Leto »X., St. 33. Po5Sn’rss! p>ta farna w g©t©w!mS. ¥ Ljubljani. 21. ©tota 1922. W organizacij! J« mo?, kol!l:or msoii — tonko pravice I inaaeagi •; pasen -mma DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Sfovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Padec draginje. Zadnje čase se je draginja ustavila nekateri predmeti kakor moka in mast so pa že nekoliko padlL Komaj se je pa to dogodilo, že pričenjajo kapitalisti pripravljati teren za znižanje plač. Nemogoče ie prerokovati, ali bo draginja še nadalje padala, ali bo pa to padanje prav kmalu prenehalo iti bo draginja začela zopet rasti. Mnogi trde. da je padanje cen Ie umetni jesenski manever, ki naj prisili kmete, da bodo po ceni prodali svoje blago. Ko bodo pa ti prekupci vso to blago pokupili, bodo pa zopet cene rastle. da bodo imeli čim večji zaslužek. Kakor rečeno, je težko prerokovati kaj bo jutri vendar se moramo pripraviti za vse slučaje. Čisto gotovo je. da bodo kapitalisti skušali takoj plače znižati čim bo le nekoliko draginja padla. Hoteli jih pa bodo znižati še za več kakor bo padec draginje, kajti oni hočejo imeti profit takrat, ko draginja raste in ga bodo hoteli imeti tudi takrat, ko bo padala. Ko je draglnia naraščala so kapitalisti sproti zvišava!* cene svojim izdelkom. delavske plače so pa zvišali šele takrat. ko ie bil pritisk od strani delavcev tako velik, da so se morali udati. Pa še potem niso zvišali plače za toliko v kolikor ie draginja zrastla. temveč so vedno po nekaj odstotkov odtrgali. Najhujše pri stvari je bilo pa to, da delavci mnogokrat sami niso vedeli v kakem razmerju je šlo naraščanje cen. Naš list se je stalno trudil na kolikor mogoče najrazumljivejši način raztolmačiti. kako se določi narastek cen. Vedno smo povdarjali da je svota denarja postransko vprašanje treba je le vedeti, koliko blaga dobim za oni denar, ki sem ga zaslužil Mnogi se po teh naukih niso ravnali iz priprostega razloga, ker takih razprav ne čitajo. ker so jim predolgo-časne. zanimajo se mnogo bolj za novice ali povesti. Vsled vseh teh razlogov, so pa naše plače daleč zaostale za onimi, ki smo jih sprejemali 1. 1919. in 1. 1920. Sicer smo dobivali takrat mani denarja, a smo s tistim denarjem kupili več blaga, kot ga kupimo z današnjo plačo. Najmani kar moremo zahtevati od kapitalistov je to. da bomo sprejemali vsai take plače kakor smo jih dobivali 1920. seveda v istem razmerju napram blagu. Zato je pa potrebno, da sedaj, če bo draginja padala vzdržimo naše plače na isti višini vsai toliko časa. da se bodo zenačile s prejšnjimi. Seveda bomo s to našo zahtevo trčili takoj na odpor podjetnikov, ki se bodo tako kakor po drugih deželah še bolj pa pri nas postavili po robu. * Na Češkem so ravno v onem času, ko le pdčel njihov denar pridobivati na vred- nosti in ie s tem draginja padala, nastali najtežji boji med delavci in delodajalci. Nastale so cele generalne stavke, pa ne samo stavke temveč generalni izpori zato ker so se delavci uprli znižanju cen. V tem oziru so kapitalisti drugačni kampelci kot so delavci. Delavci cincajo in cincajo predno gredo v stavko, kapitalisti, ker so do-i bro organizirani in izobraženi, pa izprejo delavce takoj, če imajo vsaj nekaj zanesljivih podatkov za uspeh. To težko dobo maramo pri nas šele preživeti. Po predpripravah, ki |ih ukrepajo podjetniki, sodimo da bodo takoj udarili čim bo le malo draginja padla. Posamezni podjetniki, pač najbolj goreči, že tipajo in napovedujejo znižamje plač. Gotovo bodo prišli tudi drugi za njimi. S tem pa nastaja tudi za nas vprašanje kako bomo postavili v borbo tudi mi svojega možaw Naše organizacije zlasti nekatere so v letošnjem poletju dovolj