lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 9. decembra 2011
letnik LXIV • št. 95 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
NOVE NAROČNIKE S
Hfrnr irrill3'/.....J
TERME
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajenH
Vim bmlcm ¿tàjmhga Wmka, poiiuiaicm Radia, Ptuj
paiiorttiM patâwjeM zekm pïyétêtt, pmzttíMi (kcmbe/v 1m md bož& itt, ¿tečno- novo- Ma!
Štajerski
Šport
Športno plezanje
• Mina v zbirko dodala še dva naslova
O Stran 11
Spodnje Podravje • Prihajajo dobri možje
Otroci bodo pridni ves december
Miklavž, prvi od treh prijaznih in dobrih decembrskih mož, je že obiskal pridne otroke in jih obdaril.
Osrednje mestno miklavže-vanje je bilo 5. decembra na Mestnem trgu. Pripravila sta ga MO Ptuj in Nadžupnija sv. Jurija. Otroci so Miklavžu in županu MO Ptuj Štefanu Čelanu obljubili, da bodo pridni ves december, da bodo tako dobili še darila Božička in dedka Mraza. Ob tej priložnosti je polno zažarela tudi mestna praznična okrasitev, ki je letos bogatejša kot prejšnja leta. Na Mestnem trgu so postavili tudi pravo smreko, ki jo je daroval Mirko Kotnik iz Krčevine pri Vurber-gu, po izteku prazničnih dni pa jo bo podaril za kurjavo eni od družin, ki potrebuje pomoč. V torek, 13. decembra, se bodo v četrtnih skupnostih MO Ptuj pričele prireditve v sklopu Veselega decembra, skupaj jih bo 21, vključno z lutkovnimi predstavami, ki jih že tradicionalno pripravljajo v Vrtcu Ptuj in na katerih bo letos obdarjenih 1109 otrok.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Aikido m Na Ptuju mojster aikida
O Stran lS
Destrnik • Jezni občani zahtevajo zbor krajanov
Komu se plačuje vnaprej...
Naslovna misel je bia le ena izmed vročih pripomb, ki jih je bilo slišati konec minulega tedna na srečanju 70 prizadetih in razočaranih občanov Destrnika, katerega namen je bil, da zberejo dovolj podpisov, s katerimi bodo od župana Franca Pukšiča lahko zahtevali sklic zbora občanov. Razlog je v odločbah za plačilo priključnine na novo zgrajen kanalizacijski sistem, ki je za Destrničane precej dražja kot po drugih občinah. Destrnik je zaključil gradnjo cevnega razvoda kanalizacije (brez čistilne naprave) v nekaj vaseh in občani Janežovcev, Janežovskega Vrha, dela Vintarovcev in Destrnika so začeli dobivati odločbe za plačilo priključnine.
O Stran 3
Foto: SM
Radojka Čeh: „Odločbe so v nasprotju z odlokom; občina jih bo lahko izdala šele takrat, ko bo dobila uporabno dovoljenje za kanalizacijski sistem!"
PARADA 2011
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12.2011, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC
in TOMAŽ VRHOVNIK TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN
DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER
Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI
Ans. MIRA KLINCA
ALFI NIPIč
Ans. ŠTRK
RUDI ŠANTL
Ans. KATRCA
Harmonikarski orkester
VUJECI Ans. EKART ter Luka in Pepi
T1AGER
■ FTROOVINI
iOSTRO
■*Pt|dx.l..Ri*wlUlsU.2aOP«|
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
Pred prodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj in center Jager Ptuj Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
Ptuj • Nadaljevanje zgodbe o kinu kaže drugo plat
Potrebna bo tudi svetniska prevetritev
V novembrskem gradivu za sejo mestnega sveta je Stranka mladih - Zeleni Evrope pri pobudah in vpraSanjih priložila pobudo, ki se nanaSa na stanje v Mestnem kinu, na upravljanje z objektom in dejavnost, ki jo tam izvaja Center interesnih dejavnosti. Ta naj ne bi bila takSna, kot se prikazuje v medijih.
Pod pobude, ki so jim priložili dopis o uničenju arhiva Mestnega kina (podpisal ga je nekdanji direktor Mestnega kina in likvidacijski upravitelj Srečko Šneberger), se je v imenu svetniške skupine Stranke mladih - Zeleni Evrope prvi podpisal Robert Križanič, ki pa ni mestni svetnik. Takrat v naglici nihče od strokovnih služb ni opazil, da dopis nima »pravega podpisa«. Napako so še isti dan popravili, tako da se je podpisal pravi svetnik, Dejan Klasinc.
Svetniki so te dni tudi že prejeli pisni odgovor na pobude (v okviru gradiva za 13. sejo mestnega sveta, ki bo 12. decembra). Ta je precej skop glede na vse kritike, ki prihajajo od Stranke mladih - Zeleni Evrope. Skupaj sta ga pripravila Maja Erjavec (MO Ptuj) in Aleksander Kraner, direktor CID-a. Na vse očitke o zanemarjanju zgradbe, pomanjkljivem
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Pogled v sporno omaro ...
vzdrževanju, sanaciji strehe, nepotrebnih nakupih materiala in opreme (med drugim elektronske prodaje vstopnic, ki pa je nujna, da lahko s projekti konkurirajo na razpisih za evropska sredstva), o dezinfekciji kanalov ogrevanja in hlajenja (ki ni bila opravljena, kar je škodljivo za zdravje obiskovalcev in hujša kršitev sanitarnih standardov) v CID-u od-
December brez blišča
Kljub pravljičnosti, ki jih vsakič prinesejo decembrske lučke, je v letošnjem decembru pravzaprav pravljičnega zelo malo. Čas, ki nam je v prejšnjih letih postregel s kopico veselja in zabav v pričakovanju novega, sedaj trosi same črne scenarije.
V teh dneh se je Slovenija zadolžila za novo milijardo, finančni trgi zaznavajo Slovenijo kot bankrotirano državo. Če ne bomo uspeli vzpostaviti nadzora nad financami in uravnotežiti proračuna, bomo dobili »vlado« od zunaj. Napovedi za leto 2012 so vse prej kot vzpodbudne, tisti, ki se zavedajo stanja, govorijo o črnih scenarijih, o minimumu novih delovnih mest, velike investicije pa so farsa za naivneže, ker ni denarja, pravijo, za bankrotirance pa še posebej ne. Vir optimizma v EU je izvoz, pravijo v evropskih zbornicah, vprašanje pa je, koliko se bo realiziral glede na gospodarsko nestabilnost in glede na to, da politika, vsaj slovenska, ne reagira pravilno na probleme.
Za izhod iz krize bodo potrebni ostri ukrepi, ti pa bodo prinesli val nezadovoljstva, ljudje bodo šli na ulice. Formula je znana: dvig DDV na 22 odstotkov, petodstotno linearno zmanjšanje javne porabe, »prepoved« referendumov o javnih financah in vladanje z železno roko, ne oziraje se na sindikalne proteste.
Dvajset let po osamosvojitvi so se slovenska pričakovanja o drugi Švici izjalovila kot milni mehurčki. Slovenski politiki pa še naprej sadijo rožice in se ograjujejo v svojih vrtičkih. Kdaj se bodo streznili in se začeli zavedati odgovornosti, ki jo imajo na svojih položajih, do katerih so prišli na podlagi ljudskega glasu? V teh zaostrenih razmerah bi se morali zavedati, da šale ni več, da je stanje preresno, da bi bila lahko v ospredju samo kupčkanja zaradi volilnega izzida in delitev ministrskih sedežev. Pravzaprav bo strankarske programe potrebno na nek način zamrzniti in sprejeti novega, ki vodi iz krize, da bo malo podalpsko deželo lahko ščasoma ponovno zajel optimizem, brez katerega prihodnosti ne bo.
Majda Goznik
govarjajo le, da izvajajo manjše vzdrževalne posege in da so v nekdanjih pisarnah skoraj brez sredstev opremili glasbeni studio, v katerem prostovoljec iz Francije z mladimi Ptujčani snema in ustvarja glasbo. Ocenjujejo, da je projekt dobro sprejet, ob glasbenih talentih pa naj bi aktivirali tudi filmsko in oblikovalsko nadarjene mlade Ptujčane.
Več je zapisanega o vsebini, ki se izvaja v Mestnem kinu in je kvalitetna pridobitev mesta, saj tudi povečan obisk kaže na dober program. V povezavi z drugimi objekti na Ptuju, na-
menjenimi za delovanje mladih, so vzpostavljeni pogoji za razvoj novih programov, vključno z idejami za razvoj podjetništva in širše ustvarjalnosti mladih, pri čemer sledijo smernicam, ki jih postavlja Urad za mladino, poudarjajo. CID trenutno deluje tudi kot konzorcijski partner v projektu Slovenska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih. Gre za triletni projekt, ki ga vodi Evropski kulturni in tehnološki center Maribor.
Trudijo se po najboljSih močeh
Kot pravi direktor CID-a Aleksander Kraner, se po najboljših močeh trudijo upravljati tako z objektom Mestnega kina kot tudi na programskem področju, da bo Hiša ustvarjalnosti mladih zaživela po pričakovanjih in da bo ponujala programe za mlade. Iz proračuna so za objekt kina zagotovljeni materialni stroški v višini 30 tisoč evrov, celotni stroški, vezani na objekt, pa znašajo skupaj 49,6 milijona evrov; razliko CID pokriva iz prihodkov od prodaje vstopnic. Letošnji
največji strošek je bilo plačilo storitev kinooperaterja Damijana Šnebergerja v obdobju od januarja do konca septembra letos, ko so mu na podlagi naročilnice plačevali dva tisoč evrov mesečno, ker niso obnovili pogodbe oziroma se niso uspeli sporazumeti glede višine njegovega plačila. V tem znesku naj bi bila zajeta tudi vzdrževalna dela, za katera naj bi odgovarjal oziroma jih izvajal, pojasnjuje Kraner. Od oktobra letos plačujejo za kinooperaterja veliko manj. Drugi največji strošek predstavljajo najemnine za filme, ki presegajo 12 tisoč evrov, skoraj 4500 evrov znašajo stroški ogrevanja, tekoče vzdrževanje opreme jih stane skoraj 2400 evrov, elektrika pa dobrih 1800 evrov.
V odgovoru na »očitke« iz vrst Stranke mladih - Zeleni Evrope, ki si je prizadevala za to, da bi v objektu Mestnega kina nastala ptujska mladinska hiša, ni nič zapisanega glede dogodkov v zvezi z arhivom nekdanje družbe Mestni kino, ki naj bi končala v kontejnerjih. Nesporno dejstvo je, da je bila omara z arhivom »nedo-
takljiva«, saj ni bila predmet prenosa upravljanja, kar je tudi zapisano v pogodbi, ki sta jo 22. decembra 2008 podpisala ptujski župan Štefan Čelan in direktor CID-a Ptuj Aleksander Kraner. Slednji v celoti zavrača kakršnokoli izločanje gradiva iz te omare ali da bi arhiv končal v kontejnerjih. Gradivo so le zložili in obrisali prah. Nekdanji direktor Mestnega kina Srečko Šneberger namreč trdi, da je bilo v omari za pet tekočih metrov gradiva od leta 1946 do leta 2009, po prevzemnem zapisniku ZAP pa naj bi ga bilo za dva tekoča metra, šele odbira pa je pokazala, koliko je arhivskega. Ponovno poudarja, da bi na njegov poziv oziroma prošnjo arhivski delavci morali vstopiti v Mestni kino in si arhiv ogledati ter odločiti o nadaljnjih ukrepih. Odločno tudi zavrača trditve, da ni bilo zakonske podlage za nadzor nad arhivskim gradivom Mestnega kina; gre za skrb in vest, ki bi jih pri tem morala voditi.
Glede na to da ima pričujoča zgodba globoke korenine in kaže na nekatere nerazčiščene odnose in zamere med akterji, je razprava o problematiki in dejavnosti Centra interesnih dejavnosti Ptuj na eni od sej mestnega sveta več kot umestna. MO Ptuj bo morala dati odgovor tudi glede samega vzdrževanja objekta kina, saj je CID verjetno finančno premajhen za takšne posege, kot jih ta objekt, ki je po vrhu še kulturni spomenik, zahteva.
MG
Ptuj • Nove pridobitve in varčevanje v zdravstvu
Varčevanje - a ne na račun bolnikov
V Zdravstvenem domu Ptuj so certifikat kakovosti ISO 9001/2000 pridobili v letu 2007. Od takrat do danes so uspešno prestali že peto presojo, zadnjo pred kratkim, na kar so izjemno ponosni.
Kot pravi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, je
certifikat neke vrste jamstvo, da jim bo tudi v letu 2012, ki bo eno najtežjih doslej, saj bo zdravstvena pipica še bolj priškrnjena, uspelo izpeljati programe dela in uporabnikom zagotoviti zdravstveno varstvo, kot so ga bili deležni doslej. Aneks, s katerim je vlada zdravstvu predpisala varčevanje, jim odteguje med 60 in 70 tisoč evrov, zaradi česar bo še posebej na udaru dežurna služba. Denar se jim jemlje za nazaj, za obdobje od aprila. Ukrepov varčevanja uporabniki naj ne bi čutili.
Direktorica poudarja, da se bodo potrudili po najboljših močeh. Gre pa za izjemno težko stanje, s katerim se bo moral spopasti celoten menedž-ment v slovenskem zdravstvu. Rešitev za nastalo situacijo je v drugačnem načinu dela, zmanjšali pa bodo tudi število zaposlenih v urgentni dejavnosti. Povečali naj bi učinkovitost dela, s čimer pa se ne
sme zmanjšati dostopnost do zdravstvenih storitev, saj mora ta ostati celo večja ob nižjih sredstvih, navaja vlada v predpisanih varčevalnih ukrepih. Število zdravnikov naj bi ostalo nespremenjeno, prerazporedili naj bi ostali kader.
Čeprav tudi leto 2011 ni bilo najboljše za slovensko zdravstvo, jim je v ZD Ptuj uspelo izboljšati opremljenost in pridobiti nekatere nove aparate za izboljšanje diagnostike ter izboljšati vozni park za prevoz bolnikov oziroma patronažno službo. Tako so bogatejši za ultrazvok v službi nujne medicinske pomoči, ki je prilagojen tudi za delo na terenu. Zanj so plačali okrog 19 tisoč evrov, ki so jih zagotovili sami. Obnovili so tudi prostore laboratorija in nujne medicinske pomoči ter sanitarije v zobozdravstvu. Za potrebe zobozdravstva v ambulanti na Hajdini so kupili nov zobozdravstveni aparat. V dispanzerju za ženske oziroma ginekološki službi so bogatejši za ultrazvok in
ginekološko mizo. Vozni park patronažne službe se je izboljšal za dve novi vozili, eno je že v uporabi, drugo je na poti. Uredili pa so tudi prostore za vzgojno dejavnost in dispanzerja za mentalno zdravje.
V ZD Ptuj so zadovoljni, ker se izboljšuje tudi kadrovska slika pri zdravnikih. Zaposlili so dva specializanta iz družinske medicine in specialista splošne medicine, enega splošnega zdravnika pa v Domu
upokojencev na Ptuju. Na specializaciji je ortodont, zaposlili so tudi tri nove zobozdravnike, dva pa bodo zaposlili v letu 2012.
Pomemben prispevek k večji kakovosti dela in aktivnemu pristopu pri oskrbi pacientov, še preden zbolijo, pa so referenčne ambulante, ki so jih v ZD Ptuj pričeli uvajati 1. junija, v prihodnjem letu pa načrtujejo še nove.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan: „Največji rez bo pri dežurni službi."
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Jezni občani zahtevajo zbor krajanov
Ve se, komu se plačuje vnaprej ...
Naslovni stavek je bil le ena izmed vročih pripomb, ki jih je bilo slišati konec minulega tedna na srečanju 70 prizadetih in razočaranih občanov Destrnika, katerega namen je bil, da zberejo dovolj podpisov, s katerimi bodo od župana Franca Pukšiča lahko zahtevali sklic zbora občanov. Razlog je v odločbah za plačilo priključnine na novo zgrajen kanalizacijski sistem, ki je za Destrničane precej dražja kot po drugih občinah.
Foto: SM
Prizadeti občani (skupno se jih je zbralo preko 70) so ogorčeni nad odločbami, s katerimi se jim je v skladu z odlokom odmeril zelo visok prispevek za priključitev na kanalizacijo, ki pa sploh še nima čistilne naprave. Zupanu bodo predlagali sklic zbora krajanov, kjer bodo skušali najti boljšo rešitev.
Po ostalih občinah še z enotno priključnino
Večina spodnjepodravskih občin je tako kot Destrnik sprejela nove odloke o merilih za plačilo komunalnega prispevka, katerega del je tudi plačilo priključnine na kanalizacijsko omrežje. Njena višina se izračunava po posebni formuli in je različna za vsakega občana, saj je vezana na velikost njegove nepremičnine, različna pa je lahko tudi od občine do občine. V vseh preostalih občinah pa so se občinski sveti kljub sprejemu odloka s sklepom odločili, da naj bo priključnina enaka za vse občane, ki že imajo hiše.
Župan Gorišnice Jože Kokot, kjer je kanalizacijski sistem že zgrajen in trenutno v poskusnem obratovanju, je povedal, da je priključnina 1000 evrov za že obstoječe objekte, medtem ko se za novograditelje upošteva odlok o komunalnem prispevku. Plačilo je možno na obroke, brez pogojevanja občine, pogodbe pa so sklepali proti koncu gradnje sistema ob znanem datumu začetka poskusnega obratovanja.
Zelo podobno je v občini Dornava, kjer priključnina znaša 1300 evrov, prav tako je možno obročno odplačevanje brez zahtevka občine po kakšni garanciji. Za novogradnje se upošteva odlok o komunalnem prispevku, po katerem novograditelji poravnajo vse prispevke, ne le priključnino na kanalizacijo. Direktor občinske uprave Viljem Mar je na naše vprašanje, ali občina res lahko zahteva plačilo prispevka od občanov šele po pridobljenem uporabnem dovoljenju, zatrdil, da je to res, da pa je praksa občin večinoma takšna, da se z občani dogovorijo za plačilo enotnega prispevka že nekaj prej ter jim tako omogočijo plačevanje na več obrokov.
Destrnik je zaključil gradnjo cevnega razvoda kanalizacije (brez čistilne naprave) v nekaj vaseh in občani Janežovcev, Janežovskega Vrha, dela Vinta-rovcev in Destrnika so začeli dobivati odločbe za plačilo priključnine. „Taktika izdaje odločb je bila odlična: občani so jih dobivali po gručah po posameznih vaseh, ne vsi naenkrat. Če bi jih prejeli vsi naenkrat, bi bil revolt popoln," je povedal Branko Matjaž. Zaradi visokih cifer (te znašajo od najmanj 300 v enem primeru do 4000 in več evrov zgolj za priključek na kanalizacijo) se je kar precej občanov pritožilo, a praktično vse pritožbe je občinsko vodstvo zavrnilo kot neutemeljene. Drugi so obupali in podpisali pogodbo za plačilo ali pa še čakajo, kaj bo.
Vsi zbrani prizadeti občani so sicer enotnega mnenja, da je priključnino treba plačati, in se temu ne nameravajo izmikati, vendar bi višina lahko bila nižja, taka, kot je recimo v sosednjih občinah, kjer se giblje okoli 1000 evrov in je enaka za vse ljudi, za kar bi bil dovolj ustrezen sklep občinskega sveta. Če pa že to ne, bi lahko vsaj znižali faktor, ki izračunava vrednost priključ-nine, in se tako nekoliko razbremeni občane.
Za obročno odplačilo občini morajo zastaviti nepremičnino
„Ob teh visokih stroških priključitve, ki jih danes marsikdo ne zmore kar tako, je težav še več. Tisti, ki ne morejo v enem znesku poravnati recimo 500, 1000, 2000 ali še več evrov, imajo možnost odplačevati občini na obroke, vendar le pod pogojem, da dovolijo vpis občine na svoje imetje v
zemljiški knjigi, pri čemer morajo sami plačati stroške notarja, in ko izplačajo znesek, še stroške izbrisa iz ZK! Upam si trditi, da takega primera v Sloveniji ni najti nikjer! Zdi se, da je tale prispevek in njegovo pobiranje namenjeno zdaj le nujnemu polnjenju občinske blagajne," je povedal Vladimir Vindiš.
Prizadeti so sicer skušali najti skupen jezik, a so na občini naleteli na nerazumevanje. „Naš župan zelo dobro ve, koliko nas je nezadovoljnih, v javnosti pa govori, da o naših pritožbah ne ve nič in se sprašuje, zakaj se ne pogovarjamo z njim. To je licemerstvo, on je tisti, ki se noče pogovarjati! Tudi tisti, ki so plačali, so nezadovoljni. Žalostno je, da se moramo na tak način braniti pred lastnim županom in občinskim svetom! Naše pritožbe sprejemajo s posmehom, češ, takšen je odlok. Kdo pa sprejema odloke? In zakaj imajo lahko druge občine po dva- ali trikrat nižje prispevke?! Od občinskega sveta bi pričakovali, da za nas čim bolje poskrbi, ne pa da nas izžema s takimi odločbami ... Vemo, da bomo morali plačati
prispevek, ampak lahko bi bil človeški, kot je v drugih občinah, in ne s takšnimi pogoji, da moraš zastaviti nepremičnino za obroke?! Namesto da bi bila občina servis občanov, kot je to drugod, smo pri nas občani očitno servis občini," je jezno zažugala Majda Kunč-nik in se pri tem še spraševala, ali se župan sploh zaveda, kdo je mali človek, če se že naokoli hvali, da skrbi za malega človeka: „Malemu človeku je danes težko ali nemogoče plačevati 100 evrov obroka za kanalizacijo, kaj šele karkoli drugega, ker ima komaj za kruh!"
Če ni uporabnega dovoljenja, se prispevka ne more zahtevati!
Če je eno vprašanje medčloveških odnosov, je drugo zakonodaja, ki jo je treba spoštovati. Na to je opozorila Ra-dojka Čeh, ena od dveh občanov, ki je zaradi (sporne) občinske odločbe sprožila spor na mariborskem upravnem sodišču. Kot je povedala, se je tudi sama najprej pritožila na občino, a je bila zavrnjena.
Rezultat njene in še nekaterih pritožb je bila nekoliko spremenjena vsebina naslednjih odločb, ki so jih kasneje dobivali občani, to pa je bilo tudi vse. Tako imajo Destrničani v rokah različne odločbe, sama pa se je odločila za tožbo, vzroke pa pojasnila tako:
„Prvo, kar je, so naši prispevki previsoki! Zato zdaj poskušamo doseči sklic zbora krajanov, na katerem bomo predlagali spremembo tistega določila v odloku, s katerim bi znižali ta prispevek, da bi bil sprejemljiv. Drugič: ko so bile prve odločbe izdane, so bile spisane tako, da so pravno nevzdržne! Ne vzdrži, da moraš znesek, ki ti je določen, plačati pred priključitvijo na komunalni sistem, in hkrati, da ga moraš plačati v 15 dneh, sicer sledijo zamudne obresti. To dvoje je v nasprotju. In taka odločba je po ZUP-u (Zakon o upravnem postopku) nična. Jaz sem se na to pritožila in naslednje izdane odločbe so bile že brez te vsebine.
Naslednja zelo sporna zadeva je ta: po občinskem odloku je posebej poudarjeno v 12. členu, kdaj občina sme in lahko izda odločbo o komunalni dolžnosti. To bo lahko izdala šele takrat, ko bo dobila uporabno dovoljenje za kanalizacijski sistem, ki mora biti torej kompletno zgrajen, narejen tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje!"
Čehova ob tem še opozarja: „Mi smo danes še zelo daleč od poskusnega zagona, tudi zato, ker se sploh še ne ve, kdaj bo zgrajena nova čistilna naprava, na katero se bo sistem lahko priključil! Kako bo kanalizacija dobila uporabno
dovoljenje, če ne more obratovati, ker nima čistilne naprave?! Bodo cevi same sebi namen do nadaljnjega?! Za naš sistem ni še niti gradbenega dovoljenja! To je danes ključni problem! Vse te izdane odločbe so nezakonite, ljudje pa so prestrašeni zaradi 15-dnevne-ga roka in zamudnih obresti. Jaz sem tistim, ki so me vprašali, svetovala, da naj varčujejo na svoji banki, ker enkrat bo prispevek treba plačati, ampak šele, ko bo občina imela vse potrebne dokumente."
Čehova je še dodala, da bi se vsemu temu lahko izognili, če bi bilo več razumevanja in pogovora: „Če bi občina poslušala ljudi in razumela njihovo stisko, bi tudi mi reagirali drugače in bi bilo drugače. Tudi mi bi razumeli finančno stisko občine, če obstaja, in bi se lahko dogovorili za obročno odplačevanje na način, kot so to uredili drugod. Če pa nas nočejo slišati in se pri tem izgovarjajo na zakone in odloke, smo bili prisiljeni narediti enako! V našem odloku zelo jasno piše, da se pogodbe z občani izvedejo pol leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kanalizacijo. In če občina zdaj zahteva od nas plačilo, potem nasprotuje lastnemu odloku in s tem krši zakon!"
Občino iz istega razloga toži tudi Milan Burina, ki mu je občinsko vodstvo prav tako zavrnilo pritožbo. Stroški takse za tožbo so stali 423 evrov, kar je danes za marsikoga nemalo denarja in od tod izvira pojasnilo, zakaj se več občanov za tožbo ni odločilo. Tako Čeho-va kot Burina sta prepričana, da bosta tožbo dobila, saj jo temeljita na sprejetem odlo-
ku. Če imata prav, bo občina Destrnik v hudih škripcih, saj bodo padle vse odločbe ...
Cenejša lastna čistilna naprava kot priključitev?!
Očitno pa odločbe za plačilo prispevka, ki so sicer najbolj razburile prejemnike, niso edina težava destrniške kanalizacije. Nemalo zbranih je namreč povedalo, da naj bi bila sama izgradnja tudi precej vprašljiva s strokovnega in tehničnega vidika, najmanj dve hiši - če ne več - pa bosta za normalno funkcioniranje kanalizacije morali kupiti in vzdrževati črpalko: „Torej, zdaj bom zelo drago plačal pri-ključnino, moj strošek je tudi vod do hiše, kupiti moram črpalko, jo vzdrževati, plačevati elektriko za njeno delovanje, plačeval bom še kanalščino ... In če elektrike kdaj ne bo, bom našel hišo v dreku?! Kje je tu logika?!" Slišati je bilo še, da naj bi bili kanalizacijski in vodovodni vodi postavljeni zelo blizu skupaj, daleč pod standardom, ki se zahteva.
Kar nekaj prizadetih občanov si je tudi izračunalo, da bi bil zanje cenejši nakup individualne čistilne naprave, ki stane okoli 2000 evrov, kot pa priključitev na kanalizacijski sistem, v katerega pravilno izvedbo marsikdo dvomi in ni malo tistih, ki se bojijo, da ne bo funkcioniral, kot bi moral. Seveda pa se bo to lahko pokazalo šele takrat, ko bo zgrajena čistilna naprava, za katero pa nihče natančno ne ve, kdaj bo; kot zadnji datum se omenja leto 2017 ...
Ogorčenje prizadetih občanov je res veliko, besed na račun neprimernega odnosa direktorja občinske uprave in župana do njih je bilo izrečenih nič koliko. Vse skupaj pa je pravzaprav zakuhala večina svetnikov, ki je odlok o komunalnem prispevku potrdila v takšni obliki, kot se zdaj izvaja. Sicer bi pa tudi destrniški občinski svet vso težavo lahko rešil tako kot ostale občine: sprejeli bi sklep, po katerem bi morala gospodinjstva z že postavljenimi hišami plačati enako priključnino (recimo 1000 evrov), Odlok pa bi veljal za novograditelje, ki itak morajo plačati najrazličnejše prispevke pred začetkom gradnje. Res je, da je nekaj občanov na račun izvajanja odloka plačalo nekaj manj, vendar je teh bolj malo; večina jih mora plačati več. S tem pa se seveda nateka več denarja v občinsko blagajno ...
Ptuj • Roman Glaser o prihodnosti perutninarstva
Letos z okoli 260 milijoni evrov prometa
Generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je letošnje poslovanje družbe in skupine kljub neuspelemu poskusu dokapi-talizacije in visokim cenam vhodnih surovin ocenil kot dobro. Še bolj optimističen pa je bil v oceni prihodnosti, saj naj bi se po raziskavah potrošnja perutninskega mesa konstantno zviševala.
Letošnje leto bo Skupina PP po Glaserjevih besedah zaključila pri dobrih 260 milijonih evrov, predvsem na račun povečanja obsega proizvodnje. Prvič bodo v PP tudi presegli mejo 80 milijonov kilogramov predelanega perutninskega mesa. Glaser je tudi prepričan, da družba ne bo poslovala z izgubo, ampak z dobičkom, ki naj bi se gibal okoli milijona evrov. Razlog za nižji dobiček je seveda deloma v vsesplošni gospodarski krizi, precej višji pa so za PP tudi stroški vhodnih surovin: koruze, pšenice in soje. »Osnovne surovine so se v zadnjem letu podražile tudi za 100 odstotkov in tako so se letos naši stroški na tej
postavki zvišali za dobrih 14 milijonov evrov.«
PP sicer danes prodaja svoje izdelke v 22 državah, svoje proizvodne obrate pa ima v štirih državah, in sicer v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji, v treh državah (Makedoniji, Avstriji in Romuniji) pa ima tudi svoje prodajne družbe. Okoli 60 odstotkov proizvodnje še vedno predstavlja meso perutnine, 40 odstotkov pa ostali gotovi in polgotovi izdelki. Največ, kar 57 odstotkov PP prodaja na trgu jugovzhodne Evrope (Balkan), 29 odstotkov na slovenskem trgu, preostalih 14 odstotkov pa na trgih držav EU.
Po Glaserjevih besedah nameravajo v prihodnje nove trge iskati tudi na drugih kontinentih, ne le v EU: »Trendi napovedujejo, da se bo potrošnja perutninskega mesa na globalnem nivoju še povečevala. Dejavniki, ki vplivajo na pozitiven trend, pa so med drugim v ekonomiki pridelave perutnine, saj je za pridelavo kilograma perutnine potrebno manj kot 1,8 kilograma krme, kar je veliko manj kot pri pridelavi rdečega mesa. K ugodnejši dinamiki predelave pripomore tudi nižja obremenitev okolja, ki je pri govedoreji kar 34,6 kilograma CO2, pri perutnini pa le 4,7 kilograma.«

Foto: SM
Roman Glaser: »Po napovedih analitikov se bo potrošnja perutninskega mesa do leta 2025 skoraj podvojila.«
Danes potrošnja perutninskega mesa v Evropi dosega 20 kilogramov na prebivalca,
Letos bo PP prvič v svoji zgodovini presegla mejo 80.000 ton proizvedenega perutninskega mesa; razmerje med pridelavo perutninskih izdelkov (polgotovimi in gotovimi jedmi, klobasami itd.) in perutninskega mesa pa je 40 : 60.
