničnih službah in administraciji — priučenih. Zato štipendiramo precej ljudi na fakultetah in TSŠ in ESŠ; b) velik problem predstavlja kompletiranje materiala in sestavnih delov za končni proizvod, saj poedini artikli zahtevajo čez 200 'različnih pozicij. Pristopili smo k dolgoročnejšemu planiranju; c) problem, ki je za nas najbolj pereč, predstavljajo zakasnele dokumentacije od. 7.7,A (zakasnitev tudi več, kot eno leto!). Kljub stalnim urgencam Se situacija ne Kranj, 24. septembra — Kranj je ves v zastavah, množica prebivalcev je z iskrenim veseljem pozdravila visokega gosta predsednika ČSSR Antonija Novotny|a, ki je v spremstvu predsednika Tita in drugih visokih osebnosti prispel na Trg revolucije v Kranju. Tudi člani našega kolektiva so se v velikem številu pridružili navdušenim ovacijam zbrane množice, ki je s tem znova manifestirala prijateljstvo med obema deželama vaše tovarne? — Kakšen bo zaključek poslovnega leta za vašo tovarno? Poslovni rezultat tovarne v I. polletju''je zadovoljiv,, še ' uspešnejši pa bi bil, če ne bi bili obremenjeni s' previ-i | sokimi stroški uprave in . PSO, ki so precej nad planiranimi; Tovarna v letu 1964 povečuje.proizvodnjo za 86% nasproti letu 1963, zato iti bilo ■mogoče že v i. polletju doseči 50% letnega plana, izpolnili smo ga 45 %. Postav-: ijeni dinamični plan I. pol-: letja pa smo izvršili.s 111 %. Razlog za uspešno zaklju-i čene naloge v I. polletju leži predvsem v dobri osikrbi z uvoženim materialom v začetku leta, v boljši organizaciji dela, ter pridobitvi novih visoko strokovnih delavcev.-Zaključek poslovnega leta bo uspešen, če Se bodo odvija!1 skupni stroški v višini kot smo jih planirali. Kakšni so bili povprečni OD v prvem polletju in Kakšni bi morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko? Povprečni mesečni OD za I. polletje so - znašali 41.600 dinarjev na osebo, planirali pa smo 42.670 din. Izplačila OD se bomo "držali po pravilniku- o OD. oziroma po gospodarskem planu tovarne, ker je postavljeno, da za 1 din ¡doseženega dohodka po fakturirani realizaciji pripada 0,54 din OD. Na ta način se potem izračuna celotna masa. OD za tovarno, ki se porazdeli proporcionalno z vrednostjo poedinih - delovnoh- mesti zboljša; ZZA se-v večini primerov izgovarja na problematiko..: materiala, čeprav imajo ljudskih kapacitet dovolj; d) čeprav, trenutno za proizvodnjo ni’ kritičen v večji meri uvozni material-, pa bo z naslalo , devizno situacijo prišlo že koncem leta do resnih zastojev. Ali menite, da lahko naš časopis odigra pozitivno vlogo pri obveščanju vaših članov kolektiva o problematiki tovarne in pri reševanju te (Dalje na 6. strani) V času-med 17. in 25. okto- : brom bo na Gospodarskem jrazstavišču v Ljubljani spet. že tradicionalni mednarodni sejem' sodobne elektronike, ‘ ki ima namen prikazati' novosti in dosežke sodobne', elektronike na svetu to pri nas. Imel sem srečo, da sem za nekaj trenutkov lahko poškilil v mapo z napisom »Sejem sodobne, elektronike 1964« v Propagandni službi. V tej mapi je najti celotni načrt oz; bolje vozni red sejemskega nastopa poslovnega sodelovanja ISKRA — RUDI ČA- JA VEC — RIZ. čeprav mi je klavzula: »Vsi podatki iz tega načrta so strogo zaupno gradivo!« .vzela malce .koraj-ž.e, sem se vendar odločil izdati nekaj malega' o bližnjem sejmu. Osnovni podatek: poslovno združenje ISKRA — RUDI ČAJAVEC — RIZ bo razstavljalo na okrog 700 m2 razpoložljivega razstavnega pavi-,, ljona B na Gospodarskem-razstavišču, j Na letošnjem . sejmu sodobne elektronike, ki je vsakoletna pomembna pregledna Pred dnevi je obiskal naše podjetje gl. urednik budimpeštanskega dnevnika »Esti hiriap« in član CK komunist ične partije Madžarske tov. Bela Keleu s'soprogo. — V razgovoru z našimi medstavniki se je zlasti zanimal za delavsko samoupravljanje in uvajanje avtomatizacije pri nas prireditev, ne bo razstavljenih naših standardnih ‘izdelkov, pač pa vse-, novosti jz proizvodnega, programa navedenih treh 'pc-djetij. Po načrtih je predvideno, da bo v hali B prostor razdeljen na tri dele: komercialni z,recepcijo in govoril-' nicami; razstavni prostor si prostorom za demonstracije posameznih novih .izdelkov iin dosežkov ter kinodvorano. V kateri bodo strokovna pre--davanja, spremljana s filmi. Priprave na sejem' sodobne elektroniko so v polnem teku, saj se dela ob takšnih prireditvah ne manjka. Propagandna služba , ISKRE in ostalih dveh podjetij bo to pot spet poskušala zadovoljiti zahteve zahtevnih' obK skovalcev podobnih prireditev, izogibajoč se delnim pomanjkljivostim, ki tako rade jspremljajo priprave slehernega Sejemskega nastopa. Želeti bi bilo, da bi sejem uspel v taki meri, da' bi ustvaril zadovoljstvo pri vseh, ki si ga bodo ogledali, pa najsi bo pri strokovnjakih, poslovnih ljudeh ali obiskovalcih laikih, ki jih zanimajo novi dosežki na področju elektronike. Glede na vestno izpolnjevanje nalog, predvidenih v »voznem redu« letošnjega sej-ma Sodobne elektronike, glede ¡na prizadevanja služb to posameznikov pa lahko računamo, da bo sejem dostojna to vsebinsko kot tudi likovno dovršena prireditev. . -J- i Lepo priznanje Naše podjetje je prejelo ipd Zavoda za privredno propagandu u onostranstvu — Beograd, priznanje, ki ga priobčujemo v originalu: »ISKRA« — Kranj Izražavamo vam svoje puno priznanje na bres-prekornom funkcionisanju vaših kino-projektora, jkojei ste nam ustupili za Izložba Af rika-Azi j a-Jugo-siavija, Zagreb, 1964. godine. Takodje, posebno priznanje zaslužuje Vjekoslav Severinac, teliničar vašeg Predstavništva iz Zagreba, kako zbog svog zalaganja tako i žbog pedantnog rada za vse vreme 1 rajanja Izložbe. Zahvaijujuči vam na usluzi primite drugarske pozdrave! Delegat izložbe Dobrovic Fedor Pismo, ki je predvsem namenjeno Prodajno servisni organizaciji — servisni sektor — in delu tehnikov, zgovorno kaže, da do priznanja in pohvale pridemo le š kvalitetnimi izdelki, s skrbno priprav-3 ljenim programom ter strokovnim in vestnim delom posameznika. ABC Premajhna ali preširoka informiranost? Zgodilo se je, da je nekdo reagiral na nek članek v našem časopisu tako, da je napisal pismo, v katerem nas graja, da objavljamo preveč takšnih člankov, s katerimi se lahko okorišča „naša koal-' kurenca. Spet drugi nam piše, da smo z objavo' kritičnih pripomb predsednika DS podjetja na račun kakovosti nekaterih naših izdelkbv napravili veliko uslugo konkurenci im veliko »reklamo« za naše izdelke. Ali pa trdijo nekateri, da z objavo sklepov nekaterih DS im UO (tistih pač, ki nam jih pošiljajo!) delamo iz našega lista' navaden uradni list. Padajo očitki, da smo preresni, da nam manjka zabavnega gradiva, križank, smešnic, pa tudi kritiatega pisanja, skratka ... Elektronika in statika na zagrebškem velesejmu Sejmi so za to, da na njih razstavljamo in da jih potem kritiziramo. še noben sejem ni minil brez laskavih (samo) pohval aranžerjev in prodajalcev in več ali manj kompetentnih kritik konstruktorjev in proizvajalcev. Končno pa se ponavadi le pridružimo avtoritativnim izjavam »z naj višjega mesta«, ki rabijo potem kot argument, zoper katerega ni priziva. Pri ocenah prevladuje dekorativni moment, pri čemer prav radi pozabimo na karakteristična obeležja posameznih sejmov in njihov namen. Originalne ideje se razvodenijo v kvadratnih metrih, komercialna ostrina in daljnovidnost v vprašanju prestiža in v ugibanju kdo je koga. Skratka, v osnovnih koncepcijah se nismo prav nič oddaljili od solidnih in korektnih " razstavi) alcev srednjega ranga, ki jim . volumen denarnice že vnaprej ne dovoljuje posebnih aksbibicij. Letošnji Zagrebški jesenski velesejem, ki je bil po svoji zasnovi sinteza industrije