hrabro branile svoje postodanke. S tem je tudi položaj kapitalistov kolikor toliko omajan. Vendar bodo oni takoj prišli zopet k sapi in bodo kaj kmalu poskusili svojo srečo. Cel čas. ko smo na dolgo in široko utemeljevali potrebo zboljšati organizaci-: ie. zvišati jim prispevke in zvečati njihov aparat, smo mislili na te čase, ki skoro gotovo že prihaiajo. V koliko se nam je posrečilo zbuditi duhove, bo bodočnost pokazala. MEREŽKOVSK1 — ANTON LOBODA: Ruska m\m in Evrnpa. Od ruske revolucije so Rusi pričakovali rešitve in preporoda ne le za Rusijo, temveč tudi za ostalo Evropo, za vse človeštvo. To trdno globoko vkoreninje-no vero v mesijansko poslanstvo Rusije zasledujemo pri vseh globljih ruskih duhovih. Izpolnitev tega velikega pričakovanja je v glavnem še stvar bodočnosti; že sedanjost pa obrača nase našo največjo pozornost. Leta 1903. so izdali Dmitrij Merež-kovski Zinajda Hippius in Dmitrii Filozofov knjigo »Car in revolucija«. Tu beremo sledeči predgovor Merežkovskega, ki ga podajam v prevodu. Opozarjam, — 1 Transcedentalnost = pojavi, ki jih človeški razum ne doseže. 2 Fenomenalnost = vsi pojajvi, ki jih znanost obvalada. J knjiga je izšla 1. 190S., danes se bere kakor izpolnjeno prerokovanje. * Prej ali pozneje mora priti do strašnega spopada med Evropo in rusko revolucijo; prišla pa bo v kolizijo z rusko revolucijo ali anarhijo Evropa kot celota, ne morda le kaka od posameznih evropskih držav. Pravim revolucijo ali anarhijo, zakaj danes res ni mogoče reči z gotovostjo, kaj se pravzaprav vrši v Rusiji. Ali gre za izpremembo državne oblike? Ali gre za boj proti vsaki določni državni obliki? Samo eno je gotovo; tu se vrši nekaj strašno nevarnega; nevarno pa ni le za nas Ruse, temveč tudi za vas Evropejce. Vi zasledujete našo revolucijo s strahom in napetostjo, toda vaš strah, vaša napetost še vedno nista velika dovolj; dogodki v Rusiji so mnogo srašne]-ši, kakor mislite. Pri nas je vse v ognju, to je očitno; ali pa bo uničil požar le nas, ne da bi ogenj segel tudi k vam? Kdo ve? Tudi najmanjše podrobnosti naše revolucije so v Evropi dobro znane, naj- globljega smisla dogodkov pa vt ne pen znate. Evropa pozna le telo, a ne pozna duše revolucije. Ta duša, duša ruskega naroda vam ostane večna uganka. Mi smo vam le toliko podobni, kolikor je podobna levica desnici. Levica ne more nikdar popolnoma pokriti desnice, razen če jo obrnete. Podobni smo vam, toda le v obratnem smislu; Rusija je kakor zrcalo Evrope. Kant bi rekel, da je naš duh v transcedentalnosti; vaš pa v fenomentalnosti. Nietzsche bi dejal: pri vas vlada Apolon, pri nas Dioniz; vaša genijalnost je v zmernosti, naša v — nezmernosti. Vi umete pravočasno nehati; ako zadenete ob zid, se ustavite ali se obrnete; mi pa hočemo z glavo skozenj. Dolgo se pripravljamo, preden se lotimo česa; ako pa se stvari polotimo, tedaj ne odnehamo izlepa. Mi ne hodimo, mi teče^ mo; — ne tečemo, — letimo; — ne letimo — deremo. Vi ljubite zlato srednjo pot, mi ljubimo skrajnost; vi ste trezni, mi smo pijani; vi ste pravični, — mi ne poznamo zakonov; vi umete rešiti svoj dušni blagor, mi se neprestano trudimo, Sedal Je najslavnejše, da sroj položaj čim skrbneje preiščemo, da utrdimo svoje slabe strani da nas dogodki ne najdejo nepripravljenih. Pred vsem se je treba zavedati, da so uspešne stavke pri nas le tedaj mogoče. če delavci v onih podjetjih, ki niso v stavki, z dovolj velikimi sredstvi pomagajo stavkujočim. Zalibog to poglavje med nami še davno ni tako razčiščeno, kakor bi moralo biti. Zbirke, ki smo jih v ta namen priredili. niso Izpadle tako. da bi našo hrbtenico pojačile. Sicer so posamezne skupine storile več kot je bila njihova