Ptuj • Slovo v društvu upokojencev
Olga Radej - tajnica več kot 30 let
V sredo, 30. novembra, je bila v prostorih Društva upokojencev Ptuj na Potrčevi krajša slovesnost, na kateri so se uradno poslovili od dolgoletne tajnice društva Olge Radej, ki je svoje delo opravljala več kot 30 let.
na tem področju je leta 2009 prejela najvišje priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije - naj prostovoljka leta. Kljub temu da je za njo že osmi križ, Olga pravi, da še ne
misli kaj kmalu odnehati. Dokler ji bo zdravje služilo, bo vedno našla dovolj časa, volje in energije za katero od svojih upokojenskih aktivnosti.
-OM
do leta 2025 naj bi narasla na 35 kilogramov, predvsem na račun zmanjšanja potrošnje govejega mesa. Evropski proizvajalci perutninskega mesa, ki jih je prek 31.000, proizvedejo letno 12 milijonov ton izdelkov, zaposlujejo okoli 673.000 ljudi in imajo 107 milijard evrov prihodkov.«
»Glede na podatke analitikov prihodnost naše branže ni zaskrbljujoča,« je še povedal Glaser in poudaril, da je PP vseskozi odgovarjala na trende, hkrati pa ustvarjala tudi nove, pri čemer pa vse
poslovanje temelji na kakovosti, varnosti in sledljivosti: »Zdrava, varna in kvalitetna hrana je najpomembnejši imperativ našega poslovanja od njive naprej. Tako imenovane divje moke ne uporabljamo že več kot 20 let, v naših krmnih mešanicah ni nobenih antibiotikov, prav tako ne uporabljamo nobenih stimulatorjev rasti kot nekateri drugi proizvajalci. Zaradi integriranega procesa pridelave živil od njive do vilice, je naš potrošnik lahko absolutno varen.«
SM
Foto: M. Ozmec
Za več kot 30-letne aktivnosti v Društvu upokojencev Ptuj se je Olgi Radej zahvalil predsednik Valter Pliberšek.
V imenu vodstva društva upokojencev Ptuj ter njenih najožjih prijateljev in sodelavcev se je za več kot 30-letno aktivnost vedno nasmejani Olgi od srca zahvalil predsednik Valter Pliberšek ter ji v spomin in skromno zahvalo za njeno vsestransko aktivno delo izročil šopek s praktičnim darilom.
Ob obujanju spominov na skupna leta je vidno ganjena Olga Radej hudomušno povedala, da je za nekdanjega in dolgoletnega predsednika društva upokojencev Jožeta Sotlerja delala celih 36 let. Pred tem je namreč bil njen direktor tudi v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne. Rada se spominja svojih prvih dni v društvu upokojencev, kamor se je včlanila takoj po upokojitvi leta 1985. Sicer pa se z velikim spoštovanjem spominja tudi vseh drugih predsednikov, ki jim je služila kot tajnica društva: Andreja Fekonje, Frančka Simoniča,
Voja Veličkoviča, Slave Šarc in Valterja Pliberška.
»Ni mi žal za nobeno minuto, ki sem jo prebila v društvenih prostorih. Rada sem delala z ljudmi in za ljudi, pogrešala vas bom, vse po vrsti,« je ganjena povedala Ra-dejeva.
A prenehanje funkcije tajnice društva še zdaleč ne pomeni njenega slovesa od društva upokojencev. Kot dolgoletna prostovoljka je obljubila, da bo še naprej vodila plesno skupino upokojencev: »Že več let se dobivamo vsak prvi četrtek v prostorih gostilne pri Deta centru, kjer obujamo spomine ob glasbi za vse generacije, ob starih in sodobnih plesih ter veselem druženju. Res vsi radi prihajamo, nekateri celo iz Slovenj Gradca in Idrije.«
Olga Radej je rekorderka med slovenskimi prostovoljci, saj vodi skupino za samopomoč med starejšimi že enajsto leto. Za svoje izjemne zasluge
Miklavž pri Ormožu • Folklorno-gledališka večera
Na Miklošof večer in Miklošovo
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu in Kulturno turistično društvo Miklavž pri Ormožu sta pripravila dva zaporedna folklorno-gledališka večera, posvečena praznovanju praznika sv. Miklavža, ki sta dvakrat napolnila telovadnico tamkajšnje šole, v kateri se je zbral ves kraj.
Petkova prireditev je nosila naslov Na Miklošof večer in je prikazovala dogajanje v treh družinah na vasi na miklavžev večer. Ta večer so nastopili FS Metla in FS Podkev iz KTD Miklavž pri Ormožu, FS Klasek in FS Drobtinice iz OŠ Miklavž pri Ormožu, FS Tinje, FS Vinko Korže iz Cirkovc, FS Rej iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, FS Leščeček KUD Slavko Osterc iz Veržeja, FS Untrca iz Svetega Tomaža in etnološka skupina iz Zgornje Ložnice Lo-žniške ufarce. Po različnih zapletih so družine le pričakale sv. Miklavža s parklji.
Sobotna prireditev pa se je dogajala na samo miklavževo pred davnimi časi. V vasi je bil sejem in otroke je od pouka močno vleklo med kramarske stojnice. S svojim nastopom so dogajanje pričarali FS Klasek in FS Drobtinice iz OŠ Miklavž pri Ormožu, FS Zrnca iz VVZ Miklavž pri Ormožu, FS Spominčice iz OŠ Rogaška Slatina,
FS Števanovci iz Madžarske, FS Metla in FS Podkev iz KTD Miklavž pri Ormožu ter učiteljica
Ana Pevec. Organizatorji so na oder
postavili izjemen plesno-glas-beno-gledališki spektakel, ki je zahteval veliko angažmaja vseh sodelujočih in mentorjev.
Obisk je bil zares dober in
tudi košek s prostovoljnimi prispevki za nakup oblek za male in velike folkloriste je bil ob koncu večera dodobra poln.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Mali folkloristi so poželi velik aplavz.
Foto: SM
Destrnik • Pogovor z novim - starim poslancem
SLS naj bo opozicija
Eden izmed poslancev z najdaljšim stažem v državnem zboru je nedvomno Franc Pukšič. Tudi na tokratnih volitvah je prejel zadostno podporo, da bo poslansko klop grel že peti mandat. To pa pomeni, da se poslavlja od županske funkcije, saj ta dva položaja po novi zakonodaji nista več združljiva.
Kaj meni o svojem slovesu od županovanja, je Pukšič že povedal, tokrat pa je ponovno spregovoril o tem, kaj po njegovem mnenju zmaga Zorana Jankoviča predstavlja za Slovenijo. A medtem ko je pred nekaj tedni vztrajal, da koalicija z Jankovičem ne pride v poštev, tokrat teh vrat ni povsem zaprl.
Francu Pukšiču je ljudstvo zaupalo že peti mandat v državnem zboru. Štirikrat je kandidiral na listi stranke SDS, pred časom pa je prestopil v SLS. Mnogi so bili mnenja, da njegov izstop iz stranke Janeza Janše pomeni konec njegove politične poti, zato mu petega poslanskega mandata marsikdo ni prisojal, češ da ljudje težko razumejo in sprejemajo politične prehode. A politik brez dlake na jeziku je ljudi prepričal tudi na prvih predčasnih volitvah. V osmi volilni enoti je prejel 17,99 odstotka, to je 2371 glasov. Skupaj ima stranka SLS v državnem zboru šest poslanskih sedežev.
Kako ste zadovoljni z izidom volitev?
»Zelo zadovoljen sem, da so meni in Slovenski ljudski stranki (SLS) volivci namenili toliko glasov. Vidi se, da je SLS v vzpenjanju, saj na vsakih volitvah dobi večji procent glasov. Glede na to, da sem skoraj po-peteril rezultat SLS od zadnjih parlamentarnih volitev, sem z rezultatom še kako zadovoljen. Vidi se, da moj odhod iz SDS ni bil zato, da bi okrepil svojo pozicijo. Z nekaterimi stvarmi se že prej nisem strinjal, nekatere med njimi pa so se pokazale nesprejemljive tudi za ljudi. Vesel sem, da sem v SLS; to je stranka, ki jo želim sograditi tudi naprej, do tistega mesta, ki si ga zasluži v Evropi in svetu.«
Stranka se je v zadnjih mesecih močno okrepila in dosegla presenetljivo dober rezultat. Ste to pričakovali?
Francu Pukšiču so volivci zaupali že peti mandat v državnem zboru.
»Absolutno smo. Še pred dvema letoma je stranka precej slabše kotirala, a s trdim delom na terenu in v parlamentu smo se okrepili in dokazali, da se dobro delo in poštenost cenita.«
Pripisujete tudi sebi zasluge za boljši položaj stranke?
»Sam sebi jih ne morem pripisovati, so pa to dokazali volivci. Zelo sem srečen, da so mi zaupali tako veliko število glasov.«
Destrnik je dal precejšnjo podporo tudi stranki Zorana Jankoviča. Kako komentirate ta rezultat, upoštevajoč dejstvo, da ste vi osebno bili močno proti njegovi izvolitvi?
»Odkrito povedano, bil sem presenečen, da je lista Janko-viča dobila toliko glasov v naši občini in na širšem Štajerskem. Vprašam se, kaj je Jan-kovič naredil za naš razvoj oziroma kaj ljudje pričakujejo, da bo naredil. Menim, da so premalo resno upoštevali, da je Zoran Jankovič veliko naredil, ko je bil direktor Mercatorja,
prav zase in svoje sinove.«
Kako pa komentirate njegovo zmago na državni ravni?
»Čestitam mu k zmagi, dejstvo pa je, da je zmagal v ljubljanskih volilnih okrajih. Zmagal je zato, ker Štajerska ni izkoristila svoje državljanske pravice, saj smo šli na volitve bistveno manj kot v Ljubljani.«
Pred časom ste vehemen-tno trdili, da sodelovanja v koaliciji z Jankovičem ne bo. Danes je ta možnost odprta. Bo SLS koalicijski partner v novi vladi?
»Naš predsednik Radovan Žerjav je povedal, da v tem trenutku nobene možnosti ne izključujemo, ampak moje osebno stališče ostaja nespremenjeno. Verjamem, da bo takšno stališče obveljalo tudi po seji organov stranke.«
Vi bi torej raje SLS videli v opoziciji?
»O tem odločajo organi stranke. Osebno pa mislim, da bo odločitev v skladu z mojim osebnim stališčem.«
Z vidika koristi za voliv-
ce pa bi najbrž lahko več naredili v koaliciji. Ali ne bi bilo smiselno poiskati kompromisa in poskusiti sodelovati?
»Prepričan sem, da bi Slovenija potrebovala koalicijo, v kateri bi sodelovale SLS, SDS in NSi. V takšni koaliciji bi lahko delali skupaj s komerkoli iz levice, bodisi s Pahorjem, Desusom ... To bi bilo zame sprejemljivo.«
SDS ste kljub svojemu izstopu iz te stranke videli v koaliciji. Je torej njihov rezultat za vas razočaranje?
»Na državni ravni ne more biti zadovoljen noben politik z desne strani, ker so vsi pričakovali relativno zmago SDS in koalicijo strank, ki sem jih omenil.«
Čemu pa pripisujete poraz SDS? Ankete so jim kazale odlično, izid volitev pa je bil zanje frapanten.
»To bo vprašanje za njih. Delno pa sem odgovoril že prej, ko sem pojasnil, zakaj sem odšel iz te stranke. Resnično sem zadovoljen, da sem v SLS dosegel več kot odličen rezultat.«
Tudi zaradi vaše izvolitve je SDS v našem okraju izgubil nekoliko poslanskih sedežev. Kako to komentirate? Relativno malo poslancev imamo v tem mandatu iz naše regije.
»To ni več moja stvar, ampak stvar SDS. V tem mandatu imamo na našem območju v državnem zboru mene kot poslanca SLS, dr. Darka Jazbeca iz Ptuja, ki je na listi Zorana Jankoviča, iz Haloz Branka Mariniča iz SDS, skratka vsak volilni okraj vendarle ima enega poslanca.«
Izvolitev za poslanca pomeni prenehanje funkcije župana, saj sta ti dve funkciji po novi zakonodaji nezdružljivi. Ob dnevu potrditve mandatov v državni zbor vam avtomatsko preneha mandat župana.
»Osebno mislim, da je ta zakon protiustaven. Kolikor sem informiran, se pripravlja njegova presoja na Ustavnem sodišču. Kaj bo to pomenilo, ne vem. Če bo zakon obveljal, pa bo prišlo do nadomestnih volitev župana v občini Destr-nik.«
Kdaj naj bi Destrnik torej dobil novega župana?
»Po moji oceni nekje marca.«
Dženana Kmetec
Svet je majhen
Volilni pogled od znotraj
Tako kot je veljalo v preteklosti za mlade generacije, da so morale domovini za nekaj časa pomagati s služenjem v vojski, sem se konec oktobra odločil, da bom tudi jaz prispeval nekaj svojega časa in znanja lepi domovini na sončni strani Alp. Ker spadam v generacijo, ki ji ni bilo več treba zakonsko braniti domovine pred zunanjim sovražnikom, sem se odločil, da jo bom branil prostovoljno pred samo seboj in se aktivno vključil v volilno kampanjo. Po tehtnem razmisleku o morebitnih posledicah, potencialnih rešitvah, o kompatibilnosti s svojim prepričanjem in poštenostjo ljudi, s katerimi bi moral sodelovati, sem izbral »konja«.
V nekaj urah sem bil na fronti, v prvi vrsti. Postal sem in strelec in tarča vseh možnih napadov, a sem preživel in danes lahko opišem, kako je izgledala zadnja volilna kampanja skozi oči glavnih igralcev.
Najprej moramo odmisliti časovni faktor. Kot nam je že sam Einstein pojasnil, je to izredno relativen faktor, še bolj relativen pa postane v volilni kampanji. Če vodja stranke in kandidati niso že vnaprej dobro pripravljeni, je izredno težko nekoga nadgrajevati z informacijami ali preoblikovati glede na dogajanja, ki se izredno hitro vrstijo. Vsaka minuta šteje, vsaka ura je zlata ura in vsako soočenje je lahko odločilno za končni rezultat. Čas ne obstaja, ker ga ni dovolj. Odločitve so hitre in se lahko velikokrat spremenijo v kratkem obdobju. Politiki morajo postati prilagodljivi glede na izzive, ki prihajajo s terena, in seveda pripravljeni na katero koli novost. Glavno in edino pravilo volilne kampanje je Murphyjev zakon: »Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.« Če stranka načrtuje zborovanje na prostem, bo zagotovo deževalo. Nekdo iz štaba bo pozabil dvigniti pri tiskarju majice z napisom stranke, ime kandidatov bo narobe črkovano na največjem plakatu na prizorišču in transparenti bodo zamujali. Dobra organizacija kampanje je umetnost in najpomembnejši faktor je skupinski duh. Pri tem lahko brez težav poudarim, da se letos ni izkazala prav nobena stranka. Vsi politični voditelji so skušali v zadnjem mesecu personalizirati podobo stranke in so pozabili na ekipno delo.
Mediji so letos odigrali glavno vlogo pri izbiri zmagovalca. Slovenski narod ima rad samo dve kategoriji človeštva: preminule heroje ali živeče mučenike. Zmagalje Zoran Jan-kovič, ki so ga mediji natančno sesekljali zaradi spornega »finančnega življenja«, a kar je še pomembnejše, zmagal je človek, ki sta ga pred leti Milan Kučan in Gregor Golobič jasno nagovarjala, da bi prevzel vodenje mestne občine Ljubljane in kasneje, ko bo napočil pravi trenutek, države. Scenarij se je zgodil natančno tako, kot je bilo določeno v letu 2006.
Lahko bi rekli, da ni nič novega pod soncem, vendar bi lagali. Novosti je ogromno. Janez Janša je vodil izredno apatično kampanjo. Pasivno je čakal na zmago in postal že drugič zaporedoma poraženec. V normalni stranki bi to pomenilo takojšnji odstop vodje, ampak prostovoljni odstop z vrha stranke je v naši državi težko doživeti. Tudi medijski svetovalci SDS-a bi morali priznati svojo krivico pri pripravljanju kampanje, ki je temeljila na kazanju programske knjižice v javnosti, zaradi česar so kandidati omenjene stranke izpadli v javnosti kot privrženci Mao Zedonga.
Radovan Žerjav, predsednik Slovenske ljudske stranke, je izjavil, da bi morali vse javnomnenjske hiše zapreti zaradi gromozanskih napak pri napovedovanju rezultata. Javno-mnenjske ankete so bile v resnici glavno orodje levice, da je prišla do zmage. Tako imenovana »stara garda« zelo dobro ve, kako mobilizirati levico: treba je pokazati, da ima Janša ogromno prednostpred vsemi drugimi tekmeci do zadnjega dneva, ter dodati, da bo na volitvah ogromna udeležba. Takšne informacije umirijo »desnico« in do konca mobilizirajo levico. Deluje. Rezultat je znan: veliki mučenik Jankovič je zmagal.
Laris Gaiser
OTROCI TRIGLAVA
BREZSKRBNI V IGRI, POVEZANI Z NARAVO
Obnavljamo 5 otroških igrišč! Bo vaše med njimi? Otroška igrišča predstavljajo pomemben del okoljske ureditve vsake skupnosti. Tu se otroci seznanjajo z okoljem, krepijo svoje spretnosti in se socializirajo. Otroška igrišča so srce vsake soseske, kjer se srečuje večina njenih prebivalcev. A da izpolnijo vse svoje vloge in naloge, morajo biti urejena in varna. Ker sta skrb za varnost in prihodnost družbe pri Zavarovalnici Triglav eni od poglavitih nalog, smo se
odločili, da bomo soseskam in skupnostim pomagali urediti otroška igrišča po sodobnih standardih. Prav zato objavljamo razpis, s pomočjo katerega bomo izbrali tista igrišča, soseske in skupnosti, ki si prenovo najbolj zaslužijo. Poznate tudi vi igrišče, ki potrebuje prenovo? Udeležite se razpisa - in pomagajte izboljšati svoje bivanjsko okolje z novim prostorom za igro in druženje. Razpisne pogoje boste našli na spletnem mestu www.triglav.eu/otroci.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
Cirkulane • Še ena cesta v zasebni lasti
Po zasebni cesti v cerkev in na pokopališče
Prav neverjetno je, koliko „občinskih" cest je v resnici v zasebni lasti posameznikov; o eni takšnih, ki se je zaenkrat končala precej neprijetno za del občanov, smo pred nedavnim poročali iz Vidma; s popolnoma enako situacijo, a kot kaže s precej boljšo rešitvijo, se srečujejo tudi v centru Cirkulan.
Foto: SM
Pogled na zasebno Štumbergerjevo cesto, ki mimo hiše lastnika (tik ob cesti na levi strani) vodi do cerkve in dalje do cirkulan-skega pokopališča. Kakšen bo dogovor med občino in lastnikom, zaenkrat še ni jasno, vendar vsi vpleteni verjamejo v mirno in za obe strani zadovoljujočo rešitev.
Asfaltirana cesta, ki v strogem središču občine vodi v hribček mimo cerkve sv. Barbare do pokopališča, je namreč urejena na zemljišču v lasti domačina Boruta Štumbergerja. Pa ne le cesta, tudi del pobočja, cerkvenega stopnišča in celo spomenik žrtvam je postavljen na njegovi zemlji. Štumbergerjevi že desetletja živijo v hiši tik ob tej cesti, v neposredni bližini cerkve.
Lastnik želi zaščitno ograjo
Na srečo, kot je bilo zelo jasno razumeti Boruta Štumber-gerja, o kakšni zapori ceste ali drugem nagajanju občini in občanom niti ne razmišlja: „Vsa leta je bila ta cesta v upo-
rabi za vse občane in tako bo ostalo tudi naprej. Nikoli nismo in ne bomo delali težav. Morate pa me razumeti, da je hudo neprijetno živeti tik ob tej cesti, po kateri se ob mašah, pogrebih in drugih slovesnostih, pa tudi sicer valijo trume ljudi. Ker v svojem domovanju in na dvorišču nimamo nobene zasebnosti več, predlagam, da nam občina v zameno za uporabo ceste in ostalega zemljišča uredi zasebno parkirišče in postavi zaščitni zid oz. ograjo," je nedolgo tega občinskemu vodstvu predlagal prizadeti lastnik Štumberger in še pojasnil, da z županom Janezem Jurgcem išče rešitev za neprijetno situacijo že od same ustanovitve občine.
Njegove zahteve oziroma predloge, kako rešiti situacijo, je s človeškega vidika povsem
lahko razumeti; gotovo nikomur ne bi bilo prijetno, če bi mu lahko vsak mimoidoči pogledal dobesedno v krožnik tako zunaj kot znotraj hiše, pri
čemer vsi mimoidoči pravzaprav hodijo in vozijo po njegovi lastnini ...
Tudi občinski svetniki so bili enotnega mnenja, da bi
bilo zaplet treba nekako rešiti, vendar so se ob predlogu Štumbergerja spraševali, ali ni protizakonito, če bi občina iz proračuna financirala izgradnjo zasebne ograje in ureditev parkirišč. Milan Žumbar je tako predlagal, naj se zadeve rešijo tudi s pravnoformalne-ga vidika; naj občina plača vse odmere in naj se reši še vprašanje lastništva ceste.
Odkup dela zemljišča ne pride v poštev
Toda Štumberger na prodajo dela zemljišč ne pristaja pod nobenim pogojem. „Glej-te, govorim vam, da nismo in ne bomo delali težav okoli uporabe ceste. Ne bomo pa se niti pogovarjali o možnosti
prenosa lastništva. Edina opcija v tem primeru je, da odkupite popolnoma vse, s hišo vred!"
Tega seveda občina ne namerava narediti, zato bodo očitno iskali ustrezen kompromis za obe strani še naprej. Tudi župan Janez Jurgec priznava, da bi bilo najbolje stanje razrešiti z odkupom in razmejitvijo parcel, vendar pa, kot rečeno, lastnik na to možnost ne pristaja.
„Vseeno sem prepričan, da bomo v prihodnje s strpnostjo in mirnim dogovorom uspeli najti rešitev v tej smeri, da ugodimo predlogom gospoda Štumbergerja v zameno za to, da vknjižimo služnostno pravico za cesto."
Dejstvo je namreč, da sedanji lastnik zemljišč verjetno res ne bo preprečeval uporabe ceste, težko pa je napovedati, kako bodo ravnali bodoči lastniki ... In tudi občina bi za svoj vložek v zaščito zasebnosti Štumbergerjevih želela kakšno trdnejše zagotovilo za nadaljnjo občo uporabnost ceste, kot je le dana beseda sedanjega lastnika.
SM
i
Desenci • Po letih čakanja na občinsko obljubo
S prostovoljno akcijo do nove strehe
Spor med destrniškim občinskim vodstvom in PGD Desenci okoli lastništva in s tem povezane prenove vaško-gasilskega doma, ki se je vlekel lepo število let, se je letos jeseni končno zaključil tako, da je občina pred leti pridobljeno lastništvo dela skupnega objekta vrnila gasilskemu društvu. Člani društva skupaj s krajani so v teh dneh že zaključili z nujno potrebno prenovo ostrešja.
Če na kratko povzamemo zgodovino dogajanja: pred skoraj osmimi leti je takratno vodstvo PGD Desenci lastništvo vaško-gasilskega doma s pogodbo predalo v roke občini s pogodbeno zavezo, da bo občina poskrbela za povečanje sedanje dvorane in za posodobitev stavbe. Gre za skupen objekt, v katerem je vaški in gasilski dom. S projektom prenove, ki so ga pripravili v vodstvu občine, pa ne krajani ne gasilci niso bili zadovoljni. Po letih brezplodnih poskusov dogovora, saj do kompromisa nikakor ni prišlo, so se v PGD Desenci odločili zahtevati lastništvo dela objekta nazaj s pojasnilom, da je bila pogodba sklenjena zaradi obnove, ki se ni zgodila, zato je pogodba pravzaprav nična. Zahtevo za razveljavitev pogodbe ozi-
roma za vračilo lastništva so člani PGD preko odvetnice na destrniško občinsko vodstvo poslali že v prvi polovici leta, jeseni pa so z zahtevo tudi uspeli, saj jim je župan Franc Pukšič (brez nepotrebnega tožarjenja po sodiščih) lastništvo objekta vrnil. Hkrati so gasilci od občine dobili tudi glavnino kritine za novo ostrešje in takoj zatem so se popolne rekonstrukcije tudi lotili.
»Res je, da smo glavnino ostrešja dobili od občine, ki pa ga je pred tem dobila iz naslova zavarovalnine po hudi toči leta 2008. Takrat je bila streha hudo poškodovana, sami pa smo že tisto leto poskrbeli za največje luknje. Seveda pa zatekanja vode v celoti nismo mogli preprečiti. To je rešeno šele zdaj, v teh
dneh, ko smo s prostovoljnimi akcijami sami, večinoma gasilci, pa tudi krajani so pomagali, prekrili celotno ostrešje v velikosti dobrih 230 kvadratnih metrov. Tako se je še enkrat pokazala izjemna solidarnost in dobrodelnost naših krajanov in gasilcev. Praktično vsi so nesebično pomagali pri prenovi, pač vsak na svoj način, kakor je lahko. Poleg tega je bilo treba dokupiti še del kritine, ker je ni bilo dovolj, ves les, saj smo na novo naredili tudi leseno konstrukcijo z zračnim mostom, in tudi ves kleparski material. V delo je bilo vloženih prek osemsto prostovoljnih ur, vsak dan pa se je na strehi zbralo po 20 ali celo več prostovoljcev. Zdaj je objekt pod dobro streho, zamakanja več ne bo, seveda pa bo treba prenoviti še prostore,« je hitro akcijo prenove na kratko povzel predsednik PGD Desenci Anton Žampa.
Po besedah gasilcev bo za začetek nujno potrebna menjava oken, Žampa pa ob tem dodaja: »Dejstvo je, da je vaški dom navsezadnje last vseh občanov Destrnika, tudi občine, in ta je dolžna poskrbeti za obnovo. Seveda se bomo za pomoč pri nadaljnji obnovi poskušali dogovoriti z občinskim vodstvom, ki zadnjih deset let na objektu ni naredilo ničesar. Ob zamenjavi oken je nujna še nova izolacija, prav tako je treba zamenjati tudi zastareli sistem ogrevanja. Radi bi pač malo posodobili objekt, da bo
uporaben za občane. Upamo, da se bo občina odzvala. Če pa ne, pa bomo pač morali staviti zgolj na sebe. In če je društvo doslej preživelo več kot 80 let, bo menda preživelo še naprej in dočakalo čas, ko bomo
Biotehniški center Naklo je v sodelovanju z Zavodom za turizem Kranj konec novembra organiziral tekmovanje v izdelovanju adventnih venč-kov, na katerem so se minuli mesec pomerili dijaki iz Slovenije in Hrvaške. Sodelovalo je šest ekip bodočih cvetličarjev, v vsaki ekipi pa sta bila po dva tekmovalca:eden je izdeloval venček iz svežega cvetja, drugi pa iz suhih naravnih materialov. Ves potrebni material so tekmovalci dobili na tekmovalnem mestu, ostalo pa je bilo prepuščeno njihovi domišljiji. Ker je bil material, ki so ga imeli na razpolago, presenečenje, so ideje padale kar na tekmovanju samem. Za posamezni venček so imeli tekmovalci na razpolago 75 minut.
„Pod spretnimi in ustvarjalnimi rokami dijakov so nasta-
imeli občinsko vodstvo, ki bo imelo posluh tudi za naše potrebe.«
Desenškim gasilcem sicer, vsaj zaenkrat, ne kaže ravno dobro; z letošnjim letom jim je bilo namreč precej znižano
jali čudoviti izdelki, tako da je imela strokovna komisija priznanih mojstrov floristike Ivo Uršič, Janez Seliškar in Josip Fajfar zelo težko delo," je pojasnila mentorica dijakov Biotehniške šole Ptuj Jerica Kor-par. Pod njenim mentorstvom sta tekmovala dijaka tretjega
tudi sofinanciranje iz občinskega proračuna za redno delovanje: »Res je, da imamo nižje sofinanciranje kot prejšnja leta, sredstva tako zadostujejo le za najnujnejše oziroma za redno dejavnost ob podpori občanov, za kakšne naložbe in redno vzdrževanje objekta pa nikakor nimamo dovolj denarja,« je še potrdil Žampa, a zaenkrat se vsi skupaj strinjajo, da bodo vztrajali. Predvsem pa bodo v kratkem proslavili uspešno izvedeno prenovo ostrešja ...
SM
letnika izobraževalnega programa cvetličar Anja Hiržin in Matej Erjavec. Matej je na tekmovanju zmagal, saj je izdelal najlepši adventni venec iz svežega cvetja. Ekipno pa sta se dijaka uvrstila na drugo mesto.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Člani PGD Desenci so ob veliki pomoči krajanov popolnoma prenovili ostrešje na vaškem domu, v kar so vložili kar nekaj denarja (za nakup lesa in kleparskega materiala) ter preko 800 prostovoljnih delovnih ur.
Ptuj • Nov uspeh dijakov Biotehniške šole
Najlepši adventni vencek
Adventni venčki te dni krasijo naše domove. Barve, oblike in modele izbiramo po lastnem okusu, tisti, ki jih izdelujejo, pa se trudijo narediti kar se da zanimive izdelke.
petek • 9. decembra 2011
Godspodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	7
Kidričevo • Prvi dan praktičnega prikaza poklicev
Talum potrebuje poklicni kader
Da bi mladim olajšali odločanje o nadaljnjem šolanju in izbiri poklica, so minulo soboto v kidričevskem Talumu pripravili prvi dan praktičnega prikaza poklicev in predstavitev dela v treh proizvodnih obratih.
