List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 22 Leto XVIII. Titovo Velenje, 23. maja 1984 Pomagajmo Gorenju -Pomagajmo sebi Delavci Gorenja si s številnimi napori in odrekanji prizadevamo sanirati Gorenje, zato smo se tudi odločili, da bomo prispevali enodnevni zaslužek za izvajanje sanacijskega programa Gorenja, da bi si tako zagotovili tudi večjo socialno varnost. Tako smo se dogovorili že ob sprejemu terminskega koledarja, da bomo delali poleg dodatnih sobot tudi en solidarnostni dan. Na družbenopolitični koordinaciji Gorenja TGO, ki je bila 17. maja,pa je sprejet predlog, da opravijo delavci tozdov in tistih delovnih skupnosti, ki delajo vse sobote z oznako Z, solidarnostno soboto, 26. maja 1984. Delavci delovne skupnosti, ki se udeležujejo proizvodnega dela, pa bodo delali v tem mesecu po določenem razporedu, vendar brez plačila za ta dodatni dan. Tisti delavci, ki so sicer tega dela opravičeni, zaradi invalidnosti, starosti ali iz drugih vzrokov pa se lahko odločijo, da gredo delat v proizvodnjo ali pa prispevajo enodnevni zaslužek. 25. maj -dan mladosti Vsem niladim delavkam in delavcem Gorenja ob prazniku mladosti iskrene čestitke! Prihodnost Gorenja je v naših rokah Z oslonitvijo na lastne sile moramo tudi v prihodnje pospešeno odpravljati vse težave in utrjevati samoupravne in družbenoekonomske odnose. Pred skoraj letom dni, 6. junija 1983, so bili v Gorenju SOZD, Gorenju TGO, Gorenju Promet Servis in Gorenju Interni banki uveljavljeni začasni ukrepi družbenega varstva z osnovnim namenom, da se za hitrejše razreševanje nakopičenih težav kadrovsko okrepijo tako Gorenje SOZD kot delovne organizacije Gorenje. Osnovna naloga začasnih kolegijskih poslovodnih organov je torej bila začrtati in zastaviti jasnejšo pot v prihodnost. To zagotovo ni bila lahka naloga. Poiskati novo pot Gorenju je pomenilo spoznati lastne šibke in močne točke, razlikovati med zdravim in nezdravim, še bolj se opreti na lastne sile. Na začetku je bila vsa pozornost namenjena spoznavanju realnega položaja in razvojnih možnosti Gorenja, da bi lahko sanacijsko razvojni program kar najbolj temeljil na opiranju na lastne sile, na še večjem vključevanju Gorenja v mednarodno delitev dela in v njegovem kar najbolj usklajenem razvoju v okviru sorodne slovenske in jugoslovanske industrije. Vodilo je tudi bilo — v kar največji možni meri vključevati delavce v prizadevanja za razreševanje težav in iskanje razvojnih poti. ZACELI SMO SPREMINJATI RAZMERE IN ODNOSE Po skoraj letu dni prehaja proces celovite sanacije Gorenja v drugo fazo. Ugotovljeni so bili vzroki slabosti in zastavljene številne aktivnosti za njihovo odpravo. Tovarna Gorenje Koerting Elektronik je likvidirana. Znano je finančno stanje Gorenje TGO. Izdelan in verificiran je sanacijski program Gorenje TGO. Opravljena je samoupravna in poslovna reorganizacija Gorenja TGO in Gorenje Promet Servis. Izvedene so bile številne kadrovske zamenjave. Jasnejši so odnosi znotraj Gorenja SOZD. Sprejeta je odločitev o izdelavi projekta "Obnova Gorenja” kot procesa konsolidacije poslovnega sistema Gorenje na vseh področjih. Ob jasni oceni stanja in s prizadevanjem vseh smo začeli spreminjati razmere in odnose. Doseženi so prvi pomembni uspehi pri odpravljanju težav, nakazane so smeri za zanesljivejši prihodnji razvoj. Pred nami pa je, razumljivo, še veliko nalog. DOKAZALI SMO, DA SMO DOBER KOLEKTIV V letu dni smo dokazali, da je mogoče s kar največjo oslonitvijo na lastne sile, po samoupravni poti, razrešiti težave, ki so bile in ki so še prisotne v Gorenju. Z velikimi proizvodnimi napori in tudi odrekanji smo dokazali, da smo dober kolektiv, ki ve,kaj hoče,in ki je ob