dolžnost, vendar je bilo takih skupin premalo. Drugo vprašanje za uspešno stavko je pa vprašanje, če znamo organizirati zasilna dela. Celjski kovinarji so poskusili odposlati stavkajoče na delo pri kmetih. V ta namen so naprosili Kmetsko delavsko zvezo, ki ie učlanjena v Social, stranki, naj pozove svoje člane, da bodo sprejeli stavkujoče v delo. Poskus se je obnesel in nam obeta lepih" uspehov, če bomo go-* jili čim ožje stike s kmetskim proletariatom. Za izučene delavce se sicer delo lahko najde dokler profesionistov manjka. VendaT grozi velika brezposelnost na Češkem, v Italiji in Nem. Avstriji preplaviti naše tovarne s tujimi profesionistl. Da se jih kapitalisti ne bodo branili je jasno — če bodo delali cenejše kakor naši delavci. Sploh se zadnie čase naši kapitalisti na vso moč trudijo, da bi privedli v državo čim večje množine delavstva, da bodo začeli delavci drug drugemu odjedati kruh in tekmovati med seboj, kdo bo cenejše delal. Mi tudi tokrat opozarjamo, da bomo vse težkoče premostili le z dobrimi organizacijami. Kdor se ne bo potrudil pomagati nam pri gradnji teh organizacij, prevzema težko odgovornost za posledice. Kajti, če pride katastrofa mi ne bomo molčali. Povedali bomo kdo je krivi Postopanje pri obrtnih sodiščih. (Konec.) Prisedniki. Predsednik obrtnega sodišča določa vrsto, po kateri se prisedniki udeležujejo sei obrtnega sodišča. V to svrho sestavi službeno listo. Pri tej določitvi se mora ozirati na kakovost spornih zadev in na opravičene želje prisednikov. Prisedniki se lahko pozovejo, da naznanijo predsedniku tiste dni naslednjega tedna ali meseca. ob katerih jim je nemogoče ali pa težko prisostvovati sejam obrtnega sodišča'. Če stanujejo prisedniki izven sedeža obrtnega sodišča, se morajo tako uvrstiti, da jim ni treba prevečkrat na mesec se voziti v mesto obrtnega sodišča. Zaporedna vrsta naj se opusti le. če se morajo vršiti izredne seje. ki niso bile na programu; če se nadaljuje razprava pred istim senatom; če je prisednik zadržan, odklonjen ali izključen; če je sporna stvar taka, da morajo soditi prisedniki iz istega ali pa podobnega poklica, kot sta pravdni stranki. Pri določanju prisednikov obrtnih sodišč, ki so razdeljena po obrtnih panogah ali po kategorijah, sorodnih obrtnih panog na več oddelkov, se mora uvaže- vati pred vsem natančno poznanje posebnih razmer dotičnih obrtnih panog. Če je potrebno, se prevzamejo prisedniki iz sorodnih skupin obrtnih obratov. Službeni seznam se mora dostaviti vsem prisednlkom. ki so določeni za sodelovanje. Ta vročitev nadomešča posebno povabilo tistim prisednikom ki so v prvi vrsti določeni za sodelovanje; posebno vabilo k sejam se jim ne pošlje, če Pa ie potrebna prisotnost prisednikov pri seji obrtnega sodišča, za kojo niso bili prvotno v seznamu določeni, jih mora predsednik pravočasno povabiti. Ravno-tako ie treba posebej povabiti namestnike. kadar nastopi potreba njih sodelovanja. Povabi se lahko tudi telegrafično, te-lefonično ali s pnevmatično pošto. Ako je prisednik zadržan, mora to ta-koi naznaniti predsedniku obrtnega sodišča. Prisedniki morajo vsako izoremem-bo bivališča ali stanovanja naznaniti tekom 3 dni predsedniku. Vse to velja tudi za namestnike. Izmed prizivnih 'prisednikov mora biti eden iz stanu podjetnikov, drugi pa delavcev. Za takega prisednika se lahko voli le kdor ima pasivno volilno pravico kot prisednik obrtnega sodišča in kdor stanuje ali biva na sedežu sodnega dvora prve stopnje. Izvolitev se lahko odkloni; določa pa o tem sodni dvor. H kratu biti prisednik ali namestnik obrtnega sodišča ie nedopustno. V ostalem veljajo isti predpisi za prizivne pri-sednlke kakor za one obrtnega sodišča. Za