Vodja kadrovske službe Ta-luma Darja Vodušek Vtič
je bila zadovoljna, saj se je njihovemu povabilu na dan praktičnega prikaza poklicev odzvalo okoli 50 šolarjev višjih razredov osnovnih šol in njihovih staršev ter ravnateljici OŠ Kidričevo in Hajdina Alenka Kutnjak in Vesna M. Lorbek. Poudarila je, da je v Talumu še vedno največ zaposlenih s poklicno izobrazbo, najpogostejši poklici, ki jih potrebujejo, pa so mehaniki in strojniki, obdelovalci kovin, elektrikarji in metalurgi, ekonomisti in administratorji, kemiki, gradbeniki, monterji
ter razni drugi poklici na področju cestnega prometa.
Nevsakdanjih gostov je bil vesel tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki jim je v pozdravnem nagovoru v sejni dvorani zaupal, da bodo v bodoče potrebovali še več kadrov, ki so vezani na tehnične poklice. Po drugi strani je menil, da ljudje vedo premalo o tem, kaj v Talumu sploh počno, da to že dolgo ni več neka stara tovarna, ampak tovarna z najsodobnejšo tehnologijo in opremo tudi v evropskem merilu ter v skladu z vsemi okoljskimi standardi. Kot je poudaril Drobnič, se
Foto; M. Ozmec
Učence in njihove starše so popeljali na ogled Talumovih proizvodnih obratov - v livarno, proizvodnjo rondel in servise.
med 27 proizvajalci aluminija v Evropi po tehnologiji uvrščajo na drugo mesto.
„Prepričan sem, da smo dober kolektiv, ki ve, kaj dela in kako, saj smo okoljsko osveščeni in posodobljeni. Vsaka tretja pločevinka, ki jo vzamete v roke, je iz Taluma, vsak šesti avtomobil znamk Volkswagen ali Audi je narejen iz kidri-čevskega aluminija, v mnogih hladilnikih znanih proizvajalcev so naši izparilniki. Vse to dokazuje, da smo s svojimi proizvodi v evropskem prostoru zelo prepoznavni. Glede na to, da je v trenutni situaciji delo velika vrednota, se mi zdi
poklicno osveščanje osnovnošolcev zelo pomembno," je dejal Drobnič.
V spremstvu Talumovih sodelavcev so učence in njihove starše popeljali na ogled treh proizvodnih obratov: v livarno, obrat za proizvodnjo rondel in servisne delavnice, kjer so jim pokazali, kaj in kako delajo posamezni poklicni delavci, v nekaterih delih so se lahko tudi sami preskusili, odgovarjali pa so tudi na številna vprašanja obiskovalcev. Povedali so jim tudi, da v Ta-lumu nudijo mladim številne priložnosti, od kadrovskih štipendij za dijake in študente do omogočanja ogleda podjetja za osnovne in srednje šole, Talumovi strokovnjaki nudijo tudi pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog, poleg dela v proizvodnji v okviru redne prakse nudijo v poletnih mesecih možnosti za počitniško delo mladih v proizvodnji.
-OM
Sarajevo, Breza • PP BH z novimi proizvodi
Nova linija paštet
Prvi dan decembra je vodstvo Perutnininega povezanega podjetja v Bosni in Hercegovini (Perutnina Ptuj BH) na priložnostni novinarski konferenci javnosti predstavilo nove živilske izdelke - novo linijo paštet v treh okusih, ki so v teh dneh že na trgovskih policah.
Prve nove paštete se bodo najprej prodajale zgolj na trgu Bosne in Hercegovine, nato pa načrtujejo izvoz tudi na tuje trge. Kot so poudarili odgovorni, gre za zdrave in varne prehranske izdelke iz obrata Mesto okusov, ki vsebujejo največji delež mesa, za obogatitev okusa pa so upora-
bili izključno naravne sestavine in začimbe.
»V Perutnini Ptuj BH smo zadovoljni z doseženimi rezultati, saj z njimi utrjujemo primat najpomembnejšega pridelovalca živil v perutninskem sektorju,« je med drugim povedal Mladen Andric, direktor podjetja Perutnina Ptuj BH
in dodal, da so v zadnjih treh letih z izvedbo strateških projektov nadgradili poslovanje na trgu, v prihodnje pa bodo vlagali tudi v razvoj asortima-na ponudbe, še bolj intenzivni razvoj trga in v nadgradnjo izvoznih kapacitet. Mesto okusov sicer trenutno pripravlja 42 različnih perutnininih
Foto: Dialog
Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser in direktor Perutnine Ptuj BH Mladen Andric sta predstavila nova živila - paštete v treh okusih.
živil, med njimi tudi Poli klobaso.
Poslovanje Perutnine Ptuj BH sta tako Andric kot generalni direktor in predsednik
uprave PP Roman Glaser ocenila kot uspešno, saj je podjetje uspelo uresničiti vse pomembne naložbe in okrepilo svoj položaj na trgu. Glaser je
ob tem še poudaril, da Skupina Perutnina Ptuj po intenzivnih naložbah v pridelovalne in predelovalne zmogljivosti na trgu BiH ter v trženjske aktivnosti nadaljuje z modernizacijo procesov pridelave v sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost). Tudi v BiH je celotna proizvodnja in priprava živil organizirana tako kot v Sloveniji; proizvodnja temelji na dveh podjetjih, in sicer na podjetju Klaonica PPS v Srbu ter na podjetju Mesto okusov v Brezi.
Perutnina Ptuj pa je vzpostavila tudi lastne valilnice, lastni bakteriološki in kemijski laboratorij, lastno veterinarsko službo in lastno distribucijo v neprekinjeni hladilni verigi.
SM (vir: Dialog)
Ptuj • Edinstvena frizerska prireditev na Ptuju
Kreacije, ki mejijo že na umetnost
Mestno gledališče Ptuj, ki svoj oder posoja tudi za druge kulturne dogodke, najpogosteje za kulturo oblačenja, je 26. novembra doživelo nadgradnjo še z enim vrhunskim dogodkom, in sicer inspirativnim seminarjem striženja in oblikovanja las, ki je povezal Hairclub Fenos Aleksandra (Saša) Fenosa ob njegovi 20-letnici uspešnega delovanja in Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico delovanja.
Ptujski frizerski mojster Sašo Fenos, ki si že od vsega začetka prizadeva, da bi ptujsko in slovensko frizerstvo šlo v korak s svetovnimi trendi, pri čemer ima posnemovalce oziroma zveste prijatelje v t. i. frizerski uniji kreativnosti, ki jo ob njem sestavljajo še Fridžo, Smiljan in Tine, je skupaj z njimi pripravil zanimiv navdihujoč frizerski dogodek. Potrudili so se s prikazom slikovitega kolaža različnih barvnih stilov, barvnih kombinacij in dolžine las, ki so temeljili na preciznem geometričnem striženju in prostoročnem stajlingu. V svojih predstavitvah so predstavili najnovejša spoznanja in trende na področju njihovega dela, tehnike, ki se najbolje obnesejo pri delu v frizerskih salonih, ob tem
pa tudi zahtevne kombinacije
tehnik, ki pa že posegajo v polje umetnosti, da bi tako tudi
frizerstvo postavili na višji nivo vizualne umetnosti. Svojih pet minut so na seminarju
dočakali tudi mladi frizerji z
vseh koncev Slovenije, ki so se predstavili s po dvema mode-
loma frizur. Sašo Fenos je pohvalil njihovo kreativnost. Ptuj je 26. novembra zago-
tovo doživel vrhunsko frizersko prireditev, ki se je ne bi sramovali niti v mestih, ki prisegajo na frizersko tradicijo in sodijo v sam svetovni vrh na tem področju. Hvalevredno je, da so že uveljavljeni frizerski mojstri k sodelovanju povabili tudi mlade, ki šele začenjajo svojo pot, in Srednjo šolo za oblikovanje Maribor -oddelek za frizerje, ki se je v soboto prav tako predstavil na Ptuju in požel navdušenje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Frizerski inspiratorji Sašo, Fridžo, Smiljan in Tine so 26. novembra zasedli ptujski gledališki oder.
Navdušili so tudi mladi frizerji in dnje šole za oblikovanje Maribor
ob njem oddelek za frizerje Sre-(na fotografiji).
Zavrč • Razgibana predpraznična seja sveta
Prihodnje leto v proračunu dobrih 2,5 milijona
V občini Zavrč so se na zadnji seji v četrtek, 1. decembra, posvetili predvsem novemu načrtu zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov, vsebini proračuna za prihodnje leto, v katerem naj bi zbrali okoli 2,5 milijona prihodkov, ter predstavitvi nove generacije prostorskega načrtovanja v občini.
Poslovni načrt za izvajanje varstva okolja na območju občine Zavrč je svetnikom predstavila tričlanska delegacija ptujskega podjetja Čisto mesto: poleg Igorja Maho-riča in Kristjana Lovrenčiča še Anita Vrabič. (Ker smo sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat že predstavili, o tem ne pišemo podrobneje.) Čeprav naj bi na leto opravili 17 odvozov več kot do sedaj, se cena naj ne bi spremenila. Ekološki otoki naj bi ostali tudi v prihodnje, vendar le za zbiranje stekla in morda za odpadke turistov, sicer pa naj bi zanje tudi v bodoče skrbelo Čisto mesto.
Na vprašanje kako je s plačilom odvoza komunalnih odpadkov, smo slišali odgovor, da bodo tisti, ki bioloških odpadkov ne bodo kompostirali in so zato naročili posebno posodo zanje, morali njihov odvoz plačevati posebej, in sicer okrog 5 evrov po posodi. Med drugim smo slišali tudi to, da je bilo ravnanje z odpadki v letu 2010 na območju završke občine uspešno, saj so zbrali skoraj 16 ton ločenih frakcij in odpadne embalaže, poleg tega pa še dobrih 188 kg nevarnih frakcij.
V proračunu 2012 dobrih 2,5 milijona evrov
Brez bistvenih pripomb so svetniki soglašali z osnutkom in predlogom proračuna občine Zavrč za leto 2012, v katerem načrtujejo 2.524.160 evrov skupnih prihodkov ter 3.109.390 evrov skupnih odhodkov. Med osrednjimi občinskimi investicijami je dokončanje kanalizacije v naseljih Goričak in Hrastovec, izgradnja pločnikov v Zavrču, posodobitev ekoloških otokov ter modernizacija nekaterih lokalnih cest. Za izvajanje vseh občinskih investicij načrtujejo pridobitev evropskih in državnih sredstev, poleg tega pa naj bi najeli še dolgoročni bančni kredit za okoli 460.000 evrov.
Največ vprašanj in pripomb na vsebino, predvsem pa na dvig posameznih postavk v predlogu proračuna je imel svetnik Dušan Rojko, vendar mu je župan Miran Vuk pojasnil, da so odstopanja potrebna zaradi predvidene rasti cen ter stroškov. Z osnutkom proračuna so nato v prvi obravnavi svetniki soglašali in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo, v tem času
Foto: M. Ozmec
Poslovni načrt novega načina odvoza in ravnanja z odpadki so završkim svetnikom predstavili Igor Mahorič, Kristjan Lovrenčič in Anita Vrabič iz podjetja Cisto mesto (v ozadju).
pa bodo sprejemali morebitne dodatne predloge ali pripombe.
Kar precej časa so namenili obravnavi prostorskega načrta občine Zavrč, ki sta ga županu in svetnikom z besedo in projekcijo podrobneje predstavila Stane Napast in Peter Cafuta iz skupne občinske uprave. Pri tem sta poudarila, da načrt predstavlja povsem novo generacijo prostorskih aktov. Zadnji prostorski akt so v občini Zavrč
sprejemali leta 2003, njegove spremembe in dopolnitve pa leta 2007 in 2008 zaradi gradnje trgovine in kmetijske zadruge. V novem prostorskem načrtu pa je za občino pomembno, da prek novega krožišča v Zavrču, ki so ga pred kratkim že asfaltirali, načrtujejo ugodnejšo prometno povezavo z občino Gori-šnica. Novi načrt zajema tudi prostor za gradnjo in prometno ureditev okrog novega vrtca in zdravstvenega doma
v Hrastovcu ter širitev špor-tno-rekreacijskih igrišč, vanj pa so vnesli tudi 13 izbrisov namembnosti posameznih zemljišč iz katastra. Za strokovne podlage omenjenega načrta so izdelali dva urbanistična načrta: prvega za novo občinsko središče, ki ga načrtujejo v Hrastovcu, drugega pa za načrtovani novogradnji vrtca in zdravstvenega doma. Slišali smo tudi podatek, da ima občina Zavrč najboljši prirast prebivalstva v zadnjih
desetih letih v državi, saj znaša kar 20 odstotkov.
Zaradi nižjih stroškov, kot so jih predvidevali za rekonstrukcijo lokalne ceste Gori-čak-meja z republiko Hrvaško, odsek Borak-Hrženjak, so sprejeli tudi spremembo projekta. Namesto načrtovanih dobrih 343.000 evrov jih je namreč rekonstrukcija veljala le dobrih 242.000 evrov, zato so spremembe z velikim veseljem soglasno potrdili.
Ker se z 31. decembrom dosedanji dogovor o medsebojnem sodelovanju občine Zavrč in podjetja Veolia transport Štajerska o znižanju cen za dijaške in študentske mesečne vozovnice izteče, so omenjeni dogovor podaljšali do 31. maja 2012. V svet osnovne šole dr. Ljudevita Pivka na Ptuju so soglasno potrdili predlaganega kandidata Branka Karneža iz občine Majšperk. Z zanimanjem pa so prisluhnili tudi poročilu podžupanje Marte Bosilj o zadnji seji odbora za družbene dejavnosti, na katerem so se dogovorili za praznične prireditve in nekatere vzporedne obveznosti, potrdili pa so tudi predlog o zvišanju nagrade nadzornemu organu občine Zavrč.
M. Ozmec
Ptuj • Društvo za šport invalidov Most
Osnovnošolci spoznali uspešne športnike invalide
Ob mednarodnem dnevu invalidov je Društvo za šport invalidov Most, ki mu predseduje Andreja Razlag, v telovadnici OŠ Olge Meglič izpeljalo predstavitev petih športnih panog, v katerih uspešno tekmujejo slovenski športniki invalidi.
Kot je povedala Silva Razlag, ki se že 40 let ukvarja z najrazličnejšimi projekti, povezanimi z invalidi in starejšimi, je DŠI Most v začetku letošnjega leta vsem ptujskim osnovnim šolam poslalo povabilo za sodelovanje. Prva se je odzvala OŠ Olge Meglič, v društvu pa so prepričani, da ji bodo zagotovo sledile še druge. Zelo zadovoljni so z odzivom učencev in učiteljev ter ravnateljice Diane Bohak Sabath.
Društvo za šport invalidov Most ima sedež na Ptuju. Trenutno šteje 72 članov, ki prihajajo iz cele Slovenije, med njimi sta tudi dva vrhunska športnika s Ptuja: nekdanja teniška igralka Tina Vukaso-vič in dobitnik Bloudkove nagrade Milan Kneževič. Od ustanovitve do danes so sodelovali pri izvedbi številnih odmevnih športnih dogodkov na področju športa invalidov, ki presegajo državne in evropske okvire.
Predsednica društva Andre-
ja Razlag, trenutno glavna trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih, sicer nekdanja vrhunska kegljavka, je povedala, da je društvo ustanovila skupina posameznikov, ki so vsak na svoj način močno povezani s športom. »Izkušnje, ki smo jih kot posamezniki pridobili na različnih področjih, želimo povezati v delovanje, ki bo usmerjeno v sodelovanje, brisanje mej, preseganje razlik in spreje-
manje drugačnosti.« Pod njenim vodstvom so slovenski slepi in slabovidni kegljači osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu ter eno zlato, eno srebrno in tri bronaste medalje na evropskem prvenstvu. V tem trenutku Andreja skupaj s svojo mamo Silvo Razlag, ki je bila glavna trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije polnih sedem let, od leta 2002 pa
je trenerka kegljaške sekcije Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, največ časa posveča pripravi 13. evropskega prvenstva slepih in slabovidnih Evrope, ki bo v letu 2012 v Sloveniji.
Življenje in delo Silve in Andreje Razlag je tesno povezano s športom invalidov Slovenije, kot aktivni članici Društva za šport invalidov Most si prizadevata, da bi ga spoznali tudi
drugi, še posebej mladi. Tako bi spoznali, da je mogoče ob vztrajnosti doseči veliko, četudi si drugačen. V tem duhu je tudi potekala predstavitev petih športov, v katerih so sodelovali zelo uspešni slovenski športniki invalidi in jo je 2. decembra ob mednarodnem dnevu invalidov v telovadnici OŠ Olge Meglič na Ptuju izpeljalo Društvo za šport invalidov Slovenije. Osnovnošolci,
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve športa invalidov
Foto: Črtomir Goznik Predstavitev je vodila Andreja Razlag, predsednica Društva za šport invalidov Most
ki so napolnili šolsko telovadnico, so s pomočjo Andreje Razlag in nekaterih gostov spoznali pet športnih panog. Pri predstavitvi kegljanja slepih in slabovidnih je sodeloval Mitja Žalar iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki je od leta 2004 stalni član državne reprezentance, leta 2010 je osvojil bronasto medaljo na evropskem prvenstvu. Pri predstavitvi namiznega tenisa je sodeloval Primož Kancler iz Poljčan, član Društva paraplegikov SV Slovenije in od leta 2007 stalni član državne reprezentance. Za šahovsko mizo sta bila gosta Franci Vaupotič in Branko Emeršič iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, pri košarki na vozičkih in sedeči odbojki gostov ni bilo. Nekateri učenci so se v športih, v katerih tekmujejo invalidi, »pomerili« kot invalidi s pomočjo invalidskih vozičkov, z zatemnjenimi očali in podobno, pri igranju odbojke pa so sedeli.
Ptuj • Brucovanje Kluba ptujskih študentov
Siddharta privabila dva tisoč ljudi
Letošnje brucovanje, ki ga je organiziral Klub ptujskih študentov, je bil dogodek presežkov. Ob tem, da so se bruci in brucke prelevili v polnopravne študente, se je dogodka udeležilo rekordno število obiskovalcev. Tudi v glasbenem smislu so postregli z glasbenim fenomenom desetletja, nastopila je namreč zasedba Siddharta.
Nastopila je tudi zasedba Tretja izmena.
Foto: DK
Brucovanje 2011 bo za no-vopečene študente zagotovo ostalo nepozabno doživetje. Tradicionalna zabava, ki jo gosti Klub ptujskih študentov (KPŠ), je v zadnjih letih prerasla v velik žur, namenjen široki publiki.
Če so bila brucovanja še pred nekaj leti namenjena izključno novopečenim študentom, je koncept prerasel te okvire in združil zabavo širšega kroga ljubiteljev dobre glasbe. Na svoj račun so letos prišli ljubitelji različnih zabavnih glasbenih zvrsti. Zraven tega, da sta se predstavili ptujski ročk zasedbi Zen in Tretja izmena, je za ljubitelje elektronskih ritmov poskrbel DJ Šemnički. Vrhunec pa je večer dosegel z nastopom glasbene skupine Siddharta, ki v slovenskem prostoru velja za eno najboljših skupin desetletja. Ta je nastopila pred približno dva tisoč obiskovalci in s svojim dveinpolurnim nastopom potrdila, zakaj veljajo za eno najboljših zasedb. Predstavili so tako svoje stare uspešnice kot skladbe z novega, šestega albuma, ki nosi naslov Vi. Spevne melodije v kombinaciji z zanimivimi teksti so
Foto: DK
Grega Nesterov je združil „nezdružljivo".
ponovno razorožile občinstvo. Nekoč garažna skupina je ponovno dokazala, zakaj je postala tako priljubljena. Zase pravijo, da radi ustvarjajo glasbo in da so zasedba, ki drži skupaj pri vzponih in padcih. Dodajajo, da je zanje največji poklon aplavz publike in da najbolj cenijo nagrade, ki jih dobijo od občinstva. Zadnji album, ki je izšel novembra, je začel nastajati septembra lani. Tudi tokrat je kot pri vsaki skladbi doslej veljalo pravilo, da najprej ustvarijo dobro melodijo, nanjo pa šele kasneje vežejo tekst.
Združili nezdružljivo
Po uspešnem koncertu v Stožicah in Kranju so tudi Ptujčanom dokazali, da obvladajo. Posebnost ptujskega koncerta pa je bila v tem, da je Siddharta na odru gostila mladega glasbenika, ki je združil „nezdružljivo". 15-letni Ptuj-čan Gregor Nestorov je pred koncertom v Stožicah pripravil svojo različico skladbe
Vojna idej, v katero je vključil marimbo, tj. instrument, ki ga igra. To je posredoval skupini Siddharta, ki je bila nad njegovo idejo navdušena in ga je povabila k sodelovanju. S samo nekaj minutami vaje na generalki je Gregor dokazal, da je odličen glasbenik in da se instrument, na katerega se igra večinoma klasična glasba, da odlično uporabiti tudi za
Foto: DK
Siddharta je po pričakovanjih navdušila ptujsko publiko.
druge zabavnejše zvrsti. Gregor, ki se na Glasbeni šoli Ka-rol Pahor glasbeno izpopolnjuje že sedem let, se je tokrat predstavil z dvema skladbama.
S svojo marimbo pa je nastopil tudi v oddaji Misija Evro-vizija. Prejel je že več nagrad, med drugim je državni prvak v igranju omenjenega instrumenta. „V veliko čast mi je, da lahko igram s Siddharto. Vesel sem tudi, da sem dokazal, da se da ta instrument uporabiti tudi za zabavno glasbo," vidno zadovoljen razlaga dijak Gimnazije Ptuj Gregor Nestorov.
Družbeno odgovorni mladi - vsaj dva tisoč plastičnih kozarcev manj
Kljub temu da je prireditev bila zelo dobro obiskana, težav organizatorji na srečo niso imeli. Kot pojasnjuje Lo-vro Centrih, vodja odnosov z javnostmi pri KPŠ, je bilo zelo dobro poskrbljeno za varnost udeležencev prireditve, incidentov pa ni bilo. Po njegovih besedah je bila tudi skupina Siddharta, ki velja za precej zahtevno, z organizacijo v celoti zadovoljna.
Zadovoljni pa so prav gotovo bili tudi smetarji pri odvozu smeti. KPŠ je namreč tudi na tej prireditvi skupaj z Ekologi brez meja izpeljal sistem kavcije za plastične kozarce. Uporabljen ni bil niti en sam plastični kozarec za enkratno uporabo, saj se vsi ti, ki jih imajo s seboj Ekologi brez meja, operejo in ponovno uporabijo. Ekološka ozaveščenost je torej še kako prisotna tudi pri mladih, ki so omenjeni projekt brez težav podprli tudi na tokratnem dogodku. Vsaj dva tisoč plastičnih kozarcev manj v smeteh je torej hvalevreden podvig ptujskih študentov.
Pri izvedbi zabave je sodelovala tudi fundacija Z glavo na zabavo, ki je mlade informirala o škodljivem vplivu alkohola in drog. Obiskovalci na zabavi so bili ob vstopu ločeni na polnoletne in mladoletne, s čimer si je KPŠ prizadeval za uresničitev koncepta odgovorne zabave.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Pod streho tudi letošnje Barbarno
Rajši bi ga spil kot plačal ...
V središču Cirkulan je bilo minulo nedeljo spet nadvse glasno in živahno; odvijalo se je namreč zdaj že tradicionalno Barbarno 2011, ki ga seveda ne more biti brez stojnic, kramarjev in radovednežev, že pravi zaščitni znak semanjega dne pa sta postala borlski grofovski par Jurij Friderik in Marija Barbara Sauer.
Barbarno se je začelo tako kot vsako leto z rano mašo v istoimenski cerkvi, jutranjim oznanilom in glasnimi prodajalci za stojnicami, ki so ponujali vse, kar si človek lahko zamisli. Njihov vrišč je nekaj pred deseto uro preglasilo znamenito pritrkavanje zvonov, ki je hkrati oznanilo prihod grofovskega para ter začetek pozne maše. Po cerkvenem obredu so podložniki po običaju morali svojemu gospodarji in gospodarici predati letno dajatev (vino in kruh), nato pa se je grofovski par za kratek čas sprehodil med stojnicami in si ogledal ponudbo.
Toda miren in sproščujoč sprehod grofovske dvojice se je spet zaključil z reševanjem spora; letos ga je zakuhal Jakob Breuner Markovski, vzrok za jezo plemenitega marko-vskega barona pa je bil len in zelo drag borlski brodar. Jakob Breuner Markovski je namreč pridelal vino v svojih goricah v Halozah, a ko ga je
hotel prepeljati čez Dravo v svoje domače kraje, mu je borlski brodar zaračunal tako visoko brodarino, da ga je na smrt ujezil. Baron Markovski, ki se je kar utaboril v Cirkula-nah, se je namreč odločil raje vso svoje vino spiti na halo-ški strani kot plačati izjemno drag prevoz (kot kaže, je bil transport tudi v davnih časih
Potem ko sta uspešno rešila rine za prevoz vina čez Dravo, ro) in baron Jakob Breuner M
predrag, ne le danes). Ogorčen plemenitaš se je z očitki obrnil tudi na borlskega grofa Sauerja, ki pa je, kot vedno, neprijetno situacijo poskušal rešiti na miren način: „Ah, ne splača se vam toliko vina spiti tukaj. Vem, da je naš brodar len in še predrag. Najboljša rešitev bo, da nekaj vina podarite naši cerkvi, eno merico
okoli plačila (previsoke) broda-»rof Sauer (z ženo Marijo Barba-vski veselo nazdravila.
dajte nam v grad, z eno dodatno merico pa imate plačan prevoz čez Dravo," je glasno razmišljal grof Sauer in v nekaj trenutkih sta z zadovoljnim Breunerjem že udarila v roke,
nato pa nazdravila s polno čašo. Za pametno rešitev se je Breuner Markovski borlske-mu grofu Sauerju zahvalil celo s sebrnikom, Sauer pa mu je ob prejemu darila požugal, da se podkupiti ne da in da s tem brodarina ni plačana ...
Podložnikom sicer zdravi-ce prej sprtih mogočnikov ni uspelo videti, saj sta se ple-menitaša umaknila v srednjeveški tabor , kjer sta se lahko še odlično okrepčala - ne le z vinom, ampak tudi z drugimi dobrotami. Je pa bilo vseeno dobro poskrbljeno tudi za navadne smrtnike, saj se je v
velikem kotlu kuhala in cma-rila juženska župa (z ostankov kolin), letos pa so obiskovalci lahko dobili tudi v kotlu kuhano dišeče vino, ki pa je šlo nekoliko manj v slast, saj je bilo nedeljsko dopoldne za ta letni čas zelo toplo.
Barbarni semanji dan se je za radovedne obiskovalce med stojnicami zaključil hitro po poldnevu, tisti, ki so želeli izvedeti kaj več o značilni prehrani na Ptujskem skozi stoletja, pa so lahko v večnamenski dvorani prisluhnili še predavanju z naslovom „Kruh pa luk, pa je južna tu«.
SM
Ormož • Predstavitev knjige Jovana Popova
čriček in vonj daljav
Ormožan Jovan Popov je izdal svojo drugo knjigo z naslovom Čriček in vonj daljav, ki jo je predstavil minulo soboto zvečer na literarnem večeru v viteški dvorani gradu v organizaciji Mladinskega centra Ormož.
Na povabilu je Jovan Popov svojo knjigo označil kot utrinke srca in spominov, ki jih posveča prijateljem in kolegom prostovoljcem ter njihovim sogovornikom na telefonski liniji SOS Čriček. Telefon za pomoč v stiski Čriček je imel pri vsem očitno odločilno vlogo, saj Jovan Popov pravi, da je knjiga prišla povsem spontano in je dejansko plod desetih let delovanja na tem telefonu, prek katerega je slišal marsikatero zgodbo, ki ga je ganila do srca. »Greh bi bil, če se nekaj tega ne bi zapisalo in omogočilo ljudem, da spoznajo, s kakšnimi težavami se srečujejo njihovi soljudje. Takšne zgodbe nam omogočajo, da spoznamo, da kljub težavam, ki nas pestijo, še vedno dobro živimo. V miru gremo spat in brez skrbi puščamo otroke, da gredo v šolo. Tudi to nekaj pomeni,« je prepričan avtor. Knjiga je razdeljena na tri dele. Čriček se navezuje na telefon, drugi dve zgodbi, ki ju v naslovu napoveduje »vonj daljav«, pa sta Vonj preteklosti in Vonj kadila. Avtor se v njih
Foto: Viki Ivanuša
Jovan Popov je izdal svojo drugo knjigo Čriček in vonj daljav.
spominja svojih korenin in razmišlja o tem, kako sovraštvo in ljubezen vplivata na človeka. Med zgodbami pa se prepletajo tudi pesmi.
»Skozi knjigo sem poskušal bralce spodbuditi k razmišljanju o svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ker je zelo pomembno, kako človek živi.
Prihodnost je treba načrtovati, živeti pa je treba v sedanjosti. Tega pogosto ne zmoremo, ker sebe nismo tako naravnali. Tarnamo, kako lepo je bilo, ko smo bili mladi. Ampak ni res! Spomnim se, da smo v mladosti vedno jamrali, vedno nam nekaj ni ustrezalo, ali smo premalo zaslužili, ali smo
imeli premalo časa, ali nam je kdo škodoval. Niti takrat nam ni bilo lepo, ker smo si želeli nekaj drugega, kot smo imeli. Ko si mlad, ne razmišljaš, da je mladost prednost, da je nekaj posebnega, kar bi veljalo izkoristiti, ker bo minilo. Mladost se nam je zdela samoumevna. Umetnost življenja je živeti v sedanjosti in biti zadovoljen s tem, kar imaš. Ceniti, da si zdrav in te nič ne boli, da zjutraj lahko vstaneš in hodiš, da vidiš, vohaš, slišiš in tipaš. Vse te darove spoštujemo šele, ko jih izgubimo,« poudarja Popov. Pri delu na telefonu je s tem pogosteje soočen, zato ve, da danes trpi veliko ljudi. Meni, da se moramo naučiti sočustvovati z drugimi. »Naša filozofija je zgrešena. Lepo je treba govoriti o živili in ne o mrtvili, živim je treba nesti rože, ker njih še lahko razveselijo. Tega bi se morali zavedati in naučiti. Takšen vzgled bomo morali dajati mladim, moramo jim kazati pot in vero v boljšo prihodnost, jih dvigati, krepiti, hvaliti, da si pridobijo samozavest. Težko je verjeti v boljšo prihodnost. Sam sem veren človek in veliko črpam iz Svetega pisma. Verjamem, da Bog daje in ohranja življenje, od njega dobimo tudi moč in modrost, da pravilno ravnamo,« je zaključil Jovan Popov.