in drugih gospodarskih dejavnosti, je imel značaj široko zamišljene ekonomske revije. Vsa domača podjetja so morala na nek način dokazati svetu, da so še pri življenju in da'jih niso pometli viharji . raznih formacij,' integracij, grupacij, likvidacij to podobnih »-ačij«, | h katerim se zatekajo gospodarske organizacije, kadar pride na dnevni red vprašanje: komu (danes) zvoni? Spričo teh in takih okoliščin se povprečnim in manj pomembnim razstavi jalcem ni bite težko znajti na tem industrijskem veje-vašarju (brez slabih namigovanj!). Težje je bilo za tiste večje, vodilne industrije, ki naj bi na sejmu pokazale kaj več kot golo razstavo svojih izdelkov in ki naj bi oh določeni . kvadraturi povedale obiskovalcu »vse o Evi«, Tako tudi duhovni očetje našega nastopa na tem^-šej-mu niso imeli lahkega stališča. Zadostiti je bilo treba zahtevam in namenu sejma, pri tem pa paziti, da nam zopet kdo ne hi očital, da pilimo povprečnega državljana, naj kupi našo najnovejšo ATC ali vsaj elektronski računalnik. K temu je precej pripomogla zajetna površina sejemske 'Stojnice, ki nas je enostavno silila, da se vključimo v sejemsko simfonijo z vsemi registri in da pri tem kolikor mogoče obzirno balansiramo med razstavo in skladiščem. Sodim, da smo v tem še nekako uspeli: posrečilo se nam je, da smo brez posebne škode ostali manj zapa-ženi med 1202 domačimi in 5013 tujimi razstavljalo. V tem pogledu nas je za spoznanje prekosil naš večni risal, Elektronska industrija Iz Niša, ki je v svoji sijajni osamljenosti prebila verjetno še manj interesentov. Nekaj (Dalje na .6. strani) »Iskra« objavlja vse tiste podatke, ki so vsakomur dostopni tako prek publikacij .zveznega- statističnega urada, bank in almanaha zul nanje trgovine, kakor tudi Iz- planov, poročil, zapisnikov razprav na občinskih skupščinah tistih občin, kjer so naše enote. Katere podatke to dokumentacije moramo ihteti kot /poslovno skrivnost podjetja, pa tudi vemo in prej bi lahko rekli, da o važnejših vprašanjih naš delovni kolektiv še premalo obveščamo. Če smo na primer zapisali nekaj kritike na račun nekaterih naših izdelkov, smo s tem želeli kolektivu, ki jih izdeluje, dati opomin, naj bi izboljšal svoje proizvode. Ker pa zadeva kupca, ta bo šel samo enkrat na led! In kdo je lahko naš kupec? Mi sami, prek 12.000 članov kolektiva to blizu 20 milijonov Jugoslovanov. Ni boljše reklame kot je dobra kakovost izdelka. S površnostjo pri proizvodnji, ali z nepazljivostjo dobro ime kaj lahko zapraviš, ¡nazaj pa si ga pridobiš le s težavo. Sklepi z zasedanj- samoupravnih organov prinašajo kopico važnih odločitev, zato menimo, „da jih je treba objavljati. še več! Marsikaterega bi morali v listu še obširneje obrazložiti, saj je zanimivo tudi to, zakaj so se organi samoupravljanja odločili zanj. - S križankami ta drugo zabavno tematiko še ne bomo začeli, ker i nam- pogosto zmanjkuje prostora še za pomembne objave,' čeprav ne trdimo, da bi nam tudi malce veselejšega kdaj pa kdaj ne škodilo. Naš,list. bi tudi morali poživiti. Glede kritičnega pisanja o določenih vprašanjih pa menimo, da počasi prehajamo na to 'zvrst pisanja, vsega in vrele j pa tudi ne moremo načenjati^ v listu. Pri našem nadaljnjem delu sj bomo pač prizadevali najti potrebno '»korajžo« .ta ''spregovoriti o vsem, kar nas teži. Seveda pa bodo naša prizadevanja premalo, če nam pri tem ne bo pomagal sleherni bralec našega teta s tem, da nam bo sporočal važnejše novice, zanimive dogodke, pomembne uspehe, 'dosežke ta dognanja, pa tudi probleme ta pomanjkljivosti, ki jih srečuje pri svojem delu, da nas bo grajal, če^ treba, -itd. Skratka — naš list bomo lahko izpopolnili, če boste z uredništvom aktivno sodelovali. "Kot prvo: sporočite nam vaše mnenje o listu »Iskra«, o vsebini objavljenega gradiva ta stopinji informiranosti prek njega ter o tem, kaj vam v listu ne ugaja ta kako naj ga izboljšamo, da bo -svojo vlogo odigra! čim bolje. Odgovorni urednik TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA išče sodelavce za redna delovna razmerja: 1. inženir kemije za vodjo kemičnega laboratorija Pogoj: diplomirani inženir kemije z daljšo prakso. 2. tehnik kemije za laboratorijska dela Pogoj: dokončana tehniška šola kemične stroke ta po možnosti nekaj tet prakse. 3. več visokokvalificiranih in kvalificiranih strojnih ključavničarjev za servisno službo. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna za elektroniko ta avtomatiko Ljubljana, Pričam. Delokrog komisij organov; upravljanja Pred dnevi so se v Ljubljani sestali predsedniki novoizvoljenih komisij delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, da bi z medsebojno izmenjavo mnenj začrtali delokrog vsaki od komisij in s tem omogočili komisijam, da že na svojih prvih sestankih izberejo konkretne naloge in jih strnejo v svoj delovni program za naslednje obdobje. Na tem sestanku re je morala predvsem izkristalizirati načelna ugotovitev o tem, čemu sploh komisije delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Gotovo je pravilno _ stališče, ki je prevladalo, da ti organi upravljanja izvolijo posamezne komisije zaradi spoznanja, da re na posameznih področjih, ki se tičejo delavskega Upravljanja, pojavljajo posebni problemi, ki jih organi sami zaradi narave svojega delovanja in zaradi obremenjenosti z nalogami odločanja ne morejo dovolj proučiti. Komisije naj bodo torej poglobljena specializirana samoupravljalska misel, ki omogoča organom upravljanja čim tehtnejšo in čimbolj smotrno odločanje o zadevah s -teh področij. Ko- misije, razen izjemnih, z zakonom določenih primerov, nimajo pravice neposredne®^ odločanja, zato pa je njihova pravica in dolžnost spremljanje pojavov, z njihovega področja, njihovo analiziranje, usmerjevalna. pomoč drugim organom, komisijam im posameznikom, ki delujejo na teh področjih, in pripravljanje predlogov za odločanje pristojnega organa upravljanja. Čeprav je bilo tako stališče gotovo tudi ključ za izbito in imenovanje članov posameznih komisij in mora torej vsaka komisija dose-zati ustrezno strokovno raven, pa bi bilo iluzorno in tudi nepravilno predpostav- ljati, da bodo pomenile razbremenitev za ustrezne strokovne službe. Prav nasprotno: biti morajo spremljevalec, ocenjevalec, v mnogih primerih pa predvsem tudi jmScaator posameznih dejavnosti ustreznih strokovnih služb. Potrebne študije, analize ta predloge morajo zahtevata od teh služb, same pa jih dbdelavati im na raod-lagi njih sprejemata, zaključke, me pa da bi se same spuščale v njihovo neposredno pripravljanje: Ob >taikšmem konceptu -pomena ta dela komisij „delavskega sveta ta upravnega odbora podjetja je tudi razumljivo, da se je v razgovoru takoj pokazala osnovna ta vsem komisijam skupna naloga: skrb ža izpolnjevanje določil statuta podjetja. Sicer pa so se na sestanku, ki ga je vodil predsednik delavskega «veta ¡podjetja tov. Ivo štembergar, sporazumeli o telile okvirnih delokrogih za posamezne 'komisije:: Komisija za organizacijo in razvoj delavskega upravljanja spremlja izvrševanje sklepov organov upravljanja, ugotavlja pri tam spflošme značilne pojave ta predlaga delavskemu svetu ustrezne ukrepe; pripravlja vsakoletne volitve im v zvezi z njimi izdaja potrebna, navodila; proučuje stopnjo razvoja samoupravljanja v delovnih enotah, posebej pa še v dislociranih, ta pripravlja predloge za razvoj tega samoupravljanja, ki ga razmere dopuščajo;. proučuje stopnjo pripravljenosti gradiva za seje ta zasedanja ter metodologijo njihovega vodenja; posebej proučuje že Več prostora -večje zmogljivosti Prostorske zmogljivosti našega. centralnega servisa na Viču v 'Ljubljani so bile že od / prvega začetka