Uhi|i d v »krat n* me»ec Id ilcer prvi telrtek po 1. In IS. v mesecu. Ceni mu |a l K 60 v na leto. (ia Nem{ljo 2 K 8 v, „ Ameriko In drug* tuj« države 2 K 60»). — Spisi In dopisis« poliljajo: Ured-alltv« .Domoljubi". L|ubl|in». Seme-nitke ulice II. 2, niroJnlna, reklamacij In Imenu pa Uprivnlltvu .Domoljubi' LJubljani, Kopitarje« nlke K 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Ineeratl M (prejemajo po sledečih cenah Cnoslopm petitvrsla (leslmi .Domo-liubove" iirine, 34 mm) stane ia enkrat 30 v (e s« liska dvakrat 26 v. te se lisica trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popust — Reklamne notice navadna garmondvrsla 60 v	trt«*»
Čekovni promet poltno ■ hranilnitnef« urada It. 824.797
M 11.
B-------------~r__::v
Moški posli.
Na Kranjskem je bilo 1 1900 vseh loških poslov v kmetijstvu in goz arstvu 14.246; izmed teh jih je bilo gozdarstvu 1145; torej je na kmetih lužilo KU98 moških. Med njimi jih i bilo do 20 let starih 6993, torej eč ne^o polovica, do 30 let jih je nelo 1421; drugi so bili starejši.
Iz tega se natančno izprevidi, da ; začno moški posli poizgubljati od 0 leta dalje. Potemtakem je ta stan imo prehoden. Kmetova težava jc [sna v teh številkah. Več nego polo-ica moških, ki služijo stalno pri M, je mlada: s pastirji in še nedo-istlimi mladeniči si mora pomagati, akor ve in zna. Dobro, da jih še obi.
Kam pa se potaknejo moški, da h tako zmanjkuje na kmetih. Mla-eniči pod 20 leti so zadnji čas jeli "Ji pohajati v Ameriko Zato je šte-ki smo jo zgoraj navedli, vsak Jn manjša. Danes je slabše, kot je ll° I. 1900. Morda bi kdo svetoval, JJ se do gotove starosti prepove seljevanje v Ameriko. To pa ne bi c pomagalo. Saj jih zdaj tudi mnogo :e brez potnega lista. Samo ene v'ar' se moremo prijeti in ta je vo-»Sfiina.
U Ljubljani, dnč 8. junija 1905.
Brez vsakega dvoma namreč vojaščina pobere vsako leto zelo mnogo moških poslov. Najlepša leta prebije fant po mestnih kosarnah. To pa ni vse. Vojaška leta odtujijo mnogo naših mladeničev kmečkemu delu. Življenje po mestih, navidez pisano in polno veselja, ima veliko moč na mlado srce. Vsako nedeljo, da če hoče, vsak dan veselice, godba in ples. Mladega, vihravega ženstva na izbiro! V kosami zve o tovarniških razmerah, o rudnikih, o daljnjih deželah in mestih, ki ponujajo zaslužek in iščejo delavnih rok. Vpliv vsega tega je silno močan. V marsikaterem srcu se porodi sklep: Ne grem več za hlapca, po svetu pojdem!
Kaj mara za prepadene obraze tvorniških delavcev, ki s svojimi rodbinami prebivajo po zatohlih luknjah brez zraka, brez solnca! Tega ne gleda v prihodnjost. Mika ga videz. Vojaško življenje, ki mu je pokazalo novih, prej neznanih potreb, ga je odtujilo polju in gojzdu. Izguba časa v krepkih, mladih letih je huda; izguba do kmečkega dela je hujša. Cas se s tesnejšo pridnostjo nadomesti; izgubljeno veselje se pa več ne vrne.
Tu je na vsak način mogoče in tudi treba pošeči vmes. Za moške kmečke posle je treba zakonitih polajšav v vojaškem
Leto xum.
stanu. Mladenič, ki bi se zavezal, da bo neko vrsto let delal na kmetih, naj bi bil vojaščine popolnoma prost, ali pa naj bi se mu vsaj vojaška dolžnost skrčila na najmanjšo dobo. Topo uradništvo se seveda krohoče temu nasvetu. Kaj ga briga kmet, da je le zanj vsakega prvega odprta kasa? Toda kmečko ljudstvo naj v tem oziru z združenimi močmi pokaže, kaj pomenja. Za kmeta velja tisto pravilo, kakor za delavca in rokodelca: to ima, kar si sam pridobi. Velikemu kapitalu, fabrikantom in uradništvu se vse sladka in jim tako-rekoč na rokah nosijo odpustke; kmetu dajo, kolikor se ga boje. Zato pa seveda nimajo nobenega zmisla za za njegovo veliko odprto rano, da mu manjka poslov.
In vendar ni ta reč važna samo za kmeta, marveč tudi za državo sploh. Državna misel, zvestoba do avstrijske domovine, udanost vladarski hiši ima v kmečkem stanu svojo najtrdnejšo podlago. Tu je obema stanovitnost prepričanja: moli se stari Bog. spoštuje stari cesar. Drugod švigajo druge misli: sovraštvo do krščanstva se veže z nasprotstvom do države in marsikje celo z bojem proti celi človeški družbi. Po vetru obrača mnogo izobražencev svoje mišljenje. Kar jim kaže, pa so.
Taki ljudje nc bodo ob času nevarnosti tvegali niti drobtin iz žepa. S propadom kmečkega stanu se podira steber državam Posebno velja to za našo Avstrijo. Nase države ne drži skupaj ne ena narodnost kakor Francoze, ali Lahe, nezemeljska lega. ne starodavna zgodovina, marveč edi-nole dušna moč. nravno prepričanje, da je sredi Kvrope državna zveza raznovrstnih narodov zato potrebna, da obvlada pravičnost proti krivici, enakopravnost in enakoveljavnost ljudi proti sebičnemu nasilstvu posameznih držav. Nemcem in Turkom, Rusom in Lahom. Angležem in Francozom bi morala pridigovati venomer, da so ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Ta duševna moč. ki ima korenine v globoki vernosti, pa hira. ko hira kmečki stan.
Ce torej vojaški stan pomaga razdirati kmečko blagostanje, ker se ne ozira pri svojih naborih na kmečke potrebe, škoduje s tem državi, ki bi jo imel braniti. Kaj pomagajo polne kosarne. kaj najnovejši topi. če je pa . vestobe vedno manj. manj vneme za državo: Ne meči. ne puške, ne trdnjave. ne vojne ladje, marveč edino le zvestoba svobodnih, vernih državljanov vzdržuje državo. In ta je doma na kmetih
Kotiček za a. p. in p.
Kantje-abstinentje! Malo nas je še, pa nas bo vsak dan. ali vsaj vsak mesec več.
Pa veste, za abstinenta ni Tsak. tudi 2u vojaka ni vsak, pa prej za vojaka kot za abstinenta.
Če le nima predebelega vratu in preširokih tac, pa je .taublih", n:č ne vprašajo: imaš k o r a j i o ?
Pa saj kateri je nima. se takrat navleče korajže od _u kratkega4, pa je tudi k o-rajia kratka, kakor pri tistem Janezu Telebanu.
Abstinent pa mora imeti pogum v srcu in pamet v glavi, pa vedeti mera. čemu so abstinentje in za kakešno delo?
Vidite. :dij boste pa zvedeli, katero bo tisto lahko delo in deber laslulek. ki ga vam je ponujal Domoljub. Pa saj en fant je precej vprvič uganil — in se oglas 1 zt abstinenta — tam iz Metlike. Čast mu'. Ta bo še kaj več v naši armadi
Lahko delo — nič piti alkohola nič vina. nič piv«, nič igajna to se stori lahko uko mimogrede in knkmrok le —
trdovraten mora človek biti in ne vkloniti vratu ne naprej ne nazaj, naj te še tako
prosijo in silijo piti.
In dober zaslužek, postranski zaslužek: najprej si lahko hlapec ali delavec, ali v cesarski ali v deželni ali du-hovski službi, zraven pa še abstinent,
i n to nese!
Koliko si le prihraniš' Če vsak teden eno krono, imaš v desetih letih 653 kron, v dvajsetih 1666 kron!
Če pa si dosedaj vsak dan liter vina spil, če se le po 44 hel. računi, imaš tri krone na teden, imaš 5000 kron v dvajsetih letih, če se zapišeš med abstinente
ln pa lažje boš s 1 už b o dobil in boljšo. Zdaj n. pr. išče uredništvo Domoljuba 20 hlapcev, ki nič ne pijti alkohola Službo dote4 precej in pa plačo po £0 kron večjo kot pijanci Oglasite se!
Pri nekaterih železnicah na Nemškem in Angleškem vzamejo v službo rajši absti nente Če pride službe iskat in pove, da je abstinent, ga kar vzamejo, če pa po šnopsu diši, pa še njegovih bukvic ne pogledajo.
Na ladije, ki vozijo čez morje, kmalu že ne bodo druzega v službo vzeli kot ab stinenta
Vidite, kaj nas čaka. Vse bo po nas povpraševalo. Dober zaslužek, veliko prihranka! Starost brez skrbi!
Bi že bilo, ali žejni bomo, boste rekli. Veliko manj kot pivci, pa tudi vinopivec mora piti vodo, če je res žejen. Mi bomo pa pili tudi mleko.
Pa za težka dela ne bomo, bomo omagali? Nič ne boste omagali; veliko močnejši je abstinent, in lažje vsa težka dela opravlja in pivec veliko prej omaga. To je dekazano po mnogib, mnogih čisto natančnih poizkušnjab, ki so jih delali zdravniki, učitelji, gospodarji tvornic, ki so vse natanko pretehtali, premislili, preračunali in zapisali: vsi poizkusi kažejo, da človek brez alkohola ložje dela in več stori in srečnejše živi kot z alkoholom.
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
Od začetka maja pa nekako do srede istega meseca je zopet zboroval državni zbor. Zi zadnjič smo omenili, da se je v tem zasedanju razpravljalo o carinski j P o g o d b i Po daljš'h razpravah je zbornica j vsprenl« vse vladne predite glede izpre-memb carinske pogodbe. Videlo se je pri teh predlogih, kako ščiti vlada releobrtnike pron tuji konkurenci. Nato je prišel v raz-
pravo zopet krošnjarski 2 a k o katerega je gosposka zbornica vsled nekih malenkosti vrnila poslanski. Gosposka zb0t niča zahteva n. pr., da sme krošnjar ostati v mestih in trgih, kjer je sedež politične oblasti, samo osem dni. Obrtni odsek pa je predlagal samo tri dni, kar je t^ obveljalo. Pripomniti moramo pri tem za. konu, da vse premembe gosposke zbornice razširjajo pravice krošnjarjev, dočim bi obrtni odsek najraje prepovedal vsako 1 njarstvo. Večina poslanske zbornice je za omejitev krošnjarstva, izvzemši določene vrste domačih obrtnih izdelkov; zato je po-slanska zbornica odklonila premembe go sposke zbornice, t. j. olajšave za krošnjarje ki po vaseh prodajajo razno preležano ij preperelo blago, jzmečke, ki jih pe mestih ne spravijo v denar. Tej razpravi je sledila za nas Slovence pomenljiva razprava o italijanskem vseučilišču. Vlada hoče ustanoviti italijansko vseučilišče v Ro-veredu na južnem Tirolskem, dečim zabte vajo italijanski poslanci vseučilišče v Trstu Zanimivo je, kaj menijo o tem poslanci dni gib narodnosti in različnih strank. Cujmo par mnenj. Rusini pravijo, da glasujejo za italijansko vseučilišče, če dobč vseučilišče tudi za svoj narod, ki šteje tri in pol mili jona duš v Avstriji. Nemci, ki v narod nostnem obziru nobenemu drugemu narodu v Avstriji ne priznavajo nikakih pravic, s« seveda proti vsakemu nenemškemu vseuči lišču. Slovenski in hrvaški poslanci pa pri vijo, da dovolijo Italijanom univerzo t j vseučilišče le pod tem pogojem, če se ustanovi istočasno tudi v Ljubljani vseučilišče. Le liberalci, ki so v državnea zboru prave ničle, se zadovoljijo s tem, di se z zakonom zagotovi univerza v Ljubljani ker jim višjih želj gospod Švegelj ie i« dovoli. V začetku junija se zbornica z»pd snide in bo začela razpravljati o preračunu
Ogrski vozel
še sedaj ni razvozlan. Vladar je poslal na Ogrsko državnega finančnega ministra, da uravna razmere, in mu dal dovoljenje, da sne nekoliko odjenjati in ugoditi nekaterim u htevam nadutih Madžarov. Pogajal se je različnimi poslanci in kazalo se je, da s« bo vozel srečno razmotal; pa gospodje Madžari so nenasitni in vsa pogajanja s« se razbila. Nam se sploh čudno zdi, zakaj vlada to uporno madžarsko gospod« ^ neguje in prosi. Vladar se je baje d« jim madžarskega poveljnega jezika v armadi nikakor ne more dovoliti. Po'^ veljnega jezika zahtevajo neodvisne strani« nek nov šolski zakon in nov volivni r«. po katerem mislijo raznaroditi vse ne®*'
Macedonija.
V Macedoniji se razmere še niso nič [boljšale. Namesto da bi se vsi balkanski iarodi borili proti skupnemu sovragu — Turku, se raje koljejo med seboj. Zadnji jogodki dovolj jasno dokazujejo, da na Balkanu ne bo preje miru, dokler ne poseže rmes kaka vnanja država in ne napravi sama miru s tem, da uvede potrebne izpre-pembe. Turki, ki naj sebe zboljšajo in ukrotč svoje brate po veri v Jemenu, nikakor in nikdar ne bodo uredili balkanskih razmer. Vtikajo se sicer v to vprašanje različne države, katerih vsaka išče le svojih koristi; na potreben mir pa nobena resno ne misli.
Maroko, Francija in Nemčija.