Z avtorjem se je pogovarjala Marijana Korotaj, glasbeni program pa sta pripravili Iva Vnu-čec in Tanja Vnučec Popov.
Viki Ivanuša
Ormož • Po nastopu harmonikarjev na mednarodnem festivalu
Pripravljajo božični koncert
Harmonikarski orkester glasbene šole Ormož se je udeležil 2. mednarodnega tekmovanja za harmonikarske orkestre Medunarodni festival harmonike Bela pl. Panthy, ki je potekalo v Slavonskem Brodu na Hrvaškem 26. in 27. novembra.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. Ormoški orkester je sestavljen iz nekdanjih in sedanjih učencev glasbene šole, ki so stari tudi čez 19 let, zato so se morali prijaviti v kategorijo C. V tej kategoriji pa so običajno orkestri, katerih člani so zaključili srednjo in ne le nižjo glasbeno šolo. Kriterij ocenjevanja je zato malo ostrejši, nam je povedala dirigentka Darinka Vidovič. V kategoriji C je poleg Ormožanov nastopil tudi orkester iz Zagreba. Prve
nagrade ni dobil nobeden, drugo pa so s 83 točkami osvojili Ormožani. Darinka Vidovič je na dosežek svojih harmonikarjev zelo ponosna, saj jih je žirija po tekmovanju na razgovoru zelo pohvalila. Povedali so, da je za orkestre, ki jih ne sestavljajo glasbeniki z zaključeno srednjo glasbeno šolo, uspeh že udeležba na tekmovanju.
Člani in vodja orkestra so v priprave na tekmovanje vložili precej časa in energije. Vaje so potekale ob sobotah in nede-
ljah, saj so člani večinoma študenti ali zaposleni. Darinka Vi-dovič je povedala, da so bili od septembra naprej vsi vikendi delovni. Tekmovanja v Slavonskem Brodu so se letos udeležili že drugič. V Sloveniji namreč tekmovanja za harmonikarske orkestre sploh ni, in če želijo preizkusiti svojo formo, morajo izven domačih meja. To je zanimivo, glede na to, da je orkestrov veliko, saj delujejo pri vseh glasbenih šolali.
Sedaj pa harmonikarji vso
energijo vlagajo v pripravo tradicionalnega božičnega koncerta, ki bo 17. decembra ob 18. uri v domu kulture v Ormožu. To je že peti koncert po vrsti. Letošnji program bo sestavljen iz petih najuspešnejših melodij preteklih koncertov in nekaj novosti. Na nastopu se jim bo pridružil zbor Okarina pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin. Vsi, ki so jim že kdaj prisluhnili, vedo, da se obeta zelo lep glasbeni večer.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Člani orkestra so bili po razglasitvi rezultatov zelo zadovoljni in veseli.
Tednikova knjigarnica
Decembrska praznovanja
Za besedico »praznovati« je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika na strani 971 zapisano, da pomeni proslavljanje kakšnega pomembnega dogodka ali spomina nanj. S »praznovati« lahko izrazimo tudi nedelo, počitek, opustitev težaškega dela in podobno. A misel na praznovanje najprej sproži asociacije veselja, druženja, ugodja v družabnem in kulinaričnem smislu, nato pa vsa tista občutja, ki so nujna za izvedbo praznovanja - naj gre za organizatorsko ali vabljeno stran praznovalcev.
Ni enostavno pripraviti primerno praznovanje, takšno, ki bo v veselje gostiteljev in vabljencev, takšno, ki ne bo zahtevalo preveč časa in denarja ter bo vseeno izvirno in nepozabno. Morda boste, cenjeni bralci Štajerskega tednika, našli številne odgovore in zamisli v zvezi s praznovanji v slovenski reviji, ki jo predstavlja današnja Knjigarnica.
Praznovanja (ideje in nasveti za najboljše zabave) nosi naslov nova periodična publikacija, kot strokovno poimenujemo revijalni tisk knjižničarji, z mestom Ptuj kot sedežem in krajem izdajanja izvirne slovenske revije, ki ji želimo uspešno življenje.
Med množico revij in publikacij, ki jih ponujajo različna tovrstna prodajna mesta, si Praznovanja zaslužijo posebno pozornost, saj je revija izvirna domača, z urednico, po izobrazbi novinarko, Polono Ambrožič Bombek in s sodelavci pa izžareva obilico navdušenja in hvalevredne, optimistične energije. Vabim vas, da skupaj prelistamo drugo številko prvega letnika revije, ki začenja z nagovorom urednice in obsežnim kazalom.
Tudi tokrat se Praznovanja ponašajo z domiselno, avtorsko naslovnico nadarjenega študenta in mladega fotografskega poznavalca Andreja Lamuta, ki dodaja reviji pomembno vrednost v ilustratorskem, fotografskem smislu. Decembrska številka je pričakovano, seveda, namenjena vsem oblikam in pravilom praznovanj ob iztekanju leta, vendar pozor! Ali poznate animatorja Marka Ujca? Ali ste pomislili, da za vsako uspešno zabavo stojijo uspešni ljudje? In kaj sploh pomeni besedna zveza »uspešna zabava«? Spominjam se enega izmed trojice dobrih mož, ki je ob koncu novoletne zabave za otroke, verjetno zaradi preglobokega pogleda v kozarec, nestrpno karal otroke, ki se niso dovolj glasno zahvalili za bonbone. Spomnim se nerodnega Božička, ki ni opazil, da se ga nekateri malčki bojijo, pa dedka Mraza, ki je celo uporabil »grdo besedo«, ker so bili otročaji pod odrom preveč glasni in vznemirjeni zaradi daril. Marku Ujcu, ki igra tudi v Mini teatru, se kaj takega niti v sanjah ne bi moglo zgoditi, je razbrati iz prvega prispevka v reviji Praznovanja, ki ga je podpisala Vida Božičko. Pravijo, da se praznovanje po vabilu pozna, in avtorici Sonja Pišek in Doroteja Širovnik presenečata v svojem prispevku z naslovom Naj bo prvi vtis nepozaben z vabilcem, ki je izpisano na toaletnem papirju: Na zabavi bo poskrbljeno za vse vaše potrebe, pa če bodo še tako velike!
Sledijo prispevki o silvestrovanju z naslovom Brez silve-strskih poljubov ne gre, kjer je strnjeno zaljšanje praznične mize, izbrana je silvestrska jedača in poudarjena je skrb za živali, ki jim bučno praznovanje ni ravno pisano na kožo. Morda vas bi premamila ideja iz rubrike Tematska zabava meseca Tineta Ačimoviča, ki tokrat ponuja silvestrovanje v stilu osemdesetih.
Prelistali smo Praznovanja do 15. strani, pa toliko zanimivosti! Sledjo še navodila za uspešno decembrsko fotografiranje, rubrika Praznični album, kjer tokrat najdete slike z izvirnega poročnega slavja, Živa Rokavec popisuje božič-no-novoletne zabave po svetu, Iva Klemenčič je zbrala in izbrala novoletna voščila v tujih jezikih, oba članka sta v duhovito naslovljenem oddelku Praznovanj (Ne žura samo kura), ki mu sledi vabljiva rubrika Slavja slavnih. V prvi številki Praznovanj je med drugimi svoje navade razkrila ena najpriljubljenejših in najbolj nagrajevanih pisateljic Janja Vidmar, tokrat pa je med gosti revije igralka Iva Krajnc.
Na spisku decembrski slavij je tudi eno takšnih, kjer soudeleženih ne izbirate sami, pravi Mojca Štruc v prispevku z navodili za službene zaključke, o bontonu obdarovanja je za Praznovanja spregovoril strokovnjak za bonton Sašo Županek.
Pred leti je bilo kar nekaj skepse ob rojstvu revije Rina na Ptuju - pa se je razvila v vseslovensko pomembno specializirano revijo, kompetentno na področju zdrave prehrane in življenjskega sloga. Naj bo uspešna pot tudi Praznovanjem!
_Liljana Klemenčič
Rokomet
Na hardeku boj ranjenih levov
Stran 12
Košarka
Prvaki zmagali v Kidričevem
Stran 12
Aikido
Na Ptuju mojster aikida
Stran 13
Strelstvo
Najvišje majda Raušl in Kevin Venta
Stran 13
Nogomet
Zavrč z najboljšim napadom in obrambo
Stran 14
Ormož
Elektronske tarče -nova pridobitev
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
radioptuj
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Državno prvenstvo
Mina v zbirko dodala še
dva naslova
Za članico ptujskega plezalnega kluba 6b Mino Marko-vič je izjemna sezona, ki jo je na zaključni prireditvi državnega prvenstva v Kranju obogatila še z dvema novima naslovoma državne prvakinje.
Obširno smo že poročali o njenih osvojenih naslovih v svetovnem pokalu v težavnosti in kombinaciji, ob zaključku sezone pa je k temu dodala še naslova državne prvakinje v težavnostnem in balvanskem plezanju.
Zadnja tekma v težavnosti je bila v Kranju, kjer je Mina pred tekmicami uspešno ubranila prednost iz prejšnjih tekem. S tem je ponovila dosežek iz pretekle sezone. Mina je v Kranju edina splezala do vrha tako v kvalifikacijah kot v finalu in tako zabeležila še četrto letošnjo zmago: slavila je že v Šmar-tnem pri Litiji, Tržiču in Škofji Loki, v Trbovljah, kjer je zmagala Maja Vidmar, pa ni nastopila. Slednja je bila druga tako v Kranju kot tudi v skupnem seštevku. Tretje mesto je osvo-
DP, končni vrstni red v težavnosti (5 tekem):
1.	Mina Markovič PK 6b Ptuj 400
2.	Maja Vidmar	PK Škofja Loka	315
3.	Tina Šušteršič	AO Kranj	237
4.	Asja Gosar	PK Divača	226
5.	Ana Ogrinc	ŠPK A. Kokalja	197
6.	Jera Lenardič	AO Kranj	195
7.	Živa Ledinek	AK Ravne	186
8.	Katarina Fon	AO Kranj	173
DP, končni vrstni red v balvanih (1 tekma):
1.	Mina Markovič	PK 6b Ptuj	100
2.	Maja Vidmar	PK Škofja Loka	80
3.	Katja Vidmar	PK Škofja Loka	65
4.	Jera Lenardič	AO Kranj	55
5.	Tina Šušteršič	AO Kranj	51
6.	Katja Kadič	ŠPK A. Kokalja	47
7.	Mateja Hohkraut	PK Laško	43
8.	Anja Šerbinek	APD Kozjak Maribor 40
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič (PK 6b Ptuj) je v letošnjo zbirko dodala še dva naslova državne prvakinje.
jila Jera Lenardič (AO Kranj), Tina Šušteršič (AO Kranj), ki je bila četrta, pa je končala na 3. mestu v skupnem seštevku. Skupno je na vseh tekmah nastopilo 21 tekmovalk.
V nedeljo so v Kranju izpeljali še edino letošnjo tekmo državnega prvenstva v balvan-skem plezanju (organizacija je sicer predraga). Tudi v tem tekmovanju je slavila Mina Marko-vič, za njo pa sta zaostali sestri Vidmar, Maja in Katja. Lani je bila Mina v tem tekmovanju
druga, slavila je Mateja Hohkraut (PK Laško).
Mina je tako na najlepši možni način zaključila izjemno sezono, v kateri je pokazala velik napredek tako v balvan-skem plezanju (slavila je celo na tekmi svetovnega pokala v Munchnu) kot tudi v težavnostnem plezanju. »Imam še veliko rezerv v vseh segmentih,« pa so besede Mine Markovič, ki obetajo veliko dobrih novic tudi v naslednji sezoni.
Jože Mohorič
Futsal • Tomaž, 2. SFL
Jurčec zamenjal Magdiča na klopi Petelinov
Ekipi Tomaža v letošnjem prvenstvu v 2. SFL ne gre in ne gre. V osmih tekmah je ekipa osvojila le štiri točke, vse na gostovanjih pri Slovenskih goricah (3:3) in Benediktu (5:1). Na domačih tleh Hardeka so Petelini na vseh štirih tekmah ob negativni gol razliki (3:13) zapustili igrišče sklonjenih glav. Boljši so
bili Veplas Velenje (2:4), Vuko Ljubljana (1:4), Brezje (0:1) in Sevnica (0:4). Tomaž je skupaj z Velikimi Laščami in Benediktom priklenjen na dno lestvice.
Po porazu s Sevnico je v taboru Petelinov prišlo do spremembe na trenerski klopi. Vodstvo prleškega drugoligaša Tomaža se je odločilo na mesto
prvega trenerja postaviti Aleša Jurčeca. K menjavi Marjana Magdiča so jih prisilili slaba igra in rezultati. Kakšen učinek bo imela šok terapija na moštvo, bodo fantje lahko pokazali že ta petek, ko v 9. krogu gostujejo v Oplotnici pri neugodni ekipi Keblja.
uk
Nogomet • NK Aluminij, 2. SNL
Najučinkovitejši napad in najtrdnejša obramba
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so imeli v jesenskem delu prvenstva v 2. SNL veliko razlogov za slavje.
Nogometaši Aluminija so po 14. odigranih krogih v 2. ligi prepričljivo prvi. Deset zmag, trije remiji in le en poraz je njihov izkupiček v jesenskem delu sezone. S tem so si priigrali 9 točk prednosti pred Do-bom. Če jih želi kdo dohiteti, mora počakati na vsaj tri njihove poraze, kar pa je ob igrah, ki so jih Kidričani prikazovali, in še posebej ob igralski zasedbi, ki pomeni dobro kombinacijo mladih in izkušenejših, zelo težko.
»Menim, da smo tam, kamor tudi sodimo. Seveda smo veseli tega izida, kljub temu pa bi poudaril, da je težko braniti uspeh iz minule sezone, saj proti Aluminiju vsi tekmeci dajo od sebe največ, kar zmorejo, samo da bi vzeli 'mero' favoritu. Imamo najučinkovitejši napad in najboljšo obrambo, kar samo zase pove dovolj o ekipi. Ob tem smo dobra 'klapa', kar je naš dodatni plus. Naša želja je, da ponovimo uspeh iz minule sezone,« je po jesenskem delu prvenstva dejal eden izmed stebrov Aluminijeve obrambe Boris Sambolec. Kidričani bodo v sredo imeli še zadnji trening v tem letu, nato sledi zaslužen odmor.
V jesenskem delu sta največ minut na terenu prebila kape-tan Denis Topolovec in Boris Sambolec, ki sta v celoti odigrala vsa srečanja. Po minu-taži so blizu njima tudi ostali nosilci igre: vratar Murko, Bingo, Medved, Bajlec, Režonja ...
Praktično celotna obrambna vrsta, ki je dajala igri Aluminija prepotrebno zanesljivost. Velik prispevek je dodala mlada moč Aluminija, predvsem najboljši strelec Robert Kurež, ob njem pa še Ploj, Pečovnik, Kokol, Petek in Rešek. Tudi veteran Marko Kmetec je svoje minute na igrišču dobro izkoristil in se trikrat vpisal med strelce. Skupno je vsaj en zadetek doseglo 11 igralcev.
Po končanem tekmovanju se vedno radi obračamo v pri-
hodnost. Zaenkrat je zelo malo govora o tem, še manj pa dejanj krovne nogometne zveze in združenja prvoligašev. V prvi vrsti bi bilo najbolj važno znižali infrastrukturne kriterije za nastope v 1. ligi, saj jih imajo izpolnjene le redki drugoliga-ši. Ob reprezentanci bi bil že skrajni čas, da se pozornost posveti domačim klubom. Ti so namreč baza, iz katere prihajajo reprezentanti. Ali so na to pozabili na NZS?
DK, JM
Igralni čas igralcev Aluminija v jesenskem delu sezone 2011/12:
Boris Sambolec 1260 minut (14 tekem), Denis Topolovec 1260 (14), Tomaž Murko 1216 (14), Klemen Bingo 1162 (14), Aljaž Medved 1082 (13), Gregor Režonja 1026 (12), Andraž Bajlec 1024 (12), Alen Ploj 957 (13), Robert Kurež 893 (14), Nejc Pečovnik 842 (13), Miha Kokol 707 (12), Timotej Petek 557 (10), Denis Rešek 527 (11), Samir Spahič 522 (9), Marko Kmetec 427 (13), David Lonzarič 360 (6), Uroš Poljanec 44 (1), Žan Majer 30 (1).
Strelci za Aluminij:
10 zadetkov: Robert Kurež; 4 zadetki: Alen Ploj in Miha Kokol; 3 zadetki: Marko Kmetec; 2 zadetka: Gregor Režonja, Timotej Petek, Aljaž Medved; 1 zadetek: Klemen Bingo, Nejc Pečovnik, Boris Sambolec, Semir Spahič.
Fair play
V tekmovanju Fair play so nogometaši Aluminija na zelo visokem drugem mestu: prejeli so 29 rumenih in en rdeči karton: Žan Majer.
Vrstni red: 1. Simer šampion 60 točk, 2. Aluminij 72, 3. Dravinja Kostroj 82, 4. Garmin Šenčur 83, 5. Šmartno 1928 90, 6. Krško 102, 7. Roltek Dob 103, 8. Bravo 1 Interblock 109, 9. Bela krajina 109, 10. Kalcer Radomlje 113.
Rokomet • NLB Leasing liga
Na Hardeku boj ranjenih levov
Zakaj ranjenih levov? Zato, ker se bosta v soboto, 10. decembra, ob 19.00 na Hardeku pomerili ekipi, ki imata na svojem kontu tri zaporedne poraze. Jeruzalem proti Cimo-su (22:38), Gorenju (29:35) in Krki (27:28), Trebanjci pa proti Izoli (25:27), Krškemu (22:26) in Celju (27:30). Pri pogledu na rezultate Vinarjev v tej sezoni si je bolje zatisniti eno oko, predvsem pri domačih rezultatih, pri katerih zadnja domača zmaga sega v daljni 14. september (proti Loki 26:20). Po
izstopu Loke iz lige je brisan še ta edini domači uspeh in tako bodo Ormožani na Hardeku v 14. krogu lovili sploh prvo domačo zmago. Po številnih spodrsljajih je normalno, da je samozavest ormoških igralcev precej načeta. Stanje v ekipi je ta teden vsaj malo poživil prihod novincev iz Loke, Darka Cingesarja in Gašperja Hrastnika. Oba sta med tednom bila uspešno registrirana in bosta že proti Trimu na razpolago trenerju Sašu Prapotniku. Gre za mlada obetavna igral-
Košarka • PARKL
ca, ki bosta zagotovo v pomoč svoji novi ekipi v prihodnosti. Zaradi poškodbe ta teden ni treniral Sanel Merdanovic, z nekoliko manjšo intenzivnostjo pa sta trenirala bolna Primož Krabonja in Tadej Sok.
V taboru Jeruzalema se zavedajo, da na Hardek prihaja ekipa, ki skupaj z Mariborom sledi vodilni trojki. Vsa igra Trima se vrti okrog »zvitih palčkov« Sta-ša Skubeta in Miha Zarab-ca. Fanta kljub pomanjkanju višine vesta prav vse o rokometu in sta dokaz, da tudi tisti
Prvaki zmagali v Kidričevem
Tretji krog v 1. in 2. ligi PAR-KL je minil brez presenečenj. V obeh ligah sta na vrhu po dve še neporaženi ekipi.
Derbi kroga se je odvijal v Kidričevem, kjer so gostovali prvaki KK Pragersko. Gostje so bolje začeli, a so igralci Kidri-
čevega v 2. četrtini vzpostavili ravnotežje. Polčas se je končal z rezultatom 45:49 za goste. Tudi v nadaljevanju smo videli podobno predstavo. Domačini so večji del tekme lovili prednost gostov, a jim preobrat ni uspel. Slabi 2 minuti pred kon-
cem tekme se je pri domačih poškodoval še Bek (14), kar je dokončno pokopalo upe Kidričevega. Najboljši strelec pri domačih je bil Mesarič (23). Najbolj zaslužen za končno zmago gostov (74:83) je bil Novak, ki je ob 30 točkah, po-
KK Starše Čiro - nova ekipa v ligi PARKL je v tem krogu ugnala Črešnjevec.
Rokomet • St. deklice A
REZULTATI 10. KROGA: Rače - Žalec 18:21 (12:10), Millennium - Celje Celjske Mesnine 13:34 (5:16), Branik - Veplas Velenje, Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 20:22 (10:9)
1.	MER. TENZOR PTUJ 8 8 0 0 16
2.	Z. DOLINE ŽALEC 9 7 1 1 15
3.	CELJE C. MESNINE 8 6 0 2 12
4.	BRANIK	7 4 0 3 8
5.	BREŽICE 8 4 0 4 7
6.	RACE	9	3	15	7
7.	VEPLAS VELENJE 8	3	0 5	6
8.	MILLENNIUM	9	1	0 8	2
9.	NAZARJE	8	0	0 8	0
BREŽICE - TARA TENZOR PTUJ 20:22 (10:9)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Ku-kovec, Barbara Borovčak 5, Tonja Kolednik 6, Sindi Zorec 1, Manja Grabrovec 4, Sandra Šrajner 2, Ma-
rina Majcen 2, Ana Ambrož, Doroteja Lah 2, Eva Sirc, Doris Kovačec, Katja Valenko, Nika Gavez, Stefani Pivko. Trener: Sašo Petek, pom. trenerja Tomaž Valenko.
V nedeljo so starejše deklice Tare Tenzor Ptuja v 8. krogu gostovale v Brežicah, kjer so tesno premagale domačinke. Srečanje je bilo napeto, toda v zaključku so Ptujčanke unovčile svojo kvaliteto. Mlade varovanke Saša Petka imajo po osmih tekmah še naprej stoodstotni izkupiček.
TP
Ekipa starejših deklic Tara Tenzor Ptuj
z manjkom centimetrov lahko uspešno igrajo rokomet. Četa trenerja Ivana Vajdla se lahko pohvali tudi z odličnim vratarskim dvojcem Klemen Ferlin in David Imperl. Prvi je mladi, drugi izkušeni in to je prava ter uspešna kombinacija na golu Trima. Pomembno vlogo pri Dolenjcih igrajo tudi repre-zentant in odlični obrambni igralec Jure Sušin, pivot Marko Radelj ter desni zunanji Blaž Rojc. Skratka, neugodna ekipa, ki je v tem trenutku favorit te zelo pomembne tekme.
Po dolgem času so prihod na tekmo napovedali tudi navijači Ormožani in mogoče bo to tista odločilna pika na i prvemu domačemu uspehu na domačih tleh v tem prvenstvu.
Uroš Krstič
bral še lepo število skokov ter odlično izvajal proste mete. V Staršah so gostovali oslabljeni Cirkovčani in morali priznati premoč, letos še neporaženim domačinom.
V 2. ligi še naprej suvereno igrata ekipi NKBM in Klub ptujskih študentov. NKBM je tokrat premagala ekipo Maj-šperka, pri »bankirjih« je izstopal Marguč s 35 točkami. Najvišjo zmago v preteklem tednu je dosegla ekipa Ptujske Gore, ki je z 41 točkami razlike ugnala močno oslabljeno Dornavo. Drugo zmago v ligi so na gostovanju v Črešnjevcu dosegli novinci - KK Starše Čiro.
1. LIGA
REZULTATI 3. KROGA: Vinag MCApro - KK Rače 85:67 (15:28, 23:7, 25:15, 23:17), ŠD Kidričevo -KK Pragersko 74:83 (21:23, 24:26, 12:15, 17:19), KK Starše - TED ŠD Cirkovce 82:62 (30:12, 16:17, 21:21, 15:12), Good Guys Felnar -Adecco 78:61 (28:17, 9:18, 21:11, 20:15)
1.	KK STARŠE	3 3 0 6
2.	KK PRAGERSKO 3 3 0 6
3.	VINAG MCAPRO	3 2 15
4.	GG FELNAR	3 2 15
5.	ŠD KIDRIČEVO	3 12 4
6.	ASECCO	3 1 2 4
7.	KK RAČE	3 0 3 3
8.	TED ŠD CIRKOVCE -1 3 0 3 2
2. LIGA
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava 83:42 (15:5, 19:6, 25:19, 24:12), Pragersko veterani - Klub ptujskih študentov 51:71 (6:21, 15:19, 12:8, 18:23), Črešnjevec - KK Starše Čiro 58:64 (21:14, 14:10, 11:22, 12:18), NKBM - ŠD Majšperk 81:68 (20:10, 28:16, 22:20, 11:22)
1.	KLUB PTUJ. ŠTUDENTOV 3 3 0 6
2.	NKBM	3 3 0 6
3.	ŠD MAJŠPERK	3 2 1 5
4.	KK STARŠE ČIRO 3 2 15
5.	ŠD PTUJSKA GORA -1 3 1 2 3
6.	PRAGERSKO VETERANI 3 0 3 3
7.	ČREŠNJEVEC	2 0 2 2
8.	KMO DORNAVA	2 0 2 2
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
V 2. namiznoteniški občinski ligi Ljutomera so bili na prvem turnirju doseženi naslednji rezultati: Spin III -Cven III 0:6, Cven II - Cven IV 6:1, Partizan IV - Partizan III 1:6, Partizan IV - Spin III 4:6, Cven III - Cven II 1:6, Partizan III - Cven IV 6:3, Cven II - Partizan IV 6:0, Cven IV - Cven III 3:6, Spin III - Partizan III 1:6, Cven II - Partizan III 6:1. Vodi druga ekipa Cvena s polnim izkupičkom (4:0), pred tretjo ekipo ljutomerskega Partizana (3:1).
NŠ
Rokomet • Mlajše selekcije
Zmagoviti vikend za vse selekcije Jeruzalema Ormoža
KADETI (LETNIKI 1995)
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 37:35 (19:18), Slovenj Gradec 2011 - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:30 (20:12), Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško 18:53 (7:23)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 10	10	0	0	20
2.	DRAVA PTUJ 11	9	0	2	18
3.	JERUZALEM ORMOŽ12	8	0	4	16
4.	S. GRADEC 2011 12	6	2	4	14
5.	BRANIK MARIBOR 10	5	0	5	10
6.	GORENJE 11	3	2	6	8
7.	V. NEDELJA C. O. 12	2	0	10	4
8.	ARCONT RADGONA 12	0	0	12	0
SLOVENJ GRADEC - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 36:30 (20:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-RYL: Hržič 2, Bombek, Jaušovec 3, Bokša, Preac, Pfeifer 6, Hojžar, No-tersberg, Marin 6, Ozmec 1, Kumer 1, Šerod 6, D. Jaušovec 5. Trener: Bojan Munda.
JERUZALEM GORIŠNICA - DRAVA 37:35 (19:18)
S presenetljivo zmago nad Dravo so kadeti Jeruzalema Gorišnice potrdili uvrstitev v polfinalno skupino, kar si pred sezono ni nihče upal napovedati. Tudi ptujska zasedba se je suvereno uvrstila v polfinale državnega prvenstva.
STAREJŠI DEČKI A (LETNIKI 1997)
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 29:27 (14:13), Slovenj Gradec 2011 - Velika Nedelja Carrera Optyl 37:42 (19:15)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 9 0 0 18
2.	JERUZALEM ORMOŽ10 7 1 2 15
3.	DRAVA PTUJ 10 5 0 5 10
4.	GORENJE 10 3 3 4 9
5.	SLOVENJ GRADEC 10 4 1 5 9
6.	V. NEDELJA C. O. 10 2 2 6 6
7.	BRANIK MARIBOR 8 0 1 7 1
SLOVENJ GRADEC - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 37:42 (19:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Hržič 5, Jaušovec 5, Wraight, Cvetko 7, Ozmec 7, Jaušovec, Hržič 1, Šerod 16, Vincek 1, Škrjanec. Trener: Branko Bokša.
JERUZALEM GORIŠNICA - DRAVA 29:27 (14:13)
JERUZALEM GORIŠNICA: Caf, Mendaš; T. Sok, Šandor, Horvat, Kavčič 1, Vesenjak 9, Kociper, Cvetko Žižek 4, Tement 1, Ozmec 2, Kosi 7, Kralj, Geč, Topolovec 1, Kolmančič 4 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Kljub 18 tehničnim napakam in rdečima kartonoma Kolmančiča v 31. ter Topolovca v 35. minuti (oba 3-krat po 2 minuti), so državni prvaki lažje kot kaže končen izid ugnali Dravo. Devet minut pred koncem je prednost gostiteljev, ki so nastopili v okrnjeni zasedbi, že znašala + 8, 27:19. Borbeni Ptuj-čani pa so do konca uspeli znižati zaostanek.
STAREJŠI DEČKI B (LETNIKI 1998)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 7	6	1 0	13
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 7	5	0 2	10
3.	GORENJE VELENJE 8	4	13	9
4.	DRAVA PTUJ 8	2	0 6	4
5.	SL. GRADEC 2011 6	0	0 6	0
JERUZALEM - DRAVA 40:30 (22:14)
JERUZALEM ORMOŽ: Caf; Kosi 4, Ozmec 9 (1), Žižek Cvetko 4, Kavčič 3, Horvat 8, T. Sok 3, Luci, Plavec 3, Ulaga 1 (1), Ciglar 1, Niedorfer, Zi-darič 1, M. Hebar 3. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Ormožani so lažje od pričakovanega ugnali sosede s Ptuja, ki imajo fizično precej močnejšo zasedbo.
MLAJŠI DEČKI A (LETNIKI 1999)
REZULTATI 11. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 13:31 (9:14), Jeruzalem Ormož - Arcont Radgona 20:12 (14:6), Maribor Branik - Pomurje 25:13 (13:4), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško
1.	JERUZALEM ORMOŽ 9	9	0	0	18
2.	CELJE PIVO LAŠKO 8	7	0	1	14
3.	GORENJE VELENJE 9	7	0	2	14
4.	DRAVA PTUJ 9	6	0	3	12
5.	MARIBOR BRANIK 10	6	0	4	12
6.	V. NEDELJA C. O. 9	4	0	5	8
7.	SL. GRADEC 2011 10	2	0	8	4
8.	ARCONT RADGONA 10	1	0	9	2
9.	POMURJE 10	0	0	10	0
JERUZALEM - RADGONA 20:12 (14:6)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Šeru-ga; Ciglar 4, Zidarič 1, L. Voršič 2, Petek 2, Jovanovič 3, Šoštarič 3, Ž. Kociper 1, M. Hebar 3 (1), G. Hebar 1, Škorjanec. Trenerja: Iztok Lusko-vič in Aljaž Kovačič.