obrtna sodišča smo se istotako premalo zanimali, kakor za ostala važna vprašanja. Naša zakonodaja glede obrtnih sodišč še ni ničesar ukrenila ln kakor Iz-gleda jih nameravajo sploh ukiniti, kajti v Srbiji in na Hrvaškem te institucije v tej obliki sploh ne poznajo. Treba bo. da posvetimo tem sodiščem več paznostl in nikakor ne zadostuje če smo pri volitvah v ta sodišča zmagali. Treba bo. da to zmago izkoristimo. Vse člane naših organizacij opozarjamo nal SDoroče vedno če imajo kako tožbo Dri tem sodišču našemu uredništvu, kdal se bo dotična razprava vršila, da bomo po možnosti odposlali svojega poročevalca. Vsaka sodba, ki je razsojena y delavski prid. vzpodbuja ostale delavce, da se ojunačijo in tožila če se jim zgodi krivica. Kakšne bodo posledice. Če smo prav informirani, je sklenil odbor Osrednjega društva lesnih delavcev, da bo pričel izdajati svoj list za lesno delavstvo. Ta svoj korak utemeljujejo nekateri s tem, da uredništvo »Delavca« ni hotelo objaviti člankov, ki Jih je to društvo poslalo. To trditev moramo odločno zavrniti kot neresnično in popolnoma izmišljeno. Resnica je nasprotno, da se je uredništvo »Delavca« prav mnogokrat pritoževalo. ker od tega društva ni sprejemalo nikakršnih poročil. Tako so na primer prinašali vsi meščanski listi ob stavki lesnih delavcev zlasti pa ob njenem zaključku, daljša poročila, dočlm naše uredništvo ni sprejelo nikakršnega poročila s kakšnim uspehom je stavka končala. da bi izgubili svojega. Vi imate državo sedanjosti, mi iščemo državo bodočnosti. Vi stavite državno oblast navsezadnje vendarle vedno nad vsakršno svobodo, ki vam je dosegljiva; mi pa ostanemo tudi v verigah sužnosti prikriti uporniki in anarhisti. Za vas ie politika — znanost, za nas —religija (vera). Mi smo dospeli po razumu in čuvstvu do skrajne meje zanikanja, in vendar smo vsi v najglobljih globinah svojega bistva in svoje volje mistiki (mistika = bajeslovje). S to mistično voljo, ki tvori osnovno načelo ruske narodne duše, ste se seznanili deloma po delih naših velikih pesnikov — Tolstega in Dostojevskega; deloma — a ne popolnoma. Da jo spoznate popolnoma, ne zadostuje, da berete naše knjige — treba je živeti naše življenje. To pa je težkp in strašno, veliko straš-nejše, kot rečeno, kakor si predstavljate. Mi smo vaša nevarnost, mi smo vaša rana; želo srno, ki ga je Bog ali Satan zapičil v vaše meso. Prinesli vam bodo bolečine — toda le v, vašo korist, ker po- trebujemo drug drugega, kaor potrebuje desnica levice. Naj dokažemo tu, da se da najgloblji smisel ruske revolucije razumeti le potom verske analize. Avtokratlja in pravoslavje sta dve polovici ene verske celote, natančno tako kot papeštvo ln katolicizem. Car ni le car ter glava države, temveč tudi poglavar cerkve in veliki duhoven, maziljenec Gospodov. Historično morda to ni čisto neoporečeno, ampak z mističnega stališča moramo priznati, da je car, kakor papež, namestnik Kristusov; on Je torej papež in cesar obenem. Avtokratija je absolutna afirmacija verskega načela. Računati moramo tukaj z verskimi vrednotami, ker glavno svojstvo ruske duše — njena mistična volja — nam mora biti izhodišče naših razmotrivanj; pri verskih vrednotah pa je vedno tako, da pomeni zanikanje absolutnega — afirmacijo nasprotnega. Tu si stoji dvoje verskih vrednot nasproti; avtokratija Je religija ln tudi revolucija je religija, dasl se zla- gajo s to trditvilo le malokateri revolu-cijonarji. Ti so po svojem prepričanju ateisti. Boga ne marajo, ker je pojm Bog tesno združen s pravoslavjem in avto-kratijo; pravoslavje in avtokratija pa želita njihovo čustvo, ki Je v bistvu vendarle religljozna Beseda religija pomeni pri njih