Potovanje nemškega cesarja v Maroko, o katerem smo poročali pred par meseci, ni bilo brez pomena. Med Francijo in Nemčijo se vrši namreč zdaj nekrvav boj za vpliv v Maroko. Francija namerava uvesti v Maroko take izpremembe, da postane ta sedaj še samostojna država francoska pokrajina in tako izključi tu vsako drugo trgovino raz-ven francoske. Anglija jo v svojem sovraštvu o Nemčije v teh težnjah podpira. Toda nemški stric so brihtni. Da utrdi že dokaj dobro uvedeno nemško trgovino v Maroko, je obiskal nemški cesar Viljem to državo. Posledica tega obiska je, da se približuje maroški sultan Nemčiji, ker si na ta način izkuša ohraniti svojo samostojnost. Morda bosta Nemec in Francoz zaradi te države še enkrat malo zaplesala.
Španski kralj Alfonz XII.
se misli ženiti na Angleškem z neko silno bogato princezinjo. Korbce najbrže ne bo dobil; govori se celo, da je princezinja pripravljena prestopiti h katoličanstvu, če jo zasnubi Alfonz.
v
Španska propada.
Na spanskem je letošnja letina vsled suše popolnoma uničena. Že tako je ta država v gospodarskem obziru najslabša v celi Evropi in sedaj še to. Odkar je dal Napoleon Posekati krasne španske šume, da napolni Prazne blagajne, trpi dežela večkrat na po Manjkanju vode, dasi ima primeroma mnogo in velikih rek. Tudi razgozdovanje cvete v tej deželi. Toda če bi imeli na Španskem kaj zmisla za sveže in krepke ideje in imeli taj podjetnosti, bi bili gozdove že davno nasadili. Tudi pomanjkanju vode se d& s tru-d®m in marljivostjo odpomoči: tu treba urav-"ati reke in zgraditi velike vodne shrambe. Toda na zboljšanje gospodarskega položaja
ne moremo še upati, dokler bodo vladale med vladnimi krogi take razmere.
Na Ruskem
so se nemiri nekolike polegli. Le od tupa tam, zlasti iz Varšave, se čuje o kakem napadu z bombo, kar pa na Ruskem že ni več nenavadno. Toda bati se moramo, da izbruhne vstaja na novo, ko izve narod o groznem porazu ruskega brodovja.
RusKo-japonsko vojsko.
Na suhem.
Nad Mandžurijo se zbirajo zopet črni oblaki. Rusi kakor japonci so velikanske izgube v mukdenski bitki že zelo pokrili in obe armadi se pripravljate na nove krvave boje. Japonci prodirajo vsak dan višje proti Harbinu in vsak dan čujemo o novih manjših praskah. Rusi so napravili v Irkutsku velikanske bolnišnice, kar priča, na kaj vse so Rusi pripravljeni. Vzrok, zakaj se Japonci kljub veliki premoči nad sovražnikom ne spuste v večji boj, je gotovo ta, ker so čakali izida bitke na morju. Toda sedaj, ko je bilo rusko brodovje sramotno uničeno, se bodo gotovo spustili v boj, če ne bo prišlo preje do mirovnih pogajanj.
Na morju.
Rekli smo zadnjič, da bodemo v današnji številki ^Domoljuba" poročali že o boju na morju. Obljubo bodemo izpolnili, čeprav s težkim srcem, ker moramo poročati o velikanskem porazu ruskega brodovja, o novi sramoti slovanske Rusije, ki jo je zadela na daljnem vzhodu.
Rusko-baltovsko brodovje največja nada Rusov.
Proti koncu oktobra minulega leta je sestavila Rusija veliko brodovje in je poslala, potem ko je bilo njihovo brodovje v vzhodno-azijskih vodah deloma uničeno, kot zadnje upanje proti vzhodu. Takrat so imeli Rusi Port Artur še v svojih rokah. Upali so, da trdnjava ne pade, če pride baltovsko brodovje v pravem času na bojišče. Ker je Port Artur prezgodaj padel, je brodovje le počasi plulo proti vzhodu. Mudilo se je dalj časa pri francoskem otoku Madagaskarju, ker je bilo treba nekatere ladje popraviti. Odkar je brodovje preplulo indijski ocejan in neopaženo prišlo v vzhodno-azijsko morje, je obrnilo splošno pozornost nase in vsi so hvalili umnega Roždestvenskega, ki je bil vrhovni poveljnik brodevju. Brodovje je
bilo celih sedem mesecev na poti; toda ravno pred svojim ciljem je bilo popolnoma uničeno.
Grozna bitka na morju.
V soboto, dne 27. maja je dobil japonski poveljnik ladij, admiral Togo telegram, da se bliža vse rusko brodovje okoli petdeset ladij. Poveljnik ruskega brodovja je bil Roždestvenski, ki je hotel s svojimi ladjami med Japonsko in Korejo uiti v rusko mesto Vladivostok. Gosta megla je pokrivala morje; a vendar odrine Togo neutegoma z vsemi svojimi ladjami Rusom nasproti. Japonci so imeli velikih ladij eklopnic in kri-žark skoro toliko kakor Rusi. To brodovje je plulo med Korejo in nekim otokom in je napadlo rusko v boku in je obkolilo. Bitka se je začela. Rusko brodovje je tevršilo napad v dveh vojnih vrstah. Ko so začeli Japonci streljati in ko so s svojimi torpedov-kami zadali ruskim ladjam znatnih poškodb, je prišlo rusko brodovje v velik nered. Ladje so se zadevale druga ob drugo, moštvo pa je začelo takoj misliti na rešitev, zlasti ko so videli, da so jih Japonci obkolili. Ušlo je komaj polovica ladij, katerim so pa takoj sledili Japonci. Admiral Nebogatov, ki je pripeljal tretje baltovsko brodovje na bojišče, se je udal z 2000 možmi. Roždestvenski je na neki majhni ladji ubežal, pa je pozneje prišel Japoncem v roke. Izvrstno so služili Japoncem v tej bitki podmorski čolni. Jasnejše slike o bitki in obojestranskih izgubah sedaj še ne moremo podati, ker si dosedanja poročila iz Peterburga in Tokija silno nasprotujejo. Zato o bitki več prihodnjič.
Ruske izgube.
Rusi so izgubili dosedaj polovico brodovja in med tem najlepše ladje. Trije ruski admirali so v japonskih rokah in velika množica mornarjev. Izmed vseh ruskih izgub je pa največja ta, da so jim vzeli Japonci štiri nepoškodovane ladje, ki tako izjedna-čijo skoro vse japonske izgube.
Vzroki poraza.
Vzroki poraza so sledeči: manj vredne ladje, neizurjeno moštvo in pomanjkanje discipline na ruski, izvrstno brodovje v vsakem oziru na japonski strani, Nekateri celo mislijo, da se je rusko moštvo ob najvažnejšem trenutku uprlo, čemur se pa ne čudimo, ker je bilo med mornarji mnogo ruskih upornežev.
Rusija ponižana.
Rusom sovražno časopisje vriska veselja da na stotine razstreljenih milijonov, leži za Ruse izgubljenih v Korejski cesti.
Lahko se ceni, da znaša ruska izguba nad 300 milijonov kron. Nesreča tako ogromnega obsega je težko pojmljiva, ker je rusko brodovje imela, kakor so pred tedni zatrjevala poročila, premoč. Ona država, na katere moč se se Slovani tako zanašali, je globoko ponižana in prenašati mora najostrejše zabavljice o nespo sobnosti svoje vojne uprave. To nas kot Slovane globoko boli, a obenem nas vendar navdaja upanje, da bodo grozni udarci, katere je doživela Rusija v japonsko-ruski vojski, pokazali ji potk zboljšanju, in daje za Slovane končno vendar bolje, da je ta nesreča zadela Ruse v boju z Japonci, nego bi se kaj takega zgodilo n. pr. v ruskem boju z Nemci. Starokopitna Rusija si mora ob takih dogodkih mirno dopustiti opazke, da je zmaga njenega sovražnika zmaga večje omike.
Ali bo sedaj mir?
Vsak, kdor zasleduje rusko japonsko vojsko, bo z nami mnenja, da je skrajni čas, da Rusija sklene vsaj zdaj mir, čeprav so danes mirovni pogoji drugi, ko pred bitko in po vsaki japonski zmagi bodo težji za Rusijo, [a onci bodo sedaj stavili mirovne pogoje, ki bodo gotovo za Rusijo poniževalni Vsik bo priznal, da Japonska danes ne to več zadovoljna z istimi pogoji, ko pred tremi meseci. Japonska sedaj nima ni mena. biti napram Rusiji velikodušna. Rusija mora plačati Japonski za žrtve na blagu in ki vi ter za skrbi in nevarnosti. Klub vsemu temu pa pravijo poroč la iz Rusije, da car in višji dvorniki niso za mir. Če torej v Peterburgu še niso na jasnem, če morejo sprejeti mirovne japonske pogoje, ne da bi se priznali za premagane, potem tudi poraz Rožlestvenskega še ni prinesel miru.

LISTEK.
Dobro so ga zalili.
Bregovar jih je imel že nad petdeset, ko si je izbral družico za življenje, in nič ni torej čudno, da sam ni kaj prida upal na potomce. — A glej, čez dobro leto je prinesla babica enega fantka — Bregovar ga je takoj krstil za štrukeljčka, ker je bil tiko lepo rejen — češ, da ga je vjela v narasli Savi. Bregovar je bil takoj zadovoljen; letel je doli k Hrastarju in dejal: „Ti, sedaj je prišel čas, da pokažeš svoje prijateljstvo." Hrastar si lega ni pustil dvakrat reči, hitro je smuknil v lepšo obleko in čez pol ure so jo že brisali proti cerkvi. Ko so bile ce-
remonije končane in je postal „ta mladi Bregovar" kristjan, je povabil Bregovar sam botre na botrinjo k „Dobri kaplji". To še ni bilo samo na sebi nič napačnega, a na pačno je bilo to, da so ga predolgo zalivali. Vsa ta reč pa se je vršila takole:
Župnik je ostal samo kake pol ure; popoludne okoli treh so se odpravile tudi ženske z novorojenčkom domov in šele sedaj je pričelo postajati pri „L)obri kaplji" veselo in živahno. Družba se je na željo Brego-varjevo, ki je hotel, naj bi bila z njim ve sela cela vas, precej pomnožila, tako, da se je kar na treh mizah ,delalo" in seveda tudi zalivalo na zdravje novorojenčka, da bi bolj rastel. Tozneje so bolj zgovorni spu stili kar cele govore in še pozneje je nastala noč. še le sedaj se je spomnil Brezo-var, da je zakonski mož in obenem družinski oče, da mora torej domov; njegov prijatelj Hrastar si je pa mislil, da ket „ledig in frej* lahko še nekoliko posedi.
neumnosti molčala. A Bregovar moči, da bi mogel svoje veliko veselje
"i iffiel t,sie zase razodel.
obdržati in je hotel na vsak način svoje srce dobremu .sosedu". Pričel jč odevati svoje veliko veselje z nogami ^ kami, ustnicami in vesljal prot šterni '
.Oh Mdtijček, daj, poljubi me! — t ne veš, kaj se to pravi, biti oče!"
Zopet privzdigne nogo in roko, da bi poskočil od samega veselja, a zadnja stran postane hipoma za nekaj kil težja - ^ Brezovar telebi po tleh.
»Torej tako! Ti me suješ na tla? Ali je to sosed — lump ja, lump, tolovaj!"
Stokajoč se skobaca počasi Bregovir po konci in gre nad sovražnika. Trikrat je mahnil zastonj, šele četrtič zadene in -dežnik je šel na dva konca.
„Hahaha, ali si jo dobil po budi, da jo boš pomnil še na sodnji dan. Sedaj sva bat, samo glej, da se spraviš z mojega vrta,-Sedaj pa je zdelal Bregovarja .sprem
Brodovje admirala Nebogatova.
Ura je bila že precej čez enajst; polna luna je kazala Bregovarju pot, da jo je lažje in brez posebne nevarnosti meril p« dol gosti in širokosti proti domu. Sedaj pa se je vmešala v to botrinjo nova oseba in ta oseba ni bila nihče drugi kakor šterna, ki je stala že od nekdaj pred Bregovarjevo štalo. Zraven šterne pa je bilo dolgo široko korito, da so napajali vaščani živino
Bregovar je prišel do doma; trikrat je šel v velikem kolobarju okoli šterne.
.Te kanalje so mi vrata zaprli" je brbljal, „tudi dobro, na sedem let pride'vse prav."
Sedaj opazi šterno in takoj prične pogovor.	*
„A sosed Matija, dober večer'" zakliče Ali že veš? Dobil sem princa, veš kerlca' takega da mu ni para! Pa smo ga tudi dobro krstih tako smo ga zalili, da mora zrasti
jelme.« M*tijČe' a " VeŠ<	"»«
A šterna je bila pametnejša in je na te
Ijevavec" — alkohol in izmučen in one mogel se je usedel na kraj korita. Glava mu zleze polagoma na prsi, zgubi ravne-težje in kakor je dolg in širok leži v koritu. Sreča, da v koritu ni bilo nič vode. Močno smrčanje je kmalu pričalo, da Bre govar tako dobro ali pa še boljše spi v koritu kakor drugi na pirnicah.
Minilo je kake dobre pol ure, kar stopi na pozorišče nova oseba v podobi Hrastarja, ki jo je kot boter tudi privozil. samo s to razliko, da je on privozil s parom konj, ker je pncej več naložil kot Bregorar, Hrastar je že od daleč zagledal šterno in jo imel za črno postavo, ki beži pred njim. »Stoj, bolt!" je komandiral; prijel dežnik tako, kakor so jih učili pri vojakih s puško za bajonetni napad, in pričel teči. Kar se skrije mesec za meglo, šterna zgine in tako je pokvarjen ves vojaški napad. A Hrastar, ki je mislil, da je „postava zbežala' je kričal: „0 ti strahopetni zajec ti; ko sem bil jaz fant, nismo tekli in se ne bali še rcgatega ne."