precej pičle in dokajšnja ovira za razmah te nujno potrebne dejavnosti. Na račun tega so bila zbrana potrebna, 'sicer bolj omejena finančna sredstva, iz katerih so lanskega avgusta zastavili gradnjo novega objekta, ki bo v kratkem dokončno dograjen. V novem ' objektu bodo našle svoje mesto naslednje službe: navijalnica, ekspedit, priročno skladišče,, celotna administracija, prav tako pa tudi kotlarna. S tem se bodo dejansko povečale prostorske razmere v samih delavnicah, ker bodo iz njih izpadla dosedanja ločena skladišča materiala in administrativno osebje. . Povečanje oz. sprostitev prostorov v delavnicah bo tako omogočila nastavitev novih produktivnih delavcev tako, da bo do konca letošnjega leta delovni kolektiv centralnega servisa na Viču štet že nekaj nad 170 zaposlenih. Enotno priročno skladišče v novi zgradbi bo omogočilo- boljši pregled nad materialom, sprostilo bo pa tudi nekaj delavcev, ki so se doslej ukvarjali s skladiščnimi posli v posamezni delavnici. Kljub dograjeni novi zgradbi pa zmogljivosti servisa glede na vsakoletni porast proizvodnje ISKRE še vedno niso zadostne, zato je predvideno, da se bo v letu 1965 začela gradnja še enega, podobnega objekta, za katerega so finančna sredstva že zagotovljena. V tem objektu, ki naj bi z dosedanjimi tvoril končno podobo servisa ISKRE ,na Viču, pa bodo izključno delavnice, v katerih . bo- moč zaposliti še : nadal jnjih 40 produktivnih delavcev. Kolektiv servisa bo v končni fazi štel okrog 220 delavcev in njegove zmogljivosti bodo nekako ustrezale proizvodnim, ki jih predvidevamo tja do leta 1970. Da je dejavnost centralnega servisa na Viču potrebna in koristna, hkrati pa tudi uspešna, naj pove številka — letošnji bruto produkt te naše enote znaša .že nekaj manj kot pol milijarde. -C- Z enega prejšnjih sejmov so dobne elektronike Kmalu dovolj dvotarifnih števcev Eden izmed najbolj -iskanih izdelkov ISKRE na tržišču je v zadnjem času prav gotovo dvotarifni električni števec. Kolikor jih v kranjski tovarni izdelajo je odločno premalo. Naročila -visoko presegajo trefiutne zmogljivosti. Da naših dvotarifnih števcev ni več na razpolago je krivo predvsem to, da do- slej tovarna v Kranju še uvaža dvotarifne številčnike, s čimer pa vemo, da so vse--skozi precejšnje težave ia s tem v zvez! tudi neredne dobave. No, bližajo še v tem pogledu boljši pogoji. Stekla, bo v bližnjih dneh. proizvodnja domačih dvotarifnih številč-nikov; S čimer bodo odpadle dosedanje težave -z uvozom Povpraševanje večje od zmogljivosti Prostori v novi zgradbi bodo vseljivi do 29. novembra Ta ugotovitev . velja . zlasti 'za našo tovarno usmerni-ških naprav v Novem mestu. 'Jan za dnem prihajajo nove želje, ih naročila kupcev, vendar jim težko slede iz tega ali onega vzroka omejene 1 proizvodne Zmogljivosti. »Lahko bi izdelali več, pa imamo .težave s pomanjkanjem. sejemskih stavkov .in, raznega. 'drugega.. materiala,. . ki ga potrebujemo,« pravijo v .novomeški tovarni. Razumljivo je, da bi delovni kolektiv, zavedajoč se težav, ki jih imajo naročniki, če ne dobijo pravočasno naročanjih usinerniških naprav, prav rad izpolnil slednje naročilo, ko bi ne bilo prepogostih težav s tem ali ornim. Povpraševanje stalno narašča in to po standardnih izdelkih te naše tovarne, prav tako pa kupci želijo posebne usmerniške' naprave, ki bi ustrezale njihovim specifičnim potrebam. S takimi napravami je seveda spet kopica'' težav, saj. je proizvodnja zamudnejša . in zahtevnejša-,.; Za primer — prav zdaj želi tovarna sode v Lukovcu veliko usmemiško napravo, ki naj bi- 'imela jakost 50.000 A. Tako naročilo pa mi osamljeno im kolektiv tovarne usmer-mških naprav v Novem mestu si prizadeva, da bi jih kar najhitreje in zahtevam ustrezajoče izpolnjeval. teh pomembnih sestavnih do lov in. tako obetajo v kranjski tovarna, da bo z novembrom proizvodnja dvotarifnih števcev bistveno v dej a in v prihodnjem letu teh izdelkov ne bo več primanjkovalo na domačem trgu. bjCedtem ko tudi količina ostalih vrst-maših števcev niso tolikšne, da bi lahko v vsakem času pokrile trenutne potrbe na trgu,, pa je stanje stikalnih-ur zelo kritično. Izdelamo jih vse premalo, ker smo podobno kot pri , dvotarifnem števcu, še vedno vezami na uvoz mehanizmov. Vendar pa gredo vsa prizadevanja delovnega kolektiva v to, da bi čimprej osvojili proizvodnjo domačih mehanizmov , za stikalne ure. Upajo, da bodo v drugem polletju prihodnjega leta že na želeni veji ih bodo mehanizme za ta zelo iskani artikel lahko zamenjali z enakovrednimi domačimi in tako , ustvarili pogoje za redno in zadostno proizvodnjo stikalnih ur, za kar ostale proizvodne zmogljivosti ne predstavljajo posebnega, problema. jč. 7 uveljavljanj®' oblik ndpbsred-j pravilnikom podjetja o "šti- njä konkretnih primerov, ki.litiko nagrajevanja izumov nebno preverjanje izpolnie-nega upravljanja. . pendijah, ■ ki seveda upošte- so Ha nivoju .podjetja vsaj in tehničnih 'izboljšav. vanja določila statuta v ela- Disciplin.ska koimsijž ped- va temeljni zakon o štipen- .doslej redki, proučevala tudi Komisija za razvoj, in va- boratih investicijskega, pro-, je tj a, katere pristojnost. od-idiran ju, ,, materiale enakih komisij v roganje posebnega stila' pod- izvodhega in programskega ločanja' bo natančno določe- Komisija za družbeni stan- enotah ih na podlagi njih jetja naj skrbi za uveljavi- ščktdrja ter propagandne na s pravilnikom o delovnih, dard (morda bi bilo pravil- nakazovala - pomanjkljivosti tev ih spoštovanje čiena ^3- službe. Tako bo torej ta ko- razmerjih podjetja, vendar neje, če>.bi naslovu dodali ¡a nepravilnosti v organiza- statuta podjetja, ki določa, misija zagotavljala'ih vajro- se bo prav'gotovo nanašala še., »in socialna vprašanja«) ciji :.n delovanju vodenja in da v uporablja podjetje pri va.lar poseben aspekt dejav- samo na vodilne . delavce naj predvsem proučuje peče- upravljanja, v podjetju. proizvodih, zgradbah, loka- riosti našega podjetja, ki je podjetja in člane delavskih, čo stanovanjsko problemati- . . , lih, opremi, publikacijah in v nekaterih, renomiranih ino- svetov in upravnih odborov ko v. podjetju in predlaga ^KveastvMe naloge komi- rekiamah. naj sejmih in po- zemskih podjetjih že vpeljan enot, naj predvsem skrbi z* njeno praktično reševanje; ® izboljšave ib natma,- . .kjer nastopa element in mu priznavajo na področ-emoten in pravilen postopek proučuje naj probleme stan- üzacÜe (Praviindje bivbilo-za ZUIlanj-e estetike, svoj pose- ju moderne' propagande pre-v vseh primerih ' disciplin- darda delavcev z najnižjimi .Vprašanja- industrijske last- -ben značilen .„stil. Zaradi cejšen pomen, v Jugoslovan-sitega kaznovanja in za enot- osebnimi dohodki, problem določene z r^šiin tžga' bo komisija morala v ski praksi- pa predstavlja no, ustrezno kaznovalno po- nenehnega- naraščanja bolez- 0 ^in prvi vrsti izdelati predlog o no - . z tteipm laga smernice za politiko pa tudi spremljati gibanje ditve delokroga komisij pred . .= ' v .’ . p „7 zaposlovanja na vodilnih in na področjp osebnih dohod- delavskim svetom in uprav- |8|jg občasne težave, ki jih , odgovornejših delovnih me- kov, razpona v osebnih do- 'nHn odborom podjetja izha- Staršam rešiti, pač kolikor je Stih, vključilo z vprašanjem hodkih, uveljavljanje posa- ja upravičenost komisij, da v m°Pi- : '? ' ustreznega uvajanja načela meznih meril za upravičenost terjajo od strokovnih služb Morda ne poznam se vseh zamenjavanja .. delavcev na do osebnih dohodkov; ¡pred- potrebne podatke, materiale jpSHl ,in dolžnosti samo-teh mestih. , laga in utemeljuje naj spre- m njihovo obdelavo. Prav upravnih organov, vem pa. Gospodarska, komisija UO membe pravilnika podjetja o tako pa so izrazili mnenje, ta* predmet družbeno-naj, kot doslej, proučuje delitvi osebnih dohodkov; da je treba uvestiredno in ekonomske vede, ki je vsklo-vse pomembnejše materiale njena zelo pomembna nalo- sistematično poročanje ico-‘Pu ve^®me šole za vodilni z gospodarsko finančnega ga pa bi bila tudi sodelova- misij delavskemu svetu ozi- kader v proizvodnji, razširil . ^ področja, preden jih obrav- nje jm iniciativa za pridobi- roma upravnemu odboru o obzorje,^ damzje sodelujem delavskem svetu . naše EE nava upravni odbor. Hkrati‘tev iti ! uveljavljanje'ustrež- dejavnosti, komisij. na zasedanjih Db. plodno in razgibano. Na še- pa naj nepretrgano proučuje nega st.siema za merjenje in Okvirni delokrog vsake ko- Kaj pomeni prehod na 42- jah DS zenske ižjemoma ni-izvajanje gospodarske politi- vrednotenje dela. misije naj bi bil zapisan tudi umi tedri. k, je vsakomur smo pretirane diskutantke, ke, uspešnosti posameznih Komisija za oddih in re- v poslovniku organov uprav- znano, zato bom glasovala vendar se bom potrudila, da gospodarskih instrumentov, kreacijo naj kot gospodar Ijanja podjetja. zg, ska-i v delovni čas,‘ ko še bom s ..svojim delom od- vzroke za odklone od plani- vseh sredstev, ki jih pod- -eh- boao timi: pogoji, V vlogo dolžila zaupanju vohlcev. Prav dobra ocena za delavke iz Prilepa, ki se priučujejo '»Mikron« Prilep; to ime se je; že drugič pojavilo v mesečnem planu proizvodnje podjetja Iskra, čeprav so žele pred kratkim začeli, s proizvodiljo nekaterih izdelkov (električni ventilatorji), je vendar prve znake življenjskega utripa mlade tovarne že čutitii Ker bo del proiiž-vodhje povzet od tovarne v Železnikih, se že nekaj časa priučujejo mlade delavke iz. Prilepa v tej tovarni. BESEDE HVALEŽNOSTI - Na vprašanje, kako se počutijo pri nas, je Fanko Ko-tevska, vodja prve skupine povedala tole: »Mislim, da je prav, da se zahvalim prav vsem, k: so nam pomagali: in nas učili: Posebno zahvalo sriio dolžni vodji proizvod* nje Vinku Berniku in Vodji oddelka elektromontaže Janku Šmidu, ki sta se izredno prizadevala, da smo se čim več naučile. Vsaka delavka se je usposobila za več delovnih operacij, tako da bomo v Makedoniji oziroma v »Mikronu«-Prilep, s pridobljenim znanjem lažje opravljali to delo. Hkrati moram povedati, da so bile delavke, pri katerih smo se učile, zelo ljubeznive in nas rade poučevale.« JEZIKOVNE TEŽAVE ; Zaradi raznolikosti - jezika (po večini so eni kot drugi, govorili mešanico srbohrvaščine, slovenščine ih make-donščirie), je bilo sporazumevanje med delavkami malce otežkočeno, prav zaradi tega pa Večkrat tudi zabavno, podkrepljeno s Številnimi gestikulacijami in močno obrazno mimiko. Kljub temu“ so' se v toku mesecev že kar dobro razumele in. se spraševale, izven strokovnega dela, tudi o življenju in delu v posameznih republikah. SEMINAR, PREHRANA, REKREACIJA Na vprašanje, kdaj so vsaj v grobih obrisih, spoznale tovarno motorjev v Železnikih, so delavke povedale tole: »Pripravili! so kratek seminar, kjer so nas seznanili z. nastankom in razvojem tovarne, organizacija,: delom in disciplino.« Hranijo se v obratu družbene prehrane na Češnjici, vendar vse kaže, da so imele težave, ker se naša prehrana precej razlikuje1 od njihove. To je razumljivo, saj tudi nam ni vseeno kaj jemo, vsak narod pa ima pač svoje navade in običaje, res pa je tudi, da se; človek počasi vsemu privadi. Kdor je že hodil po Makedoniji, ta ve, da zvečer vse oživi. To, kar Slovenci, v pravem pomenu besede, ne poznamo — je korzo — oz. vsakodnevni večerni sprehod po promenadni' cesti. Tega v Železnikih ni, v Kranju tudi ne, pa tudi Ljubljana je le bežeri odsev. Makedonci tega ne morejo razumeti, in:. so prav zavzeti nad tem, da tega pri nas ni. To je za njih zanimivo., privlačno,.. No, ker tega v Železnikih ni, hodijo na izlete na bližnje hribe, radi pa gredo tudi v kino. Vse kaže, da so se v kratkem »ponašili«, ko bodo pa spet prišli v Prilep, se bodo pray gotovo vključili v večerni korzo. Morda bodo celo obujali spomine na čaš, ki So ga porabili v Železnikih, na »čudno« prehrano in večere, ki-. minevajo brez množičnih, sprehodov. -Istočasno pa bodo njihovi spomini odkrivali pripravljenost naših ljudi, da svoje znanje nesebično posredujejo delavcem bratskih narodov Jugoslavije, kjerkoli je to potrebno. PRAV DOBRA OCENA Vodja elektromontaže je o delavkah iz Prilepa povedal naslednje: »Zelo sem presej nečen nad pazljivostjo, marljivostjo ter ; zanimanjem vseh delavk, zato se ne čudim, če je bilo njihovo delo ocenjeno s strani vodstva tovarne kot prav dobro! To je več kot ugodna ocena, zato skupini iz Prilepa cesti-, tam in upam, da se bodg, tudi druge skupine kar najbolje počutile, z željo, da bi s pridobljeiiim znanjem pomagale k. eimprej šnjemu raz-cvetu tovarne v Prilepu. ABC Ekipa iz Prilepa (Makedonija), ki se v Železnikih priučuje za delovna mesta v »Mikronu« Bienale industrijskega oblikovan a V Ljubljani bodo v prostorih Moderne galerije. 9. oktobra odprli I. bienale industrijskega. oblikovanja, na katerem bo v času do 15. novembra razstavljenih 1600 sodobno oblikovanih izdelkov. Poleg jugoslovanskih raz-stavljalcev bodo na bienalu s “svojimi deli. sodelovali tudi razstavljalci iz'Poljske; švedske, Belgije, Norveške, obeh Nemci); 'Frštncije, Avstrije-in Italije... Med domačimi razstavlja!-4 ci je največ izdelkov, za Bie- nale prispeval-center za oblikovanje v Zavodu za avtomatizacijo v Kranju, vsekakor pa bo najbrž “posebno zanimanje vzbujala' sodobno oblikovana, sekretarska naprava, ki ji je obliko, dal Davorin Savnik s sodelavci, izdelala pa tovarna v Kranju. Že zdaj vlada za ta prvi bienale veliko " zanimanje doma-in v tujini, zato prireditelj . upa v njegov. , popoln, uspeh in v to, da se bo razvil v reprezentativno priredi- tev, -na kateri bo vsako leto sodelovalo več in več oblikovalcev. Po vsem svetu si oblikovalci že leta prizadevajo posameznim izdelkom in predmetom dati čimdepšo .in čim bolj funkcionalno obliko. • O bienalu in razstavljenih izdelkih bomo še podrobne,e poročali, zlasti, še, če se bo .mednarodna ocenjevalna komisija, |ogrela za katere, iz-, med domačih izdelkov na razstavi. —. • —G— Lepi spomini s poti po Dolenjski Ni še dolgo, kar je predsednik Tito obiskal znamenit kartuzijanski samostan v Pleterjah na Dolenjskem, ki že več stoletij stoji v prijazni dolinici sredi dolenjskih gričev. Verjetno so prav časopisni zapiski s tega obiska-odločilno vplivali pri iz- biri programa izleta, ki ga je prejšnjo nedeljo organiziral sindikat tehničnega sektorja Elektromehanike. Vodja potovanja, tovariš Šmid — je že pri odhodu povedal tole: »Mislim, dragi izletniki, da ne bo odveč, če vas seznanim z načrtom po- tovanja . in važnejšimi podatki... Kot veste, si bomo danes ogledali pleterski s a, mostan, in če bomo .imeli srečo, tudi tovarno uporov in potenciometrov v Šentjerneju. Da vam, ne bo dolgčas, vas bosta zabavala tov. Stare in Štefan, za rekreacijo in Izletniki »Elektromehnike« so si med potjo ogledali tovarno uporov in kondenzatorjev v Šentjerneju in znameniti samostan Pleterje, ki sameva v romantični dolinici pod Gorjanci v bližini Šentjerneja ples pa bo poskrbel mojster, tvvišta Šparovec.