Gostje iz Radgone so se na račun dolgih napadov odlično upirali Ormo-žanom, ki so dosegli svojo deseto zaporedno zmago.
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci-Gorišnica 23:10 (9:7), Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 16:8 (9:7), Jeruzalem Ormož - Arcont Radgona 38:10 (20:4), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 11:32 (3:14)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 10	9	0	1	18
2.	JERUZALEM ORMOŽ 9	9	0	0	18
3.	SLOVENJ GRADEC 10	7	0	3	14
4.	GORENJE 9	6	0	3	12
5.	V. NEDELJA C. O. 10	5	0	5	10
6.	MARIBOR BRANIK 9	3	0	6	6
7.	DRAVA PTUJ 9	3	0	6	6
8.	MOŠKANJCI-GOR. 10	1	0	9	2
9.	ARCONT RADGONA 10	0	0	10	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - MOŠKANJCI-GORIŠNICA 23:10 (9:7)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kovačec 1, Ozmec, Šo-šter, Simonič 4, Kumer, Horvat, Toplak 4, Škrjanec 6, Ž. Toplak, Majcen 3, Kuhar 5. Trener: Davorin Kovačec.
JERUZALEM - RADGONA 38:10 (20:4)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; M. Voršič, Notersberg 11, Torič 6, G. Cvetko, Zadravec 6, G. Hebar 14, Sovič 1. Trenerja: Iztok Luskovič in Aljaž Kovačič.
Jeruzalemčki so kljub okrnjeni zasedbi po pričakovanjih visoko ugnali Radgono. To je bila deseta jubilejna zmaga v tem prvenstvu.
MLAJŠE DEKLICE B (LETNICE 2000)
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rače 31:13 (18:5), Žalec - Nazarje 33:19 (18:9), RK GEN - I Zagorje - Branik, Celje Celjske Mesnine - Brežice 29:11 (18:3), Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj
1.	ZELENE DOL. ŽALEC 8 8 0 0 16
2.	JERUZALEM ORMOŽ 8 6 1 1 13
3.	MER. TENZOR PTUJ 6 5 0 1 10
4.	RK GEN - I ZAGORJE 7 4 12 9
5.	CELJE C. MESNINE 8 4 0 4 8
6.	NAZARJE	7 3 0 4 6
7.	RACE	8 3 0 5 6
8.	BRANIK	5 2 0 3 4
9.	VEPLAS VELENJE 7 0 0 7 0
10.	BREŽICE 8 0 0 8 0
JERUZALEM - RAČE 31:13 (18:5)
JERUZALEM: Polič; Kolenko 4, Hergula 14, Ozmec, Škorjanec 5, Rodi, Pintarič 7, Markrab, Kociper 1. Trenerki: Tjaša Brumen in Vesna Havlas.
Domačinke so prikazale hitro in borbeno igro. Priložnost za igro so dobile vse deklice, nekatere so to dobro izkoristile, druge nekoliko slabše. V letošnjem letu ekipo čaka le še turnir v Reki 18. decembra.
DK, JM, UK, TP
Tenis • TK Terme Ptuj
Zidanškova do polfinala
3. OP ŽTK Maribor
V Mariboru je pretekli teden potekal izjemno dobro obiskan turnir v konkurenci U-16. Pri dekletih je nastopilo 41, pri dečkih pa kar 56 igralcev. V tej konkurenci sta nastopila tudi Tamara Zidanšek in Sven Lah, oba iz TK Terme Ptuj.
Sven (letnik '98) je v 1. krogu igral z dve leti starejšim Celjanom Lukom Škorjancem in celo osvojil 1. niz. V nadaljevanju je tekmec izkoristil svojo višino in osvajal točke predvsem s servisi ter na koncu tudi zmagal.
Tamara je bila uspešnejša (bila je 5. nosilka), saj je dobila tri dvoboje, s katerimi se je uvrstila v polfinale. Najprej je v treh nizih izločila Evgenijo Burger, nato pa dosegla dve lažji zmagi: drugo je zabeležila celo proti 3. nosilki Klavdiji Bukovec. V polfinalu se je v 1. nizu odlično upirala 1. nosilki Lari Vovk, vendar je bila slednja močnejša v končnici in je v nadaljevanju brez težav slavila tudi v finalu.
Rezultati:
1. krog: Tamara Zidanšek - Evge-nija Burger (Otočec) 6:3, 4:6, 6:4
2. krog: Zidanšek - Vita Haupt-man (ŽTK MB) 6:1, 6:0
četrtfinale: Zidanšek - Klavdija Bukovec (Triglav Kranj, 3) 6:3, 6:0
polfinale: Zidanšek - Lara Vovk (Straž, 1) 5:7, 1:6
finale: Vovk - Glavič (Top TEN, 2) 6:1, 6:2
TK Olimpija, U-12
V Ljubljani sta potekala finalna turnirja A in B v konkurenci U-12. Blaž Vidovič si je na turnirju RR zagotovil nastop na turnirju A, Urban Gnilšek pa na turnirju B. Zaradi velikega števila udeležencev se je moral Blaž (29. na lestvici TZS) na glavni turnir uvrstiti preko kvalifikacij, kar mu je tudi uspelo. V 1. krogu je imel proti Mariborčanu Filipu Planinšku (11. na lestvici TZS) odlično priložnost za zmago, a je tekmec ubranil kar 6 zaključnih žog in na koncu slavil 0:6, 6:3, 5:7.
Urban se je na turnirju B (potekal je na igriščih MAX cluba) uvrstil v četrtfinale, za vstop v polfinale pa izgubil 3:6, 3:6 s 1. nosilcem Maksom Lukmanom iz Medvod.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Noč boksarskih kraljev«
Odlična prireditev
V soboto, 3. 12., je v Športni dvorani OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava potekal zelo zanimiv večer borilnih veščin »Noč boksarskih kraljev« z borbami v boksu in ful kontaktu.
Osrednja pozornost je bila namenjena prvi profesionalni borbi domačina Matica Sama-sturja (do 81 kg), ki je z enoglasno odločitvijo sodnikov premagal Srba Aleksandra Jankovica (na fotografiji).
»Izjemno vesel sem, da sem boksal praktično nekaj metrov od svojega doma in da sem imel tako fantastične navijače. To zmago smo dosegli vsi skupaj in še enkrat hvala vsem, ki so me prišli spodbujat v Spodnjo Polskavo. Posebna zahvala velja Sport clubu M in
promotorju Naniju Matjašiču, da mi je omogočil ta dvoboj,« je po dvoboju povedal Matic Samastur.
Sobotni spektakel je prinesel še nekaj zanimivih borb: v ženskem boksu do 52 kg je nastopila tudi Monika Božičko (BK Ring Ptuj), ki je morala priznati premoč Larisi Portir (BK Slovenska Bistrica).
Na prireditvi sta posebni priznanji za izjemne športne dosežke in promocijo te plemenite veščine ter Slovenije prejela Dejan Zavec in domačin Gordan Ceder, ki je kot prvi osvojil medaljo za Slovenijo na kakšnem velikem tekmovanju (bron na mladinskem EP leta 1995).
UR
Aikido • Na Ptuju seminar aikida
Na Ptuju mojster aikida (črni pas, osmi dan)
Aikido klub Ptuj je drugič letos gostil Bratislava Stajica, mednarodnega mojstra japonske obrambne borilne veščine. Nosilcu črnega pasu osmega dne je pri izvajanju seminarja v športni dvorani Mladika pomagal Dragan Milenkovič. Seminar je bil namenjen odraslim, prav tako pa so prikazovali tudi prilagojeno vadbo za otroke. Slednjih je bilo na seminarju 17, medtem ko je bilo odraslih okrog 70: prišli so iz Ljubljane, Maribora, Celja, Velenja, Ormoža, Kidričevega in Ptuja. Vsi so skupaj opravljali vaje, ne glede na njihovo predznanje aikida ali pas. Vodja seminarja Bratislav Stajic je po končanem učnem dnevu povedal: »Največ smo delali bazične tehnike aikida, na katere se navezujejo vse ostale tehnike. Pri aikidu je namreč pomembno, da izkoristimo nasprotnikovo napadalno moč pri naši obrambi, saj je v osnovi le obrambna veščina, ki ne pozna napadalnih tehnik. Gre torej preprosto za vaje naše samoobrambe in te so primerne tudi za otroke, saj pravilno usmerjajo njihovo
Foto: Črtomir Goznik
Branislav Stajic, mednarodni mojster japonske obrambne borilne veščine med demonstracijo tehnik aikida
energijo skozi treninge. Tokrat sem bil na Ptuju drugič in res sem zadovoljen z odzivom ter delom vseh udeležencev na seminarju.«
Organizatorji seminarja so bili člani Aikido kluba Ptuj, ki so bili presenečeni nad zelo dobrim odzivom. Ob koncu je podpredsednik in glavni
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s seminarja, ki je potekal v športni dvorani Mladika
Strelstvo • MT Zagreb
Najvišje Majda Raušl in Kevin Venta
trener Bruno Krajnc podal naslednjo oceno: »Seminar je odlično uspel in s tem smo v klubu zelo zadovoljni. Kot pozitivno ocenjujem tudi to, da so prišli na seminar aikidisti iz vse Slovenije in tudi predstavniki nekaterih drugih borilnih veščin, ki so se od mojstra Bratislava Stajica veliko naučili, kar je bil tudi osnovni namen.«
Na ptujskem se je aikido prvič pojavil leta 1999, Aikido klub Ptuj pa je bil ustanovljen leta 2008. Gre za mlado športno sredino, ki ima po trenutnih podatkih blizu 90 članov. Ti večinoma trenirajo na Ptuju, a klub ima svoji vadbeni sekciji tudi v Ormožu in Kidričevem. V svojo sredino vabijo tudi nove člane, da se seznanijo s to japonsko obrambno borilno veščino. Na treningih večinoma vadijo sposobnosti izrabe energije ali moči nasprotnika, vzvode, padce in občasno tudi samoobrambne vaje proti napadu z mečem ali nožem.
David Breznik
Pretekli konec tedna je v Zagrebu potekal tradicionalni 35. mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, imenovan Trofej mladosti. Turnir, ki vsako leto pritegne številne najboljše strelce od blizu in daleč, se tudi letos ni izneveril tej tradiciji, saj so na tekmovanju nastopale praktično kompletne reprezentančne ekipe iz Srbije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Hrvaške, zraven tega pa še nekateri strelci iz Bosne in Hercegovine ter Salvadorja.
Med slovenskimi tekmovalci je v Zagrebu nastopalo tudi precej strelcev iz Spodnjega Podravja. Nobenemu se sicer ni uspelo uvrstiti v finale najboljše osmerice, najvišjo uvrstitev pa je med članicami s pištolo vknjižila Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 373 krogi osvojila 12. mesto. Druga ptujska strelka Staša Simonič, ki je v prestopnem roku pred začetkom sezone zamenjala društvo in iz Dornave prestopila na Ptuj, je s 350 krogi zasedla 41. mesto. Med člani s pištolo
Foto: Črtomir Goznik
Majda Raušl (SK Ptuj)
se je od spodnjepodravskih strelcev najvišje, in sicer na 15. mesto s 567 krogi uvrstil ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki v letošnji sezoni konstantno niza izjemne nastope in se na večini tekem že prvo
leto po koncu mladinskega staža uvršča med najboljše slovenske strelce. Bolje uvrščena Slovenca sta bila le Rečičana Peter Tkalec in Aljaž Zorko s 571 in 569 krogi na 11. in 13. mestu. Simon Simonič je s
565 krogi osvojil 19. mesto, 21. Mirko Moleh (563), 23. Boštjan Simonič (563), 46. Matija Potočnik (549), 47. Zlatko Kostanjevec (548) ter 48. Ludvik Pšajd (548).
Med strelci s puško sta se v finale uvrstila dva Slovenca, Željko Moičevic pa je s 592 krogi in najboljšim finalom s 103,7 krogi osvojil visoko 4. mesto. Ormoški strelci Tadej Horvat, Jan Šumak in Boris Hergula so s 584, 583 in 577 krogi osvojili 37., 39. in 53. mesto, 72. mesto pa je zasedel Kidričan Uroš Mohorko s 566 krogi. Med članicami je bistriška strelka Klavdija Pu-fič iz Hotinje vasi dosegla svoj letošnji najboljši rezultat in se s 390 krogi uvrstila na 24. mesto. 80. je bila Teja Sagadin iz Kidričevega s 370 krogi.
Serija močnih mednarodnih turnirjev z zračnim orožjem pa se bo že ta konec tedna nadaljevala v Beogradu, kamor se odpravlja 29-članska slovenska delegacija.
Simeon Gonc
Nogomet m 3. SNL - vzhod
Zavrč na vrhu z najboljšim napadom in obrambo
Slaba dva tedna sta minila, odkar so nogometaši v 3. nogometni ligi vzhod odšli na zaslužen zimski dopust. Sedaj je čas za analize, tako da imajo trenerji v teh dneh polne roke dela, da tudi z dodatnimi razčlembami podatkov pripravijo vse potrebno za spomladanski del. Tudi s pomočjo določenih statističnih podatkov in upoštevanjem teh v pripravah lahko spomladi osvojijo kakšno točko več. Za nas so najbolj zanimivi klubi, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj (ptujska zveza letos vodi tekmovanje): Zavrč, Stojnci in Aha Emmi Bistrica iz Slovenske Bistrice.
Na vrhu tabele po odigranih 13. krogih ima premoč Zavrč, ki bo naslednje leto skoraj zagotovo nastopal v 2. ligi. Zavrčani so prav v zadnjem jesenskem krogu po kar 14. mesecih izkusili ligaško grenkobo poraza. Seveda ob tem ni treba posebej poudarjati, da imajo varovanci Mirana Emerši-ča tudi najboljši napad (45 zadetkov ali skoraj 3,5 na tekmo) in najboljšo obrambo lige (12 prejetih zadetkov ali slab gol na tekmo). Tudi pri »fair
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Zavrč)
playu« so Zavrčani na visokem 4. mestu, poleg tega pa imajo trenutno tudi najboljšega strelca lige Mateja Murata, ki je nasprotnikove vratarje ugnal 9-krat, 1. mesto pa si deli z napadalcem Veržeja Davidom
Vinkovičem.
Stojnci so jesenski del prvenstva zaključili na 7. mestu, še posebej dobro pa so odigrali samo končnico. Rumeno-čr-ni imajo peti najboljši napad lige (23 zadetkov ali 1,8 na
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 vzhod
Kadeti in starejši dečki blizu vrha, mladinci na varnem
Minuli konec tedna so s tekmovanjem končali v 1. SML, 1. SKL in ligi U-14. Na zadnjem srečanju so mladinci in kadeti Aluminija nastopili v Kopru in minimalno izgubili, mladi nogometaši v konkurenci U-14 pa so dobro tresli mrežo sovrstnikov iz Veržeja. Mladinci iz Kidričevega so po jesenskem delu zasedli 12. mesto, kadeti so bili 4., kar v skupnem seštevku zadostuje za 9. mesto. Kidričani imajo kar 20 točk prednosti pred predzadnjo Krko in lahko mirno pričakajo drugi del tekmovanja.
Prijetno presenečenje jesenskega dela so tudi starejši dečki (U-14), ki za vodilnim Mariborom zaostajajo samo točko. Kidričani imajo v tej konkurenci najboljši napad, saj so dosegli kar 85 zadetkov in najboljšo obrambo, ki je prejela samo štiri zadetke.
1. SML
REZULTATI 17. KROGA: FC Koper - Aluminij 1:0, Domžale - CM Celje 4:1, IB Interblock - Maribor 0:1, Rudar Velenje - Krško 1:1, HIT Gorica - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, NOGA Triglav - Mura 05 0:0, Šampion Celje - Bravo Publikum 3:1, Olimpija - Krka 2:0
1.	HIT GORICA	1711	5	1 52:18	38
2.	DOMŽALE	1710	5	2 48:24	35
3.	OLIMPIJA	17 9	4	4 32:21	33
4.	FC KOPER	17 9	3	5 33:19	30
5.	MARIBOR	17 9	2	6 39:25	29
6.	RUDAR VELENJE	17 8	3	6 28:27	27
7.	ŠAMPION CELJE	17 8	2	7 29:32	26
8.	MURA 05	17 8	2	7 23:29	26
9.	IB INTERBLOCK	17 7	3	7 22:25	24
10.	NOGA TRIGLAV	17 5	7	5 25:25	22
11.	B. PUBLIKUM	17 6	4	7 18:31	22
12.	ALUMINIJ	17 5	3	9 19:28	18
13.	CM CELJE	17 3	7	7 25:31	16
14.	DRAVOGRAD	17 3	5	9 20:29	14
15.	KRKA	17 2	6	9 20:36	12
16.	KRŠKO	17 1	3	13 22:55	6 FC KOPER - ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Šculac (61.) ALUMINIJ: Peršuh, Kajtna Cesar, Vindiš, Jus, Dvoršak - Špehar, Strel (Horvat), Pulko (Legčevič), Goljat (Kristl), Petek (Damše), Kirič. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 17. KROGA: FC Koper - Aluminij 2:1, Domžale - CM Celje 2:0, IB Interblock - Maribor 2:0, Rudar Velenje - Krško 5:2, HIT Gorica - NŠ R. Koren Dravograd 1:2, NOGA Triglav - Mura 05 3:1, Šampion Celje - Bravo Publikum 0:1, Olimpija - Krka 3:1
1.	FC KOPER	1717	0	0 62:11	51
2.	NOGA TRIGLAV	1711	3	3 42:17	36
3.	MARIBOR	1711	1	5 49:16	34
4.	ALUMINIJ	17 9	3	5 32:25	30
5.	IB INTERBLOCK	17 8	3	6 26:18	27
6.	DOMŽALE	17 7	6	4 27:25	27
7.	BRAVO PUBLIKUM	17 8	2	7 17:20	26
8.	OLIMPIJA	17 7	2	8 32:23	23
9.	RUDAR VELENJE	17 6	4	7 23:22	22
10.	CM CELJE	17 6	2	9 20:28	20
11.	DRAVOGRAD	17 5	4	8 21:40	19
12.	KRKA	17 5	1	11 20:36	16
13.	MURA 05	17 4	3	10 16:36	15
14.	KRŠKO	17 5	0	12 16:47	15
15.	HIT GORICA 17 3 5 9 12:20 14
16.	ŠAMPION CELJE 17 3 3 11 9:40 12
FC KOPER - ALUMINIJ 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Zečevič (25. iz 11-m), 1:1 Posavec (32.), 2:1 Barišič (42.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Kelc, Klobučar, Cafuta, Planinšek, Podbrežnik, Zečevič, Krajnc, Vrbanec. Trener: Bojan Špe-honja.
SKUPNA LESTVICA 1.SML IN SKL
1.	FC KOPER
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	NOGA TRIGLAV
5.	OLIMPIJA
6.	HIT GORICA
7.	IB INTERBLOCK
8.	RUDAR VELENJE
1G. B. PUBLiKUM
11.	MURA GB
12.	ŠAMPiON CELJE
13.	CM CELJE
14.	DRAVOGRAD 1B. KRKA
16. KRŠKO
3426	3	B gB:3G	81
342G	3	11 88:41	63
3417 11		6 7B:4g	62
3416 1G		8 67:42	B8
3416	6	12 64:44	B4
3414 1G		1G 64:38	B2
341B	6	13 48:43	B1
3414	7	13 B1:4g	4g
3414	6	14 B1:B3	48
3414	6	14 3B:B1	48
3412	B	17 3B:6g	41
3411	B	18 38:72	38
34 g	g	16 4B:Bg	36
34 8	g	17 41:6g	33
34 7	7	2G 4G:72	28
34 6	3	2B38:1G2	21
srečanje), vendar je slabši del ekipe obramba, ki je prejela 22 zadetkov (1,7 na srečanje), kar jo uvršča na 8. mesto v ligi. Tako kot na točkovni lestvici, so varovanci Borisa Klingerja 7. tudi na disciplinski lestvici. Največ zadetkov je za »kanarčke« jeseni dosegel Robert Janžekovič, in sicer 6, kar ga uvršča na odlično 4. mesto na lestvici strelcev (deli si ga s kar nekaj nogometaši). Vsekakor gre za nadvse spodoben dosežek, še posebej zaradi tega, ker je Robert v osnovi branilec.
Bistričani so jesenski del zaključili na 9. mestu, kljub temu da jim je dolgo kazalo bistveno bolje. Rdeči so mreže nasprotnikov zatresli 19-krat (slab zadetek in pol na srečanje), njihova obramba pa je prejela kar 29 zadetkov (kar 7 v Zavrču, povprečno več kot 2 na tekmo), kar jih uvršča na 11. mesto. To mesto ekipa iz Slovenske Bistrice zaseda tudi na lestvici »fair playa«. Tako kot pri Stojncih, je tudi najboljši strelec Aha Emmi Bistrice jeseni dosegel 6 zadetkov; to je bil David Mlinar.
tp
Liga U-14 vzhod
RETULTATI 17. KROGA: Aluminij
-	Tehnostroj Veržej 7:0, Žalec - Rudar Velenje 3:2, Maribor - Dravinja 5:0, Mura 05 - Nissan Ferk Jare-nina 1:1, NŠ R. Koren Dravograd
-	Tezno Maribor 5:1, Nafta - CM Celje 0:3, Brežice - Železničar 2:3, Šampion Celje - Pobrežje 0:2
1.	MARIBOR	1714	3	0 72:7	45
2.	ALUMINIJ	1714	2	1 85:4	44
3.	CM CELJE	1713	3	1 83:12	42
4.	RUDAR VELENJE 1710	2	5 46:27	32
5.	POBREŽJE	1710	1	6 28:20	31
6.	FERK JARENINA	17 9	3	5 35:29	30
7.	MURA 05	17 7	3	7 26:30	24
8.	ŽELEZNIČAR	17 8	0	9 22:47	24
9.	ŠAMPION CELJE	17 7	1	9 31:16	22
10.	NAFTA	17 7	0	10 34:40	21
11.	TEH. VERŽEJ	17 5	2	10 23:52	17
12.	TEZNO MARIBOR 17 4	2	11 18:53	14
13.	DRAVOGRAD	17 4	1	12	16:35	13
14.	DRAVINJA	17 4	1	12	20:72	13
15.	BREŽICE	17 4	0	13	16:48	12
16.	ŽALEC	17 3	2	12	15:78	11
ALUMINIJ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 7:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Majerič (25.), 2:0 Panikvar (37.), 3:0 Gale (38.), 4:0 Gale (49.), 5:0 Ahec (58.), 6:0 Gale (60.), 7:0 Hreljič (65.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi, Majerič (Bračič), Zorec, Klajnšek (Panikvar), Kukovec (Vaj-da), Hreljič, Brec, Petrovič (Šavorič), Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Ekipa NK Aluminija u-14 bo prezimila na 2. mestu lestvice.
Športni napovednik
Rokomet
1. A NLB LEASING LIGA
PARI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (sobota ob 19.00), Maribor Branik - Gorenje, Cimos Koper - Krka, Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše, Krško - Istrabenz plini Izola.
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (sobota ob 19.00), Celjske mesnine - Krka, Piran - Naklo Tržič, Veplas Velenje - Zagorje Gen I, Krim Mercator - Antrum Sežana, Burja Škofije - Mlinotest Ajdovšina
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
11.	KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova (sobota ob 19.00)
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA
12.	KROG: Moškanjci-Gorišnica - Rudar Trbovlje (sobota ob 19.30), Črnomelj - Drava Ptuj (petek ob 19.00)
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
8. KROG: AC Prstec Ptuj - Formis II ( sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
8.	KROG: Ptuj - Edigs Mengeš (v soboto ob 17.00 v ŠD Mladika)
Košarka • 4. SKL vzhod
9.	KROG: Koroška Prevalje - Ptuj (sobota, 10. 12., ob 18.00)
1.	LIGA PARKL
4. KROG: KK Rače - Adecco (7. 12., ob 20.15, v OŠ Fram), KK Pra-gersko - TED ŠD Cirkovce (8. 12., ob 19.50, v OŠ Pragersko), ŠD Kidričevo - Good Guys Felnar (9. 12., ob 20.45, v OŠ Kidričevo), Vinag MCApro - KK Starše (10. 12., ob 15.30, v OŠ Fram)
2.	LIGA PARKL
4. KROG: KK Starše Čiro - ŠD Ptujska Gora (9. 12., ob 20.15, v OŠ Starše), KMO Dornava - Pragersko veterani (9. 12., ob 18.50, v OŠ Dornava), KPŠ - ŠD Majšperk (10. 12., ob 19.30 v Gimnaziji Ptuj)
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
4.	KROG: sobota, 10. 12. (Športna dvorana Center), ob 16.30: Apollon II. - Hausmart Super Team, 17.10: Sport club M - SGD in Slikarstvo Branko Goričan, 17.50: Club 13 - ŠD Rim, 18.30: ŠD Draženci
-	Klub ptujskih študentov, 19.10 KMN Draženci - Ricks caffe, 19.50: ŠD Ptujska Gora - Reklamni atelje Babšek.
5.	KROG, nedelja, 11. 12., ob 12.30: Hausmart Super Team - ŠD Ptujska gora, 13.10: Ricks caffe - Apollon II., 13.50: Klub ptujskih študentov - KMN Draženci, 14.30: ŠD Rim - ŠD Draženci, 15.10: SGD in Slikarstvo Goričan - Club 13, 15.50: Reklamni atelje Babšek
-	Sport club M
Boks • 2. SBL 3. krog:
Mladi v ringu v dvorani Campus
BK Legionar s Ptuja in BK Ring s Ptuja pripravljata v soboto, 10. 12., tretji krog 2. slovenske boksarske lige. Dvoboji se bodo med 13. in 15. uro odvijali v Športni dvorani Campus. Predstavili se bodo mladi talentirani boksarji, ki imajo do sedaj manj kot pet dvobojev. Novi klub Dejana Zavca Legionar bo imel na tekmovanju dva boksarja, Davida Krambergerja in Damira Lenarta, BK Ring pa bodo predstavljali Monika Božičko, Anja Jabločnik, Urška Horvat, Kristijan Bigec, Timotej Pučko in Tilen Kmetec. Vsi našteti kažejo velik potencial, zato se nam obetajo zanimive borbe.
DK, DB
Futsal m ZLMN Ormož
Člani
Rezultati 3. kroga: Brlek Transport Cvetkovcl - Pušenci Biopli-narna Šijanec 0:2, Beno Udrih Team Gaja Svetinje - Lordi Ivanjkovci 5:1, Pristan Frankovci - Jerebic Črni ribič 1:1, Tomaž - Čistilni servis Safir 4:2, Mladost Miklavž Digo Bar - Inox ograje Majcen 0:2, Pušenci Bioplinarna Šijanec - Transport Vičar Vičanci 0:1, Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Brlek Transport Cvetkovci 2:4.
1.	INOX O. MAJCEN	3	3 0 0	9:3	9
2.	B. U. GAJA	3	2 10	17:5	7
3.	V. T. VIČANCI	3	2 1 0	6:2	7
4.	JEREBIČ Č. RIBIČ	3	1 2 0	9:5	5
5.	B. T. CVETKOVCI	3	111	7:4	4
6.	TOMAŽ	3	111	6:5	4
7.	MLADOST PESRL	3	1 1 1	7:7	4
8.	LORDI IVANJKOVCI	3	1 0 2	6:8	3
9.	PUŠENCI B. Š.	3	1 0 2	3:6	3
10.	PRISTAN F. 3 0 2 1 3:7 2
11.	MLADOST DIGO 3 0 0 3 1:9 0
12.	Č. S. SAFIR 3 0 0 3 6:20 0
Veterani
Rezultati 2. kroga: Smoki Ormož - Tomaž 1:2, Fiposor Aries IT - NK
Ormož veterani 3:6, Borec Ormož -Frankovci 3:6
Razpored tekem:
sobota, 10. 12., člani: Tomaž -Mladost Digo bar (ob 11.00 uri), Inox ograje Majcen - Pušenci Bioplinarna Šijanec (11.40), Jerebic Črni ribič - Beno Udrih Gaja Svetinje (12.20), Lordi Ivanjkovci - Čistilni servis Safir (13.00), Transport Vičar Vičanci - Mladost Prevozništvo Pesrl (13.40), Brlek Transport Cvetkovci - Pristan Frankovci (14.20);
veterani: Frankovci - NK Ormož (15.00), Borec Ormož - Naitors Tomaž (15.40), Fiposor Aries IT - Bre-snica (16.20)
Razpored tekem, nedelja, 11. 12., člani: Pristan Frankovci -Transport Vičar Vičanci (9.30), Mladost Digo bar - Čistilni servis Safir (10.10), Mladost Prevozništvo Pesrl - Inox ograje Majcen (10.50), Pušenci Bioplinarna Šijanec - Tomaž (11.30), Lordi Ivanjkovci - Jerebič Črni ribič (12.10), Beno Udrih Gaja Svetinje - Brlek Transport Cvetkov-ci (12.50).
Planinski kotiček
Cez goro k očetu
17. 12. 2011
Podali se bomo na letos že 19. tradicionalni nočni pohod, ki ga organizira Planinsko društvo Ravne na Koroškem v spomin na herojski podvig žene in otrok Prežihovega Voranca.
Odhod: 17. 12. se zberemo na parkirišču pod gradom ob 16. uri.
Zapeljali se bomo do Raven na Koroškem. Začetek pohoda je pri kmetiji Lipold v Koprivni in poteka do Kumra - kmetija tik pred mejo, kjer si bomo privoščili toplo malico in daljši postanek. Pohod traja približno dve uri. V soju naglavnih svetilk bomo nadaljevali na avstrijsko stran, kjer nas bodo pričakali domačini - koroški Slovenci.
Na kmetiji Čemer bo ob soju bakel krajši kulturni program. Sledi spust v Sončno Koprivno (Koprein Sonnseite) in Železno Kaplo, kjer nas čaka prevoz domov. Vrnitev bo v poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah.
Oprema: Glede na to da smo na pragu zime in bo pokrajina verjetno prekrita s snežno odejo, je potrebna zimska oprema! Dobrodošla je tudi kakšna termovka s čajem in kak priboljšek iz nahrbtnika. Ker pohod poteka v temi je potrebna svetilka. Ne pozabimo na osebni dokument.
Cena prevoza bo okrog 20 € (odvisna je predvsem od števila udeležencev in načina prevoza). Za toplo malico, ki nam jo bodo postregli ob poti, bo potrebno odšteti 3,5 € (potrdite ob prijavi)!