Zopet je pričel počasi jadrati. Jadral je jadral, a ni nikamor prijadral, ker je ne-y"e(j(j vozil okoli šterne. „Uevet taužent mačkov je nocoj daleč do doma, permejš, saj že hodim skoraj celo večnost", se je jezil Nazadnje je vendarle zadel ob korito.
r 11 vala Bogu, da sem le vendarle enkrat doma! In sedaj, Jože, grtš takoj spat . .. l/.hko noč, pa dobro spi, saj si dosti zdelan. __ Moliti nocoj ne moreš, pa saj če enkrat izpustiš, to še ni nič.
Kmalu je slekel rekelc, telovnik (lajbič) jn zavali >e v — korito. Kakor bi ga kdo sunil s šivanko. se zgane in zakriči:
,0 sveta pomagavka, o taužent ko
smatih, saj je že eden v moji postelji. Kakšen lump pa je to?"
A tudi Bregovar se je hitro zbudil, zgrabil tekmeca — za korito za vrat in kričal: .Pomagajte, žena, hlapci! Tatovi, roparji! Luč, luč!"
Strašansko vpitje in kričanje je spravilo ljudi pokonci in kmalu so bili zuoaj, da vidijo, kaj je. Na prvi pogled so videli, da se tam v koritu nekaj premetava. Hitro skoči en hlapec k šterni, parkrat močno potegne, in mrzli curek je h tro spravil pretepača narazen. Medtem je že prišel drugi hlapec z lučjo in hipoma trezna prijatelja sta gledala debelo drug drugega.
„Ja, za božjo voljo, ali si res ti boter,
Hrastar?' se čudi Bregovar.
»Jaz že mislim, da sem."
„Ali sem te kaj preveč?"
„Ni bilo hudega."
„Kako pa vendar prideš v moje korito?"
,.Povej rajše, kako si ti prišel notri?"
Nekaj časa sta se gledala kakor pes in mačka, a Hrastar je bil kmalu stari navi-hanec; pomolil je Bregovarju roko in dejal:
„Ne ženi si tega preveč k srcu; smo imeli pač velik krst, ki je bil malo premočno zalit."
.Seveda, seveda; zato ga pa tako zelo ne bomo nikdar več zalili! Lahko noč!"
„Lahko noč!"
Razgled po domovini.
Gorenjske novice.
rK svetemu Joštu! Binkoštni
torek imajo mlideniške Marijine družbe kranjske dekanije shod pri sv. Joštu poleg Kranja Družbe se bedo sešle ob 6. v šmartinski župni cerkvi, kjer bo tiha sveta maša, na to se bodo uvrstile v procesijo, in z zastavami korakale do pod gore, kjer se procesija razveže. Pod vrhom se bo zoptt uredila in šla v cerkev, kjer bo sv. opravilo.
—	Po kosilu bo shed pod milim nebom. Najprvo bo govoril eden gospodov, potem
! bosta govorila dva mladeniča, dva pa dekla-mirala pesmi. Tudi za petje bo presktbljeno.
—	K tej slavnosti so pa povabljeni tudi vsi drugi mladenči iz okraja, zlasti še iz onih župnij, koder nimajo družbe nikakega društva Če bo udeležba večja, lepše in koristnejše bo. — Shrd se bo vršil ob vsakršnem vremenu Ker bo imel krčmar jedi pripravljene, zatorej se ne more kar tako pustiti, fravi junak se nekaj kapelj dežja ne ustraši; da, v takih okoliščinah šele pokaže, če je fes junak! In junak mora biti gorenjski 1'int, ne strahopetec! — Torej nasvidenje na gori!
0 Nesreča v Kropi. Dne 25. maja je blizu Krope utonil upokojeni železniški strojevodja Leopold Zajec. Šil je okoli lO.ure dopoldne naproti svoji ženi, ki se je vračala 12 Ljubljane. Kakih pet minut hoda iz Krope je božjast vrgla v jarek, po katerem se v°da odteka ob cesti. Ker ni bilo hitro po-
in si sam ni mogel pomagati, je utonil v jarku, kjer ga je našla žena. Pokojnik, rodom Ljubljančan, je bil zaradi bolezni kot strojevodja upokojen.
" Novi občinski odbor v Radovljici je že pokazal svoje dtlovaije. Nasadil je na svojem zemljišču ob novem s°!skem poslopju lep kostanjev drevored. Ne namerava tudi odstraniti z občinskega
urada nemški napis .Stadtgemeindeamt" in izvršiti več enakih prememb, ter tako biti zgled slovenskim občinam proti samovoljnosti mariborskega občinskega sveta.
* Otvoritev Kadilnikove koče se bo slovesno vršila dne 18. junija ob 11. uri dopoldne. Na vrhu Golice bo opravil sv. mašo društveni odbornik gosp. Ivan Mlakar, potem pa blagoslovil kočo.
0 Nov poštni urad je dobila Sava pri Jesenicah pod imenom Jesenice - Fužine. Otvoril seje 1. junija in se bo pečal s pisemsko in vožno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštna hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po železniških vlakih, ki vozijo med Ljubljano in Trbižem.
*	Električno železnico gradi tovarna s Save na Javormk.
*	Predor na Hrušici, v katerem se je zgodilo toliko nesreč, so končno predrli dne 17. maja ob '^9. uri. Predrtino so zopet zazidali, ker morajo prej še dovršiti obzida vanje Preteklo bo še precej časa, preden bo delo končano. Predor je po dolgosti drugi na novi železnici, meri 7997 m
0 Iz Polhovega gradca. Dragi „Domoljub", v mnogih izvidih prihajaš k nam in prav radi te beremo, vendar ti že dolgo časa nismo ničesar poročali, ker ne obešamo vsake strari na veliki zvon. Lahko bi bili že pred letom poročali o naši brzojavni postaji. Občinski odbor je tudi že vložil prošnjo za sodne dneve, ker davkoplačevalci iz naše in črnovske občine tudi smejo zahtevati kako ugodnost zase, kajti doslej so morali za vsako malenkost od 20—36 km daleč capljati na Vrhniko, in to ob vsakem vremenu. Selški pismonoša, ki ga tako nujno potrebujemo, nam je tudi že obljubljen. Pred veliko nočjo nam je predaval g. dr. Limpe o gospodarski organizaciji, pozneje pa go-
spod Legvart jako poljudno in prepričevalno o mlekarstvu. In mlekarno moramo imeti! Vsaj se vendar ne bodemo bali dobičkov, ki nam jih bo donašala! Kmet toli-krat toži, da so slabi časi in stroški, pa kje najložje skupi denar, ki ga vsak dan tako nujne potrebuje, nego za mleko ? Denarja je dovolj na svetu, samo poiskati si ga moramo znati. Svojih slabih razmer si je včasih kmet tudi sam kriv. Le bodimo odkritosrčni! Koli-krat si noče pomagati, da, niti spoznati, kaj mu koristi! Tu samo en dokaz. Pred dvemi leti je pa občinski odbor v svoji seji sklenil pobirati naklado na žganje, trdno se zanašajoč, da bo s tem vstregel veliki večini davkoplačevalcev, saj se je vendar že prvo leto v desetih mesecih nabralo njim v prid več nego 1400 K (reci: eden tisoč štiristo kron). Ako bi ne bilo naklade na žganje, bi morali kmetje plačevati to naklado na z e m 1 j e, ki že tako nič ne nese. Denar za davke naj se ne jemlje samo tam, kjer ga ni, plačajo naj tudi tisti, ki med nami od žganja bogatč Razsodnejši posestniki, ki niso prišli s svojo pametjo navskriž, tudi niso nasprotniki naklade na žganje, ker nočejo biti sovražniki lastnega žepa in občne koristi. Še celo oni, ki žganje pijejo, nimajo nič proti nji, pač pa oni, ki ga kuhajo in prodajajo, a tudi ne zato, ker bi jim naklada sama na sebi škodovala, temveč ker nočejo imeti dacarja za pričo, ko mešajo razno brozgo. Umazana dobičkarija prodajalcev žganja hoče sedaj s strastno agitacijo vreči iz občinskega odbora vse dobromisleče odbornike. Na vse strani so razpeli mreže za kaline, ki nočejo s svojimi možgani misliti, da bi na njih račun spravili v obč. odbor večino onih, ki žganje točijo, t. j. same sebe. Kdo izmed nas pa bo postavil v zelnik kozla za stražnika ? Ti sebičneži imajo le svoj žep pred očmi, koris
vse občine jim je deveta briga. Ako bi nas Bog res tako s slepoto udaril, da bi šli pri občinskih volitvah na roko takim ljudskim pijavkam ter jih spravili v občinski odbor zato, da bi «ndi skrbeli za svoje, ne pa za naše koristi, potem bi se dala zlasti točenju žganja kar največja potuha in brezvestnosti bi se odprla vrata na stežaj. Spoznanje bi prišlo prepozno. O teh za danes samo teliko, če treba, prihodnjič več. — Samo jednega ne smemo pozabiti Imam« moža. ki zajema svojo modrost iz umazanega .Naroda". Vsakemu, ki prihaja v njegovo hišo, vsiljuje svojo nezmotljivo »učenost". Poslušati ga pač morajo, a verjeti mu ne morejo, ker se je že večkrat z resnico skregal. Koliko po sestnikov se je več učilo neg« on, ki ni drugam hodil v šo!o razun nekdaj k Š:frerju t kamro. Sedaj zna pa več nego vsi »dob-tarji". O čudež pegrajski! Vsi dobromisleči možje mu leže v želodcu, zlasti naš g. župnik. Sedaj bi se rad vsedel na županski stolec, U čast mu še manjka, ker njegova postava je kakor nalašč za kaj takega ustvarjena in se je že pred nekaj leti nekje v Ljubljani izdajal za našega župana. Doslej mu ta čast ni bila niti na ponudbo, ker še niti v obč. odbor ni bil voljen. Nekateri poredneži so mu namreč oporekali, da nima svojih hlač. Da bi pa tem nagajivcem .gliste zagovoril" in prišel vsaj v občinski odbor, če že ne višje, si je mož dal na starost vmeriti lastne hlače, t* je postal nedavno po milosti svoje žene posestnik, kar poprej ni bil. V novih hlačah sedaj sili izpod mernika. Doslej je namreč njegova luč svetila le bolj pod mernikom, a kdo mu bo zameril, ako bi jo rad postavil na svečnik — oziroma županski stolec. Pokažimo hrbet takim in podobnim ljudem, saj nismo dali pameti »v štant". Zdru- j žimo se, stojmo trdno, kakor hribje, pod ! katerimi smo bili rojeni, ter volimo značajne ! može, ki naj izmed sebe izvolijo za župana, katerega spoznajo p« lastnem prepričanju za najvrednejšega!
9 Vabilo k blagoslovljenju nove zastave mladeniške Mar. družbe in kat. slov. izobražev. društva v Št. Jurji pri Kranju, katero se bo vršilo na binkoštni pondeljek eb */i3-uri popoldne, in na društveno veselico, ki se bo vršila po blagoslovljenju zastave po sledečem vzporedu: 1. Petje: a) Za dom tred bojni grom! zl. P. H. Sattner; b) Naprej zastava slave! zl. Davorin Jenko; c) Bojna pjesam, zl. Fr. S. Vilhar; vse poje moški zbor. 2. Skriti biser — sv. Aleš. Drama v dveh dejanjih. — Vstopnina: I. sedež 60 h, II. sedež 40 h; stojišča 30 h. — K obilni udeležbi vabi odbor.
0 lf Moravski dolini zadnji čas silno napredujemo; toda ne samo v koristnih stvareh, ampak tudi v neumnosti in surovosti.
Kakar se pa nobena reč ne vzdrži brez organizacije tako tudi neumnosti in suro-vesti ne. Tako si je mislil menda tudi naš liberalni voditelj, učitelj Toman in zato je napravil zavedno (!) bralna društvo. Liberalci so bili društva strašno veseli »zdaj bo čas izbrazbe in omike", so si pripovedovali in vpili: „le vkup v naše društvo, kdor je prijatelj napredka in omike." Dopisnik pa je v »Narodu" pohvalil naprvo seveda liberalnega voditelja, potem pa tudi „vrle" člane in »zavedne" članice, katerih so se tudi liberalci usmilili in jim dovolili prostor v njih sladki družbici. Da pa liberalni učitelj še bolj podžiga svoje privržence za liberalne ideje, prireja ob nedeljah plese, pri katerih se zabava »vzorna" liberalna mladina s hreščanjem vaškega godca in škripanjem njegove po-trene harmonike. Da je pri takih shodih vse kaj druzega nego izobrazba, ni treba še posebej poudarjati; kajti, tam kjer prebirajo umazane, brezverske liberalne časnike, iščemo zastonj izobrazbe. — Kaj stori nekaterega človeka prevzetnega ? B Jgastvo! No, že menda res, saj naš liberalni učitelj je bil včasi tudi bolj ponižen. Pri tem pa je pozabil, da so mu ravno klerikalci pripomogli do njegove sedanje mastne službe. Ko bi ne bilo blagega nekdanjega moravškega dekana Tomana, bi gospod zdaj krave pasel po dolenjskih hribih in tudi njegova »gospa" bi ne nosila tako oblastno svoje glavice. Naši liberalci še vedno radi vprašujejo, kdo je povzročil naše strankarske homatije. Odgovor je lahak: gospod učitelj je bil časih po farovžih kuhan in pečen; ko pa si je nekoliko cpomagal, pa je duhovne odstavil, ter dvignil liberalno zastavo. Radovedni smo, kako dolgo bo učitelj šc barval »napredne" Moravčane z liberalno farbo. — Odhodnico preč. g. Jos. Cegnarju, ekspozitu na Vrhpolju, je priredilo naše izobr. društvo. Sledilo je zanimivo predavanje g. stud. phil. Val. Rožiča, člana kat. akad. društva »Zarije", o slavnem J. Juriju Štrossmaveru, škofu Dja-kovarskemu in o našem nepozabnem škofu A. Šlomšeku. Po petju in deklamaciji se je pa ponovila igra »Novi zvon na Krtini", katera je zbog interesantne vsebine poslušalcem povsem ugajala, zlasti berač .Cotelj« je kaj dobro pogodil svojo ulogo. Kako priljubljeni so bili gospod med nami, je dokaz v pravi luči, ker je bila prostorna društvena dvorana natlačena do zadnjega kotička. Dal Bog »gospodu Jožefu" obilo sreče in blagoslova v novem delovanju. - Na cvetno nedeljo je predaval gosp. Val. Rožič v našem izobr. društvu o »življenju starih Slovanov pred 1000 leti." Poslušalcem je govor ugajal še posebno, ker jim je govornik podal tudi čudne in zanimive šege naših pradedov. Tako se naše društvo veselo giblje in napreduje, ne pa kakor kako liberalno društvo, katero išu; zabave in izobrazbe pri hrupnih veselicah
in plesu, kadar pa teh ni, pa dremlje medved v brlogu.