« Vsem, 'ki. poznajo to triperesno deteljico, je bilo jasno, da smeha ne bo manjkalo pa tudi harmonikar je bil pripravljen na okrogle viže. Vozili smo se skozi tako gosto meglo, da bi jo lahko rezali, šele za Otočcem nas je pozdravilo sonce. Še skok prek., mostu nad Krko, pa smo se znašli- v Šentjerneju,v kjer. smo ob prizadevanju domačinov kaj hitro našli sekretarja in predsednika tovarne Iskra, ki sta nam dala zanimive informacije o proizvodnji. Tov. sekretar je med drugim povedal naslednje: »Kot veste, pri nas izdelujemo upore in potenciometre: prvih okoli 80 milijonov letno, drugih pa blizu milijona. Pri 660 zaposlen h, od katerih je čez 80 delavk, dosega planirana proizvodnja izreden uspeh. Za sedaj nam dela največ težav- uvedba avtomatskega spajkanja žic na upore. Zalog nimamo, ker je povpraševanje veliko« Ob zanimivih informacijah nam je obisk hitro njimi; zadovoljni smo se poslovili od prijaznih tovarišev, ki so nam omogočili ogled tega pomembnega obrata. (Dalje na '8. strani) Prodaja v avgustu v ooo Panoga Plan Realizacija % Naprave 96 Merilna tehnika 133 Stikalna tehnika ; fil 107 Avtoelektrika 107 Elementi 97 Široka potrošnja 102 Skupaj 2,640.000 2,411.530 91 Rezervni deli 118 Montaža 109 Odgovarja direktor Albert Burnik iz Horjula (Nadaljevanje s 1. strani) problematike? — Kaj menite, zakaj v našem glasilu ISKRA ni več prispevkov iz vaše tovarne, in kdo, po Vašem mišljenju, je pretežno dolžan pisati v časopis? Menim, da lahko časopis odigrava veliko vlogo pri obveščanju kolektiva o vsej problematiki in reševanju iste za tovarno. Na žalost moram reči, da ne najdemo nikoli toliki) -časa, da ■ bi kaj Elektronika in statika na zagrebškem velesejmu (Nadaljevanje s -3. strani) pa moramo tovarišem iz Niša le priznati: sejmu očitno niso pridajali tiste pomembnosti kot mi in se ' niso pulili za jalovi prestiž. Pustili so blago, da se samo -nudi. Na svoji stojnica so uvedli neke vrste duhovno samopostrežbo, kar jim spričo njihovega asortimenta ni bilo težko doseči. In če pij tem . pomislimo na stojnice inozem-cev, ki so znali zapeljati obiskovalca sila spretno v sfere avtomatizacije in elektronike jutrišnjega dne, si nimamo kaj očitati — ne mi njim, ne oni nam. Po nekih kalkulativnih cenitvah nas stane Zagrebški sejem kakih petnajst milijonov. Vsota za tak nastop niti ni prevelika. Vendar pa se ob tem — podobno-kot pri vseh prejšnjih nastopih — poraja, za nekatere neumestno, vprašanje: kakšen pa je komercialni efekt sejma, vsaj tako, okvirno? Daleč smo od pomisli, da bi se spuščali v take prognoze že vnaprej, še preden gremo v akcijo; čeprav znajo po svetu izračunati tudi takšne neznanke. Toda razmere v našem gospodarstvu nas silijo, da postajamo vedno bolj občutljivi., za dinar. In če zahtevamo optimalno izkoriščanje in hitro obračanje obratnih' sredstev ter investicij od naših tovarn, ne , bi bilo odveč, če bi se približali- takim kriterijem- tudi na komeraabr ©¿propagand- nem področju, >Je. zadovoljujemo se več .jz dvomljivim prestižem, na katerega se po vsem videzu naša konkurenca požvižga: gre za denar in samo za denar! Sprehod po inozemskih 'stojnicah (kjer so očitno dobro pretehtali' značaj zagrebškega sejma) nam vedno znova vsiljuje občutek; da je bila naša stojnica mrtva, zelo mrtva Zagovorniki razstavne (in morda tudi komercialne) statike redno zavračajo takšne očitke z akademsko mirnostjo, opiraje se na znano zgodbo, o Apelu in čevljarju. Iskra in vašar— . nikoli! Nobenih .cirkusov! Kdor nima sam dovolj fantazije,, da bi r kupčku diod in transistorjev slutil čudovito poezijo avtomatizacije in profesionalne elektronike, naj gre na stojnico združeni h mlekarn, kjer mu bo vse jasno! Tako je bilo včeraj, tako je danes. Jutri pa'' bomo povprečnega državljana težje, fascinirali z zaboji relejev in žic, z zastavami in vitrinami. Potrebno bo . več razmišljanja in iznajdljivosti, da privabimo obiskoval-, ce. Posebej še,, če pomislimo, da imamo v svojem proizvodnem arsenalu celo vrsto .Učinkovitih,in izrazito propagandnih medijev — od projektorjev do 'semaforjev. Ozadje tega mrtvila na naših sejemskih Stojnicah, ki ga >na ..tihem .priznava marsikdo od akademsko mislečih, je povsem drugačno. Oživljanje razstavljenih eksponatov s pomočjo svetlobnih in zvočnih efektov, praktičnih demonstracij, ponazoritev inženj eringov in podobnega zahteva veliko intuitivnega dela, pravočasnih in temeljitih priprav in ustvarjalne fantazije. Ta,/za Iskro edina sprejemljiva prestižna varianta, pa za sedaj, ni dosegljiva. Ne nam in ne naši konkurenci!? I M. napisaili. Za pogostejše pisanje oziroma prispevke v glasilu »Iskra« « hi morali bolj resno skrbeti posamezni sekretarji tovarn, , Kako pri vas skrbite za vaše zaposlene, za njihovo zdravje, stanovanja in dobro počutje na delovnem mestu? V mislih imam zdravstveno in stanovanjsko' problematiko, rekreacijo, prehrano (topel obrok). Zaradi velike oddaljenosti naše tovarne jn vasi, kjer Stanuje - večina zaposlenih v naši tovarni od zdravstvenega središča Ljubljana, je vodstvo tovarne v povezavi z ZD.-Vdč izpopolnilo sektorsko ambulanto v Horjulu do skrajnih možnosti njenih kapacitet. Poleg redne splošne in ginekološke ordinacije smo. upeijali tudi ''zobno ordinacijo, :k! trenutno deluje samo za naše dekrvee. Borimo se,' da bi jo razširili še na ostale 'zavarovance, člane našega kolektiva oziroma v doglednem času še za ostale občane. V tovarni imamo posvetovalno ordinacijo, j ki nudi pomoč zaposlenim dvakrat tedensko, in sicer- vsak ponedeljek - in četrtek od 12.30 do. .lf. ure: Vse zapažene zdravstvene težave pri delavcih se takoj obravnavaj o z .zdravnikom -in' sproti rešujejo. Mladinska organizacija pripravlja trenutno izlet na Triglav, za katerega vlada veliko zanimanje. V času malice -:se - velik . del delavstva izživlja v igranju odbojke ., Popoldansko vključevanje. v razne panoge športa ni izvedljivo, ker je večina zaposlenih vezana na dom in obdelavo, 'zemlje. V nedeljah popoldne tekmujejo delavci med seboj v balinanju oziroma- po dogovoru v raznih drugih panogah športa. Koriščenje letnega dopusta, v domovih »ISKRE« kljub regresu in -izjedeni širši akciji ni zadovoljivo. Toplega obroka v času malice se poslužuje ca 180 delavcev od skupnega števila 332 zaposlenih. Hrana se pod nadzorstvom HO menze pregleduje tako, da v glavnem vsestransko odgovarja v sestavu in kalorijah. Vaše posebne želje za objavo: Stanovanjski problem je zelo kritičen, S sklepom HO ih DS podjetja so bila dodeljena tovarni sredstva v višini 15 milijonov, katera pa še do danes niso likvidirana. Dopisujte v »Iskro« Tovarišu iz »delovne obleke« čeprav je- bil članek »IZ DELOVNE OBLEKE« nepodpisan, je bil zaradi svoje aktualnosti, dokajšnje mere inteligentnega prikazovanja naših težav, problemov in zastavljenih vprašanj, deležen splošne pozornosti uredniškega ‘odbora. .Ker me je uredniški odbor pooblastil, da kot odgovorna urednik sestavim odgovor (bil sem od pisca tudi. neposredno iz- zvan!), menim, da bo odgovor Zadovoljil anonimnega pisca, ki še bo y skladu z obljubo, drugič na svoj prispevek podpisal. s polnim imenom ih priimkom. V svojem pismu mi očitate, da v časopisu »Iskra« pišem (morda mislile tudi druge pisce) lepo. pisane »široko-grudnosti«, ki da jih pač marsikdo občuti precej drugače, kot so napasane. Pove dati moram, da zelo redke članke pišem jaz, jih pa re-; dno : podpisujem s polnim imenom oz. kratico, I. S. Če sem v katerem članku podajal neokusno in prazno »hrano«, navedite kdaj je to bilo! V .pismu.pišete, da naj snamem očala in pogledhm resnici v oči. To mi res ni treba, saj mi lahko verjamete, da skozi očala, še vsé bolje vidim. Zdi se mi, da maš ča- Zimske počitnice - da ali ne? Vprašanje: Organizirane zimske počitnice na snegu, ki jih bo skušal pripraviti Klub štipendistov!? Utemeljitev: Zimska rekreacija na snegii je ena najbolj zdravih oblik fizične kompenzacije napornega fizičnega dela med letom. Ozadje: Klub štipendistov je že lansko zorno sprejel na svojih sejah ustrezne predloge, vendar se zaradi pomanjkanja časa, predmet vprašanja ni mogel' izkristalizirati. Ta članek ni nekaj dokončnega: namenjen je štipendistom, pa tudi ostalim iskršfcim ljubiteljem zimske narave. Kdor se za to vprašanje zanima, naj} v klub štipendistov ISKRA — Miklošičeva 28 Ljubljana, pošlje svoje predloge, želje in nasvete, da jih preštudiramo (lahko tudi telefonira 33-144 — interno 008). Če bo dovolj -Interesentov, bo klub v zimskih počitnicah, to je med 15. januarjem m .15*. februarjem, organiziral 10-dnevne (lahko nekaj več ali manj) smučarske tečaje. Glede lokacije se bo treba še posvetovati. Na vsak način bo moral biti kraj dobro preskrbljen s snegom. Recimo, da bi bija zaželena v bližini vlečnica. Glede cene pa — treba bo najti kraj, da bo ustrezal besedam: čim več muzike — za čim. manj denarja! Vse to je le okvirna ideja. Od pri-z-ždetih in zainteresiranih pa je odvisno, kako se bodo stvari razvijale. Do počitnic nas ločijo še štirje meseci. Želimo, da brž premislite im svoje misli čim prej javite 'klubu; pa ne le štipendisti, ampak vsi, ki bi pozimi radi smučali pod skupno 'streho, »ISKRA.