Prijavite se do 13. 12. 2011 v pisarni društva (nova lokacija Dravska ulica 18 - nekdanje staro kopališče) v času uradnih ur ali po telefonu: 041 237 010.
Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki!
Kegljanje
Ptujcanom dve zlati in ena bronasta medalja
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Kranj je izvedlo že 7. tradicionalni mednarodni kegljaški turnir za slepe in slabovidne. Turnir je bil posvečen mednarodnemu dnevu invalidov in prazniku MO Kranj. Letošnji je bil obenem še memorialni v spomin na preminulega člana domačega društva Borisa Žukeviča, ki je bil dolga leta uspešen v kategoriji B2.
Tokrat se je v Kranju zbralo 72 kegljavk in kegljavcev iz sedmih slovenskih MDSS, med njimi tudi večina članov slovenske državne reprezentance, ki je letos na 2. svetovnem prvenstvu v Sarajevu osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo. Tudi bivši član MDSS Ptuj in aktualni svetovni prvak v kategoriji B3 Marjan Žalar. Prav tako je bila prisotna skoraj celotna hrvaška državna reprezentanca na čelu z aktualno svetovno prvakinjo v kategoriji B3 Ružo Markešič in drugimi.
Ptujsko MDSS so zelo uspešno zastopali trije člani, ki so
osvojili kar dve zlati in eno bronasto medaljo. Najboljši med njimi je bil Mitja Žalar, ki je s 748 podrtimi keglji zmagal v kategoriji B3. Prvi v kategoriji B4 je bil tudi Jože Cestar, ki je podrl 649 kegljev in le za kegelj prehitel domačina Francija Pirca. Tretji član MDSS Ptuj Ivan Zimet je s 585 podrtimi keglji v kategoriji B3 osvojil 17. mesto. Mitja Žalar je osvojil še bronasto medaljo v absolutni moški konkurenci med 51 tekmovalci, Jože Cestar je bil v tej razvrstitvi 25., Ivan Zimet pa 37. Pri tem je treba povedati, da se za izračun absolutne konkurence tekmovalcem kategorije B1 na dosežen rezultat doda 25 %, kategoriji B2 pa 5 %. MDSS Ptuj je bilo med desetimi društvi iz Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine drugo najuspešnejše društvo. S tem so prav gotovo upravičili sodelovanje na turnirju in dokazali, da se s strokovnim delom in rednimi treningi lahko uvrščajo med najboljše.
Silva Razlag
Futsal • Mlajše kategorije
Druga Goja ugnala vodilno
Restavracijo Pan
Tekmovanje v futsal ligah mladih so pretekli teden nadaljevali nogometaši U-18 in U-15. V konkurenci U-18 je turnir potekal v Kidričevem, kjer so domačini izgubili obe tekmi. Lepši pogled na prvenstveno razpredelnico je v konkurenci U-15, na kateri so na prvem mestu Kidriča-ni, na drugem pa Ptujčani. V Litiji, kjer je potekal tretji turnir, so bili na medsebojnem srečanju boljši igralci Goye.
Liga U-18, skupina A
REZULTATI 3. KROGA - TURNIR KIDRIČEVO: PAN restavracija Kidričevo - Sevnica 0:8, Renault Nissan Avto Koletnik - Kebelj Mitbus 3:1, Sevnica - Dobovec Trgovine Jager 1:5, Renault Nissan Avto Koletnik - PAN restavracija Kidričevo 4:3, Kebelj Mitbus - Dobovec Trgovine Jager 0:3, Sevnica - Renault Nissan
Avto Koletnik 3:1
1. DOBOVEC JAGER 7 7 0 0 48:4
2.	SEVNICA	5	4	0 1 20
3.	AVTOKOLETNIK	5	3	0 2	13
4.	NAZARJE GLIN	4	2	0 2	12
5.	KEBELJ MITBUS	5	1	0 4	11
6.	PAN KIDRIČEVO	5	1	0 4	11
7.	VEPLAS VELENJE	5	0	0 5	5
21
0	12
5	9
4	6
5	3 5	3
37	0
Liga U-15
Ormož • Mlajše selekcije NK Aluminij
Elektronske tarče - nova
pridobitev ormoških strelcev
Že novo sodobno strelišče v trgovskem centru Holermuos, ki so si ga pridobili pred dvema letoma, je bilo za ormoške strelce velika pridobitev. Takrat so elektronske tarče bile le še sanje, ampak v tem času jim je s pomočjo občine in številnih sponzorjev uspelo nabaviti tudi 9 elektronskih tarč za zračno orožje in 3 elektronske
tarče za MK puške ter prostor z vso potrebno računalniško opremo. Strelišče je opremljeno s sistemom Meyton: »Za našo strelsko zvezo Ormož je to izredno velik dogodek, saj smo končno dobili popolno opremljeno strelišče. Večina pomembnejših tekem, predvsem mednarodnih, se izvaja na elektronskih tarčah. Če tre-
niraš na papirnate in tekmuješ na elektronske tarče, potem je to drugačen občutek in ne moreš dosegati tako visokih rezultatov. Pričakujemo, da se bo pot naših rezultatov precej dvignila,« je povedala predsednica Strelske zveze Ormož in odlična strelka Vesna Mele, ki je še dodala, da takšnega strelišča v Sloveniji še ni.
Slovesne predaje novih elektronskih tarč se je udekležil tudi ormoški župan Alojz Sok.
Šport mladih • Rad igram nogomet U-8
Na Hajdini slavje domače ekipe C
RENAULT NISSAN AVTO KOLETNIK - PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO 4:3 (2:1)
STRELCA za PAN Restavracijo Kidričevo: David Arnuš (1.), Gregor Gasenburger (18. in 20.) PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO:
Uroš Plajnšek, Matej Korman, David Arnuš, Gregor Gasenburger, Lovro Bočkaj, Dalen Simonič Dabič, Luka Krušič, Primož Čuš, Matevž Pleter-šek.
REZULTATI 3. KROGA - TURNIR V LITIJI: Goja Ptuj - PAN Restavracija Kidričevo 4:3 (4:2), FK Dobrepolje - Bioterme Mala Nedelja 0:1, Kix Ajdovščina - Bioterme Mala Nedelja
0:2, Velike Lašče - Goja Ptuj 7:1, FK Dobrepolje - Predilnica Litija 2:1, PAN Restavracija Kidričevo - Velike Lašče 1:5, Kix Ajdovščina - Goja Ptuj 3:6, Predilnica Litija - Velike Lašče 0:3
1.	PAN KIDRIČEVO 7 5 0 2 27:12 15
2.	GOJA PTUJ 7 4 1 2 19:20 13
3.	VELIKE LAŠČE 5 4 0 1 21:4 12
4.	FRAGMANT EXT. 5 3 11 14:4 10
5.	FK DOBREPOLJE 6 2 2 2 5:7 10
6.	BIOTERME M. N. 5 2 0 3 3:15 6
7.	PREDILNICA LITIJA 4 1 0 3 3:7 3
8.	KIX AJDOVŠČINA 7 1 0 6 9:24 3
9.	FSK STRIPY 2 0 0 2 1:9 0
GOJA PTUJ - PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO 4:3 (4:2)
STRELCI: 0:1 Tomaž Rebernišek (2.), 0:2 Aljoša Munda (2.), 1:2 Jure Perger (3.), 2:2 Matic Furjan (5.), 3:2 Jan Krivec (7.), 4:2 Jan Krivec (8.), 4:3 Tomaž Rebernišek (15.)
GOJA PTUJ: Marko Pernat, Jure Perger, Matic Furjan, Jan Krivec, Nejc Ekart.
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Denis Letonja, Tomaž Rebernišek, Denis Lesjak, Žiga Koletnik, Seba-stjan Kores, Aljoša Munda, Matic Stajnko.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • NTK Ptuj
1. TOP za kadete
V Logatcu je v soboto potekal 1. letošnji TOP za kadete, ki se ga je udeležilo 24 najboljših igralcev in igralk v tej starostni kategoriji. Med nastopajočimi sta bila tudi člana ptujskega kluba, Anja Bezjak in Marsel Šegula.
Anja je igrala v prvi kakovostni skupini in je v sedmih dvobojih (vsak igra z vsakim) zabeležila eno zmago ter osvojila 7. mesto. Marsel - zanj je bil velik uspeh že sama uvrstitev na TOP - je igral v tretji kakovostni skupini. Kot daleč najmlajši igralec (je še mlajši kadet), je kljub sedmim porazom pustil dober vtis in si nabral prve dragocene izkušnje na takšnem tekmovanju. V 1. kakovostni skupini sta zmagala Zala Veronik (Fužinar) pri dekletih in Darko Jorgič (Hrastnik) pri fantih.
3. odprti turnir SV regije
V Velenju je v nedeljo potekal 3. odprti turnir SV regije, na katerem so sodelujoči razporejeni v enotno kategorijo do 15 let (fantje in dekleta skupaj) v tri kakovostne sku-
Elektronske tarče z vso pripadajočo opremo so zvezo stale 62.500 evrov. Denar so zbirali s številnimi aktivnostmi, med drugim je bil novembra 2010 tudi dobrodelni koncert, s prijavo na razpis Fundacije za šport so pridobili 31.250 evrov, z zajetnim zneskom je na pomoč priskočila Občina Ormož, pomagali pa so tudi številni sponzorji.
Pred otvoritvijo strelišča, opremljenega z novimi elektronskimi tarčami, je bila tudi otvoritvena tekma, na kateri so tekmovali člani slovenske reprezentance, mladinska reprezentanca in domače ekipe. Med tekmovalci so bili tudi gostje iz Hrvaške. Najbolje se je odrezal Robert Markoja s 397 krogi, drugi je bil Mitja Černi s 393 krogi, tretja Saša Marija Ratnik, ki je prav tako zadela 393 krogov.
Občina Ormož se lahko pohvali z odličnimi strelci v državnem in mednarodnem merilu. Ob novi pridobitvi lahko pričakujemo, da bodo rezultati in uspehi le še strmo naraščali, kot je bil trend v minulih letih.
Uroš Krstič
V športni dvorani na Hajdini je 3. 12. potekal naslednji v nizu turnirjev RIN (Rad igram nogomet). V 2. del 1. faze tekmovanja, ki bo v nadaljevanju decembra, se je uvrstila zmagovalna ekipa NŠ Golgeter Hajdina C.
Skupina H, rezultati:
NK A. E. Bistrica C - NŠ Golgeter Hajdina A 3:0, NŠ Golgeter Hajdina C - NK A. E. Bistrica C 12:0, NK Središče B - NK Aluminij F 1:3, NK A. E. Bistrica C - NK Središče B 0:1, NŠ Golgeter Hajdina A - NŠ Golgeter Hajdina C 1:4, NK Središče B - NŠ Golgeter Hajdina A 2:0, NK Aluminij F - NK A. E. Bistrica C 3:0, NŠ Golgeter Hajdina A - NK Aluminij F 2:4, NŠ Golgeter Hajdina C - NK Središče B 7:1, NK Aluminij F - NŠ Golgeter Haj-dina C 1:3.
Končni vrstni red:
1.	NŠ Golgeter Hajdina C, 12
2.	NK Aluminij F, 9
3.	NK Središče ob Dravi B, 6
4.	NK AHHA EMI Bistrica C, 3
5.	NŠ Golgeter Hajdina A, 0 točk
tp
pine (v vsaki je nastopilo 16 igralcev). V 1. skupini je izmed Ptujčanov nastopil le Marsel Šegula in osvojil 11. mesto. V drugi skupini so igrali Sašo Malovič, Aljaž Mohorič in Miha Štumberger. Slednji je zasedel 5. mesto, prva dva pa sta se med sabo pomerila v finalu; Sašo je zmagal z rezultatom 3:1.
JM
Miha Štumberger, Sašo Malovič, Aljaž Mohorič in Marsel Šegula so nastopili na odprtem turnirju SV regije v Velenju.
Kuharski nasveti
Kašnate klobase
Mesni izdelki, ki jih pripravljamo ob kolinah, veljajo za slovenske mesne specialitete. Precej teh izdelkov je prevzela tudi mesna industrija in s tem poskuša ohraniti izvirnost slovenskih kolin ter privabiti še več kupcev, ki iz kakršnih koli razlogov raje posegajo po domačih mesnih dobrotah.
Mesne izdelke, ki jih ob tem prazniku pripravljamo, lahko razdelimo na kratkotrajne in dolgotrajne. Med kratkotrajne spadajo pečenice, kašnate klobase, žolica in tlačenka. Med trajne izdelke pa spadajo suho meso, razsoljeno in v za-seko odloženo meso oziroma meso iz tunke in druge mesene posebnosti.
Najbolj raznolike so kašna-te klobase, ki se ne razlikujejo samo od pokrajine do pokrajine, ampak se že znotraj ene pokrajine pojavljajo različne kašnate klobase glede na okus oz. začimbe in dodatke.
Krvavice, ki jih pripravljamo v naših koncih, so narejene iz glavine, drobovine, mesnih odrezkov, zabele oz. prepražene slanine ter začimb. Od kaše uporabljamo ajdovo kašo in riž. Tipično barvo in ime jim daje kri. Od začimb pa lahko uporabimo sol, poper, majaron, nekateri dodajo še pimet. V Slovenskih goricah imajo za njih prav posebno ime: čurke.
Primorci svojim krvavicam pravijo mulce. Po okusu so sladke, torej od začimb jim dodajo tudi sladkor, nekateri tudi rozine in pinjole. Svojo različico teh kolin pripravljajo tudi nekateri na Štajer-
skem, in sicer izpustijo rozine in pinjole, riž in kašo pa zraven sladkorja začinijo še s cimetom.
Bele kašnate klobase so narejene brez krvi, mešanica kaš je različna in so prav tako začinjene s soljo, poprom, kumino in cimetom. Jetrne klobase imajo kot glavno sestavino jetra, barva je sivo rjava, začinjene pa so z enakimi začimbami kot naše kašnate klobase.
Kašnate klobase so napolnjene v naravne ali umetne ovoje, pri katerih je pomembno, da nadeva ni niti preveč niti premalo. Po polnitvi jih rahlo prekuhamo v vreli vodi oziroma obarimo, kar predstavlja določeno vrsto paste-rizacije in s tem način shranjevanja za krajši čas po polni ohladitvi. Večina kašnatih klobas ima tudi v zamrzovalnih napravah kratek rok trajanja, saj vsebujejo drobovino in druge kose mesa ali maščobe, ki nakazujejo kratek rok trajanja, in sicer do treh mesecev.
O samem postopku priprave in izdelave zagotovo vedo ljubiteljski mesarji in profesionalni delavci še precej več, za kuharje in gospodinje pa je pomembno, da jih znamo tudi dobro speči oziroma
Zasuk želodca ali strokovno torzija želodca je sicer redka, vendar smrtno nevarna komplikacija pri določenih psih, pri katerih se želodec zarotira oziroma zavije okoli svoje osi in zaradi tega tako močno napihne, da v zelo kratkem času zaduši psa, saj mu pritisne na diafragmo in pljuča in mu onemogoči dihanje. K omenjeni težavi so nagnjeni predvsem veliki psi, predvsem nemške doge, dobermani, nemški ovčarji, mastifi, bulmastifi, bordojske doge, rotweilerji in še bi lahko našteval. Tudi me-šanci z omenjenimi pasmami so dovzetni, skratka vsi veliki psi, ki imajo velik prsni koš. Pri takih psih lahko zaradi anatomskih značilnosti v trebušni votlini pride do rotacije želodca okoli svoje osi, kar se praviloma zgodi, kadar je kužek aktiven po hranjenju. Hrana v želodcu deluje kot utež in
Foto: P. Pribožič
Kašnate klobase
zraven pripraviti še dober dodatek. H kašnatim klobasam najpogosteje ponudimo različno pripravljeno zelje, repo, krompir in tudi žgan-ce. Pripravimo lahko dušeno kislo zelje, kislo zelje, ki ga dobro skuhamo, nato zgostimo s podmetom in zabelimo. Zelje lahko zabelimo s suhimi ocvirki, kislo smetano, praže-no slanino, odvisno od navad in smelosti. Ko kislo repo skuhamo, je po okusu celo manj groba, saj se po kuhanju in toplotni obdelavi okus omili. To lahko dosežemo tudi z dodatki med samo pripravo. Zraven kisle repe lahko pripravimo tudi svežo kuhano repo, ki jo dušimo ali kuhamo skupaj s krhlji krompirja. Ko sta repa in krompir zmehčana, odlije-mo slano tekočino in odstranimo lovor ter pretlačimo, da dobimo pire. Okus izboljšamo še s kislo smetano in prav tako ponudimo zraven pečenih kašnatih klobas. Tak pire lahko naredimo tudi v kombinaciji s kislo repo, vendar moramo preveriti njeno kislost preden jo damo kuhat ter jo po potrebi operemo.
Ob vseh kašnatih klobasah pa se lahko ponudijo tudi različne sveže ali kuhane solate. Pripravimo lahko svežo zeleno solato, zelje s krompirjem, radič v solati, med kuhanimi solatami pa ponudimo krompirjevo, ohrovtovo solato in peso v solati. Kaše so sicer v zimskem času dobrodošlo živilo na našem jedilniku, v kolikor se izogibate drobovine in maščobe v kašnatih klobasah, si podobne jedi lahko pripravite kot samostojne jedi, zraven katerih ponudite priloge ali solate. Dušena ajdova in prosena kaša omogočata pripravo veliko jedi ter po okusu dovoljujeta številne dodatke. Ješprenj se razlikuje od predhodnic v tem, da način priprave terja daljše postopke in da ga je v kombinaciji z ostalimi živili vedno veliko manj kot ajdove ali prosene kaše. Po okusu pa težje najdemo živila, s katerimi se ne ujema, oziroma lahko dodajamo večino zelenjave, ki jo kuhamo in vse vrste mesa, le da od mesa prevladuje svinjina.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zasuk želodca pri psu
Gospod Andrej iz okolice Maribora ima doma kužka pasme nemška doga, starega 3 leta. Kužek je popolnoma zdrav in aktiven, le občasno ima težave s prebavo, saj po določeni hrani občasno dobi mehko blato. Uživa briketirano hrano, občasno pa tudi meso in testenine. Ker mu je tovrstna hrana zelo všeč, jo zelo hitro in hlastno poje in lastnik se boji, da bo dobil zasuk želodca. Gospoda Andreja zanima, kako se lahko zaščiti proti temu za kužka smrtno nevarnemu problemu in kako lahko spozna prve znake, da gre za zasuk želodca, ter kako naj takrat ukrepa.
pri nenadnem skoku ali celo kotaljenju živali, se želodec obrne okoli svoje osi. Za to je zelo zelo pomembno, da veliki psi po hranjenju počivajo vsaj uro ali dve in so šele potem ponovno aktivni. To je tudi edina in osnovna preventiva proti omenjeni komplikaciji. Zaželeno je tudi, da imajo psi, ki zelo hlastno in hitro jedo, vsaj dva manjša obroka hrane na dan, da imajo tako manj obremenjen želodec.
Pri zasuku želodca pride do zaprtja vhoda in izhoda
Foto: E. Senear
iz želodca in zato se napihne kot žoga. Zraven tega želodec med rotacijo za seboj potegne tudi vranico in njen krvožilni sistem, tako da močno oteče in tudi prepreči želodcu, da bi se vrnil v normalni položaj. Prizadet je tudi zelo pomemben živec, imenovan vagus, ki povzroča velike motnje v delovanju srca. Prvi znaki, ki jih opazimo pri psu, so povečan nemir živali, paničen pogled in močna napihnjenost v področju trebuha, ki se neprestano povečuje. Kuža pospešeno diha, se skoraj ne premika in je zelo prestrašen. Pomoč moramo poiskati takoj, saj zelo hitro pride do smrti psa. Čim prej je treba izvesti punkcijo želodca in spustiti zrak iz njega, istočasno pa kužek nujno potrebuje infuzijo in terapijo proti šoku. Takoj po stabilizaciji splošnega stanja je potreben operativni poseg, pri katerem želodec obrnemo nazaj v pravilno lego in s tem sprostimo prehodnost črevesja, krvnih žil in pritiska na živčevje v trebušni votlini. Najpogosteje je treba pri posegu odstraniti vranico živali, saj je zaradi zastoja krvi tako povečana, da jo je nemogoče vrniti v prvotno lego z
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
želodcem. Operativni poseg je zelo zahteven in potrebna je izkušena kirurška ekipa. Zelo pomembnih je tudi prvih 48 ur po operaciji, ki jih mora žival preživeti pod strogo kontrolo veterinarskega osebja v veterinarski bolnišnici, saj lahko pride do nenadne smrti živali dan ali dva po operaciji zaradi težav s srcem, aritmij, ki so posledica prizadetega vagusa. Kot sem omenil, je torzija želodca težka diagnoza, ki zahteva pravilen in hiter veterinarski pristop k reševanju zadušitve in šoka živali, in težak kirurški poseg z obvezno 48-urno pooperativno nego. V naši veterinarski bolnici se lahko pohvalimo z veliko uspešno izvedenimi operacijami zasuka želodca in popolnim okrevanjem pacientov po operaciji. Najbolje pa je, da se lastniki večjih psov in mešan-cev z njimi vedejo odgovorno in preprečijo aktivnosti psov po hranjenju. Če pa že pride do težav in postane kužek napihnjen, pa je treba čim prej poiskati ustrezno veterinarsko pomoč, saj je drugače življenje kužka ogroženo. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Zimski čas - čas domačih kolin
Slovenci imamo bogato tradicijo domačih kolin in zelo pestro ponudbo značilnih mesnih izdelkov. Pri izdelkih je osnova meso domačih prašičev z dodatki govedine, mesa drobnice ali divjačine. Vsaka pokrajina ima značilne trajne mesne izdelke, in sicer od mesa iz tunke, domačih klobas, bunk, savinjskega želodca, kraškega pršuta, kraške pancete, prekajenih krač in ostalih kosov. Prav tako značilni pa so izdelki, kot so kašnate klobase, krvavice, paštete, tlačenke in praženi ocvirki ter mast. Vsi ti izdelki potrebujejo pri izdelavi pravilne postopke, da dosežemo dobro kvaliteto izdelkov.
Že sama reja prašičev in izbor krme se odraža na kvaliteti mesa in predvsem na kvaliteti maščobe. Poznano je, da na primer ječmen, krompir in po novejših raziskavah tudi tropine oljne ogršči-ce ugodno vplivajo na sestav maščobe v trupu prašičev. Želimo si kompaktno belo slanino in tudi obstojno maščobo znotraj mišic, ki daje dobre senzorične lastnosti marmoriranega mesa.
Za kvaliteto mesa je zelo pomembno, kako ravnamo z živaljo pred klanjem. V osnovi nam zakol živali v hlevu nudi veliko možnosti, da ohranimo kvaliteto mesa na visokem nivoju. Najpogostejša napaka je, da prašiču tik pred klanjem povzročimo stresno stanje (dolgi prevozi, grobo preganjanje in pretepanje živali, nepravilno omamljanje in čas izkrvavitve). Posledično se v klavnih trupih živalih, ki so bile v stresnem stanju zaradi anaerobnega metabolizma v belih mišicah pojavi BMW (bleda, mehka, vodena) kakovost mesa in v rdečih mišicah, v katerih poteka aerobni metabolizem temna, čvrsta, suha kakovost mesa. To so odkloni od normalne kvalitete mesa kot posledica ravnanja s prašiči pred klanjem.
Treba je poudariti, da so posamezne pasme prašičev veliko bolj občutljive na stres in da je kakovost mesa povezana tudi z genotipom živali. Po občutljivosti izstopa pasma pietrain, zato moramo s temi živalmi biti pred klanjem še toliko bolj pozorni.
Post živali pred klanjem je priporočljiv, vendar mora biti omejen na okrog 12 ur. Daljši post povzroča razburjenost, stres pa povzroča zmanjšanje glikogena v mišicah, ki je potreben za pretvorbo v mlečno kislino za naravno zakisanje mesa.
Za izdelavo mesnih izdelkov je zaželena nekoliko večja masa (okrog 150 kg) prašičev pred klanjem, kar pomeni tudi višjo starost.
Po klanju je zelo pomembno, da meso dobro ohladimo pred nadaljnjo obdelavo. Po zakolu prašiča je temperatura v trupu okrog 39°C. Za kvalitetne mesne izdelke je zelo pomembno, da je meso dobro ohlajeno na temperaturo od 0 do 4°C, kar onemogoči razvoj kvarnih mikroorganizmov. Pri zakolu na kmetijah je hlajenje odvisno od zunanjih temperatur. Primerno je, da se najpozneje v 24 urah kosi mesa ohladijo do sredine na temperaturo 3-4°C. Zato je primerno, da klavne polovice razkosamo na manjše kose, da se hlajenje pospeši, vendar je v tem primeru težje oblikovati lepe kose mesa.
V	mesu se v prvih 24 urah dogajajo pomembni mikrobiološki procesi, ki vplivajo na njegovo kvaliteto. Pri tem je najpomembnejša razgradnja glikogena v mlečno kislino, ki znižuje pH vrednost mesa, ki se mora iz nevtralne vrednosti 7,4 znižati na želeno vrednost 5,4-5,8 z blago kislo reakcijo. Zakisanje mesa je odvisno od pasem prašičev, stresa pred klanjem in od hitrosti hlajenja mesa. Želimo si, da je mišičnina zmerno čvrsta in normalne barve brez ekstremov: bledo, mehko vodeno ali temno čvrsto suho meso. Za kvaliteto kosov suhega mesa je primerno, da se odberejo kosi s kvalitetno slanino, ki je čvrsta in bele barve. Takšna je tudi odpornejša proti oksidaciji, saj ima manj nenasičenih maščobnih kislin. Pri suhomesnatih izdelkih je okus po oksidaciji oziroma po žarkosti moteč priokus, ki ga lahko preprečimo s primernim izborom krme v prehrani živali.
Zaključek
V	prispevku sem se omejil na glavne poudarke za dosego kvalitetne mišičnine pri domačih kolinah, kar je osnova za dobre izdelke iz mesa. Prihodnjič pa morda kaj več o izdelavi mesnih izdelkov na domu. Oskrba z mesom iz kmečke reje je tudi način, kako si zagotovimo sveže meso z znanim poreklom, predstavlja najcenejši način oskrbe s kvalitetnim mesom in zagotavlja skrajšanje poti oskrbe, kar pa je v današnjem času pomembno zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v družbi.
Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.
Kmetijska svetovalna služba - KGZS Zavod Ptuj
Foto: P. Pribožič
Nagradno turistično vprašanje
Počasna prenova sejemskih dejavnosti
Že po tradiciji so ptujsko praznično okrasitev simbolično prižgali na dan prihoda Miklavža. Praznična mestna podoba je letos bogatejša za okrog tisoč metrov svetlečih verig, na novo so obesili nekaj dodatnih svetlečih zavez, obnovili so tudi svetleče šopke na nekaterih mestnih objektih. Praznično bodo osvetlili še platane na Minoritskem trgu in smreko pred prodajalno Borovo.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski trg in Prešernova v praznični podobi
V Mestni hiši se trudijo, da bi v nekaj letih v podobno praznično preobleko, kot jo imata že Mestni in Slovenski trg, dobili vsi osrednji mestni trgi. Žal pa še letos ne bo realiziran projekt božično-novoletnega sejma, kot ga je predlagala Tatjana Vaupotič, da bi mestno jedro doživelo sejemski živžav, kot ga v tem času poznajo v drugih mestih. Letos se bo tako potrebno ponovno zadovoljiti z neko improvizacijo, maloštevilnimi stojnicami, ki ne bodo podprte z ničimer - ne s pravo ponudbo in ne dogajanjem. Tatjana Vaupotič je predlagala, da bi si za sejemsko dejavnost omislili lične stojnice, te bi po oceni stale 30 tisoč evrov, dodatno pa 10 tisoč evrov dekoracija, programe bi pripravili v vrtcih, šolah, društvih in zavodih.
Kulturnikov je na Ptuju veliko, prav tako v okolici in bi si želi nastopov tudi v prazničnem času. V sklopu božično-novoletnega sejma bi lahko sodelovale vse ptujske dobrodelne organizacije, ki na decembrskih stoj-
nicah zbirajo denar za dobrodelne namene, ne pa da so zapustile ptujske ulice in trge ter s tem še dodatno osiromašile ponudbo prazničnega Ptuja. S stojnico v mestu je lani vztrajal le še Lions klub Ptuj. Predlagani
projekt sejma po zamisli svetnice je dobil zeleno luč na odboru za kulturo MO Ptuj, Tatjana Vaupotič pa pričakuje, da se bo teh 40 tisoč evrov našlo v proračunu 2012 in da se bo januarja 2012 že pričelo delati na tem
projektu. Stojnice iz tega projekta bo mogoče uporabiti tudi ob drugih priložnostih, ko bo mesto s svojimi ponudniki pripravljeno stopiti na trge in ulice, če v resnici želi, da bo mestno jedro živelo.
V slovo staremu letu in v pozdrav novemu bodo lahko Ptujčani pomahali na javnem silvestrovanju, ki je v zadnjih nekaj letih imelo tudi humanitarno noto. Namesto za ognjemet so sredstva mestnega proračuna šla
za programe humanitarnih organizacij, veseli pa so bili tudi nekateri posamezniki, ki so imeli to srečo, da je bil njihov kupon izžreban. Organizirana silvestrovanja bodo potekala tudi pri nekaterih turističnih ponudnikih, največjega pa pripravljajo v Termah Ptuj, njihovi gostje bodo silvestrovali na treh lokacijah.
V predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kateri od ptujskih sejmov je najstarejši. Pravilen odgovor je: Ožboltov. Nagrado bo prejela Justina Deželak, Me-zgovci ob Pesnici 60A, Dornava. Danes sprašujemo, koliko prodajnih mest bo imela Regionalna destinacij-ska organizacija Spodnje Podravje. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko prodajnih mest bo imela Regionalna destinacijska organizacija Spodnje Podravje?____________
Ime in priimek:__________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (6. del)
V Lodonu ne bi hotel živeti
En dan sem se namenil v London. Če sem odkrit, brez kakršnekoli turistične evforije, saj turistični obisk ni bil moj primarni namen. Vseeno sem se zapeljal po Londonu, si ogledal nekaj znamenitosti in tako naprej. Da ob priložnosti pač vidim, kako živijo še kje drugje ...