toliko kakor reakcija. Saj Imajo prav, zakaj nikjer drugje ne lažejo in ne more tolikokrat v božjem imenu, kakor pri nas. Hudič je pri nas ukradel ime Gospodovo, in veliko jih je, ki verujejo v Boga — pa služijo hudiču. Tako zakliče v naših cerkvah duhovnik v najslo-vesnejšem trenutku službe božje, kadar povzdigne hostijo po mogočni pesmi ke-rubimov; najpobožnejšl, najmogočnejši samodržec, največji imperator ... m kri Kristusova se zlije s človeško krvjo, katero je prelil car — apokaliptična zver. Brezverstvo revolucijonarjev je v primeri s tem bogokletstvom skoraj nekaj sve-tega. (Konec prih.) danelt, B smtf igla faRraf 6 tej skvari priovbčili. je bil napisan v našem uredništvu, deloma smo bili prisiljeni zbrati podatke iz meščanskih listov, deloma pa smo dobili nekatere podatke od sodruži-ce, ki je uslužbena v centrali lesnih delavcev. S tem bo dovolj jasno ovržena trditev, da nismo mi odrekali priobčitve člankov, temveč da je nasprotno resnica, da jih nismo dobili. Zgodil se je samo en slučaj, da nekega članka nismo priobčili, (kar smo povedali tudi v listu) to pa radi tega, ker je bil v dotičnem članku napad na upravni-štvo »Napreja«, s katerim vsekakor ne želimo boja, ker zanj nimamo povoda. Sploh se gode v centrali lesnih delavcev čudne reči. Med stavko lesnih delavcev je trdil tajnik te centrale, da se je naš urednik izrazil, da želi, da bi ta stavka propadla. To svojo obdolžitev je spregovoril na-pram nekemu s. kovinarju, ki je vsak čas s polnim imenom pripravljen potrditi to govorico. Tudi na to trditev lahko odgovorimo, da je prostaška laž, ki Je za vsakega razredno zavednega delavca nečastna. Naš urednik seveda kaj takega ni še nikdar govoril, nasprotno že sam je vodil precej stavk, videl tudi trpljenje delavcev v stavki in je bil radi vstrajnosti v stavki pri Westnu tudi obsojen v zapor. Mislimo, da je to zadosten dokaz, da tega ni govoril nikomur, če pa je. naj pa dotfčni, ki ga Je slišal napravi obtožbo na strokovno komisijo, ki bo stvar rada preiskala in tudi ostro kaznovala, če bi se izkazalo, da je obtožba resnična. Mi nismo hoteli stvari gnati do skrajnosti, a sedaj ko vidimo, da so vse te laži preračunan načrt, bomo pa pričeli glasno govoriti, tako glasno, da bodo budi lesni delavci vedeli, kakšne gade rede na svojih prsih. Dolgo časa vlečejo ts ljudje i strokovno komisijo i svoje člane za nos. Članom pripovedujejo, da mi nečemo priobčevati člankov, strokovni komisiji pa pripovedujejo, da lista ne morejo plačati. Prozo_ren je njihov namen, listu hočejo zamašiti usta, uničiti ga hočejo z vsemi sredstvi, ker jim amsterdamska smer v listu ne ugaja, Ker ne marajo, da list zastopa čiste razredne Interese, temveč bi hoteli, da bi Ust zagovarjal kako »mahersko« politiko, od katere bi imeli posamezniki profit organizacije pa izgubo. Povdarjamo, da je sklep centralnega odbora neveljaven, ker sme o takih vprašanjih sklepati le kongres. Ker kongres o tem ni ničesar sklepal, zato krši vsakdo. ki bi skušal kaj takega uveljaviti društvena pravila. In. če bo to storil, bo imel pa z nami opravka In z vsemi tistimi lesnimi delavci, ki vedo, da so železničarji zato propadli, ker so poslušali nekatere prodane duše. Dvomimo, da bi tudi lesni delavci hoteli priti v enak položaj. Povemo še to, da se centralni odbor lesnih delavcev .noče pokoravati sklepu strokovne komisije, da plačuje še vedno le polovično ceno za »Delavca«. S tem mislijo, da bodo list finančno ubili, ker ie zasno. da list v tiskarni še enkrat toliko stane. Mi bomo dobili ta denar, bodisi z lepa. bodisi z grda. Vidi se pa. da nimajo namena, štediti z denarjem, ker če bodo izdali svoj Ust bo veljala posamezna številka ne 