« " Milan sopis prav pred resnico ne .zapira oči in da prinaša razne članke in prispevke prav take vsebine, v katerih zagovarjamo- pravice delovnega človeka in kritiziramo napake. Imel sem že namen pisati o. odnosih mojster -- -delavec (posebno- kritični 'so v produkciji!),; pa me je tisti, _kli je informacije posredoval prosil, naj še malo ^počakam. Iz vašega pisma sledi, da ste fizični delavec, način pisanja pa me spravlja v resen dvom, vseeno pa drži, da: je zaslužek pod 30.000 dim kaj minimalen za preživljanje, da o .¡nižjih zaslužkih sploh ne govorim Mislim, da ni bistveno vprašanje, kakšno delo kdo opravlja, temveč koliko je tako delo .cenjeno (vredno), kakšno znanje: in 'sposobnost se zahteva za opravljanje inskega dela, koliko kdo zahtevanega dela opravi im če je opravljeno delo tudi pravilno vrednoteno, kar vse skupaj daje zaslužek ’ oz. ' osebne dohodke delavca ža neko časovno obdobje. V vašem primeru morda delo mi pravilno vrednoteno, v kolikor pa smatrate, da nobeno fizično delo ni pravilno ocenjeno, potem morate pač razložiti, katera dela smatrate za fizična: delo pri strojih (na normo.) v montažah, vrtnarjeva, zidarjeva, urejeval oeva, dela skladiščnikov, šo-(Dalje ha 8. strani) Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 13. seje UO podjetja (25. 9. 1964) © Zaradi vp-lsa novega naslova Tovarne elektronskih naprav v Ljubljani, po preselitvi v nove prostore, upravni odbor na predlog sekretariata podjetja soglasno sprejema naslednji sklep: ' Tovarna elektronskih naprav v Ljubljani se preseli jz začasnih prostorov na Celovški cesti ISO a v novozgrajene prostore v Stegnah, začasno brez hišne številke. • Predlog organizacijsko kadrovskega sektorja za povišanje štipendij in nagrad učencem poklicnih šol se odloži za eno naslednjih sej. s tem, da se finančni in kadrovski sektor zadolžita za ponovno proučitev tega problema do zasedanja DS. • Upravi« odbor sprejema na znarlje poročilo prisilne uprave v Tovarni elektronskih naprav za meseca julij in avgust 1964 in pri tem sprejema naslednje sklepe: a) UO predlaga delavskemu svetu, da sprejme sklep-o podaljšanju statusa prisšl- . ne uprave v Tovarni elektronskih naprav do 31. 12.-1964, ker prisilni upravitelj ni mogel v času 6 mesecev rešiti vseh nalog, katere mu je v uvedbi prisilne uprave zadal delavski svet podjetja. Istočasno predlaga UO delavskemu svetu, ,da razpiše volitve v samoupravne organe v drugi polovici meseca decembra. b) UO zadolžuje generahie-ga direktorja podjetja, da se strokovne službe v času podaljšanja prisilne uprave čimbolj angažirajo na reševanje še nerešenih ali nepopolno rešenih problemov, ki v tovarni obstajajo, im da se tovarni v tem času nudi vso potrebno strokovno^ pomoč. • UO- sprejema na znanje teze in merila koordinacijskega komiteja ZMS ISKRE za mladinsko tekmovanje 1964/65 in v ta «amen imenuje 13-čIansko komisijo v naslednjem sestavu: ing. Mario JEŽ,, vodja štu-dijsko-projektivnega oddelka v Zavodu za avtomatizacijo, Ljubljana — predsednik osrednjega odbora, ing. Stane FON, pomočnik tehničnega direktorja podjetja ISKRA — namestnik predsednika, Pavle GANTAR, sekretar podjetja ISKRA KRANJ/ Nino VITEZ,, iz propagandne službe ISKRE, ing. Stojan FLAJS, predsednik komisije za racionalizacije pri DS podjetja ISKRA, ing. Tone NEDOG, sekretar 'političnega aktiva Piod-jetja ISKRA, ing. Rudi VAVPOTIČ, šef organizacije podjetja ISKRA, Ivan OKORN, šef' računskega centra v Elektromefia-niki Kranj,. Janez SILO, tajnik sindikata podjetja ISKRA, Tvo KOTLUŠEK, ^ Tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana, Viktor KOROŠEC, predsednik koord. komiteja ZMS podjetja ISKRA, Viki KONČINA, iz Tovarne za elektroniko in avtomatiko.,, Ljubljana — Pržan, Franc DOLENC, organizacijski sekretar koord. komiteja ZMS podjetja ISKRA. Istočasno UO zadolžuje vodstva tovarn im enot skupnih služb, da pomagajo mladini pri uresničitvi ciljev tega tekmovanja. Tekmovalna komisija naj vsake tri mesece poda upravnemu odboru Informacije o rezultatih tekmovanja. Sklepi 17. seje UO Elektromehanike (21. in 23. 9. 1964) • Upravni odbor se strinja s predlogom, ki ga je izdelal sektor tehnične kontrole, da se uvede seminar za delavce^ iz proizvodnje, na katerem bi si pridobili osnovno znanje iz .mehanskih meritev. Seminar naj se organizira izven delovnega časa s tem, -da bi ti delavci ob zaključku prejeli denarne nagrade, ki naj bi bile vezane na oceno znanja na izpitih, in sicer: za oceno 5 6000 din, za oceno 4 4000 din, za oceno 3 2500 din, za oceno 2 1000 din. ©y Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za november v skupni vrednosti 1.319,241.000 dinarjev. • Tehnični sektor" naj v sodelovanju z vzdrževanjem strojev pregleda spisek strojev, ki bodo prišli v tovarno in pripravi vse potrebno, da se bodo stroji čimprej spravili v pogon. • Upravni odbor opozarja vse šefe oddelkov in ves vodilni kader na osebno odgovornost pri rešitvi problemov, ki ovirajo Izvrševanje planskih obveznosti. © Upravni odbor zahteva, da finančna služba podjetja čimprej uredi, da se v sklad skupne porabe tovarne vplača še preostali znesek 38 milijonov 930.354 dinarjev. • Pravna shižha naj do konca leta razčisti vse sporne terjatve do kupcev in da upravnemu odboru konkretna pojasnila v zvezi terjatev. © Finančni sektor naj točno razišče stanje dvomljivih in spornih terjatev ter predujme na sredstvih SSP za likvidirano podjetje Špik in poroča upravnemu odboru. © Upravni odbor zadolžuje direktorja, da s kadrovsko službo uredi čimprej namestitev novega šefa finančnega sektorja: © Z ozirom na izredne težave pri nabavi uvoznega materiala naj bi se uslužbenci ZTP sestali z ZZA in se dogovorili o. ukrepih v zvezi nadomestitve uvoznega materiala z domačim, pri tistih izdelkih; kjer je to mogoče. • Na osnovi dogovora z ramioni kondenzatorji — ® Delovna mesta se uki- avtobusnimi transportnimi Žužemberk: vodjem služb — nejo s 1. oktobrom 1964. De-pudjetji bo tovarna vračala 3 dni, vodjem izmen in re- lovne enote, ki imajo- prosta neizkoriščene avtobusne vo- ferentom — 2 dni, vodjem produktivna delovna mesta, zovnice in dobivala za to grup in kontrolorjem —- 1 naj' probrem premestitve ustrezen dobropis, kar pome- dan. ni znaten prihranek pri to- vrstnih stroških. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se s 1. oktobrom 1964 uredi plačevanje stroškov za prevoz na delo in z dela takole: — Tovarna krije stroške izključno samo za vožnjo na delo in z dela, kar se kontrolira po navzočnosti« listi. sproščene delovne sile \ po možnosti rešijo v okviru svo- -------------------------- je enote. Kolikor pa to ni mogoče, naj možnost zapo- cUpn: e jatedania sIitve obra™avaJo s samo' oKicpi 3» -£d5ctltHlJd upravnimi organi DS Elektromehanike (25. 