Seveda sem kot povprečen človek v mislih vendarle imel tisto klasično idilično podobo Londona. Center sveta ali pa vsaj Evrope, ves blišč mogočnega imperija, kraj, kjer se cedita med in mleko. Vse dokler seveda nisem dejansko prispel tja. A da sem do tja sploh prispel, sem moral uporabiti vlak in njihove železnice, o katerih se mi zdi vredno zapisati nekaj pozitivnih in tudi negativnih besed. Dobro je na primer to, da so vlaki zares na nivoju, hitri in predvsem zelo točni. Kar pa me ni posebej navdušilo, je sistem z vozovnicami ... Te je treba rezervirati vnaprej preko interneta, cene pa so od ure do ure različne, ravno tako kot pri letalskih vozovnicah. Prav tako prevoza ne zagotavlja državno podjetje, pač pa je na voljo več ponudnikov, od katerih ima vsak svoje vlake in kar spada zraven. Mene je to samo zmedlo .
Kakorkoli, ob uri sem prispel v Lon-
don. Zapeljal sem se z The London Eye, s katerega je razgled res precej lep, a roko na srce, nič kaj presunljivo drugačen kot razgled z ljubljanskega gradu recimo. Zatem sem se s turističnim avtobusom zapeljal med Big Benom, Westminstrsko opatijo, Buckinghamsko palačo, londonskim Towrom in kar je še pač takšnih znamenitih reči. Ne zdi se mi smiselno razlagati o vsaki znamenitosti posebej, saj praga mnogih sploh nisem prestopil, hkrati pa je o tem napisanega že toliko ... Zato bom zapisal le nekaj besed o splošnem vtisu, ki ga je name naredil London. Ta bi se glasil nekako takole: to ni ravno kraj, kjer bi hotel živeti. Gneča in ritem množice je namreč grozljiv, saj se ponekod še po pločniku s težavo premikaš.
Mesto kot tako je pač mesto. Osebno v njem nisem našel nič tako posebnega, nič posebej presunljivega. Saj ima svoje znamenitosti, a imajo jih
The London Eye
		
S«®®*: ■ Wii'ii7 U^Bi^TEM	1 g^j g	
.... - 'V	\	
v/ /	1	
	IJDUL ?	
		-
		
BBfr		
Wïïr*	' 1'. —	v
Pogled iz kabine na velikem kolesu The London Eye		Foto: Matic Hrieršek
Foto: Matic Hrieršek
Foto: Matic Hriberšek
Vidite, da niso tako drugačni od nas.
tudi vsa druga mesta. Ne vem, zakaj bi bile na primer ljubljanske znamenitosti kaj manj pomembne ali zanimive. Teh se pač običajno ne zavedamo toliko, saj imamo lastno prestolnico pred nosom. Razlika se mi zdi le v velikosti in gneči . S tem seveda ne pravim, da je London slab v kakršnemkoli smislu, pravim le, da je sicer lep, a ni nič bolj kot druga mesta.
Vendarle ima tudi nekoliko manj prijetno plat. Na primer veliko praznih stanovanj, ki so jih banke zasegle in jih zdaj oddajajo v najem. Tega je tam precej; pri nas pa se še ni tako razpaslo. S tem namreč izgine veliko blišča ... A to še ni najhuje. Marsikomu se morda ne bi zdelo niti omembe vredno, a sam tega ne morem spregledati. Umetno ustvarjanje paranoje med ljudmi, nenehno »tiho« strašenje. Namreč v celem Londonu (v bistvu po celotni Veliki Britaniji) na ulici ni koša za smeti. Kaj šele na vlaku ali železniški postaji. Razlog: nekdo bi vanj lahko odvrgel bombo. To me je precej jezilo, a šokiralo me je nekaj drugega. Vso pot na vlaku in zatem tudi v času, ki sem ga preživel na železniški postaji, sem po zvočniku neštetokrat slišal prijazno sporočilo v smislu: »Če opazite kogarkoli ali karkoli sumljivega, prosimo, nemudoma obvestite varnostno službo .«
To neprestano, skoraj že podzavestno opozarjanje na domnevnega sovražnika, ki je vsepovsod med nami, me je spomnilo na prenekateri režim . Če sem iskren, me je pasivno sprejemanje vsega tega pri ljudeh precej razočaralo, nekoliko užalostilo. Mislil sem namreč, da smo morda vsaj
v Evropi kljub vsemu še varni pred takšnimi norostmi. Očitno nismo. A kakorkoli, vseeno nam ni treba dopustiti, da bi se kaj takšnega zgodilo tudi pri nas. Zavedajmo se tega! Kot sem že zapisal: ni vse, kar je severno in zahodno od nas, apriorno boljše .
Nadaljevanje prihodnjič
Novičke iz Term Ptuj
® [VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS J
Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus - DECEMBRSKI ČAS PENIN
Petek, 9.12.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII	i.
Vstopnina 18 €; za upokojence, študente In člane skupine Facebook Terme Ptuj: 15 € grand hotel primus |
Rimska hedonistična večerja - vstopite v skrivnostni svet Rimljanov v Klubu Gemina XIII
Ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30. uro. Odrasli: 15 €, posebni popusti za	o
ntrnkp	GRAND HOTEL PRIMUS 9
ULIUKC.
ft
Grand Hotel Primus qj
NOVO: Kopanje In kosilo v hotelskih bazenih Vespasianus
Odrasli že od 23 €, otroci od 16 €. TERMALNI PARK - ugodnosti do 23.12.2011 Celodnevna vstopnica 11,50 € /osebo (vstop od 9. do 11. ure, razen nedelje in prazniki). Upokojenska vstopnica 9 € /osebo (od ponedeljka do petka).	^š^dhlP
Družinska vstopnica 2e od 33 €.	Termalni Park
POGREJTE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS. plačate 2 uri, koristite 4 ure REDNA CENA: 00,00 € PONUDBA MESECA: 60,00 € (do 2 osebi)
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij.
PREŽIVITE NAJDALJŠO NOČ LETA v Termah Ptuj:
-	Restavracija Grand Hotela Primus****superior: 130 eur/osebo
-	Termalni Park (Rimsko silvestrovanje ob bazenih): 80 eur/osebo
-	Klub Gemina XIII.: 40 eur/osebo
Dodatne informacije: 02 749 45 00, rezervacije@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
ft
Grand Hotel Primus lt
Grand Hotel Primus o
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Pevka Saška Lendero že nekaj mesecev navdušuje s pesmijo Dotakni se me tam. Kljub temu daje bila v zadnjem času polno zasedena s snemanji oddaje Ljubezen na seniku, pa seje lotila še enega projekta. Odločila se je, da bo skladbi Dotakni se me tam dodala video podobo. Videospot gledalca preseli v preteklost divjega zahoda, kjer se v pravi stari vestern zgodbi odvije romantična ljubezen. Gre za privlačen in precej avtentičen izdelek, saj je ekipa z večtedenskimipripravami
poskrbela za to, da je bilo potovanje v preteklost čim bolj realistično. V času, ko slovenski glasbeniki visoko-proračunskih videospotov skorajda ne ustvarjajo več, pomeni Saškin video izdelek s pravo romantično ljubezensko zgodbo v tem trenutku zadetek v polno. Scenarij spota je nastal po predlogi Saškinega prijatelja Janija Šivca, kije za snemanje prevzel celotno logistiko in organizacijo. Jani v spotu igra tudi vlogo starejšega brata, ki Saško zvečer ob ognju tolažilno ogrne z odejo in na koncu prepreči tragedijo med revolveraši. Kot zanimivost pa dodajmo še, da pevkino mamo v spotu odigra njena prava mama.
•k-k-k
Na slovensko glasbeno sceno prihaja nova zasedba Neomi. Gre za urbano pop skupino, ko jo sestavljajo pevka Saša Vipotnik, kitarist Tadej Košir, basist Jernej Kržič, klaviaturist Erik Marenče in bobnar Anže Žur-bi. Spremljevalna vokalista skupine sta Urban in Katja Sever.
Skupina Neomi se te dni predstavlja s skladbo Poglej, ki bo ena izmed pesmi na prihajajočem albumu. Avtorica in pevka Saša Vipotnik se v besedilu pesmi čuteče loteva tematik iz osebnih izkušenj, prigod bližnjih in družbenokritičnih tem. Debitantski album zasedbe Neomi bo izšel 20. decembra, predstavili pa ga bodo v Kinu Šiška.
MZ
ETI 10 wA
A
D"'
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
Vlli»o ob ih se
□ozicnih ' praznikih
in srečno 2012!
Magnifico in njegove večne uspešnice
Magnifico je gotovo eden največjih pop-rock glasbenikov vseh časov v Sloveniji. Za njim je bogata glasbena kariera na domačih tleh, nastopil pa je tudi na številnih svetovnih odrih. S svojimi priljubljenimi uspešnicami bo pevec zabaval tudi občinstvo v ljubljanski Cvetličarni na koncertu 21. decembra.
Robert Pešut - Magnifico je v Ljubljani rojeni umetnik, ki je svoje prve glasbene izkušnje kalil v skupini Uredu, s katero je v zgodnjih devetdesetih izdal dva albuma: Goli in Let's dance. Solistični prvenec s pomenljivim naslovom Od srca do srca je postregel z uspešnico 24.000 poljubov in etno pridihom slovenske ljudske pesmi Zeleni Jure. Dve leti za tem je izšel družbeno kritičen album Čefur, ki je narekoval gibanje proti nestrpnosti in šovinizmu. V dveletnem presledku je nastal tudi četrti projekt, ki pa je pomenil novo dimenzijo njegovega izražanja, saj se je prvič preizkusil kot protagonist in avtor glasbe hkrati v celove-čercu Damjana Kozoleta Stereotip. Leto kasneje je izšel njegov peti album Sexy boy, s katerim se je le še utrdil na prestolu izvirnih in unikatnih glasbenikov tega prostora in
Magnifico bo s svojimi večnimi uspešnicami navduševal publiko na koncertu, ki bo ta mesec v ljubljanski Cvetličarni.
časa. Silvia, ki jo je predstavil na slovenskem izboru za pesem Evrovizije, je postala ena največjih uspešnic slovenske glasbe nasploh, s pesmijo Halo, gospodična pa je razbil še en tabu.
Na prelomu tisočletja je v enem samem projektu združil vse uspešnice preteklega
desetletja in jih izdal na albumu Komplet. Leta 2002 se je preizkusil še v eni vlogi, kot avtor in producent je z zmago tria Sestre na predizboru za pesem Evrovizije osvojil naklonjenost domače in tuje publike. Veliki preboj na tuje tržišče mu je uspel tudi leta 2004 z albumom Export import, na
katerem je postregel z mešanico različnih glasbenih žanrov, od popevke, elektronike do mehiških in balkanskih glasbenih ritmov, s katerimi je kraljeval na številnih lestvicah po Evropi. S pesmijo Hir aj kam, hir aj go je navdušil celo velikana svetovne mode in soimenjaka Roberta Caval-lija, ki je omenjeno uspešnico predvajal kot naslovno temo svoje nove kolekcije.
Sicer pa je tudi Magnifico predan estetiki, saj ga poleg kvalitetne glasbe krasi izostren okus za zunanjo podobo. Vsak njegov projekt je nadgrajen z njegovim svojstvenim slogom oblačenja. V letu 2008 je po mnenju kritikov izšel njegov najbolj dovršeni izdelek do sedaj, Grande finale. Istega leta pa je izdal tudi ploščo z naslovom Srečno.
MZ
Filmski kotiček
Traktor, ljubezen in rock'n'roll
Vsebina: Šestdeseta so v polnem zagonu, toda Prekmur-je se zdi, kot da je izven časa in prostora. Vse, kar se dogaja po svetu, gre mimo njega. Na tem podeželju ljudje živijo svoja mirna kmečka življenja že stoletja. Edini, ki čuti, da je onkraj vidnega sveta nekaj drugega, nekaj razburljivega, je Breza, preprost kmečki fant, ki redno kupuje nove plošče in se na kitaro sam uči rock'n'roll pesmi. Z njimi hoče narediti vtis na lepo Silvijo, ki dela v vaški gostilni, sicer hčerko bogatega
Traktor, ljubezen in rock'n'roll
Igrajo: Tanja Ribič, Branko Djuric Djuro, Jaka Fon, Semka Sokolovic, Jernej Kuntner, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Kičo Slabinac, Vlado Kreslin Režija: Branko Djuric Djuro Scenarij: Miroslav Mandič, Branko Djuric Djuro in Feri Lainšček po svojem romanu
Žanr: ljubezenska drama Dolžina: 105 minut Leto: 2011 Država: Slovenija
»gastarbajterja«, ki jo je poslal domov, da se poroči s pravim dedcem.
Da se Slovenci radi poistovetimo z malce trčenimi toda simpatičnimi liki, je jasno. V slovenski kinematografiji, tudi sodobni, takšnih likov kar mrgoli. Navsezadnje je takšen tudi glavni junak zadnjega Košakovega filma. Morda jih imamo radi zato, ker sebe tako vidimo: morda nismo ravno najbolj brihtni na svetu, zato pa s srcem na pravem mestu. Film Traktor, ljubezen in rock'n'roll gre pri tem korak naprej. V filmu nimamo le enega takšnega lika, ampak kar dva. Drugi je sicer nem in gluh, a zato ni nič manj simpatičen, kvečjemu še bolj.
Glede na ugleden spisek prejšnjih del avtorjev in igralcev bi pričakovali vrhunski izdelek v vseh pogledih, toda žal tokrat ni tako. Režija, fotografija in montaža so resnično vrhunske in čeprav zgodbo podajajo izjemno fino in tekoče, je slednja le nekoliko preveč okorno podana, da bi stekla kot olje. Morda bi film veljalo skrajšati za nekaj minut, ker se na prvi tretjini
prične malce vleči. Liki so sicer zanimivi in igralci dajejo vse od sebe, nekateri uspešno, kolikor jim scenarij to dopušča, drugi ne ravno nepomembni liki pa so kljub temu videti le kot statisti, od katerih se odbijajo glavni junaki, da jim prožijo motive in hotenja. Kljub manjši raz-vlečenosti pa so prehodi med dejanji včasih prehitri, zato ne razumemo motivov junakov. Tudi ljubezen, to lepo čustvo, je v teh mikrolokacijskih krajih očitno le zapolnitev bivanjske praznine, zato je dovolj že to, da moški malce šlampasto kot kakšen najstnik s potnimi dlanmi zjeclja nekaj ljubezenski iz-
javi podobnega, pa je ljubezni sestradana punca že njegova. Morda pa je tako naivno zastavljena zgodba le protiutež koncu? Najbrž ne, ker je tudi konec tako premočrten, da bi ga lahko z zgodbo vred umestili v katerikoli prostor in čas. To ni značilna prekmurska zgodba, ampak zgodba, ki se pač dogaja v Prekmurju.
Kljub takšnim manjšim ki-ksom je film vseeno gledljiv, le da je tudi malce lačen ljubezni. Ves čas imamo občutek, da nam govori: »Poglejte me, mar nisem lep? In simpatičen? Imejte me radi, pa se bomo vsi imeli lepo!« In res, če se uspete med ogledom malce angažirati, vas bo film nagradil, sicer pa odi-demo iz kina z občutkom, da je nekaj manjkalo, a ne bi znali točno povedati, kaj.
Matej Ferce
Foto: arhiv

OVEN (21.3. - 20.4.)
Blesteli boste povsod, kjer se boste pojavili. Nadpovprečna mera energije in kreativnega izražanja vam bo podarila krila. Pomembno je, da pri vsem tem ne spregledate smerokazov. Obetajo se novosti v pogledu ljubezni in v primeru, da ste še samski, bopri-s koristnim.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Notranji nemir, ki vas je spremljal večino novembra, boste v tem tednu koristno uporabili pri delu
in delovnih obveznostih. Pravzaprav bo tako, da boste naredili tudi strateški plan in da prav gotovo ne boste počivali. V ljubezni bo romantično in ne pozabite negovati svojega notranjega otroka.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo tako učitelji kot učenci. Ozavestili boste, kaj boste morali še spremeniti, da najdete mnogo neke energije in volje. Odločno greste naprej po svoji poti in skozi delo napredujete. Največ učenja in prilaganja bo v ljubezni. Zabavno in veselo bo.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Posuti boste s čarobnim prahom sreče. Prihaja obdobje mistike in romantike. Odločno pojdite naprej in vendarle ne spreglejte smerokazov. Prijetnosti je razbrati tako v ljubezni kot v službi. Sreča se skriva v majhnih stvareh in pozornostih in teh bo v vašem primeru celi
LEV
f^V
WjSj (23.7. - 22.8.)
Koraki usode se bodo povečali, postali boste bolj pogumni in tako jasno sledili svojim ciljem. Odločitev na delovnem mestu je bila pričakovana, samozavest vam bo koristila. V ljubezni boste na svoj način posuti s cvetjem in tako se bodo prijetnosti stopnjevale. Sledi čas veselja in zabav!
W DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Pričakovati je teden, v katerem boste sprejeli odločitev in zadeve se bodo odvijale s svetlobno hitrostjo. Morda bo to čas razdvojenosti v partnerskem življenju, ampak stvari se odvijajo tako, da bo na koncu zmagala moč partnerske ljubezni. Priložnosti se bodo vrstile na delovnem mestu.
SESTAVIL
EDI KLASINC
VIDEOTEKA NA PTUJU
POŽIREK, |SRK (ZASTAR.)
AFNA
ZNAK ZA ODŠTEVANJE
ALFRED NOBEL
VOZ S PLOHOM
MEMORIJA
NETOPIR (NAREČNO)
MORSKI PRELIV
GRAFIČNI OBLIKOVALEC (MILJENKO)
ODRGNINA RAZA
DNEVNO DELO, DNINA, TABRH
ROMUNSKI DENAR
AVAR
RIMSKA 6
PLIN ZA VARJENJE, ETIN
NAŠ FILOZOF
BAZIČNI PEPTID
IGLIČASTI GRM
VRSTA REBUSA
PEVKA (JOLANDA)
VERA SVOBODA
STAR SORTA JABOLK
LESEN MOSTIČEK
MLADA KOBILA
POŠKODBA SKLEPA
RAZPREDELNICA
GLEDALIŠKI PROSTOR ZA IGRO
RAZRAST
EDVARD LEV
OČITANJE NAPAK
NAŠ PESNIK IN NOVINAR VIDMAR
GREGA NAROBE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POREKLO, IZVOR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AFRIŠKA ŽIRAFA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OČITANJE NAPAK
HRVAŠKA POKRAJINA
ZNAMKA ORANŽADE
ČASOPISNI PAPIR
ZADNJIK, RITNIK
OLGA MEGLIČ
ČOKOLADNI BONBON
STISKA, UBOŠTVO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRILČEK
SULEC (LJUDSKO)
PERZIJSKI KRALJ
NASELJE V ISTRI
PREBIVALEC BREGA
LOČILNI VEZNIK
DRAGO OCVIRK
STANE LUMBAR
MANJŠI OGRAJEN PROSTOR
DVOJNA NOTA
ODLIČEN IZID
ITALIJANSKO MESTO OB JADRANU
NAS IGRALEC (BORIS)
IZLOČEK V USTIH
UGANKARSKI SLOVARČEK: DIRA = voz s plohom, DUOLA = dvojna nota, dvojnica, LICUL = slovenski grafični oblikovalec (Miljenko, 1946-2009), POŽIR = požirek, srk (zastar.), PROTAMIN = bazični polipeptid, PROTOPOP = naslov višjega duhovnika, RIHA = slovenski filozof, pedagog in prevajalec (Rado, 1948-), RUBINAR = stara sorta jabolk, TOPIR = narečno ime za netopirja.
■eiu|s 'uejso 'aieosed 'ijedsn
'e|onp '^afejSo 'ne 'uezaig 'ingeipod 'j^ 'epaq 'eupjd 'iaio 'o}oj 'epe 'j|a 'no 'm 'q3 'afuaisejzej 'japo 'eo|qaiz 'ajq 'jeu|qnj 'jbao|zuv 'luiueiojd 'e^ejjpo 'snujiu 'eojdo 'jjzod 'd|ois :ouabjopoa "3>hnvz|}d>h 31 a31is3d
RADIOPTUJ
89,8 »98,2-104,3
SOBOTA, 10. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
NEDELJA, 11. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na
današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba, zanimivosti. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
PONEDELJEK, 12. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 13. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 14. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pre-
gled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 15. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia
Ptuj. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 16. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Pomoč sočloveku, v torek ob 18.00. Pripravlja in vodi Marija Slodnjak.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odpravite se lahko v knjižnico in si izberete nekaj zanimivih knjig. Vsekakor boste v tem času blesteli v komunikaciji in zdi se, da veliko govorite. Toda besede ne bodo izzvenele v prazno, ampak doživijo mnogo plodnosti. Finančno stanje bo vsekakor odvisno od vaših modrih odločitev.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Pričakovatije izzive, kijih bo za vas pripravilo življenje. Močna bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Odgovorno pojdite naprej po svoji poti in uživajte v drobnih trenutkih. Vaše oko bo opazilo tudi malenkosti, ki vam lahko pomagajo do lastne sreče in harmonije. Počasi se daleč pride.
Točke usode se bodo zasukale v vašo korist. Globoko v svoji duši občutite neko posebno moč in energijo in tako najdete veliko odločnosti in radosti. Na življenje boste pogledali optimistično, kar bo vidno v službi inprifinancah. Notranji nemir pa sprejmite na kreativen način.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Nakazano je, da uživate in se veselite vsega tistega, kar vam bo podarjeno. Ob zibelki spoznanja se bodo stvari odvijale s svetlobno hitrostjo. Mnogo izzivov vas čaka tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. In vendarle ne pozabite nase in na tiste dejavnosti, ki vas veselijo.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Razpeti boste med osebnim in zasebnim življenjem. Notranji pogum vam bo močan pečat, ki vam lahko podari vero in pokaže pravo pot. Prav gotovo ni dobro, da zadeve pogledate preveč sebično. Zaživeti morate svoje sanje in veter sprememb se bo počasi okrepil. Pri zabavah imejte mero.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Na delovnem mestu boste blesteli, čeprav nekoliko manj, kot je bilo pričakovati. Pravzaprav je za vas obdobje, v katerem najdete harmonijo, ravnovesje in ljubezen. Notranji nemir se bo stopnjeval, ampak to vam lahko prinese izzive in pokaže pot. Razpotja usode bodo zelo zanimiva in poučna v
Dornava • 20 let sekcije ljudskih pevk
Ženske, ki pojejo s srcem
Dornavske ljudske pevke so začele s skupnim prepevanjem leta 1991, naslednje leto pa so se kot sekcija vključile v Turistično etnografsko društvo (TED) Lukari. Letos obeležujejo 20 let neprekinjenega delovanja in ob tej priložnosti vabijo ne sobotni koncert ljudskega petja, na katerega so v goste povabile še deset skupin ljudskih godcev in pevcev iz sosednjih občin.
Ustanovne članice skupine ljudskih pevk, ki jih je prvih nekaj let vodila Terezija Kvas, so bile: Neža Žgeč, Marija Cigula, Angela Vogrin, Otilija Rep in seveda Terezija Kvas. Kvasovo je nato nadomestila Neža Čuš, ki prepeva in vodi skupino še danes: »Sestava skupine se je v vseh teh letih seveda še nekoliko spreminjala, saj so ženske s starostjo in bolehnostjo odhajale, prihajale pa so vedno nove pevke. Moram reči, da vse zelo zelo rade pojemo ljudske pesmi, ki smo jih zbirale od naših babic, veliko pesmi pa je zbrala in zapisala za nas danes že pokojna Neža Žgeč,« je uvodoma povedala Čuševa.
Dornavske ljudske pevke so ob desetletnici obstoja izdale samostojno kaseto s petnajstimi pesmimi, na katero so zelo ponosne in so jo tudi predstavile na samostojnem koncertu: »To je bil naš velik uspeh in nepozabno doživetje. Seveda si danes želimo posneti novo zgoščenko, saj je naš repertoar skladb zelo širok, in upamo, da nam bo v prihodnje uspelo. Ni pa to majhen zalogaj, saj zahteva veliko časa, truda in denarja.«
Dornavske pevke so bile vsa leta zelo aktivne; prepevale so skozi vse leto, največ na prireditvah v domači občini, veliko pa so tudi gostovale v bližnji in daljni
okolici: »Pred leti, ko je bilo ljudskih pevcev manj kot danes, smo gostovale tudi v Švici, kamor nas je povabil takratni predsednik Slovenske matice, prav tako smo pele na muzejskem vlaku. Nasploh nismo manjkale na nobeni reviji, pa čeprav se nas je včasih uspelo zbrati le pet,« se še spominja Čuševa.
Danes skupino sestavljajo Elizabeta Mislovič, Terezija Ciglar, Marica Čeh, Neža Čuš, Terezija Kristovič, Marija Ci-zerl, Meta Peteršič in Marija Belšak. Ženske zrelih let uži-
vajo v prepevanju ljudskih pesmi, zato jim skupne vaje enkrat tedensko sploh ne predstavljajo nobene težave. Kot pravijo članice skupine, rade pojejo vse vrste ljudskih pesmi, še posebej ljube pa so jim napitnice in pesmi v dornavskem, lukarskem narečju: »Da bi bilo naše petje čim bolj kakovostno, smo medse letos povabile strokovnjakinjo za ljudsko petje Adrijano Gabrščik, ki nas je naučila marsičesa, med drugim tudi osnovnih značilnosti tehnike in načina ljud-
skega prepevanja. Marsikdo namreč misli, da je petje ljudskih pesmi zelo enostavno, a še zdaleč ni tako,« so še povedale pevke in zaključile z besedami: »Upamo, da se nas bo na koncertu zbralo čim več ljubiteljev ljudskega petja. Tako bomo pokazali spoštovanje do naše kulturne dediščine, ki jo ohranjamo skozi ljudsko petje. Če ga ne bomo negovali, lahko s tem umre del naših korenin, našega ljudskega izročila.«
SM
Ormož • Večer pravljic za odrasle
Pravljice niso samo za otroke
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je v torek zvečer pripravila pravljični večer za odrasle, na katerem je sodelovalo sedem pravljičarjev iz knjižnic severovzhodne Slovenije.
S pravljičnimi večeri za odrasle so začeli leta 2009 v Mariborski knjižnici v okviru izvajanja nalog osrednjih območnih knjižnic. Koordi-
natorica projekta Lea Hedl je povedala, da sta v projektu v prvem letu sodelovali le knjižnici iz Slovenske Bistrice in Lenarta, leto kasneje
Foto: Viki Ivanuša
Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je povedala pravljico o tem, kako je kokoška kuhala čaj.
sta se pridružili še ptujska in konjiška knjižnica, letos pa s pravljičnimi večeri za odrasle gostujejo že v osmih knjižnicah, med drugim tudi v ormoški. S to aktivnostjo so želeli umetnost pripovedovanja oziroma poslušanja pravljic ponovno pripeljati tudi med odrasle bralce, saj pravljice niso le za otroke. V starih časih so bile pravljice namenjene predvsem odraslim, ki so si s pripovedovanjem krajšali čas.
Projekt pa je namenjen tudi povezovanju in krepitvi sodelovanja knjižnic v regiji. Vse sodelujoče knjižnice namreč prispevajo po enega pravljičarja in tako se vzpostavlja in veča ekipa pravljičarjev v knjižnicah.
Ormoški publiki so pra-
vljice pripovedovali: Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Zdenka Gajser in Igor Černe iz Mariborske knjižnice, Darinka Čobec iz Knjižnice Lenart, Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ter Renata Brglez iz Splošne knjižnice Slovenska Bistrica. Nekateri pravljičarji so se odločili pravljice povedati kar v narečju, kar je zlasti starejše poslušalce odpeljalo v čas njihove mladosti. Obisk prireditve je bil dober, podobno kot tudi v drugih krajih, saj so povsod pravljične večere lepo sprejeli, je povedala Lea Hedl.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Kidričevo • Literarni večer in razstava
Foto: Aleksandra Vidovlč
Ta veseli dan kulture so v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo v petek, 2. decembra, obeležili z literarnim večerom in likovno razstavo. Gostje literarnega večera so bili Erika in Mirko Kotnik ter Matilda Simonič, člani Literarnega kluba Ptuj, ki so udeležence z branjem svoje poezije in proze popeljali v njihov ustvarjalni svet, hkrati pa ustvarili prijetno druženje za ljubitelje kulture. Mladi člani Likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo pa so se predstavili z likovno razstavo. Tema njihovega likovnega ustvarjanja je bilo jabolko. Predstavili so se : Kaja Ferlež, Tjaša Hazenmali, Doris Hertiš, Patrik Komljenovič, Nika Kopajnik, Nika Kozoderc, Nina Ko-zoderc, Martina Mihalič, Nika Mikolič ter Neja Šoštar, učenci 8. in 9. razreda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Ta veseli dan kulture so zaključili ob jabolčnih dobrotah in prijetnem klepetu.
-OM
Maribor • Razstava fotografij s poti po Španiji
Foto: J M
V prostorih Policijske uprave Maribor so odprli razstavo fotografij svojega sodelavca in dolgoletnega člana Fotokluba Maribor Jožeta Mariniča. Avtor se že od osnovne šole ukvarja s fotografijo in ima za seboj številne samostojne in skupinske razstave. Razstavljene fotografije so doživeti trenutki na Caminu - Jakobovi poti po Španiji oziroma na romanju v Santiago de Com-postela. S tem avtor odpira gledalcu možnost, da tudi sam stopi na pot, dolgo 950 km in prehojeno v 32 dnevih. Z izbranimi fotografskimi motivi želi Jože Marinič vsakega gledalca popeljati na navidez neskončno dolgo pot, ki jo je soustvarjal z lastnimi koraki ob spremstvu soproge.
-OM
Foto: Viki Ivanuša
Na Gimnaziji Ormož bodo še vse do marca pripravljali delavnice, ki jih namenjajo dijakom, njihovim staršem, pa tudi vsem drugim zunanjim obiskovalcem, ki jih to zanima. V torek popoldne je po šoli dišalo po medu, cimetu in drugih vonjavah, ki nastajajo pri peki prazničnega peciva. Delavnico je vodila Helena Kolarič, ki je bila z obiskom zadovoljna, saj je prišlo precej delavoljnih zunanjih obiskovalcev in tudi dijakov. Pri drugi mizi pa je potekala delavnica barvanja kamenčkov in dekoriranja izdelkov, ki so jih izdelali na prejšnjih delavnicah. Delavnico je vodila Renata Bezjak. Povedala je, da se na delavnicah želijo družiti tudi s starši dijakov, ki bi v takšnem sodelovanju lahko v drugi luči spoznali svojega otroka. Tudi zaposleni, ki so delavnice pripravili, so se odločili za področja, s katerimi se ukvarjajo v svojem prostem času. Delavnice bodo potekale še vse do marca.