2 K kot velja naš, ki se v veliki množini tiska, temveč bo veljala najmanj SK. Cebf faMcri m 5 K, mJsBnC& 'tiSt do še lažje dali dve. Omenjeni sklep smatramo za bojno napoved, zato prosimo vse tiste lesne delavce, ki ne marajo spremeniti svojega prepričanja, naj nam v tem boju pomagajo. Prepričani smo. da bodo vsi sociali* stično misleči lesni delavk odklonili nov Ust in bodo zahtevali »Delavca« ki ima socialistično amsterdamsko smer. Tisti temni elementi, ki v organizaciji lesnih že cele mesece vztrajno ruje-jo in iščejo vzroka, da bodo upravičili razkol, ki ga zavestno pripravljajo, naj pa vedo. da kazen ne bo izostala. Tudi tisti, ki mislijo, da javnost ne bo zvedela, kako so gospodarili z denarjem Strokovne komisije, ko so jo imeli še v rokah, se zelo motijo. Tudi, če bi se Jim posrečilo zamašiti »Delavcu« usta, (kar se jim pa pod nobenim oogoiem ne bo) bi se vendar še našel kak časopis, potom katerega bomo te »ekonome« razkrinkali čim bo preiskava končana. Vkljub vsem mahinacijam smo trdno uverjenl. da bo prihodnji strokovni kongres do dobrega razčistil to meglo, če pa ne bo. si bodo Da morali delavci samim sebi pripisati, če bodo imeli še nadalje kozle za vrtnarje. Danes je pa že gotovo, da se noben pošten človek ne bo pustil voliti v one odbore, kjer bodo sodelovali taki ljudje. Kongres amerikanskih strokovnih organizacij. (Weltwirtschaftliche Korrespondenz.) Zveza ameriških strokovnih organizacij (American Federation of Labour) je imela v letošnjem poletju v mestu Cincinnati svoi kongres. Zastopanih je bilo 110 strokovnih skupin med njimi tudi iz Kanade. Število članstva te federacije je padlo skoraj za 22% in znaša sedaj 3,195.635. (883.105 članov manj ko leta 1920.) Vzrok za padanje članstva navajajo veliko brezposelnost, ki vlada v Ameriki. Največ članstva so zgubile sledeče stroke: strojniki, delavci v ladjedelnicah, tekstilni delavci, živilski in transportni delavci. Sklepi tega kongresa so dokaj reakcionarni. Zahtevo po socializaciji železnic je kongres ovrgel, zahteval pa je od vlade naj še bolj omeji priseljevanje tujcev v Ameriko. Manjšina delegatov je predlagala resolucijo za priznanje sovjetske Rusije, Resolucija je propadla. Isto tako je propadel predlog za preuredbo organizacije do strokah (kakor imamo pri nas). Glede odprave ponižujoče industrijske spijonaže do vladnih detekUvih je kongres izjavil »željo«, naj vlada potom posebnega pravilnika tem detektivom predpiše delokrog. Kongres je tudi sklenil. da ostane federacija še dalje strogo ločena od vsake politične stranke. Tega bi ne bilo treba, kajti znano ie dejstvo, da zasleduje ta federacija politiko po vzorcu meščanskih strank. Skoro gotovo bo pri novemberskih volitvah za predsednika republike gospod Gomper priporočal podpiranje meščanske demokratske stranke. Kongres je dalje zahteval odpravo zakona. ki prepoveduje truste in kartele, ker izrabljajo ta zakon v prvi vrsti proti delavslfvti 13affe te zahteval te tfottgffci ponovno uzakonjenje zakona v varstvo otrok, katerega ie najvišji sodni dvor proglasil kot ustavi nasprotujočega in torej neveljavnega. Sploh se je v Ameriki udomačila navada, da proglaša najvišji sodni senat vse socialne zakone kot neveljavne, češ, da nasprotujejo duhu ustave, * ' Zadnji čas bi bil, da tudi ameriško delavstvo pomladi svoje organizacije. Ljudje, kakršen je Gompers, ne žive več s časom, temveč merijo vsak dogodek po tem, kakor je bilo »nekdaj«. V Ameriki živi preko 40 milijonov industrijskih delavcev. največja strokovna organizacija pa šteje samo 3 milijone članov. Že te številke jasno govore, da nekaj ni v redu. Organizacija, ki se v takih razmerah' ne razširi, temveč še