•	Z Vrhpolja. Mi Vrhpoljci sni0 bolj skriti v kotu, zato se le redkokdaj ka' sliši o nas. Tudi sedaj smo se zakesnili. p0 ročali še nismo, da so nas zapustili naš ljub, Ijeni beneficijat, č. g. Jožef Cegnar, sedaj župnik v Stranjah. Delovali so med mm 7 let in se vsa ta leta še trudili s paukon v šoli. Težavno je bilo to poučevanje! ||i nismo imeli lepega šolskega poslopja. Nak šola je bila le tesna, nizka sobica kmetiške hiše. A gospod katehet so tja zahajali veseli med množico nedolžnih otrok. Radi s« bivali med otroci, ti pa so jih tudi ljubili prav iskreno. To priča velika žalost ob njih slovesu. To priča še sedaj vedno izpraševanje po ljubljenemu gcspodu katehetu. — A tudi mi odrasli smo čutili britko izgubo. Ljubili smo svojega duhovnega pastirja tako, da smo mislili, da morajo ostati pri nas za vedno. Zato pa sedaj še bolj potrti zdihujemo in žalujemo po ljubljenem g. Jožefu A pomagati si ne moremo. Mi sm« ostali sami. Kak hvaležnost in ljubezen pa bo spremljala t gospoda vedno in povsod. Želim« le, da bi bili srečni in zadovoljni v novi župniji, Ji bi našli tudi tam somišlječa in naklonjeni srca. Nam pa ostanejo nepozabni in spomin nanje bo živel vedno ▼ lepi moravški dolini.
Hvaležni Vrhpoljci.
*	Slovensko bralno dru&tto v Železnikih slavi dne 23. julija t L dvajsetletnico svojega obstanka. Vsa slovenska narodna društva torej tem potom opozarjamo na to slavnost; in že sedaj naj-uljudneje vabimo k mnogobrajni udeležbi. Natančneje poročamo pozneje.
0 Iz Poljan nad Skofjoloko. Naša posojilnica in hranilnica, vkljub vseB Gorenjčevem lažem in napadom, prav lepo napreduje. Ravno v mesecu maju, koje Gfr renjec najhujše naskakuje: imela je za sedanji razmere res ogromni promet. Bilo je v maju prometa 41.700 K 00 v. Hranilnih vlegje vložilo 75 strank 18.122 K - v., vzdignilo je 51 strank 6.859 K 45 v. V teku petih mesecev to je od novega leta, bilo je prometa 190.647 K 83 v., hranilnih vlog bilo je vloženih 75.330 K 61 v., vzdignenih pa 54.919 kron 82 v., torej več vloženo 20.410 K 79 v-Te številke pač jasno kažejo, kako Bih vspeha imajo Gorenjčeve laži, katerimi« ljudstvo že kar privajeno, zato nanje tudi m« odgovarjamo ne! in ne bomo nikdar odgovarjali. Lažnivec ima vedno dosti gradiva, ker laž je neskončna. Povedal je pa »Go' renjec" tudi dovolj jasno, kak mož da JJ ko pravi v svojem dopisu, da je to njeg« princip, klerikalna načela pobijati in J1 slabiti, kjer le mogoče; zato tudi boj Pr0 hranilnici, ker je klerikalna! S temi b«. dami je onemogli plačani Gorenjčev dopis"1
sigurno priznal, da bije po sedanjem vodstvu in hranilnici, le vsled političnega sovraštva, Be oziraje se na resnic«. Sicer je pa Go-renjčer dopis prav reven, in vse skozi prijava krivdo Grošelnovo, le nekoliko jo olepšava z drugimi odborniki, ker pravi, zakaj niso dobro njega nadzorovali in zakaj so njemu vse posle zaupali. Anafabeti seveda tega niso mogli opravljati in tudi sle parije ne delati. Dopisnik imenuje tukajšnjo ljudstvo nevedno: gotovo zato, ker ne mara za Lovricove nauke. Zaveda se pa dobro in to iz prepričanja! Kar „Gorenjec" obrekuje, je gotevo dobro in pošteno, saj se vidi, kako vleče čez svoje strupene zobe le hvale vredne zadeve in osebe. Zato se pa sliši tudi splošno govoriti, da je „Gorenjec" res neko-stranišče, kamor se zbitajo najostudnejši odpadki. Zato se tako poteguje za Čudeta, ker vidi na njem nekaj tistih lastnosti, katere potrebujejo v njegovi stranki. Častitamo k tej pridobitvi, prav iz srca vam ga privoščimo, saj drugje ni prestora zanj.
Iz Blejskega kota.
0 Častno diplomo in zlato medaljo je prisodilo sodišče obrtne razstave v Parizu tukajšnjemu ključavničarskemu mojstru Ivanu Trillerju.Triller je jako spreten v svoji stroki, kar je pokazal posebno pri cerkvenih delih v novi cerkvi. Napravil je jako krasna vratca pri obhajilni mizi, lep zvonec pri zakristiji, v delu ima pa jako lepe svetilke za petrolejke. Tudi zna izdelovati lestence in vsa tem podobna dela. Cene so v primeri z drugimi mojstri zelo nizke, delo pa solidno in čisto v slogu.
0 Tujci so že tukaj) veliko večjih stanovanj je pa že oddanih, tak«, da bo kmalu Bled dobil vse drugačno lice, sedaj smo kmetje navrhu, potem se bomo pa poskrili pred gospodo, kar se jih ne b« pomešalo mednj« v službe.
0 Nevarnost je za slovenski Bled, ker so začeli tujci-Nemci kupovati vile. Ce slovenski posestniki vil ne bodo Pazili, bo Bled še prej nemški, preden bomo mislili.
0 Nevarna Sala za celi Bled
je bila, ko je zažgal \Volfiogov hlapec Mu-lijevi dekli povesmo slame, ki jo je nesla domov na skedenj in se potem norčeval iz »je: »Goriš!« Sreča za celi grajski „Kot", da je plamen prej deklo ovil, preden je slamo prinesla na skedenj. Vsa v ognju je vrgla slamo na dvorišču na tla in nesreča za hiše, ki so tako blizu skupaj in krite z deskami
— je bila odvrnjena. Taka norost zasluži
ječo.
0 Ribensko župnijo je prišel "Pravljat č. g. Leopold Lenard, ki je študiral bogoslovje in modroslovje (slavistiko) na
raznih univerzah. Tu menda ostane, dokler Ribnjani ne dobe novega župnika.
9 Ustanovni shod mlekarne
se je vršil v Gorjah v nedeljo 21. maja. Zanimanje za mlekarno je veliko.
Ali je to res, kar govore ljudje, da namreč neki uradni sluga poleg opominov, ki jih ljudje ne vidijo nič kaj radi, prinaša, oziroma usiljuje tudi neslani liberalizem? Ce je to res, svetujemo možu, naj liberalizem ohrani zase, če si hoče dobro, zakaj kot uradna osebna mora biti nad strankami, nepristranski, ne pa političen priganjač klavernega liberalizma.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Osebne vesti. Zadnji čas je bilo izvanredno veliko duhovskih sprememb, katere zvesti svoji časnikarski dolžnosti za-biležimo. V Svibno je prišel č. g. Peter Ko-privec, nekdanji radeški kaplan. Svibničani si žele še g. kaplana, ker je fara raztresena, a radi pomanjkanja duhovnikov se jim bo težko želja izpolnila. Savčani so zvesto sprejeli svojega župnika č. g. Jožefa Koblarja, istotako Hotičani č. g. Janeza Hromeča. Na Kresnice je pa prišel iz Janč č. g. Ivan Dolinar in na Janče spet bivši njih župnik č. g. Janez Dobnikar.
f Šmartno. V noči 18. maja so vlomili neznani tatje v prodajalno pri Slavincu in Šelekerju, a so bili še o pravem času odgnani. Menda so to isti Hrvatje, ki so prej že kradli po Krškem in v Boštanju. — 22. maja se je poročil v šmartinski cerkvi g. Ferd. Serajnik, finančni respicijent z go-spico Mici Nachtigall iz Žužemberka. Ženin je iz znane slovenske rodovine na Koroškem. — V ljubljanski bolnišnici je umrl 18. maja J«žef Femec iz Gradišča, ki se je bil smrtno nevarno opekel. — 22. maja je bila v šmartinski cerkvi sedmina po f Matiju Absecu. Zbranih je bilo 17 gospodov duhovnih so-bratov pokojnega. Liberalci in socialni de-mokratje s« precej zavpili, koliko bodo gospodje zaslužili. A resnica je, da ni dobil noben gospodov za pogreb niti krajcarja, ne za sedmino in ne za trideseti dan. Rajni je imel tako velikansko bisago, da je bila v nji prava egiptovska tema. Glejte liberalci, kako duhovne država plačuje mastno in koliko zapuščajo!! — Gospa Beneš je prodala svojo hišo. — Z dnem 1. avgusta nastopi tu kot učitelj g. Franc Mlakar.
t Litija. Pogreb f & g- Matija Abseca na litijsko pokopališče je bil kaj veličasten. Rajni je bil tako dober in nesebičen in ni zapustil nikakega premoženja. Ministrstvo za
uk in bogočastje mu je po smrti poslalo priznanje, ker je 20 let v Hotiču opravljal vremensko postajo. Naj bi se ga raje spomnilo v njegovi dolgi in mučni bolezni! —• Sava je v zadnjem deževju narastla nad dva metra. — V Volavljah pri Litiji je v prepiru posestnikov sin Jožef Rome ubil hlapca Janeza Ljubiča. — Nova podružnica slovenskega planinskega društva za litijski okraj se snuje s sedežem v Litiji. — Osnovalo se je pevsko društvo, ki je 21. maja prvič nastopilo v litijski cerkvi prav izvrstno in hvalevredno. — 24, maja so odpeljali v blaz-nico na Studenec vsled revščine znorelo Marijo Obolnar. Spomnite se, dobrotniki, revne rodbine gori pri „Frlanovcu". — Dne 1. junija je imelo strokovno društvo svoj shod popoldne ob ty24. uri v prostorih gospoda Brica. — Gostilno pri Oblaku je prevzela gospa Haslinger. — Umrla je najstarejša oseba v Litiji, Marija Kobler, stara 90 let.
f Kresnice. Zgorelo je pred tedni poslopje nezavarovanemu posestniku in tudi več glav živine. Nevarnost je bila velika, da se požar ne razširi, ker ni bilo požarne brambe na mestu Hvala pa združenim močem domačih gasilcev, ki so požar omejili. — 5. junija ob 9 uri dopoldne je bila v župnišču razprodaja po f č. gosp. Simonu Šmiteku.
t Hotič. Na Konju je imel 18. maja Jurij Orehek po dom. Ražun štiri reje.
f V Št. Lambertu sta bili 14. maja na paši ukradeni dve ovci.
f V Polšnik so imele 28. maja Marijine dekliške družbe iz Smartna, Ljubljane in St. Lamberta svoje romanje. Bilo jih je okrog 250. Bilo je prav izvrstno. Zlasti so ugajale šmartinske pevke. Več o tem bo poročal .Bogoljub". — Mož, o katerem je poročal „Domoljubu, da se je izgubil iz Amerike _gredč, je prišel srečno domov, a imel je smolo, ker je po nesreči nekoga pretepel, da bo šel ričet jest.
f Prežganje. Tam so 20. maja nekoga ubili, a podrobnosti nam niso znane, kar kaže, da je Prežganjcev tega dejanja sram.
f Radeče. Poštna administratorica gdč. Marija Vogl je postala poštarica II. razreda. — 20. maja je nagloma umrl kovač Andrej Perdich. Zadela ga je kap.
f Sava. Premeščen je postajenačelnik g. Sekolin v Tržič na Goriškem. — Trinajstletna Helena Kimovec je v Ponovičah padla iz gugalnice in si zlomila v rami levo reko. Bila je v bolnišnici, a je sedaj izvea nevarnosti.
f Zagorje. Za trahomom je bolnih 94 oseb. — Pri Weinbergerju je v uti umrl zadet od kapi 26. maja berač Anton Knez, ker je imel rad »ta kratkega". — Čobal je
Stran 16S
pri zidanju hiše za konzum tudi sam delal par dni. — Pred kratkim se je z lepim konjem pripeljal neki posestnik iz okolice v Zagorje. Pri koritu poleg Grčarja je konj vroč pil vodo. Ko se je napil, je padel na tla in v trenutku poginil. Pazite na vročo živino.
f Vače. Pri občinskih volitvah Je zmagala katoliška narodna stranka. — Pokopali so grozno bogato veleposestnico sedemdesetletno Drnovškovo Katro.
f Sw. Gora. Voditeljica jej postala dosedanja učiteljica gdč. Dereani.
Novice iz Zagorja ob Savi.
7 Pri novi elektrarni v Topli-cih se je zgodilo ie več nesreč. Veliko so-b«to so-se pri vzdigovanju velikega kotla utrgali škrpci in padli z viška sredi med delavce. Sreča je bila, da je zadelo samo
prosivcev za posojilo. Le tako naprej in kmalu bo nova posojilnica nekako središče in velika opora gospodarstvu v Zagorju .n
okolici!	.