Viki Ivanuša
CMIMO m® H« \m pcmžki
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju St 33/2011 z dne 10.10.2011 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom MTD SKUPINA d.o.o. - v stečaju ter na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju St 1072/2010 z dne 1 7.10.2011 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom MTD d.o.o. - v stečaju, upoštevaje določbe čl. 334 ZFPPIPP stečajni upravitelj stečajnega dolžnika MTD SKUPINA d.o.o. objavlja sledeč
razpis skupne javne dražbe,
ki bo dne 19.12.2011 ob 9.00 uri v poslovnih prostorih na sedežu stečajnega dolžnika MTD SKUPINA d.o.o. - v stečaju, Majšperk, Breg 13.
PREDMET JAVNE DRAŽBE (prodaja v paketu):
1 .a. Proizvodno skladiščni in upravni objekt, k.o. Skrblje, etažna lastnina, ID stavbe 286,
•	posamezni del stavbe vpisan pod št. 1.E (sedaj št. 1) v stavbi št. 286 k.o. 442 Skrblje (ID 5795937), lastništvo 1/1;
•	posamezen del stavbe vpisan pod številko 3.E (sedaj št. 3) v stavbi št. 286 k.o. Skrblje (ID 5795939), lastništvo do 1/2;
•	s pripadajočim deležem vsakokratnega lastnika nepremičnin pod-vložka št. 392/1 k.o. Skrblje, sedaj k.o. 442 - Skrblje na zemljiški parc. št. 259/38 (ID 2732679), 259/39 (ID 2900184) in 259/40 (ID 4747273);
Funkcionalna zemljišča - dostop do objekta in parkirišče, 442 k.o. Skrblje:
•	parc. št. 259/19 (ID 1642874),
•	parc. št. 259/31 (ID 132338)
•	in parc. št. 259/35 (ID 635341),
•	pri vseh lastništvo do 1/1.
1.b.: Premičnine: oz. 13. kosov opreme (priročna kuhinja, pult, omare itd.), kar podrobneje izhaja iz povzetka stran 14 Cenilnega poročila z dne 25.5.2011 ter 2.a.: premičnine oz. 146 postavk pohištva in inventarja, kar podrobneje izhaja iz za prodajalca nezavezujočega cenilnega zapisnika z dne 10. 10. 2010 ter sklepa sodišča o prodaji z dne 17.10.2011.
Izklicna cena se določi za premoženje:
•	pod točko 1. a v višini	530.000,00 EUR,
•	pod točko 1. b v višini	4.000,00 EUR,
•	pod točko 2. a v višini	41.511,40 EUR,
•	skupaj:	575.511,40 EUR.
Podrobnejše informacije ter dražbeni pogoji so razvidni iz javne objave na spletnih straneh AJPES ter pri upravitelju Rudolf Hramec, Plinarniška ulica 4, Celje - 041 279 255 (hramec@siol.net).
PTUJSKA TELEVIZIJA
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
peoD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 9.I2.
9:50 Predstavitvena oddaja o kartinju - pon.
10:00 Ptujska kronika - pon.
17:00 Povabilo na kavo-plin.
17:30 Moto scena 5. cddaja pori.
17:50 Zavec l/S. Hamlet - dota elna priroditev
20:00 Ptujska kronika- pon.
20:20 Zavec VS. Hamlet - dobrodelna priredit«« pon.
21:20 Cista umetnost -pon.
22:50 Info kanal
Sobota 10.12.
9:05 Ptujska kronika -pon.
11:00 Zavec VS. Hamlet - dobrodelna prireditev pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
13:00 Pregled tedna
16:00 Ptujska kronika - pon.
17:00 Zavec VS. Hamlet-dobrodelni prireditev pon.
18:00 Ptujska kronika-plin.
18:50 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Zemlja in mi-pci-
20:50 Kultura na dlani - oddaja i projektu EPK pon.
21:60 Poti maraton- reportaža pon.
22:00 Ptujska kronika-pen.
22:20 Info kanal
Nedelja 11.12.
9:05 Ptujska kronika - pon.
12:40 Dan življenja - dokumentarni film pen.
13iD0 Pregled tedna - pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:20 Sportlno}-pon.
21:50 Zavec VS. Hamfet - dobrodelna prireditev pon. 22:50 Info kanal
Ponedeljek 12.12.
10:45 Pregled tedna - pon.
17:00 Povabilo na kavo-pon.
17:30 Pregled tedna - pen.
18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
20:00 Ptujska kronika - pon.
2050 Šport(no|-pon.
21:45 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pen. 22:45 Info kanal
www.petv.tv
Odslej ees labki spremljate tudi ea F2
TV
PETEK 9.12.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 10.12.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 60. Let DU Lenart 11:45 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:45 Oddaja ŠKL 13:35 Polka in Majolka 14:35 Ujemi sanje 15:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Maistrove prireditve na Zavrtiu
19:10 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
8:00 10:00 11:10 12:00 12:15 18:00 20:00 21:10 22:10 23:10 23:30
17. Dobrodelni koncert KARITAS
Maistrove prireditve na Zavrhu
Oddaja ŠKL
Ptujska kronika
Video strani
Glasbena oddaja
Revija pihalnih godb Ptuj 2011
Ujemi sanje
Utrip iz Ormoža
Ptujska kronika
Video strani
PONEDELJEK 12. 12.
NEDELJAH. 12.
8:00 9:00 10:45 12:00 13:30 15:00 16:10 17:00 18:30 19:40 21:25
Oddaja ŠKL
Iz mošta vino pridi na Hajdino -2.del Ljudski pevci Sela 1 .del Od kleti do kleti 5. oddaja 10. Let društva Kmečkih žena Domava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbeni utrinki
Ljudski pevci Trnovska vas l.del Maistrove prireditve na Zavrhu Glasbena oddaja
video strani z vami že 15 let!
8:00 9:50 11:00 11:20 12:00 13:05 17:00 18:00 19:15 20:00 21:10 23:10
Leskovec - Martinov koncert Utrip Iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje
Video strani
Iz domače skrinje
Ljudski pevci Sela 1 .del
Glasbeni utrinki
Revija pihalnih godb Ptuj 2011
Koncert Karitas 2011
Video strani
Urednlštvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.tednik.si
I'
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		ce"fl	Oprema	Barva
renault auth.packscenic 1.616v lpg	2006	6.200,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen c41.616v hdi elegance	2007	7.190,00!	avt. klima	kov. srebrna
opel astra 1.816v elegance	1999	2.400,00 {	klima	kov. zelena
volkswagen bora1.61basis	1999	2.900,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
renault grand espace2.0 dci initiale paris	2008	14.900,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
honda jazz1.216vls	2005	4.900,00 {	prvi last.	kov. sv. modra
renault laguna 2,0 dci break avtom. initiale	2008	9.490,00 {	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 607 2.2 hdi ivoire pack	2004	7.500,00 £	serv. knjiga	kov. Črna
renault limuzina laguna 1.816v privilege	2001	3.250,00 £	avt. deu. klima	kov. srebrna
peugeot 2061.4ibreak	2002	3.480,00!	klima	kov. srebrna
volkswagen passat2.0tdi comf. lim.	2006	10.600,00€	serv. knjiga	kov. Črna
renault initiale proa.vel satis 3.0 dci	2004	4.900,00 c	avt. deu. klima	kov. modra
renault grandtor megane 1.5 dci auth.	2006	5.690,00 €	klima	kov. siva
renault cli01.2	2008	4.990,00!	klima	rdeča
opel vectra 2.0 dti	2004	5.750,ooe	avt. klima	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v elite	2008	5.720,00!	prvi last.	bela
peugeot 2061.1 ixrpresence	2002	2.750,00!	klima	kov. siva
ford fusion 1.616vtrend	2006	5.990,00!	serv. knjiga	Črna
peugeot limuzina 4071.816v conf.pack	2004	5.950,00!	serv. knjiga	kov. siva
citroen c41.616v hdi sx pack	2005	5.990,00!	serv. knjiga	kov. bordo
opel c0rsa1.216v cosmo	2005	4.890,00!	serv. knjiga	kov. sv2el.
peugeot 3071.616v style	2006	6.190,00!	prvi last.	kov. bordo
bmw z31,9	1996	4.990,00!	klima	rdeča
mazda 3231,4 f	2002	2.800,00!	prvi last.	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O PMcklaui 7).o. c.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDIM2.0TDI	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 525 D KARAVAN AVTOMATIK	2008	19.480,00	ALU PLAT.	KOV. MODRA
FORD C-MAX 1.6 TDCIGHIA	2009	10.400,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
F0RDS-MAX 2.0 TDCIDURAT0RQ	2008	13.380,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
KIA PROCEED 1.4 IX FRESH	2008	7.550,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT KANG001.216 V	2007	5.490,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2004	4.290,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ELAN	2008	5.880,00	KLIMA	BELA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI GRAND	2009	12.480,00	AVT. KLIMA	KOV. BAKRENA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.190,00	PANORAMA	KOV. SIV. MODER
SEAT ALTEA 1.9 TDI XL STYLE	2009	12.580,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS KARAWAN 2.2 D4D EXECUTIVE	2009	14.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIV. MODRA
VW GOLF V 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2009	11.590,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2001	4.780,00	AVT. KLIMA	ZELEN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFORT	2007	11.680,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI COMFORT KARAVAN	2008	12.780,00	ALU PLAT.	SREBRN
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Telefon 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Telefon 02 745 01 43. www. milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
ŠIVILJSKI TEČAJI NA PTUJU S tečajem šivanja in krojenja pričnemo v torek, 20. decembra, ob 17. uri. Darij Predan, s. p. Prijave na telefon 051 422 088.
ODKUP VOZIL V ENI URI
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelavo škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Izvajajo strokovno polaganje talne in stenske keramike, kopalnic, kuhinj in drugo. Gsm 041 532 018. Gama gradnje, Matjaž Glaser, s. p.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. številki 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Telefon 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAMO PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Možna dostava. Telefon 041 670 766.
KUPIM bikca ali teličko simentalca, starega od 10 do 30 dni. Telefon 793 50 61.
PRODAM trizbrani obračalni plug Regent vario, predsetvenik 3,8 m, vr-tavkasto brano 2 m in kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 041 923 197.
KUPIM jalovo kravo ali telico ter bikce, težke od 100 do 150 kg. Telefon 041 904 119.
PRODAM piščance domače reje. Telefon 041 986 390.
PRODAM bikca, starega dva tedna, in trosilec hlevskega gnoja. Telefon 041 299 383.
PRODAM tri svinje domače reje, težke 150 kg. Telefon 041 968 031.
PRODAM svinjo, težko180 kg, domače reje. Telefon 031 416 548.
PRODAM bukova in akacijeva drva po 45 evrov/m3, razrezana na 33 cm in razcepljena. Hitra dostava. Telefon 00 385 985 65 183.
PRODAM krmo v štirih oglatih balah. Telefon 751 39 91.
Kupim rabljeni evro priklop za opel astro karavan. Telefon 051 259 001.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje v velikosti 40 m2, v centru Ptuja. Telefon 031 801 855.
V	GORIŠNICI oddamo v najem dvoinpolsobno stanovanje po ugodni ceni. Telefon 031 476 164.
Oddam dvosobno stanovanje, visoko pritličje, v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju. Informacije po telefonu 051 603 027.
V	NAJEM oddamo opremljeno stanovanje v izmeri 60 m2 v okolici Ptuja. Telefon 031 623 979.
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
V	najem oddajo garsonjero na Volk-merjevi cesti na Ptuju. Telefon 041 764 395.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, V KREMPLJEVI ULICI NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
PRODAMO samostojno prenovljeno l. 2010 hišo na zemljišču 810 m2, 3 km do centra
mesta Ptuj. Cena ^ DE/A/IKS 119.0006. Kon-	VS/MIKK.
^«i .r..-.	^B^r	Poetovio
takt: 041/817 737, y nepreml ir"ne 02/62088 17. www.re-max.si/Poetovio
PODJETJE S CERTIFIKATOM »zaupanja vredno« sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas delavke in delavce za prodajo na terenu (direktni tržni marketing). Zaželena starost nad 30 let. Vsem bo ponujena strokovna pomoč in možnosti napredovanja. Nudimo plačilo v višini 40 % od bruto prometa + potne stroške, božičnico (trinajsto plačo) letni in božični kolektivni dopust (dvakrat 16 dni), proste vikende. Prijave na osebni razgovor vsak dan od 9. do 1 4. ure na GSM 031 720 099. Zoro trgovina - Zdenko Vidovič, s. p, P. E. Ul. 5. prekomorske 10 a, Ptuj.
¡ED
RESEDA d.o.o.
IŠČEMO PROGRAMERJA - PO-SLUŽEVALCA CNC STROJA. Zaželeno znanje CAD-CAM. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje sprejemamo do 23. 12. 2011 na naslov Reseda d. o. o., Nova vas pri Markovcih 114, 2281 Markovci.
s?"*	-/«Tfr	Ä
fffffffff'
VftlKR BOŽIČNO-NOVOICTNR PRIRCDITCV
<r«ra if.".**> ic.tž /.Ta /.Ta /.Ta <f«."a /.Ta .
»ZA MfllC IN VCUK€«
v torek, 27. decembra, ob 16. ur! v športni dvoran! Center pj
SPIDI z mini talenti, m DEDEK MRAZ .ZTt
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino	CA
■	Športna šola JuHuHu	(¡j 0
Ustvarjalne delavnice:	-
■	DPM Videm	^Jl
■	Pikapolonica ^	^
■	Boxmark	©®
Voditeljici:	& G
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj

Pokrovi
Že desetletje je minilo, odkar te nam usoda je vzela! Spomin na tebe vsak goreče še živi, bolečini in solzam uiti ne pusti.
SPOMIN
9. decembra mineva deset let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Janez Horvat
IZ TRNOVSKE VASI 23
16. 5. 1960-9. 12. 2001
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Pogrešamo te!
Vsi tvoji
RAZNO
PRODAM rabljeno: centralno peč na olje Ferotherm z 150 l bojlerjem, oljni gorilecThyssen, črpalko Grundfos, pogon za mešalni ventil Firšt, oljni rezervoar 2736 l (domače izdelave). Telefon 041 482 660.
DOBRIM ljudem podarim mladiča, mešanca z nemškim ovčarjem. Telefon 681 71 51.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Prireditvenik		1
Petek, 9. decembra		
16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto, lutkovna
predstava za otroke Pajek Kveku Anansi, folklora Tinje, Venčeseljske ljudske pevke, Frajhajmska godba 17:00 Majšperk, pred občinsko zgradbo: prireditev otrok vrtca OŠ Majšperk, krasi-
tev novoletne smrečice 19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Nanga Parbat in pogovor z alpinisti Viki-
jem Grošljem, Mojco Švajger in Ireno Mrak 19:00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: osrednja prireditev OI JSKD Ptuj,
pregled dosežkov in podelitev jubilejnih priznanj in priznanj Sveta OI JSKD Ptuj 20:00 Ptuj, MusiKafe - DomKULTure: koncert mlade jazz glasbene zasedbe Balža-lorsky-Drašler 30
Sobota, 10. decembra
9:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava jaslic in božično-novoletne dekoracije 10:00 Ptuj, Nadžupnija, Slovenski trg: adventne delavnice, izdelovanje okraskov iz
slame in božičnih voščilnic, za otroke in odrasle 11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava z obiskom dedka Mraza 13:30 Ptuj, grad: Radio klub Ptuj, vaja Aron 2011 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto, lutkovna
predstava za otroke Raček Nace, citrarski duo Fantazija, MPZ KUD Otona Župančiča Tinje
18:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: slavnostni koncert ljudskih pevk Lukarc,
TED Lukari ob 20-letnici delovanja 18:00 Hajdoše, gasilski dom: kulturni večer v spomin na Valentina Žumra, v organizaciji moškega pevskega zbora PGD Hajdoše 18:00 Nova vas, dvorana GD: občni zbor Društva podeželskih žena občine Mar-kovci z zabavo
19:00 Kidričevo, cerkev Sv. Družine: predavanje patra dr. Vinka Škafarja in generalnega tajnika škofijske Karitas Darka Bračuna: Zdrava duhovnost zdrava skupnost
19:00 Polenšak, kulturna dvorana: adventni koncert Pihalne godbe občine Dornava 19:30 Ormož, dom kulture: gledališki abonma, stand up komedija Tadej Toš 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: modna revija Sanje Veličkovič, New York po ptujsko, za izven
Nedelja, 11. decembra
9:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava jaslic in božično-novoletne dekoracije v
organizaciji TD Breza Pragersko Gaj 10:00 Križeča vas, pred cerkvijo Sv. Lucije: tradicionalni lucijin sejem 10:00 Ptuj, grad: muzejska delavnica Snežna pravljica - izdelovanje novoletnih
okraskov, v organizaciji PMP 10:00 Ptuj, Pokrajinski muzej - na gradu: muzejska delavnica Snežna pravljica;
izdelovanje novoletnih okraskov 16:00 Hajdina, dvorana DU: lutkovna predstava Kdo je napravil Vidku srajčico
lutkovne sekcije KD Stane Petrovič Hajdina 16:00 Markovci, dvorana: 11. miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci z gosti, ansamblom Uspeh
16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto, adventna maša v grajski kapeli, ljudski pevci DPD Svoboda Slovenska Bistrica, KUD Gasilska godba Sp. Polskava, TD Breza 17:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer - monokomedija Gregorja Čušina Janez brez glave
Ponedeljek, 12. decembra
15:30 Slovenska Bistrica, sejna soba občine: okrogla miza Nasilje v družini 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto, v pričakovanju dedka Mraza, KD Vokalna skupina Košuta Pokoše, MPZ DPD Svoboda Sl. Bistrica in Pragersko ter ljudske pevke 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Moje bivše, moji bivši Slovenskega Ljudskega lledališča Celje, za abonma Tespis, Orfej in izven
Torek, 13. decembra
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Strahec Dunje Zupanec, za šole in izven
16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto, ustvarjalne delavnice, koncert Vivera in oktet Planika, Vaberški fantje, Obrtniški PZ Sl. Bistrica-Sp. Polskava
17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje vzgojiteljice Marjete Meško in delavnice za otroke v knjižnici: Vzgojitelj, vzgojiteljica - poklic ali poslanstvo
Kino Ptuj
Petek, 9. december: 17:00 Namišljene ljubezni, 19:00 Nanga Parbat sobota, 10., in nedelja, 11. december: 17:00 Paranormalno 3., 19:00 Nanga Parbat, 21.00 Namišljene ljubezni
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: volilci odločili, kdo bo naš poslanec; zapleti na področju ravnanja z odpadki; odprtje vrtca Podlesek; zavidljiv uspeh ekipe prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj; slovesnost ob mednarodnem dnevu prostovoljstva; ptujski župan čestital stoletnikoma; dijaki iz Singapurja obiskali Ptuj; Jožef Rubin stotič daroval kri; ob mednarodnem dnevu invalidov predstavljen šport invalidov; izšel je nov roman Zdenka Ko-driča; fotografije Benke Pulko v galeriji Magistrat; koncert meditativne glasbe; z glasbo v sobotni večer.
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir. Izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Mimice Šegula
upokojene gostilničarke
S POLENŠAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter darove za cerkev. Hvala g. župniku Slavku Štefku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem, govornici, ge. Mariji, govorniku g. Bizjaku iz OOZ Ptuj, g. za odigrano tišino. Hvala vsem članom društev. Hvala vsem nosilcem zastave, nosilcu križa, pogrebnemu podjetju Mir za lepo opravljen pogreb.
Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste našo mamo Mimico pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Stanko in Boris z družinama, vnukinje,
pravnukinja in pravnuk
Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, dedka, brata, strica in botra
Milana Rozingera
IZ SP. GRUŠKOVJA 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Ptuj, oddelku PBZ, g. župniku za opravljeno molitev in pogrebni obred, govorniku in pevcem Feguš, Društvu upokojencev Podlehnik, nosilcem obeležij, godbeniku za odigrano tišino, njegovim bivšim sodelavcem Pogrebnega podjetja Ptuj za opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji, ki te bomo pogrešali
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi očeta, dedka, brata in tasta
Jožefa Meglica
IZ SPUHLJE 61
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala g. župniku Mirku Pihlerju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici, godbeniku za odigrano tišino, zastavonošem in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki z leti ne zbledi, četudi jo pokrijejo skrbi, vedno v tebi tli,
je žerjavica, ki se nikdar ne pogasi.
V SPOMIN Anici Stergar
IZ KICARJA 29 A
7. decembra mineva leto dni žalosti, odkar smo te prezgodaj izgubili draga žena, mama, babica, sestra in teta. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
Pozornost, ki je bila izkazana ob nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očeta, dedija in tasta
Jožeta Zajca
IZ GRAJENE 67
nam pove, da ste ga cenili in imeli radi. V neskončni praznini, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, čutimo spoznanje, da nismo sami. Spomini zahvale bodo večni.
Žalujoči: žena Štefka, hčerki Alenka in Vanja
z družinama
SPOMIN
Tiho teče solza lepega spomina,
a v srcu ostane bolečina,
končano je življenje vaše,
ostal je prazen dom, ostala je tišina.
A spomin na vas v naših
srcih bo ostal za vedno.
Konrad Kocuvan
1924-1970
Franc Kocuvan
1952-2001
Ana Kocuvan
1926-2004
Hvala vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu.
Njihovi najdražji
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Vere Bedenik Visenjak
IZ ŽETAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečena sožalja. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj za neizmerno požrtvovalnost, skrb in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Odkar utihnil je tvoj glas, praznina in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustila naša draga mama
Jedert Cafuta
28. 2. 1925-24. 11. 2011
IZ DOLENE 49
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob boleči izgubi naše drage mame stali ob strani. Hvala vsem.
Žalujoči: vsi, ki smo vas imeli radi
Ptuj • Nagrade ob mednarodnem dnevu prostovoljstva
Njihovo delo in življenje naj bo zgled
V Sloveniji je prostovoljstvo zelo razširjeno. Če ga ne bi bilo, bi bilo breme družbene krize še veliko večje. V letošnjem letu je dobilo še dodatni pomen, saj je bilo leto 2011 razglašeno za leto prostovoljstva, leto 2012 pa bo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja, v katerem bo poudarek na aktivnem vključevanju različnih generacij v medgeneracijsko prostovoljstvo.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je podelil nagrade prostovoljcem Ivanu Čučku, Justini Veselič, Roziki Ojsteršek in Leonidi Ozimek.
Ptujski župan Štefan Čelan je 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva, ki je definiran kot eden temeljnih kamnov civilne družbe, podelil nagrade prostovoljec/ prostovoljka 2011. Prejeli so jih Ivan Čuček, Justina Veselič, Rozika Ojsteršek in Leonida Ozimek za izstopajoče dosežke na področjih svojega delovanja. Zahvalil se jim je za njihovo nesebičnost in požrtvovalnost, ki jo izkazujejo na svojih področjih dela. Prepričan je, da je prav pomanjkanje etosa pripeljalo zahodno družbo v današnje stanje. Prostovoljstvo je ena od tistih svetlih točk, ki jih v zahodni civilizaciji znamo na nek način še negovati. Tako naj bi živelo in delovalo čim več ljudi. K temu pa lahko največ prispevajo tisti, ki tako že živijo in delujejo, med njimi so tudi letošnji prejemniki nagrad za naj prostovoljce 2011 v MO Ptuj.
Ivana Čučka je za nagrado
Da se v Gerečji vasi dogajajo čudne stvari, so nas opozorili že pred časom. Tokrat pa so svoje domneve podkrepili še z grozljivim dokazom: mačko, ki je poginila v grozljivih mukah.
Tatjana F., ki nas je v sumu, da se dogaja nekaj grozljivega, obvestila o tem, da je njena mačka izginila, je svojo hišno ljubljenko pred dnevi našla nekaj sto metrov vstran od svoje hiše. Pretresena in ogorčena nad človeško krutostjo je iz obupa poklicala tudi medije, češ da se bo oseba, ki je to storila, vsaj malo zamislila nad svojimi dejanji. Mačka, ki jo je lastnica tokrat izgubila, je bila najdena brez krempljev, zadavljena in z odrezanim repkom. »Ob vsem tem pa nima niti ene poškodbe, ki bi kazala na to, da je mačko povozil avtomobil. Imeli smo že veliko mačk in vem, kaj se zgodi z muco, če je povožena. Ta pa je umrla v grozljivih mukah. Ob vsem tem pa naj še povem, da je bila najdena nekaj sto metrov vstran od naše hiše, čeprav je bila tako lena, da se še s kavča ni nikoli prestavljala in nikoli ni šla od doma. To, da bi pobegnila in bi jo povozil avto, ne pride v poštev. Njene poškodbe kažejo, da je preživljala zelo težke muke in da ji njen muči-
predlagalo Društvo upokojencev Ptuj za njegovo dolgoletno delo v okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, katerega namen je pomoč starejšim, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo skrbeti zase, pomoč pri premagovanju občutka osamljenosti in odrinjenosti, pri seznanjanju s pravicami in možnostmi, ki jih nudi lokalna skupnost in država ter pomoč pri vključevanju starejših v različne programe ter obiskovanje na domu. Justino Veselič je za prostovoljko MO Ptuj 2011 predlagal Dom upokojencev Ptuj za dejavnost v okviru medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja, katerega rdeča nit in cilj je ohranjanje stikov in druženje starejše generacije z mlajšo in obratno. Namen je pristno človeško druženje, ki preprečuje osamljenost v starosti, za srednje generacije pa je to izjemno dober način za pripravo na lastno starost. Prav to vrzel s svojo ljubeznijo zapolnjuje
telj ni prizanašal,« pretreseno razlaga lastnica mačke.
Vendar to ni prvi tak primer. V zadnjih letih so imeli štiri zastrupljene mačke. To se je dogajalo ravno v času, ko smo tudi na Ptuju imeli primere zastrupitev živali. A v Gere-čji vasi sumijo, da storilec niti takrat niti sedaj ni bil isti kot na Ptuju.
»Živali so živa bitja in ne vem, kako je lahko kdo tako krut. Vse muce, ki smo jih doslej imeli, so bile pridne, sterilizirane, nikogar niso motile, a očitno nekdo ne mara živali in to je zadosten razlog, da jih po-bije,« še razlaga Tatjana.
Nedopustno dejanje pa se ni zgodilo le pri omenjeni lastnici. Kot pravi, so tudi sosed-
Veseličeva. Roziko Ojsteršek je za nagrado ob mednarodnem dnevu prostovoljstva predlagalo Območno združenje RK Ptuj. Pred šestimi leti
je imeli že več težav s podobnimi stvarmi. V Gerečji vasi po njenih besedah izgine veliko živali, ki jih nikoli ne najdejo. »Bojimo se za otroke. Kaj če nastavljeni strup vzame kak otrok? Dejstvo je tudi, da to počne nekdo, ki je neuravnovešen, zato se bojimo,« dodaja Tatjana. Pravi, da so, odkar so se preselili v Gerečjo vas, izgubili že veliko živali, vse na čuden način. Lani jim je v sumljivih okoliščinah poginil pes, za katerega so veterinarji sumili, da je zastrupljen.
Kazni visoke - letos prva zaporna
V letošnjem letu je bila lastniku s Primorske, ki je mu-
je namreč začela oživljati delo Mestne organizacije RK Ptuj. Kot prostovoljka je »deklica za vse«, so zapisali predlagatelji. Obiskuje starejše, skrbi za kur-
čil svojega psa, izrečena prva zaporna kazen v Sloveniji. V društvih proti mučenju živali vztrajajo, da je treba mučitelje kaznovati in da bo sodna praksa prekinila izživljanje nad živalmi.
Za izvajanje uradnega nadzora na področju zaščite živali je pristojna veterinarska inšpekcija oziroma Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS), ki je organizirana v 10 območnih uradih in 6 izpostavah. Območni urad Veterinarske inšpekcije Ptuj, ki ima sedež na Muzejskem trgu 2, lahko pokličete po telefonu na številko 798 03 60. Če opazite mučenje živali v času izven uradnih ur območnega urada in domnevate, da je žival v nevarnosti, pa lahko pokličete tudi 112 in povezali vas bodo z dežurnim veterinarskim inšpektorjem.
Dženana Kmetec
javo, prehrano, išče donatorje za letovanje otrok na morju, spodbuja svoje pomočnice za delo na terenu, povezuje
skupine za samopomoč, na predstavitvah pa se trudi čim širši množici predstaviti in jo naučiti osnov prve pomoči in oživljanja. Leonido Ozimek je za prostovoljko leta 2011 v MO Ptuj predlagalo Kinološko društvo Ptuj za sodelovanje pri pripravi 30-letnice delovanja kinološkega društva, izdelave zbornika, pri katerem je sodelovala kot članica uredniškega odbora in kot avtorica osrednjega prispevka o kronologiji 30-letnega dela društva. Sodeluje tudi pri organizaciji kinoloških tekmovanj in državnega prvenstva.
Letošnje nagrade so podelili na podlagi javnega razpisa. S predlogi so lahko sodelovale neformalne skupine, društva, zavodi in druge zasebne ali javne institucije, ki delujejo na področjih mladinskega dela, humanitarne dejavnosti, športa, zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja.
MG
BETUIA cf.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mali: oknabetula@volja.ne1
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC MARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih ob|ektlh
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
GLEJ NA
CESTO!
■•^rniJmmrmvjrrm^ixmiuwsMjinmrfA
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar v adventujug hladi, ~218
Danes bo na vzhodu še povečini sončno, drugod se bo pooblačilo. V hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 8, ob morju in v vzhodni Sloveniji pa okoli 10 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo.
Gerečja vas • Vrstijo se pomori mačk
Kdo muči in pobija mačke?
Človeška krutost očitno še v najbolj prazničnih dneh ne pozna meja. Pomori mačk, o katerih so nas obvestili prebivalci, so te dni pretresli Gerečjo vas. Najdene mučene mačke, ki so jim njihovi rablji celo populili kremplje in odrezali rep, kažejo, da so to počeli povsem brezčutni ljudje. Prebivalci sumijo, kdo bi lahko bil kriv, in zahtevajo kazen.
Mački je nekdo dobesedno izpulil kremplje in odrezal rep.
DK