9. 1964) upravnimi organi delovnih enot in komisijo za sprejem in odpoved pri kadrovski službi, ki naj določi nova delovna mesta. _ , Rok za dokončane preme- • Delavski svet odobrava stitve oz prekvalifikacije je — Neizrabljene vozovnice predlog upravnega odbora u. 1955 j)Q tega časa naj se (kupone, kartone) morajo za znižanje režijskih delov- delavcem', katerim se delov-delavci vrniti zadnji dan v mih mest v posameznih set- na niesta ukinjajo, zagotovi-meseeu, v nasprotnem shiča- tonih P° naslednjem pred- j0 dosedanji osebni dohodki, ju se jim vrednost nevmje- *°Su: © Delavski svet odobrava ni h vozovnic odtegne pri ob- Produkcija 13, kinoakusti- predlog UO o uvedbi dela v računu osebnih dohodkov. ka 1, Montaža števcev 4, dveh izmenah v obratni am- — Če mora delavec poto- montaža tel. central 3, mon- bulanti, s priporočilom, da v vati na svoji relaciji po od- taža el. za avtomatizacijo 1, popoldanski izmeni delata redbi zdravnika (pregled v montaža rotacijskih strojev dva zdravnika splošne prak-OA, specialni pregled in po- 1, obrat Lipnica 3, vzdrževa- se, če bo to potrebno, dobno), ne sme uporabiti nje strojev 11, stikala in re- • V kopiraici se preide iz mesečne vozovnice, pač pa leji 4, finančni sektor 5, sek- sedanjega urnega npgrajeva-mora vožnjo plačati v goto- ten- tehnične , kontrole 13, nja na normirano delo pri vini. Te stroške je treba ob- orodjarna 4, tehnološka pri- vseh zaposlenih. Istočasno računati v posebnem obra- prava dela 4, splošni sektor pa je treba pravilno stimull-čunu potnih stroškov, za ka- 5, GPE 9, prevozi« oddelek 2. rati tudi zaposlene v arhivu, terega' dobi obrazec pri _______________________________._______J_________________— zdravniku, nakar jih dobi , ■ povrnjene v ' smislu zakoni- ®iroi^dan£voda 23 Problem strokovnih Splošni sektor naj v sodelovanju z organizacijskim birojem izda podobno navodilo o postopku pri vračanju vozovnic. Prispevek delavca v višini 1206 din ostane nespremenjen. kadrov za telefonijo Sklepi 8. seje UO za elektroniko (15. 9. 1964) Kot odgovor na članek »Problemi strokovnih kadrov za telefonijo«, ki je izšel v glasilu Iskra 24; 9. 1964, je Šolski center podjetja Iskra v Kranju, dal naslednje pojasnilo:. V Kranju je VTŠ Maribor, delu na delovnem mestu, t. j. Višja —- ne visoka! -— hkrati pa tudi nadaljevanje tehniška šola v Mariboru, študijama II. stopnji. Usvo-ustanovila pri Delavski unir jeno naj bi bilo stališče, da verzi Kranj oddelka za elek- mora strokovno znanje inže-Tovarne eleinentov tro im strojno stroko I. stop- nirja obsegati predvsem: osuje: Šolski center se je do- novne sestave, ki so skupni govoril z. VTŠ, za sprejem 10 večini naprav. Te naj štu-slušateljev za elektro odd. in dent obdela na I. stopnji te-10 slušateljev za strojni odd. meljito, ti sestavi pa naj boža potrebe našega podjetja, do osnova večjih naprav, kt • Upravni odbor je obrav- Po takem dogovoru je Šol- naj jih projektira diploruira-naval izvršitev plana proiz- ski center objavil razpis v na inženir; vodnje za avgust 1964 in ugo- glasilu Iskra V 28. štev. od Za kranjski bazen bi resda tovil, da je rezultat kljub jp,-ji 19.64, kjer so navedene morali program delno dopol-dopustom ugoden, saj je zahteve in pogoji za vpis. njitr, vendar ne na škodo predvideni plan prekoračen strinjamo se s'piscem član- možnosti, ki maj bi jjfc imel Za 64 % ka glede programa. Tudi ko- «iženir I. stopnje že obdela- © UO se strinja s predlo- misija strokovnjakov iz go- sjnen- ^ tega uhaja, da ženim planom proizvodnje spodarstva, društva inženir- verjetno ne bo mogoče dati za september 1964-, pri tem jev im tehnikov ter VTS-ome- prav poseben poudarek na pa zaskrbljeno gleda na per- nja„ da zastopana, strokov- telefonijo,. doseči pa bomo spektivo, ker kaže, da bo. v na smer na VTŠ eiekt:ro-šib- morali, vsaj to, cla bo inženir oktobru začelo primanjkovati ki, Zajema le del delovnih ® stopnje v Kranju, temeljii-reprodukcijskega materiala, mest s področja šibkega to- 1°. pripravljen za specializa-iz uvoza, kt se bo še stop- ka im da je treba ostale sme- °S®- v telefoniji na samem njesalo: ri še reševati. Komisija je delovnem mestu, šolski caa- © UO je obravnaval pred- zaprosila za sodelovanje (pri ter bo skušal doseči vskladi-loge za dodatke dopustov na izdelavi profila inženirja tev programov s potrebama odgovornih delovnih mestih šibkega loka) vodilne stro- Podjetja;, me samo za tovarne in sklenil, da se na podlagi kovnjake Iskre, im ZZA. Od- v Kranju, temveč^tudi za toči. 81 tč. d. Pravilnika o de- zvali so> se predstavniki ZZA, varELe v Ljubljaniu. lovnih razmerjih tovarne; ki s® zastopali tudi proiz- V oktobru bo pričel pouk odobrijo naslednji letni do- vodji jo. Poleg ostalega so pil na VTŠ v Kranju, v teku pusti: tem sodelovanju ugotovili, I. semestra pa bo Šolski cen- DE Upori-Šentjernej: ma- da. je nemogoče pričakovati, ter dal in zbral pripombe na teram z otrokom do 8 mes. da hi; mogel študij na visoko- program celotnega študija in starosti ali dvema otrokoma šolski ravni dati strokovnja- skušal predloge tudi -uvelja-do 7 let starosti? — 2 dinii;; in- ka, kt je neposredno uspo- viti. Verjamemo, da bomo v validiam do 20i% — 1 daim. sobljan za specializirano de- teku. študija naših .¡prvih slu-do 40 %,— 2 dni, du 80!% — lovno; mesto. Zato- naj tudi šateljev uspeli izoblikovati 4 dni;; vodjem služb —- 4 do- na I. stopnji: visokošolskega, tudi smeri študija, kf so po- 5 dni,, vodjem oddelkov — študija študent pridobi na- trebna našemu podjetju in 3 dni, vodjem delavnic — 2 sproti tehniku teoretično po,- da bodo. naši slušatelji imeli dni- v globljeno zaključeno osnovno dovolj časa za prehod v t« DE Feriti tehnologom I. znanje v svoji stroki, ki mu smeri še precej; pred Kosin IT —/l dni, tehnologom bo- omogočilo- učinkovito cem študija. III. in IV. — 2 dni. DE Ke- - specialno usposabljanje pri ing. F. P. T Ime »ISKRA« Lepi spomini s poti po Dolenjski nas povezuje (Nadaljevanje s 4. strani) prosvetno središče. Poleg amaterskega dramskega gledališča in mestne knjižnice deluje tudi filharmonična ot kester, ,zanimiv pa , je tudi muzej. Tu delujeta tudi . strojna in ekonomska fakulteta, ki sta v sklopu beograjske univerze. Zanimivo je, da Kragujevac nima v bližini nobene reke. Skozi mesto teče le majhen potok Lepenac. Najbjižja reka je Morava, ki'je od Kragujevca oddaljena 23 km. To Srna za posledico, da so kanalizacije neurejene in problem zaradi pitne vode (mesto ima vodo le od 5. zjutraj do 15. ure, če pa je suša pa le 3 do4 ure na deri).