Uradni dan ima nL;udska hranilni«' popoldne od 2. do 6 ure in s.cer vsak četrtek; če je ta dan praznik, pa v sredo Ravnotako se uraduje vsak semanji dan Obrestuje hranilne vloge po 4 in pol odštet, posojila pa daje po 5 in četrt bod.s. proti poroštvu, bodisi na vknjižbo
Z ribniške zemlje.
f Dne 30. aprila je bilo v izobraževalnem društvu v Laščah predavanje. Po kratkem in navdušenem nagovotu g. predsednika je predaval veleč, g- Mihael H )rvat e francoski revoluciji. Izvrstno predavanje je vsem poslušavcem jako ugajalo. Lepa hvala g. predavatelju!
nuj,
lepo napreduje. Čstega dobička ima 2413 12 v., ki je naložen v hranilnici v LaJ^i pod vložno št 113. Upamo, da bo kmetijsk društvo, dokler se be tako spretno, ^ in pošteno vodilo, jako napredovalo v gor ljudstva. Seveda je potreba, da se U(j vedno zvesteje in trdneje društva okl V združevanju je naša moč in rešitev, f Lepa slavnost je bila 10 na Veliki Slevici pri Laščah. Obhajalasb zlato poroko Janez in Marija IJjlšina Brankovega. Prekrasen nagovor do z|al0 poročencev je imel sorodnik veleč, gospod Jožef Juvanec z Rakitne, ki je ob tej prilik, izvršil tudi cerkveni obred. Ljudstva je bilj polna cerkev. — Dolšinova rodbina Brankovem je ugledna in čislana. Z atopo ročenca sta lepo vzgojila s?oje otroke Z»n sta se po zlati poroki prav prijetne po« selila doma na Brankovem med svojci. Tudi
enega, ki je precej poškodovan. Vsled^tega so z delom takoj nehali. — Pred 14 dnevi je zlomil« roko nekemu monterju na dveh krajih. — Prejšnji teden je delavca Voljška na glavo zadela težka klada tako, da je iz gabil zavest za nekaj časa. Sedaj se mu je že zelo zboljšalo.
7 Lahen potres se je oglasil pri nas v noči od 23. do 24. maja.
-j- V Ameriko je šlo v zadnjem času sreč« iskat pet Zagorjanov. Drugi pa hodijo v Zagorje.
f Revizor je stra&il 24. maja pri novi „Ljudski hranilnici in posojilnici" Pa našel je vse v najlepšem redu. — V dveh mesecih svojega poslovanja se je ta mladi denarni zavod prav krepko raz vil Prometa ima že nad 50 000 kron Z zaupanjem, kakršno „Ljudska" po vsej pravici gasluži, prihaja vedno več vlagateljev in
t Meseca junija ali julija namerava izobraževalno društvo napraviti javno tombolo. Na to opozarjamo, da bo tedaj večja udeležba. Djbitkov bo veliko, raznovrstnih pa lepih. Polovico dobička se bo porabilo v društvene namene, polovico pa za družbo sv. C-rila in Metoda.
t Dn£ 7. maja je bil občni zbor hranilnice in posojilnice v Ltščah. Prometa je imela v 1904. letu 231.06667 K Ž;leti je, da bi se ljudje v prihodnjosti še bolj posluževali hranilnice. Mnogo denarja še leži doma brez obresti. C-imu to? Doma je denar mrtev in ne nese nikakega dobička. Vložite svoj denar takoj v hranilnico, kjer je bolj na varnem in prinaša obresti. Dvignete ga lahko kadar hočete.
t Istega dnč je bil tudi občni zbor kmetijskega društva v Laščah. \i ra-I čunskega zaključka je razvidno, di zadruga
mi njima želimo še mnogo prijetnih in zadovoljnih ur.
Ob tem ''zranredaem, veselem dogodku, ki ostane Djlšinovi rodbini gotovo v naj-prijetnejšem spominu, je znani pisatelj Jož-' Stritar, brat zlata neveste, poslal z Dunaja za t« priliko zlatoporočencema ta le voščilo:
Janezu in Mariji Dolžini ob zlati poroki 10. maja 1905.
Dosti sta skrbi in dela imela, Voljno skupaj pretrpela, Kakor če zakonski stan. Dosti sta težav imela, Vendar srečno doživela Sta poroke zlate dan. Srečo Vama Bog še daj, Tukaj — tam pa sveti raj1
t Lepo so sprejeli Loščanjesvo jega n«vega župnika veleč. g. J»koba
movša dne 11. maja. Postavili se več lepo okrašenih slavolokov, pozdravila so ga vsa društva, šolska mladina in več ljudstva. I)a bi pač novi g. župnik doživel mnogo srečnih dni pri svojih župljanih!
+ Glavno zalogo tobaka ima Zdaj v Ribnici g. A Pele. Dal je napraviti na vratih prav okusen napis s cesarskim orlcm v zlatu, da je res v olepšavo našega glavnega trga.
+ Iz Ribnice v Šmartno pri Litiji je premeščen učitelj Fr. Mlakar.
•j- Skoro pol šole bodo prizidali v Sodražici, ker dosedanja ne ustreza več zahtevam Ta stavba bode nedvomno po- j vzdignila lepoto trga. Otroci imajo že od začetka maja prosto in se ne čujejo od njih i strani ni kake pritožbe. Seveda učittljstvo ! bo zadelo jeseni menda i vseh razredih : skoro na celino, zato naj bi semtertje starši poiskali po kotih zaprašena berila in raču-nice in jih potisnili otrokom v roke.
i Nevarno je obolel sredi maja nadučitelj Štefančič v Lašičah, vendar pa, kakor cujemo, se mu je zdatno zboljšalo in je izvun nevarnosti.
7 Prav čudne reči se čujejo iz nekaterih naših šol. Gospodje učitelji in gospodične učiteljice, pazite se, dokler ni mera polna. Ko je mera polna, gre čez, kadar gre pa čez, pa ni prav dober duh v kuhinji. Razumete ?!
v Dvajsetletnico trpljenja je dopolnila in končala Frančiška Mibelič na 1'uhovem v gregorski fari. Revmatizem ji je pred 20 leti tako skvaril ude, da ni bila več za nobeno delo in tudi govorila je le s težavo in prav nerazumljivo. Mcscca maja jo je smrt rešila zemskega trpljenja. Oaa je v tem času svoje bolezni deseti mrlič pri tej hiši. — O smrt, pa še kam drugam!
t Po ,slabih* potih so hodili skozi 20 let trije gregorski župniki, akoravno so hodili z „Bogom" k bolnici na Puhavo. Ta vasica (šteje samo 2 številki), je namreč najbolj oddaljena od larne cerkve in nima prav nobenega poštenega pota do cerkve. OJ leta do leta jih prebirajo, kateri bi bil boljši in zgodilo se je, da je duhovnik našel pot, po kateri je šel zadnjič, opuščeno in zaraščeno in osupel gledal, kam naj se zdaj obrne. Toraj je tudi za gregor-skega duhovnika prebita ta dvajsetletnica trpljenja.
f Več drznih tatvin se je zvršilo v kratkem v naši dolini. Da bi bili že zajeli to tatinsko zalego, še nismo čuli.
f V luknjo pojdejo v kratkem. V gregorski občini je pred par leti izkopal g. Jontez do 40 metrov globoko navpičen rov in zasledil v globočini žilo premoga. To žilo pojdejo zasledovat letos na stroške naše premogarslse diužbe. Ako se
pokaže, da se žila veča in debeli tedaj bomo pa ra konju!
f Požar. 26. maja izcimil se je ogenj
v Turnherrjevi tovarni v Goriči vasi. Gospodarski odsek v Goriči vasi se zahvaljuje gasilcem iz Ribnice in Dolenje vasi, ker so s svojim neumornim delovanjem ogenj
omejili.
f Pregledovanje bikov se je
mršilo v Lašičah 29. maja. Najlepši med njimi je bil pač 2 '/, leta stari bik murbo-denske pasme, ki ga ima posestnik Franc Pczelnik na Škrlovici. Njegova teža je 699 kilogr. t. j. 12 centov, 48 funtov. Pri tej priliki priporočamo živinorejcem, da naj svojo živino vodijo velno le k najb Ijšim bikom. Tistih 20 ali 40 vinarjev, ki jih plačaš od dobrega bika več, kakor od kakega ničastega, ti prineso pred letom 10 K obrest', ako prodaš tele mesarju. Ako pa tele rediš, ti pa v petih letih lahko prinese 100 K obresti in še več. Toraj pamet in ne s tem varčevati, s čemer se zapravlja'
Iz šentrupertsko - mokro -noske doline.
t Strela in huda ura strašno razsaja pri nas. Če se le pokaže dež, je že toča vmes pobila je že v več krajih. Strela pa je udarila en dan v osem brzojavnih drogov.
f Žita so bolj redka toži kmetič, po nekodi je črv veliko škodoval, kebrovo leto bo prihodnje pri nas.
f Šola je zaprta v Št. Rupertu radi dobre.
f Kdo ga je rešil malega šolarčka? Pri Pencetu v tovarni je vtaknil obe roki do členkov med dva težka valarja. V tem trenutku pade gonilni jermen s kolesa in valarji se ustavijo. Človek bi mislil, da bo vse drobno do členkov, in glej roke so zdrave! O.roci, vaši angelji varuhi imajo z vami veliko dela!
f Petje je lepo tudi v Mokronogu, sedaj je prišel nov organist g. Ignacij Fa-bijani. Otroški zbor je nekaj nebeškega.
f Čez davke toži vse, nič čudnega, saj so ljudje, kateri morajo uničiti vsako obrt v kalu. Po pravici je rekel nek poslanec, da ima krški okraj največje davke. Morebiti bodemo še v zbornicah ropotali.
f Nad pol milijona prometa so imele posojilnice našega okraja. To bi bili notarji služili! Kmet pomagaj si sam!
f Odšel je v zatičinski samostan P. Jožef, ki je osem mesecev kaplanoval v Št. Ruprtu. Dobremu patru: Z Bogom! Bog povrni Vaš trud!
f Sadja ne bo, le listje je na drevju, pa tuintam kako jabolko.
Belokranjske novice.
f Samo nemško znajo v Ljubljani pri deželnem odboru in deželnem š >1-skem svetu, ker našim belokranjskim županom pošiljajo svoje odloke v blaženi nem ščini. Gospodje župani, mi imamo pravico zahtevati, da se mora z nami po slovensko govoriti! Nemške dopise nazaj!
t Popravek. .Djmoljub" je * Jnjič poročal, da bodo na moreb tno šolo v Traovcu hodili tudi otroci iz Slamne vas:. Ko'ikor smo poizvedali, si sedaj tega še ne upajo reči jasno — a neka glava je izdala, da ss to misli storiti pozneje. Mogoča se še kdo premisli, in da se bede kako drugače ukrenilo. Vidi se, da se liberalcem možgani že k;sajo, ker drugače bi p red par leti, ko s j zid ali metliško in suhorsko šolo, pač nekoliko boli prerešetili svoje načrte in pa ljudsko korist! Pa kaj, ljudska korist je tem gospodom teaski sneg! Ker se postave ne spolaujejo od samih uradov — zato ljudstvo le plačaj — naj se magari poslanci in vsi ministri na glave postavijo! Če bi pa kmet psu na rep stopil, je že zaprt.
f Potres smo nekoliko čutili tudi na Belokranjskem.
f Tatvina. Na Rakovcu so vzeli tatovi posestniku Matjašiču iz kleti vina in rakije je za okrog 40 K.
f Strela udarila je v TribuSah pri Adltštčih v zvonik. Oudotni cerkvtnik je hitel zvonit ob hudi uri, a doletela ga je z njegovo hčerjo vred nepričakovana smrt.
f V Petrovi vasi pri Črnomlju je bil izvoljen po večmesečnem čakanju radi pritožb pri občinskih volitvah županom mož poštenjak janež Grahek iz Petrovevasi št. 15. Beg živi vrle odbornike in posebno novega župana, ki je vreden svojega prednika Jan. Kočevarja!
f Okrajni šolski svet črno-meljski dopisuje vsem uradom v nemščini. Opetovano smo že grajali to početje. Upamo, da se bodo gospodje sedaj vendar zganili in sledili zgledu kršk h tovarišev in proglasili slovenski jezik uradnim jezikom v tem zastopu.
Iz raznih krajev Dolenjske.
f Iz Zatičine se nam piše: Pretečem teden je pričel delovati na naši pošti brzojavni urad. — Cistercijanski samo stan je kupil posestvo z gradom, ki je pri' padal dosedaj g. Aleksandru pl. Folrunsperg. S tem je prišlo posestvo, ki je bilo že nekdaj last zatiškega samostana v prave roke. — Lepo slovesnost smo obhajali v nedeljo 14. pr. m. Blagoslovili so nam mil. g. opat novo zastavo, ki si jo je umislila tukajšna dekliška Marijina družba. Slavnostni govor 1 je imel naš rojak g stolni vikar J Potokar.