pomoči širše družbe sposoben zagotoviti nadaljnji razvoj. Vzdušje enotnosti, ki smo ga že tolikokrat doslej dokazali, moramo hkrati z novimi odrekanji, z zaupanjem v lastne sile, samo še utrjevati, da čimprej uspešno zaključimo sanacijo in odpremo novo perspektivo Gorenju. Spodbuda za nove, dodatne napore za spreminjanje razmer in za nova odrekanja (Nadaljevanje na 2. strani) Prihodnost Gorenja je v naših rokah (Nadaljevanje s 1. strani) so tudi novi samoupravni in družbenoekonomski odnosi, za katere smo se odločili v zadnjih tednih. Nenehno dokazujemo in bomo dokazovali tudi v prihodnje našo pravilno naravnanost ter odločenost, da v prihodnje sami, sproti, dosledno in odločno odpravljamo slabosti. Dosledno uresničevanje ukrepov za odpravo žarišč izgub in devizne nelikvidnosti, nadaljnje povečevanje konvertibilnega izvoza, uresničevanje smelo zastavljenih proizvodnih in gospodarskih načrtov ter vnovično uveljavljanje osnovnih vrednot Gorenja pa bo jamstvo, da bomo uresničili tudi naloge, ki nas čakajo v drugi fazi procesa celovite preobrazbe Gorenja. S kar največjo oslonitvijo na lastne sile in z doslednim uresničevanjem programa ekonomske stabilizacije moramo tudi v pogojili nadaljnjega spreminjanja razmer gospodarjenja pospešeno odpravljati najbolj žgoče nakopičene težave ter poglabljati in utrjevati samoupravne in družbenoekonomske odnose. Skratka: tudi po odpravi začasnih ukrepov družbenega varstva moramo dokazati, da smo sami sposobni dokončno odpraviti nakopičene težave iz preteklosti in omogočiti Gorenju zanesljivejši prihodnji razvoj. O delu mladih delavcev Gorenja Z novo organiziranostjo velenjskega dela Gorenja se spreminja tudi organiziranost mladine v tem delu sozda, saj ne bo več dosedanjega koordinacijskega sveta ZSMS. Prav zato je to priložnost, da potegnemo črto pod njegovo delovanje v zadnjem mandatu. Glede na dosežene rezultate lahko delovanje koordinacijskega sveta ZSMS za velenjski del sozda Gorenje zadovoljivo ocenimo, vendar smo bili na različnih področjih različno uspešni. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z delom mladih v osnovnih organizacijah, še posebej na družbenopolitičnem in ekonomskem področju. Veliko bolje smo delovali na drugih interesnih področjih. Prispevali smo svoj delež na področju izobraževanja in zaposlovanja, saj smo sodelovali tudi pri ustanavljanju Kluba štipendistov Gorenja. Organizirali smo okroglo mizo o reševanju stanovanjskih potreb mladih delavcev Gorenja, ker so se oblikovali nekateri novi predlogi. Pri informiranju smo naredili bistven premik, saj smo se redno sestajali, oživili Telex, na centralni oglasni deski smo opozarjali na svojo prisotnost, pa tudi nekaj osnovnih organizacij ima vzorno urejene oglasne deske, ki jih ne smemo zanemariti. Kljub seminarjem in raznim tematskim okroglim mizam smo na idejnopolitičnem področju premalo naredili, zato je treba organizirati izobraževanje za nova vodstva. Uspešno smo se udeleževali mladinskega prostovoljnega dela na vseh ravneh, kar dokazujejo številna priznanja, Id so jih prejeli naši mladinci. V sedanjem položaju žal ne moremo zagotoviti takšnega števila brigadirjev kot bi si želeli mladinci, saj so naše roke potrebne predvsem za našimi stroji. Organizirali smo orientacijske pohode in strelska tekmovanja, pri čemer velja omeniti zlasti dejavnost mladincev tozda Hladilna tehnika in MGA Nazarje ter pomoč mislinjskih tabornikov. Bili smo tudi gostitelji in gostje drugih mladih, saj smo navezali stike z Iskro, Meha-notehniko ter vojaki iz Pulja, Celja in Viča. Vsa ta srečanja, na katerih smo kovali tovarištvo, nam bodo ostala še dolgo v spominu. V tem mandatu smo pripravili tudi nekaj osnutkov