- Z naglim razvojem je postal Kragujevac važno potrošniško središče, interesantno za vse . proizvajalce. Tako se v Kragujevcu nahajajo servisa TAM IN METALNE j ter prodajalni čevljev »PEKO« iz Tržiča :n ALPINA — Žiri. Proizvodi slovenskih podjetij so tu zelo cenjeni. Mimo nas brenčijo Tomosovi colibriji, košček Slovenije pa najdemo v izložbah, kjer ka-. že etiketa na platnu predico v narodni noši, -podnje pa piše: Ljerka, izdelek Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Tudi imena Triglav, Tivoli, Bled in Emona, ki jih beremo na radijskih sprejemnikih iti gramofonih v izložbah prodajaln , spomin ja jo na 1. stran našega »Dela«, kjer piše: KVALITETA! TRADICIJA!, dočim na pošti, na čelni plošči telefonske centrale blešči Iskrin znak z napisom »Iskra«. Vojaško življenje je res specifično in ta pečat mn dajo posebne obveze in dolžno sti.. Dostikrat pa še ob večerih pogovarjamo v našem delu na prejšnjih delovnih mestih v Iskri, pa tudi o nepravilnostih, ki -smo jih zapazili, o napredku in raz- voju podjetja in o spremembah, ki bi jiih bilo Umestno osvojiti. Povezavo z našim podjetjem pa posreduje tednik Iskra, iz katerega; zvemo vse najvažnejše dogodke in določitve v podjetju. Sem dobivamo dva izvoda, pa bi bilo prav, da ga dobi vsak. Dokaj nas razveseljuje Jožetov tran-sistorski sprejemnik Bled de lux. Med našimi tovariši si je pridobil s svojo elegantno obliko in kvaliteto, z res lepim in polnim tonom, dosti prijateljev. Mnogi sprašujejo za njegove podatke in ceno, mi pa smo jim rade volje na razpolago. Cas hiti, dnevi se nabirajo v tedne, ti pa v mesece; kmalu bo prišel čas. odhoda. Tedaj se—bomo polni novega poleta in z dobro voljo vt-rtili na svoja delovna mesta, kjer bomo po svojih najboljših močeh pripomogli k uspehom in napredku našega podjetja, ki mlade moči gotovo potrebuje. v.. Lep pozdrav vsem! Marcel Božič Pripomba uredništva: Hvala za zanimivo pismo. Na 'stavek »Seni dobivámo le dva 'izvoda, pa bi bilo prav, da ga dobi vsak«, sporočamo, da se sklep DS podjetja prav nič ne . razlikuje od Vaše želje. Redakcija ta. sklep striktno izvaja, vendar je to predvsem odvisno od EE oz. služb, ki so dolžne redakciji pošiljati vse spremembe oz. naslove, če že sami ne pošiljajo časopisa ■tistim, ki so Odšli k vojakom' oz. so bili upokojeni. Tiste pa, ki so odšli k vojakom ali v pokoj, in ne dobivajo' časopisa, pa prosimo, da nam sami pošljejo naslove na naslov: Uredništvo 'tednika Iskra — Kranj. Iskrene pozdrave Vam' in vsem članom kolektiva, ki služijo vojaški rok! Uredniški odbor (Nadaljevanje s 5. strani) Na vrsti je bilo Pleterje s samostanom. Avtobus je vozil med griči, posajenimi s plantažami jabolk' in vinogradi, proti dolinici, kjer je bilo kmalu vidno obširno obzidje kartuzije, saj je dolgo 3 km in visoko prek 2 metra. Imeli smo pismeno dovoljenje, zato z vstopom ni bilo težav, le ženske so morale ostati zunaj, ker tako predpisujejo pravila samostana. Znamenitosti in posebnosti je v tem samostanu toliko, da vsej raznolikosti težko slediš. Vodič nas je vodil iz sobe v sobo, dz ene kapelice v drugo in razlagal zgodovino samostana. Na dvorišču stoji, kavkaška smreka; Stara nekaj Stoletij, rmed- katerimi vzbuja začudenje velika sončna ura, za katero pravijo, da ima samo eno sestro, in to v Rimu. V krošnji drevesa pa prišlece pozdravlja nad 110 let star papagaj. Kapelice in glavna cerkev S 'svojimi rezbarijami in slikami nudi gledalcu svojstven čar. Večinoma so to darila-francoskih kraljev in drugih znamenitih osebnosti svetovne zgodovine. Knjižnica je zbirka naj dragocenejših in edinstvenih ■ primerkov tiskarske | umetnosti, zato je skoraj' brez pomena govoriti o ceni, ker je neprecenljiva. Stanovanje, namenjeno ■ za vsakega I od belih menihov, obsega, dve šobi z delavnico in maJhn m: vrtom, preprosto pokopališče, kjer ni rož in. spomenikov, marveč pre- prosta gomila z lesenimi križi brez imena pokojnika. Tu je pokopan tudi znameniti zdravnik pater Bernard, ki je med vojno mnogo pomagal ranjenim partizanom. Sadovnjak znotraj obzidja je lahko vzgled vsakemu sadjarju. Izobraženi prebivalci samostana so s svojimi izkušnjami uspeli vzgojiti vrsto izbranih hrušk, jabolk in grozdja. Tudi mi smo se posladkali s temi sadeži, pa tudi tisti, ki So ostali zunaj samostanskega obzidja so nam pokazali , polne torbice jabolk — darilo samostanskih bratov. Mi smo izročili patru Cirilu album z izdelki Elek-tromehanike, ki ga je bil zelo vesel. Zanimal še je za telefonsko centralo, koliko stane, -v kakšnem času je lahko montirana ipd. Za konec smo se vpisali v spominsko knjigo, kjer je med drugimi podpisi tudi, podpis predsednika Tita in drugih visokih osebnosti. ; Avtobus nasuje zapeljal v {Šentjernej' na kosilo in na-: prej v Metliko in Črnomelj, pozneje pa po isti poti v Novo mesto ta po avtocesti nazaj proti domu. Vsi zadovoljni, nekateri tudi z za-.-logami grozdja, saj je bila to nedeljo na Dolenjskem trgatev, smo se v poznih urah pripeljali v Kranj, kjer nas je pozdravila Iskrina Zvezda na kranjskem nebotičniku. Z veselim pozdravom smo se porazgubili po pustih ulicah, vendar s kopico lepih vtisov, z zavestjo, da smo videli nekaj zanimivega, za nas nevsakdanjega. _ B. IŠČEMO NOVE SODELAVCE za redna delovna razmerja: TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINO-MEHANICNIH IZDELKOV — KRANJ 1. tehnolog za normirane dele in obdelavo nn avtomatskih stružnicah Pogoj: tehnik strojne stroke z odsluženim kadrovskim rokom in nekaj let prakse. 2. tehnolog za električno uporovno varjenje Pogoj: tehnik 'elektro stroke z odsluženim kadrovskim rokom ih poznavanjem varilne tehnike; 3. tehnolog za umetne mase Pogoj: tehnik kemične stroke z odsluženim kadrovskim rokom ta poznavanjem umetnih mas. Pčnudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna . elektrotehničnih in ftaomehaiflčhih izdelkov Kranj, Savska loka 2. ZAHVALA Ob smrti .mojega, očeta ANTONA STARCA se iskreno* zahvaljujem vsem za izraze sožalja, vence . in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji potir' Iskrena hvala vsem sodelavcem tehnološkega oddelka PPP, sindikalnemu odboru EE 51, ter komisiji ZB za izredno skrb in pozornost. Boris Starc Z družino Tovarišu v »delovni obleki« 1 b ál 1111 K članku »IME ISKRA NAS POVEZUJE«— V eni izmed kasarn v Kragujevcu so se Nepričakovano zbrali: (prva vrsta od leve proti desni) Risto (Iskra-servis, Skopje), ¡¡Jarce! (ZTO, Ljubljana), Milan (ZZA, Ljubljana), Riko (ZZA, Kranj); v ozadju pa: Jože (Iskra, Sežana), Jože (Iskra-servis, Ljubljana), Tine (ZZA, Ljubljana) Oto (Iskra-aorvis, Ljubljana) in Stanko (Iskra — Ljubljana). (Nadaljevanje s 5. strani) fgrjev.in sploh ljudi, ki delajo fizično 's svojimi rokami, ali pa samo delavcev, ki opravljajo nekvalificirana in morda še polkvahficitrana dela. Zadn j e ča se se precej dela na lem, da bodi le (opravljeno) delo merilo zaslužka. Naj nižje vrednoteno delo naj da minimalni zaslužek, ki je od družbe priznan kot minimalni zaslužek v nekem ča-'su (v neki občini, republiki). Za tovarno je neko delo toliko in toliko vredno, zato zarij ne more plačevati več, in ne manj, če ngče s cenami izdelkov kvariti tržišča; na drugi strani pa tržni uspeh spet vpliva pozitivno na osebne dohodke vsakega člana kolektiva. Izhod iz te situacije ni v tem, da izjavimo, da se npr. s 25.000 din ne da živeti, temveč v zboijšahi "tehnološki pripravi dela, pravilnem vrednotenju dela, izdelavi preciznih . normativov materiala in časa,, najcenejših ta najenostavnejših konstrukcij, novih, visokokvali-tetnih izdelkov, izdelavi realnih planov, brezpogojni planski disoiplihi, dvigu storilnosti Vseh zaposlenih, stalni izboljšavi organizacije dela, delovnih postopkov ta še kaj, iker živimo od tega kar pro- izvedemo ta prodamo. Tukaj še začne ta konča vsa naša ekonomika,, ki je* cesto precej .daleč od naših lastnih želja! Ne kritizirajmo vse povprek ta počez, temveč si oglejmo naše lastne Iskrine probleme, pomedimo najprej okoli naših lastnih pragov, pa bomo našli ključ do marsikaterega izboljšanja položaja ter dviga osebnih dohodkov oz. realnih zaslužkov. Danes ni samo »moda* temveč tudi potreba po študirani u in strokovnem uspo-' sabljanju vseh naš,; Zato Vam 'priporočam; kot tudi drugim, da še po svoji moči izobražujte za . nova, odgovornejša in višje vrednotena dela, ker je tudi v tem ključ za napredovanje ta izboljšanje svojega ekonomskega položaja inf položaja v naši družbi. Odgovorni urednik - Igor Slavec ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko ip avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tislrin klišeji: aCP ,Gotenjski tisk« Kranj