Po blagoslovu je bilo po mil. gosp opatu sprejetih v družbo 13 deklet. Vso slovesnost je poveličevalo krasno slovensko petje, ki so je oskrbeli naši dobri gg. patri. Ta dan bo ostal vsem, ki so bili navzoči pri slavnosti, v najboljšem spominu, v prvi vrsti seveda Marijinim hčiram — Da bi se le tudi mladeniči malo bolj razvneli in naznanili svoj vstop v družbo mladeniško, ki šteje tako malo udov.
f Trebnje. V kratkem bomo pri nas zopet imeli občinske volitve. Možje volilci, štejte si takrat v svojo sveto dolžnost, da pridete ta dan polnoštevilno na volišče! Gre se za Vašo čast, gre se zato, da ostanete vi domačini kmetje gospodarji v občini, da izvolite zopet moža iz svojo srede, moža poštenjaka, za župana, ne pa kakega priseljenega liberalca, ki bi bil rad župan, da bi tem lažje polnil svojo gostilno in torej svoje žepe. Ce tudi bodo volitve ob času, ko bode dosti dela na polji, naj to nik( gar ne zadrži od volitve; saj en dan še ne bo vsega konec in če se ta dan odtrgate, se Vam ne bo treba skozi tri leta zastonj kesati. Saj veste, kako so pred tremi leti vsi pošteni možaki žalo- ' vali, ko smo pri volitvi prvič propadli, kako so liberalci od veselja pili na življenje in smrt in skakali na mize; veste tudi, kakšno veselje je zavladalo v občini, ko so bile tiste volitve razveljavljene in smo potem mi zmagali! Storite torej svojo dolžnost in ne dajte se zbegati lažem, s katerimi vas bodo morda nasprotniki skušali motiti. Pridite na volitev do zadnjega moŽ8, zakaj če le enega glasu zmanjka do večine je ves trud zastonj, da bo mogel »Domoljub* zopet z veseljem poročati: občina Trebnje je zopet rešila svojo čast, pokazala zopet svoje krščansko prepričanje. Pogum velja, in zmaga bo naša!
f Iz Rake na Dolenjskem. Verjemite, g. urednik, da je ni božje stvari pod solncem, ki bi se bolj zanimala za cer vene stvari, kakor se zanimajo naši liberalci. Naj bo že to: cerkveno premoženje, cerkvene slovesnosti, bratovščine, Marijine družbe itd. vse jih skrbi, vse jih briga. Na Raki imamo enega, ki hoče vse vedeti v cerkvenih stvareh in si domišljuje, da je v vsem prav podučen; pa ga njegovi pristaši s svojimi poročili prav dobro izpeljejo na led. Za vsak dopis, ki pride ali v »Slovenca," ali v »Domoljuba" ali v „Dol. Novic«", dela odgovornega — kaplana. Kaplan se mu pa smeje ... Marijina družba je temu človeku tra v peti. In ker pri svojih somišljenikih ne dobi dovolj in zanesljivih poročil, doda v svoji domišliji, kar še manjka. In tako fantazira po .Narodu" o nekem vasovanju in o nekih pobojih, o katerih ne ve niti Dolenjavas niti kdo drugi razun raške-ga opaltarja tam na voglu pred cerkvijo. Nam se g. Varšek smili, ker bi rad izvedel
resnico, a prave resnicc nikdar ne izve. Zato smo sklenili mi, ki smo naši, da mu bomo o vseh važnejših dogodkih Mar. družbe pismeno poročali. Poleg resničnega dogodka bomo pa dodali še par navr.d.l, kako naj zapiše v .Narod" iz svoje domišljije, da se bo lepše bralo Potem bomo pa vso raško faro in občino naprosili, da naj prav gotovo do zadnje črke vse verjame, kar bo prišlo v „ Na rod" izpod Varškovega peresa. G. ured nik, ali ne bomo potem na Raki najbolj pro-svitljeni in najbolj napredni ljudje, kar jih Vi poznate?
f Z Mirne na Dolenjskem. Novi Mirnski župan je g. Martin Kolenec, posestnik in gostilničar na Mirni, značajen, katoliško narodni mož. Bog ga živi! V ho-sti za graščino Lanšprežom je previdel Mirnski župnik 74 let staro ciganko, ležečo na naravni posteljci iz mahu pod bukovo streho. Piše se po izjavi njenega sina za Marijo Breščak in je dostojna v Kresnice pri Litiji. Kjer živi, tam umira cigan — pod milim nebom. Drugi dan so odpeljali žandarji njenega sina. Dobri ljudje na Gomili so bolnico vzeli pod streho.
f Na Zaplazu je binkoštni pondeljek velik romarski shod. Romarji bodo imeli tudi lepo priliko prejeti sv. zakramente.
Sol,
Notranjske novice.
—	,,Notranjčevim" dopisovalcem. „Vsakdo ima pravico rabiti, da doseže svoj namen, katera-koli poštena sredstva', tako ste zapisali v 11. št. „N o -tranjca" na str. 142. Dokazali smo vam že, kako hinavsko pišete in vendar še ne nehate posluževati se hinavskih sredstev, da bi dosegli svoj namen.
—	V članku »Deželni zbor" tarnate, koliko je škodovano ljudstvo zaradi ob-strukcije. Bodite prepričani, da je vse to tarnanje od vaše strani gola hinavščina. Sami priznate, da je dežela zadolžena in da torej ne more dajati podpor. Obenem pa pravite, da je ravno zato potrebno zasedanje, da se preskrbijo potrebni dohodki za ljudske potrebe Kje bote pa dobili teh po trebn h in postavnih dohodkov ? Ali ne v novih davkih? Iz tega moramo pač sklepati, da vsa vaša ljubezen do ljudstva obstoji v tem, da bi mu radi naložili nove d a v k e. To je vzrok vašega tarnanja! Preje zapravljajo, dajejo visoke podpore za nemško gledališče, podpirajo vse mogoče liberalne naprave, ko je pa vse zapravljeno, so pa klerikalni poslanci krivi, da kmet ne dobi
Govori sc, da je g tako pismeno ali ne ?
VarSek tedni prejel neko »navodilo". Bogve, ali ga objavi, 1'oznej.ša opomba poročevalčeva.
podpor. Ali ni vaše tarnanje hinavščina?
—	V istem članku govoričite tudi volilni reformi. Ako smo vas pr' razumeli, ste zoper to, da bi kmet imel Z pravic Da, pravite celo. da je smešno govoriti o ljudskih pravicah
. N o t r a n j e c ' je list za kmete, on pJ da je gospodarski list Izvrstno se je tore zaletel, ko je zapisal stavek zoper prav,« kmetov. Upamo, da se bodo kmetom vendar odprle oči. Tu lahko spoznajo, koliko jeli. beralcem na tem, da bi kmet imel pravic katere mu gredo. Smešno se zdi liberalcem fc
o tem govoriti, kako smešno se jim šele mora
zdeti, te pravice dati. Zato jih pa tako beli in peče možati nastop naših poslancev ki delajo nato, da bi kmet dobil, kar mu gre. Toda bodite potolaženi! Naši poslanci bodo šli svojo pričeto pot; oni bodo izvojevali ljudstvu večje pravice, če vi še bolj tarnate. Ko bo pa ljudstvo dobilo vpliv, si bo s tem vplivom že samo pomagalo. Vi ste pa takt dajali le — knofe, ker ste grošeza-j pravili.
—	Krivico hočete očitati cerkvam, ker zahtevajo po 5% od posojil. D* volite, da vam pokažemo, kdo posojuje ce neje ali liberalci ali cerkve. — Na zadnji strani .Notranjca" je inserat liberalne »Notranjske posojilnice v Postojni". Tam se bere črno na belem: Daje posojila po 6 °!„. Kdo je ceneji ? Ali cerkve, ki dajo po
ali vi, ki zahtevate 6%? Dalje! Cerkev čaka tri leta in navadno nikdar ne zahteva zamudnih obrestij; vi pa še pol leta ne čakate, ampak precej pošljete opomio, ki stane kmeta 1 K 20 h in zaračunite takoj zamudne obresti. Kdo je ceneji? Dalje! Pred-no vi posodite, mora izposojevalec plačati neko svoto, s katero pristopi kot ud in pri-dejati še drugo sveto za upravne stroške, Cerkev pa tega ne zahteva. Kdo je ceneji? — Iz takih zapisanih budalasti pač spoznamo, da dunajski fantiči pišejo vaš list
—	Zahtevate slovensko vseučilišče v Ljubljani. Prav! Toda dokler obstoji slovensko-nemška zveza, katero tako strastno zagovarjate, morali bote skrbeti za Nemce. Baron Schvvegel bo g«-tovo prefesor, ki vas bo dajal klečat, gr»' Barbo vas bo izpraševal, če že znate dovolj nemško, dr. Tavčar bo pa za havsmajstn
—	Lep vspeh zadružnega delovanja zamere pokazati zadružništvo v Šmihelu na Notranjskem. P"' sojilnica, kmetijsko društvo in mlekarna «e izkazuje lepe dobičke v 1. 1904. Rezervni fond za vse tri znaša že čez 15.000 K. S« veda nasprotniki bi najraje videli, dabl^ propadle, pa računski zaključki za L ^■■ jim morajo zopet za nekaj časa Ne bo se še tako kmalu spelnila
ne!
Da vse tako lepo napreduje, največ pripomore vzoren red v upravi in nesebična
požrtvovalnost vodstva.
—	Zadruga mlekarska v Zagorju tudi piše o dobičku, in sicer neverjetno velikem celih 5000 K. Ne zamerite nikomur, ljubi Zagorci, če vam tega kdo ne verjame. Kako gotovi so taki navidezni do-biiki nas uči prav dobro Črnivrh. Tudi tam So vedno dobro shajali in take dobičke imeli, da je bilo nazadnje 21 000 kron — izgube.
—	Zadnji dopis iz Zagorja v „Domoljubu" št« 9, je bila le neka vaba, pa prav slaba — uspeha gotovo ni bilo zaželjenega. Šempeterčane prosite, da bi se bolj z vami združili. Ako ni pomagala visoka cena mleku, ne bo pomagalo tudi, če se kdo v Zagorju zmoti in začne dopisovati v ^Domoljuba" mesto v .Notranjca".
—	Koristno premišljevanje Zagorcem ob sklepu računa za 1. 1904: Koliko vam je koristilo vaše ravnanje do zadruge všmihelu? Pravijo, da je bilo včasih taka, da kdor je drugim jamo kopal, je sam vanjo padel.
—	Iz Hrenovic. O kako se skrbi sedaj za mladino — pravijo starejši ljudje — v bratovščinah, družbah in društvih se vodi k pobožnosti in izobrazbi. ReS veliko se moli pri nas ob nedeljah in praznikih pred sv. R. Telesom, vmes pa se glasi ubrano petje Mar. deklet. Zato smo vedno hvaležni gospodom, ki so vpeljali glasne molitev pred Jezusom v sv. R. Telesu ter ustanovili Mar. družbi. Saj Marijina družba je privabila že lepo število tudi drugih vernikov pred Gospoda. Družba je največ pripomogla, da je v župniji razširjenih nad 60 ^Bogoljubov", 130 ^Glasnikov" in ravno toliko „Domoljubov". Ali ne stori družba Marijina veliko za pobožnost in izobrazbo ljudstva? Prav iz tega namena je tudi ista uprizorila dne 15. maja dve igri „Lurška pastarica" in „Čašica kave". Na splošno zahtevanje so zaigrale naša dekleta drugič 21. maja, a ponovile so le prvo, mesto druge pa so se kar med tednom priučile novo »Jeza nad petelinom". Taka je navdušenost pa tudi nadarjenost hrenoviških deklet v družbi! Nad 800 gledalcev se je zbralo obakrat v obširnih župnijskih prostorih. Želja vseh je, da bi kmalu zagledali zopet Mar. družbo »a gledališkem odru. Prihodnjič mogoče se Pokažejo fantje.
—	Vrhniške novice. Tretje netijo po veliki noči so imeli v Sinji Gorici fcgnanje. Od vseh vetrov se je našlo ljudstva starine in mladine. „Odkar mežnarim, 5e »e pomnim takega žegnanja", se je izrazil cerkvenih Lepo majnikovo jutro jih je Privabilo in premajhen je bil prostor na pri-
jaznem hribčku. — Po službi božji se raz-idejo. Nekaj jih ostane v gostilni, drugi hitč domov, nekateri pa tudi gredo k svojim sorodnikom. Imajo namreč ljudje navado, da ta dan dobro pogoste svoje prijatelje in znance. — Tam v neki hiši so imeli posebno visokega gosta, ^o hlačah z rumenimi portami so ljudje sodili, da ima najmanj osemnajststo na leto. Prišel je ofrskat svojega strica Po kosilu so bile seveda na vrsti tudi vrhniške občinske volitve. Mimogrede bodi omenjeno, da volitve so tista stvar, o kateri se sedaj vse meni. „Ne vem kako bo šlo", povzame gospod z rumenimi portami, .ne vem in dvomim — Jelovška ne boste vrgli. Povem vam oče, Hein je njegov prijatelj in s tem je povedano vse. Mož zna. S petelini, ribami, kakor pravijo, in z vsem, kar ima Vrhnika okusnega in dobrega si je mož pridobil prijateljev navzgor — samih višjih glav. Menila sva se v Ljubljani z nekim doktarjem in ta mi dejal: Kaplan in Ttšar mečejo bob v steno. To so mušice, ki se zaletavajo v slona. Mušice bodo padle in slon ostane nezmagljiv na Vrhniki do konca dni. Poznam razmere." Vse molči po hiši kakor zid — posluša učenega gospoda. Besede njegove — vsem se zdč zelo verjetne. „No Vencelj, ali si vse povedal, kar si mislil", vpraša gospodar. Tikal ga je, bil je namreč njegov stric in dobrotnik. „Do-voli še meni par besedi. Na tvojo besedo „ne vem" in „dvomim" in dotičnega dok-tarja misel „Poznam razmere" — rečem le: Jaz sem pa prepričan, da Jelovškovo županstvo pade. Kdor nasprotno trdi, ne pozna razmer čisto n i č. Ali veš, kako je mušica zletela slonu v nos in ga je — četudi mušica — vendarle usmrtila s svojim strupom. — Le peslušajte! Ljudstvo in ne Hein ga je izvolilo in to ljudstvo ga bo sedaj tudi vrglo. Ljudstvo, ki je deloma verjelo sladkim besedam in deloma se balo, to ga je postavilo v to čast. Temu ljudstvu so se danes odprle oči in se ne boji več in zato ga bo obsodilo. Vse križem se govori, da Jelovškove stranke ni nikdar držala skupaj prijateljska vez in udanost ampak le sladka beseda, zvitost, obljuba in strah. Pri volitvah je igrala večkrat veliko vlogo tudi pijača." „To so nas napajali", je pravil Vrh-ničanin sam — „napajali kakor junce zastonj. In svoj živ dan me še ni videl nihče pijanega takrat sem pa bil zastonj." — „Skratka pri Jelevškovi stranki pa pravega prepričanja ni bilo že od prvih početkov ne. In stranka na taki podlagi brez trdnih načel kakor so krščanstvo in smisel in ljubezen do ljudstva — taka stranka je brez trajnega obstanka. Danes jo poznamo in zato jo vržemo med smeti. Kdo je še danes za to županstvo? Po vaseh le par osebic brez ugleda in veljave od ljudi zasmehovane, in
v trgu par možičkev, o katerih pravije, da
so mu dolžni. Ali je res, ne vemo. Resnica stoji: Jelovškovi somišljeniki so reve osamljene kakor skale po Raskovcu, za katere se ne meni živ krst. — Ljudstvo se danes tudi nič več ne boji, kakor je bilo pred leti. Katol. politične društvo je ljudi vzbudile. Strastno ber6 „Slevenca" in .Domoljuba", posebno Vrhniške novice in komaj čakajo ure, da se udarijo pri volitvah. „Kdaj bode volitve?" tako se sprašujejo. „Jelovšek ni več naš župan, že od marca ne." „Naj nam le nnpravi volitve ob največjem delu — odlož li bomo grablje in koso, da gremo podpisat smrtno obsodbe županu. Naj le odlaša, vsak dan najde nas pripravljene. Kdor ni z nami, je naš sovražnik." .To so misli, dragi Vencelj, pobrane iz ljudstva", nadaljuje kmet. Ljudstvo ima danes zdrave misli pa tudi zavest in silovito moč. In povem ti, Vencelj, pripravljeni smo na vse tudi na različne pritožbe. Vem, da naša gosposka rada potegne z liberalci — ali poznaš slučaje — Kamnik, Selca itd. pa nič ne dč, ne odjenjamo, če se tudi vleče stvar do najvišje oblasti tje na Dunaj. — Danes se ne bojimo več za pravično stvar — in še zmiraj je končno zmagala resnica." Gospodu z rumenimi portami po hlačah te odločne gospodarjeve besede zaprrf sapo in začeli so se meniti od vremena.