pada. je v svoji no« tramosti gnila, To gnilobo je treba izrezati. četudi boli, organizacija pa bo ozdravela. se pomladila, prilagodila se novemu času in s tem bo pritegnila tudi široka mase delavstva k svojim akcijam. Ce pa sprejema kongres take resolucije, kakor jih je sprejela ta, potem se za tako organizacijo pač nihče ogrevati ne more. Amerika Je po svoji razviti industriji najbolj zmožna, pričeti s socializacijo. « takimi starokopitnimi organizacijami pa tega cilja ne bo nikdar dosegla Našim čitateljem bo znano dejstvo, da je ta federacija izstopila iz amsterdamske internacionale. Kot vzrok za to je navedla preveliko revolucionarnost naše internacionale. .......*... 1 1 ——————imm——e n, n,,—* Strokovno gibanje. Znižanje plač v Angliji In Avstraliji, Angleški delavci, četudi najboljše organizirani. so bili tekom zadnjih šest mesecev prisiljeni sprejemati zniževanje plač. Angleške strokovne organizacije so izmed naijjačjih organizacij na svetu. Vkljub vsej tej svoji moči se niso mogli ubranitL znižanju plač, kajti upoštevati so morali razmere tudi izven Anglije, od katerih je v veliki meri odvisna industrija Velik« Britanije. Izučenim delavcem enajstih' različnih industrij so znižali plače od 1. junija 1921' do Junija 1922 za povprečno 25%. V tem povprečnem znižanju plač pa so vključeni' premogarji. ki prejemajo 25% manj nega pretečeno leto, železničarji 16% manj, delavci v bombažnih tkalnicah 33% majaj la v tkalnicah volne 40% mani Plače so znižane še veliko bolj naw vadnim delavcem, posebno v ladjedelnic ški industriji. Plače se znižajo tudi v angleških kolonijah. posebno v Avstraliji, kjer so bih to poletje delavci raznih strok v stavki1 proti znižanju plač. Ekonomska kriza, ki je zadela Zedtej njene države in evropske dežele v prvf polovici leta 1922., se je pričela čutiti vi! Avstraliji šele letošnje poletje* Brezposelnost je splošna. Brezposelnost v Angliji §e ni poneha« la. pač pa zadnji čas zopet narašča. Eko-i nomski ustroj Anglije je drugačen od one« ga v Združenih državah, in angleška in« dustrija je mnogo bolj odvisna od tujih; trgov kakor ameriška. Anglija je odvisna od izmenjavanja blaga in sirovin z drugimi deželami, medtem, ko imajo Zedinjene države vse potrebščine doma. Ker ima Anglija močno delavsko sfranko ni mogla iti vlada preko problema brezposelnosti tako brezobzirno kakor ameriška vlada Angleška vlada je porabila v pomoč brezposelnih od premirja sem 58,843.460 funtov šterlingov, kar znaša v ameriškem denarju eno miliardo tristo milijonov dolarjev. To sicer ni odpravilo bede. ampak je bila pomoč, ki je vsai nekoliko olajšala .mizerijo brezposelnih delavcev. Razen centralne vlade so pomagale brezposelnim tudi občine in delavske organizacije. Razno. Ruska revolucija je gotovo najbolj zapleten problem, kateri giblje današnjo človeško družbo. Da se ustvarja v Rusiji nekaj novega, velikega, tega se zavedajo pač vsi. Nihče pa ne more povedati, kaj bo iz tega. nihče ne ve, kakšne cilje bo ta revolucija dosegla. Najhujše pri celi stvar' je pa dejstvo, da menda res ni v zapadni Evropi nikogar, ki bi razumel rusko dušo. tako pa tudi v Rusiji sodijo Evropo skozi svoja očala. Drug drugih ne morejo razumeti, zato je ta strašna razcepljenost v delavskih vrstah. Današnji podlistek bo marsikomu odprl oči, da bo šele zvedel da pravzaprav o Rusiji nič ne ve. Našim čitalcem priporočamo naj ga pazno prečitajo. Napredovanje strokovnih organizacij na Poljskem. Poljske strokovne organizacije, ki so priključene Amsterdamu, so štele 31. decembra 1921 — 365.190 članov. S tem. da so se priključile vse židovske organizacije in one iz Vile. je na-rastlo število članov do 31. avgusta 1922