Zn smeh in lirateli čas.
Besedni uganki.
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo, i.
Ima kopita, pa ni konj. Morda je osel topoglavi? Nikdar žival ni, nsy tako in naj drugače se ji pravi. Če hodi, hodi brez kopit, le v druge rabi jih namene; še to povem ti na uho: za tebe rabi jih in mene.
II.
Prav kakor hočeš, me obrni, naprej me beri in nazaj, — in če ime boš moje nosil, težko boš prišel v sveti raj. V katerokoli hišo pridem, nikjer se me ne veselč, in kadarkoli jo obiščem, od hiše proč me zapodč. I.e v eni hiši ne podd me, a ravno v tisto rad ne grem; zakaj če enkrat vanjo pridem, še zapustiti je ne smem.
Reiitev besednih ugank v zadnji Številki:
1. Mana. 2. Polž.
Nagrado je dobil: flUrlJa Krč, Grad 2, p. Cerklje, Gorenjsko.
Loterijske srečke.
Dunaj,	3. junija	7	58	83	89	57
Gradec, 3 junya	26	62	77	78	38
Trat,	27. maja	69	22	71	85	87
Llae,	27. maja	52	72	60	36	12
Delavci pozor! -
Franc Stupica
V službo sc s p rej m o štirje delavci, ki so vajeni dela pri premOgOKO-pjh. - "Ponudbe naj se naslovi na: prane Jontez, Lašče. hbh> i i
Zal^aj ?
zjihuiete i» tarnate, ka.lar Čutite revmi-; ine bolezni ali pulilo, ie vas trga po u Jih, boli v k* i Ju in kitah, WUc. ie zastaja .sapa, vas bole zobje, glavi, prsa ali vrat, Ce imate naho.i in £« Vas sploh ka| boli'
:: Zato!
ker golo.o nimat-j pri rokah Felleneveiu ilui.ia z tntmko .KKa-Kluid*. I/ tisočerih zalival se razvidi, Ja učinkuje Kellerjev ,Klsa - Kluid* goloto in naglo. Varujte
sc- pred ponareianji. II malih ali 6 dvojnih steU. franko K j-—, 24 ,	, , , „ Hv>,
4S . , M	- „	•


4,v3 I)
var<,0 la natančno na
2 2
. E. U. Feller u StubicL trg Elsa 16. Hrv. >
mar--- c--
v Ljubljani Marije Terezije cesta
(zraven Figovca)
trgovinaz železnlno, poljedelskimi stroji I in Špecerijskim blagom,
priporoča:
Portland- In Romancemet, iele/.niškt S|ne |n I traverze za oboke, štorjo za strope. strelni kiti in izolirplošie, razne štedilnike, peč; kovanje« okna . Patent Austrija", železno pocinjcn■, in cinkasto p očevino, mreže za sejanje peska, mre/ie in bodeio žico za ograjo, ter v.so druge stavbene potreUSu tehtni, e in nteže, vodne toge, nagrobne križe, sam! kolnice. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kiju-čavničarje in kovače	1
Navadne in stranske (NUgel) pUmpe I pumpe za gnojnico, železne, pocinjenc in sv»! čene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, I vso opravo za mlekarne, razno kuhin ko opravo lične ptičje kletke !	:
Velika zaloga slamoreznic. mlatiln:. yepe!jn.j, čistilnic, trijerjev, preA za grozdje in siiJje, strojev za košnjo, plugov in bran Preproge za vo/ove. | tilke za kočije!
Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno- I znani redilni prašek za živino, korenine infibristJ Izdelovanje ftče in čopičev.
Vednoi ie špecerijsko blago in rudnin ske vode.	471 I) (12—6)

Ljubljana TLjubljana
Pred Škofijo 3. W VSllU fililll Ulll Pred Škofijo 3.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucern*} in rudeče detelje, esparsete, velikanMke umene, rudeče in bele pese, in korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: i avnišnice, mešane za suho in mokro zemljo najbolj « krun za živino in konje, jeseni1 k • repa. vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskin zelišč in kmetijskin semen, p > .lizkih cenah.
H
K H
¥< K
K
^	Poštnim potem izvršujejo se naročila točno in solidno.	48i D 12-6 fc?
mmmsmnnnA
prtporoeiijo pri pliuenin
Haiodličnejsi profesorji in zdravniki _
boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kaJijn, Jkrofnlozl, lnflnend.
Sirolin
Povečuje alaat do jedi ln telo teleaa, odstranjuje kaielj, Izrne-tavanje gnoja, nočno potenje
1. Viakdo, kdor dalje tisi boleha za kalijem. Kajti boljie je, bolezni prepre-{iti, nego jib zdraviti.
2 n,ebe t kroničnimi bronhijalnl-ml katarl. katere ozdravila Slrolin.
Kdo naj jemlje Sirolin?
Svarilo!
3. Kdor Ima naduho katero Sir Ilo
zdatno olajia.
I. Skrotuloznl otroci z oteklimi ilezi-ml, očesnimi in noanlral katarl Itd pn katerih Slrolin tljtjno vpliv-, ni splolno hranitev.
Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki' Treba
Inf^f "V0' uas'?a VSlka stekle<»«» našo posebno znamko .Roche- in zahtevati vedno le Sirolin
•KOC,le •	1805 1) 15-14

F. Hoffmann - La Roche & Co.
Basel (Švica) Orenzach (Badensko).
»jRoehe
Dobiva bj z zdravnlikltn receptom po 4 K ateklenica.
Stanje hranilnih vlogi nad 20 milijonov kron-
Rezervni zakladi nad 700.000 kron.
v Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
sprejema hranilni' vlogi- vsak delavnik ml S do IJ ure dopoldne in ml ) do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4"„ ter prlpisu|e nevzdlgn|ene obresti vsacega pol leta li kapitalu, kcnlni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne ila lil" |{« zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog |amčl poleg lastnega rezerv nega zaklaita mi:stnu|občina l ubljanska z. vsem svo-lin,premoženjem In vso s. >|o davčno motjo. Daje 'varnost vlog popolna, svedočl /lasti to, ila vlagalo v tu hranilnico tudi sodišča malolttnlh otrok In varovanci v.
lunarne,.vloge se sprejemajo tudi po puštijn potomjjc. kr poštne hranilnice. 1131 I) 11-1 'osojuje se na zemljiSča po 3v»°o"na leto."/ obrestmi vred pa plača vsak. dolžnik toliko na kapi al, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolu poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dulg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60'0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
isnja --e tudi na mcnice in na vrednostne papirje.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
0 Stanje vlog 31. doc. 1904: preje. qra<1|j{e \t sedaj: Donarni Prom81 81. do<!- 8 v čez II milijonov kron. Kongresni tr$ 2, I. 1.1904: čez 46 milj. kron. g
O Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
O
Ljudska posojilnicag
4
i. i. sprejme vložnik od vsacih vloženih II lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
0
0 tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnfk v LJubljani, Greg. Slibar, župnik 0	na Rudniku.
ooooooocooooooooooooooooooooooooo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po pelJ.in ter j■ h obrestuje po
Stanje v og 31. decembra 1904: K 11,095 751 15 Denarni p omet do 31. decembra 1904: 46,173.224-38.
Hranilne knjiiice st sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poitnohranilniine položnice na raspolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905.	4 I) 12-6
Josip Šiška, knezoškofij«ki kancelar, podpredsednik. O d b o n n I k t:
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, FrančiSek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak,
Dr. Ivan Šusteriit,
predsednik.
ii ni brez kakega odbitka, tako, da C\ "L snriMmc vlnžnik nH vcar.ih vlnži>nih
O
8 O O
o o
8
8
Pozor Amerikanci
i" vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
g- moških m ženskih oMeK
domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, lcovčegov (ktfrov), robcev, šerp itd. P° zelo ni/ki ceni. Trgovina sc nahala tik dobro znane Tišlerjcvc gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
2'"I) 24 7 Marija Rov6ek, trgovka
Priden, pošten, trezen oženjen delavec, takoj
»UlŽIlO
lesova žena mora znati nekoliko kuhati, da bi mogla 9ostilno imeti ter delavcem kuhati. Mož bi delal razna dela. Stanovanje brezplačno. Zaslužek v go-je ves njihov. — Kje? povd iz prijaznosti
stilni
"Pravnico »Domoljuba«.
1136 D il-1
Jt . s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po Sunka gld. 1M0, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho me<o po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po t gld., glavina brez kosti po 45 kr. e .	dunajske po 80 kr., & la krakovske,
SalamC fine po l gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 120, it la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske line po gld. t 8U kilo. - Velike klobase ena 20 krajcarjev.
. brinovec, pristen liter po gld. SllVOVka, 1-20. To priznano dobro blago pošilja po povzetju od fi kil naprej prekajevalec in t;ol) 41	razpošiljalec živil	170 4-4
Janko Ev. Sire v Kranju.
ako z ah te vate naš
krasni cenik
v neinirlnl zastonj. poštnine prosto.
Kolesa K 79, S5 Od <J4 K popolno cnrlnc prosto od avstrilske razpo-Siljalnicc SIoli. tek K 3 60 posebej.
Mnogo denarja zaslužite,
73 Kr
\\\ /fr\ ///>, šilj;
leto pismeno jamstvo
lr	plašči K 4 00, 5 , 5 80, 6 50. /.rač.
cevi K 3■-, 3 25. 4'15 s pismenim |amstoni. Acelvl. svetilka K 1 M 190 sedlo K I" 0, nožna icsalka K f , pokrivalo za sedlo K — SO 't 15. osi, sk'c,llcc it,I k vsakemu sistemu, čudovito ceno. Zastopniki tudi za samo priložnostni nakup, zakoniti poi.trai.Hkl ziiHln/ok. visok ral.nt pri nakupu kolesa za po-skušnjn ne da lii sc zavc/al naročiti nadal|ua kolesa. Multt-
Botri pozor!
liMm Kras 3°ovlSno vc-
birmanskih daril
kot: ure za moike od 10 K vlš|c, ure za ženske od K 9 5(1 višje; verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, najnovejše pred-mete zlatnine in src-
brnlne. Za csako uro so jam
dre leti. Slavn p. n. občinstvu se uajuljudneje priporoča v obilen obisk
Fr. Hoffmann-a nasl.
Franc Kelrr
1135 D urar II -t Dunajska ce ta 12,
v hiši g. Matjana.
OOOOOOOOOOOOOO (
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zalriga z ie«aejeiia poroštvo«
v LJUBLJANI, v lastni hISt na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinove ulice •
obrestuje hranilne vlo$e po
411 01
|2 |0
2 D 12-6
brei odbitka rentnega davka, katerega le-U posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradno ure od 8.—12. in od 3.-4. ura popoldne.
Hranilno vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potom poštno-hranilničnega urada Stanje rezervnega zaklada K 120.878 15. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetsko posojilnico znaša 7,024.717 £9, stanje hranilnih vlog K 7,651.915 41.
Denarni promet K 32,039.761-84.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
\ooooooooooooot
Posojilnica na Vranskem
registr. zadruga z neomejeno zavezo in-a 52211 K 73 v. rezervnega zaklada za eventualne izgube in obrestuje hranilne vloge s 4"/„ od 1. dne po vlo-žeoju do zadnjega dne mcsca pred dvigom ter izplačuje hranilne vloge vsake visokosti vsako sredo brez prejšnje odpovedi.	879 D 3-3
Schwentner, načelnik.
Služba organista in cerkvenika
v Besnici se razpisuje. Nastop s 1. avgustom t. 1. Prednost imajo oženjeni in kmetijstva zmožni. — Oglaša se zanjo do 1. julija pri župnem uradu v Besnici.	1115 D 1-1

Zdravstvena p!pD
iz pristnega najtrpežnejšega bruvžre • lesa
i moiaiairihMMokori *Hj-
ne more /goreti s . vs:.. w.. pr .'" in suho kajenje, ure- glede ■ s dubrega okusa *fdv.ei**. \ .-. -'■ ■ stveaa pipa r.p	""»"
a': »t*BO<«kO I»*B1f»Jf. k " ■ * Ijedelrko. gasilnlško. \eteraafk siovslo. kijuiarsko. »laHto M- kakor
(CJi \; ■. jlr^t.cna znirtt.r	: ■
vili. ali K ni ie!|o Batinfno napraei Cena k raju e!d	'i r >•
] JC- naprej, poštnine pr i: s.cer D 1-2 p? povzetju
Union-Hanufactur, Dunaj
XIII 2 Penzingerstr 82 D.
...... rerji množini popust. ......
ZMl»paiki if pvt.»d Kčeja.
Z*r:. .s;te »»st. r* in frartko cenik m i h
paicat. novosti. Za vs*» pipo J.itno pismeno jamstvo.
LOKD^ "T .-S /i, iZZi ,


^ '-» -A " s -Ti' "
Svarilo! Dektorja pl. Trnkoczy-ja
Kranjski redilni prašeK
za prašiče
(e dobiti pr;«:en le pod zakon, zaj imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
Za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd.
Sveto vnoznano, najboljše, zdravo, dieteti.ško redilno sredstvo, -e porablja kot dodatek h krmi Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in ca raz-tavah v Londonu. Parizu. Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 19'j3 D (T) Zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev pod naslovom lekarna Trnkocz)-. Ljubljana. Prekupci rabat.
378 D 20- 5
Samo 6 dni!
Havre -New-York
voaljo aanaaljlvo tajhltrejil brioparnlkl
Francoska prekomorska družba.
Edina EhjkraJ4a črta iti
Bozel Pariz In Haure v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastreno potrjena potoialna pisarna
ED ŠMARDA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri tFigovcu*.
Največja zaloga
na-novv-šesja žameta, svilnatega, volnenega, modnega in perilne-ga blaga je v Ljubljani
mm ulice štev. 5
pri
R. Miklauc.
I)oMe >o tudi zelo lepe svilnate in pol-svilnate rute m šerpe. Kamgarn, ševijot, dosking, sukno, sploh vse vrste blaua za moške obleke .-o v posebnem oddelku na ra/p"!a^o in sicer čez tisoč različnih vzorcev od najceneje d" najfinejše vrste. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Cene zanesljivo poštene I — Tvrdka obstoji blizu 40 let.
Za nakup
lepega, dobrega in trpežnega gvantiiega
blaga bodi kot najbolj priporočena Kvantna trgovina	484 I) 6- 6
,Pri Škofu4
Ljubljana, Pogačarjev (sadni trg)
v veliki mestni hiši naspr. mokarjev.
Najnovejši tibeti, kambriki, kakor tudi svilnate rute zadnie novosti v velikanski izberi Be:a močna kotenina (škofova kute-nina poceni brez enakosti velja cel kos 40 metrov gld. 8-40, katera sc tudi po poštnem povzetju pošilja.
I.epe rute iz blana, piketaste rute, predpasnike domačega izdelka, satenaste in navadne koltre, kotenina 140 cm široka /a rjuhe, mizne prte, antle, žepne rute i. t d.
Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ccni vsled velikega .nakupa in majhnih stroškov.

Karlovarski
želodčni in prebavni praSek
' toj-r.» B.et . tak r it-. Iijim ra« ima pri-• kjt ;• ' -I« ■ i r i en in .e epo-ratj* pri neredni prel*<i, kr.niuieto telodncm kaUro. t: h t ,. ;.<). s	g jc)< p,.
fc "•>'• .*•''•«■ ta«-, - .e»«r,iB. •. marjkanja • l»'ti le te laU TBtmjn... prenehalo t«, ie.
- •• - - r Priznala*	J..|. ..»j, T.;,k
dan
Cena: Ena iki ti jim i kroni.
pri *eitih ikatiji^h franku.
! i? v ,, J. I	lekarn* pri medre.tti r
^hoabere« 41. h i. v.	... , T.„h
lekarnah; kj«r ni taloge. naj	te nar - a na-
rl"<,,,	«57 I) (13—5)
Organist in cerkvenik
se išče. Oženjen in rokodelec ima prednost. Plača j 500 K na leto in prosto stanovanje. Mnogo pos,ran-skega zaslužka. - Več pove: župni urad svo uu Kriza nad Je5en.c8ml, Cor i^D
1W1 D i»
Popolno^ £[epriCanje(
Tblerry-a Balsani In cenUf. mazilo
p.e.eh aotr. boleialb. I«nu..ri i., „ krflb I. vaetjlb .,eh 7 '„ 'Url', motenju , preha.l, raaab,	^
Eeaalh pojkortbah 11.1 n-.]	t"
.red.Ho, tam poja.al p,| n„<^ii?i ' ..m. .11 a. ielju	t '
po.lana kaJUlra a tlaof Ir, ,. pl.ml kot damami .Teto,.!,, ,""'"1 li il.ojnlh .teki balaamaokron".«., ali it" dvojnih »teki.nlr K 15 U loafka ee.UfgllJ.keir. m«,II. fruko,t' .<) ». Pro.lm .«.!„,m „, lekarn«!'
A. THIERRV v PreKrad p" fo ' tkl-SI*llal. _ 1'onar. I. ra,pf0d ^ reja.j ae aod.IJ.ko ia.iHuJ,ju
C
»sf
o >
n
MA
č7
C
m X
„A m c r i k a'
C. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
z«
Ameriko
v Ljub Ijoni,
Kolodvorske ulice 41
is 4) (na dvorišču.) 468 l)
„91 m e r I k a".
Iz portland - cementa In peska
ISchutzmark« J Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Lepa birmanska darilu!
Krasna darila za birmo,
kakorure,verižice. križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrs zličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem sccesijonističncm slogu po najnižji® cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljublja"1)
Prešernove ulice, filijalka na nem trgu> 256 52
Novi ceniki tudi po poitl brezplačno^
10 h ui ia zavijanje.
l)SW.BN»*Mf>l /
2007 D 14 — 12
Svarilo! v\™
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar »e tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let
obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati ..Herbabnj-Jer apncnoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glim rasposlljatev: D r. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeht"
Wlen, Vili Kalseritraaae 73-73. Zaloga akoro r vaeb lekarnah.
V zalogi jo nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJ u b 1J a n i: M. Mardotschlager, I. Mayr, G.Piccoli, U.pl Tmk6czy; Bel i a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e i e: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hauser & 1.1'ichler, V. Hausers R. pl. HiJlinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; i.Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovoder.J: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, I)r. J. So-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Vo 1 i k o v e c: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18 14
"~HERB*BNY-Jev
podfosfornoklsli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeUani, od mnogo idravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup -m
te slez odstranjujoče In kaSelJ pomirjujoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posp*Ruje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno lelezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno Jo za slabotne otroke, posebno za ntrjeranje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneuo sol.
Cena eni steklenici IlerbabnjJevega »pneueira železnega sirupa K 2-50, po poŠti

Slovenci!
ir?
le
v domačo trgovino
Cirilu In Metodu
479 I) 19-0
sv. Cirilu In Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
nasproti loteriji
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina
po zelo nizkih cenah.
PoStena in prijasna postrežba.
rsi
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & It
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga l0'^'" stroJev
rt
ti
oooooooooooooooooooooooooo*
Znlitevnjte pri nakupn
702 D 27
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
== Pere izvrstno. =====
Kdor he£« dobiti zares j a m č e n o p r i s t n o < —— —a perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo i-	i imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno.,
Dobiva se povsod I	znamko JELEN".
JURIJ SCHICHT, Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini.
OOOOOOOOOOOOOOOOJ
o
775 D	Zastopnik: 17—4
FR. SEUNIG
Ljubljana
Dunajska cesta 31, zraven šrange
Vožnja samo 6 dni.
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbltev priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno in brezplačno.
»ooo
Čevlji
gld 1*30
Le radi velike zaloge
1 par čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za deklice, 1 par za otroke modni čevlji lahna noš-nja, lepa fasona za vsak letni čas. V«1 ti 4 pari i» gld 1-80 V zalogi v vseh velikostih Razpošilja
po povzetju. Vvoz in izvoz Kberso«Dunaj VII.Kaiserstr.96 I.
1152 D 1—1
Kleparskega
pomočnika
sprejme takoj v delo 11381} 1-1
Anton Durjava
klep. mojster v Bovcu, Oorlško.
1600 kos
najboljših s pravo znamko „Krondiamant" na Kranjskem prodajala je v teku 5. let tvrdka VALENTIN GOLOB trgovina z železnino Ljubljana, Mestni trg 10. — Kose so zopet došle in se razpošiljajo z garancijo za vsaki komad: 557 D 6-5 Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2 40 2-60 2-80 3—
Lepo posestvo
1137 D 3—1
na Veliki Loki na Polenjskem tik deželne cestc ob vodi preko mostu, le 4 minute oddaljeno od železniške postaje in pošte, e na prodal pod zelo
ugodnimi pogoji. Hiša je zidana, obstoji iz 5 sob, kuhinje in kleti, je krita z opeko. Zraven je na novo s slamo krit pod v prav dobrem stanju. Njiv je za 10 mernikov posetve, ki so obsejane z vsem potrebnim, ter gozd. Na željo se dobi lahko tudi več njiv in gozda. Več povč lastnik Alojzij Šla j p ah, po-sestnik na Veliki Loki pri Trebnjem.
Odvetnik Dr. JOSIP KUŠflR
uljudno naznanja, da je svojo odvetniško pisarno preselil iz Ljubljane v

tOsr 1 kjer je pričel dne 1130 1) 1-1					Kranj j uradovati v ponedeljek, ■ 22. majnika 1905. ■					
										
Ceno Ceiko oosteljm Kovaškega	Iščem dva
pomočnika krepka dečka
rf-
\\
perje
5 kr novega fkubljtnrga K 4 60. bolj-K 12 -, belega, jak( mehkeja, tkabljentra K II —; kron 24 -■neinobtlega, mehkega, ikub Ucneg« K 30 kron 16 —. Po ill|> ie Innko proll povzetju Tudi ie zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poitnib molkov
Beaedikt Sachsel, Labe« 159
817 p. Plzen na Čelkem.
in enega učenca
^prejme Uko| v trajno delo Matija Perušek, kov. mojster v Višnjigori 76. 1073 1) 1-1
Akademija Friedberg |
pri Frankfurtu o. M.
politehn. zavod
za »trojne, clektro- in atavb. inženirje in arhl-K65 D tekte. 8-8
Učenca
za krojaško obrt -prejme
takoj Matija Lazar, kio
jaški moj ster v Kropi, Go ■ irenjsko. 1133 D 1 —l
Krepkega dečka
poštenih staršev, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejmem ped jako ugodnimi pogoji takoj v uk. Lovro Suinik v Škofji Loki. 994 D 3—2
+ Suhost^
Lepa popolna telesna razvitost te doseže s uporabo tak. tajam. Hanatolin praška ta moč. odlik, t tlaI. svetinjami v Parizu in Londonu 1904 od JT. Menemanna v Hatlu. Naglo pospeš. telesne moči, ijačenje eelega živčevja, v 9 - 9 lednih do HO funtov na ieii. Zdrarn. pripor. Zajame, neškodl. Strogo reelno. Mnogo tahvalnie. Cena kartonu s navodilom kron VSO brez poštnine, trije kartoni K 7-SO franko.	2041 D 24-13
lavna zaloga za Avatro • Ogrsko „OrTova lekarna'., Komotov (Ceiko) o 1202 B
y svoj podkovski obrt, vsaj 14 let stara
| Anton Zorfe
kovaški mojster v Kamni-113-f IJ ku, kranjsko. 2-1
Služkinja
k otrokom z mestčno plačo 7 do 8 gld se sprejme pri
Franc Zemanu,
Gorenja Šiška, Jenketova 1-1
11451)
hiša.
Takoj ali h kuncu šolskega leta se sprejmeta eden ali dva
učenca
v trgovino r. mtšanim blagom.	to8;l) l-t Povpraša naj sc pri gosp.
Antonu Trevnu
trgovcu na Jesenicah, Gor.
Kovertc s firmo
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna
MMNMMMMMi
za
Z vajenca
glavnikarskiobrt	H
sprejme Jakob Strekel,	me takoj Andrej Pret-
gla\ nikar v Skofjiloki.	nar, Sava pri Jesenicah na
656 D 6-5	Gorenjskem. 1134 1) 3-1
Učenca
Krojaški obrt sprej-
takoj/ '
Ma ura z godbo
«0 cm <l<oka, t |,pu polit, urcli. omaro lu bocato »"»UTkom, kakor kat.- .lika, lera ,'»ko »•Jl"l;»« komad,, pflira|	k
M.	",Jil * '■''"J"'" "''I I« Kld. <1 «1.
U ur» br„ (jodb, K|a. 4.-o U|tJ,* r(.u ,„
Ti. v.f L' " 7 \ no"m bltJ"» »» »o» Kld
f..lJ .? i »" Jekl »trapa«. Koakopfuri Z« »»k« ur« .11.ta« planU!
pSTuI i. Ip»i"""" rr '"'"-"J"1,11
1 «»IIJ» II, ,, otl porjfIJu „Tfllka toiaraa ur-
7
Maks Bobnel
762 D 3-2
urar, Dunaj, IV., MarKareth«„,tra.,e 38
Rane
vsake vrste *e morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker *•»» p«, trj |ahk<< »«aka tudi ra manJA* ra'. > * < » telo hudo. triko <'*«.'ia*Ijivn rano fr 40 lr»	t-
k m. 1«» i • i|r>o tUcoo maiiln, t«k-» i»roofs» prntko domače mazilo k>i »anealji o iradsteo / v I o »/d /uj® rano ri«te, o varuje i*te. o!»j-nj« « -tje in b" e«vin«, hladi in poi|t«4lJ« laceljenje
—Razpošilja se vsak dan —— I poAira 70 vin. Proti pred-p ../.Iti K .11« • e pošljejo 4 puAic« ali K 4 «»0 H pui c po« jfnine prosto n« r«ako j.nMajo
•vrti '»-ojfrnkr monarh j*. Vsi deli embalaže Imajo zakonito drponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
..Nemčeon kmetija"
v Št. Jakobu pri Celovcu, obstoječa iz n»v» zidanega poslopja, z vso živino, 34 oral zaseianeg sveta se proda /a ceno 10.000 gld. Sam > za mleKo se dobi v mestu mese no najmanj 50 gld. Denan« se potrebuje sedaj najmanj 30.0 gld. Več P° Tomai Wurzer, tesarski mojster, posta vr°« (Velden) na Koroškem. Iln41) t "»
Tlaka: .Katoliška Tl«karn»