pravil o organiziranosti in uredili finančno poslovanje. Delo dveh let je sicer težko strniti v kratko poročilo, zato nekaterih akcij niti ne omenjamo. Želeli pa smo v naše ak- tivnosti vključiti čimveč mladih in res nas je bilo z vsako akcijo več. Premalo pa so sc osnovne organizacije vključevale v akcije, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS. Predvsem bi morali v prihodnje graditi na sodelovanju osnovnih organizacij tako, da bi ena od njih organizirala in pripravila akcijo za več osnovnih organizacij. Osnovna organizacija ZSMS bi morala biti temeljna celica delovanja. Te njene funkcije ne bi smel prevzemati kdo drug, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko številne osnovne organiza- Prva pomoč V naši tovarni že vrsto let deluje ženska enota za nudenje prve medicinske pomoči. Enoto sestavljajo delavke iz različnih tozdov, skupna pa jim je skrb za sočloveka, sodelavca za strojem ali proizvodnim trakom in pripravljenost, pomagati ob nezgodi. Zato so se vključile v specialno enoto, med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem pa so si pridobile teoretično znanje in se izurile v spretnosti za nudenje prve pomoči. Prejšnji četrtek so opravile temeljit preizkus znanja in spretnosti v nudenju prve pomoči. Na vprašanja, kaj moramo storiti, da bi najučinkoviteje pomagali poškodovancu, so naše sodelavke najprej odgovarjale ustno, zatem pa so znanje tudi praktično potrdile. Vaje so potekale zelo uspešno, saj so se sodelavke resno pripravljale na občinsko tekmovanje, ki je bilo v soboto v Topolšici. Felicita Plaskan, v Gorenju zaposlena od leta 1969, že šesto leto je pridna in prizadevna članica naše specialne cije sploh niso imele lastnih aktivnosti. Že utečene oblike medsebojnega sodelovanja moramo dograjevati in vključiti nove mladince, morda pri tem pogledati tudi preko tovarniškega plota. Začenjamo sicer z delom na kulturnem, športnem in družabnem področju, da se lahko mladinci spoznavajo in lahko potem sodelujejo tudi v aktivnem družbenopolitičnem delu, ki je bistveno za uveljavitev ZSMS navzven. D. K. enote, saj je sodelovala na vseh občinskih in dveh republiških tekmovanjih, kjer se je uvrstila med najuspešnejše tekmovalke. ,JRrijeten občutek je, če znaš pomagati sočloveku ob nesreči. To je dragocena vrednota, zato želim, da bi se v našo enoto vključevalo čimveč sodelavk iz proizvodnih tozdov, kjer so primeri poškodb tudi pogostejši”. Nina Verko se je enoti priključila letos. ..Ker sem že v šoli veliko sodelovala in tekmovala v nudenju prve pomoči, sem se vključila tudi v delo te enote. Dobro je, če znaš pomagati komurkoli, ki se ponesreči. Prav bi bilo, da bi se čimveč mladih sodelavk vključilo v enoto, saj je hitro in uspešno nudenje prve medicinske pomoči pogosto odločilno za reševanje življenja poškodovanca”. NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA V ponedeljek so se sestali predstavniki delavcev organizacijskih enot, to je sektorjev in služb v tozdu Promet in potrdili evidentirane kandidate za izvršni odbor osnovne organizacije ZS delovne organizacije Gorenje Commerc. Samoupravljanje SEJA DELAVSKEGA SVETA GORENJA SOZD Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na svoji zadnji seji ugotovil, da se je 73 % vseh zaposlenih v tozdih in enovitih delovnih organizacijah odločilo za sprejem novega samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD in novega statuta Gorenje SOZD Delegate delavskega sveta so seznanili tudi s poslovanjem Gorenja SOZD v lanskem letu in v prvem trimesečju letošnjega leta. Ugotavljati je mogoče, da se proizvodnja še naprej povečuje, čisti finančni izidi pa niso ustrezni doseženim proizvodnim rezultatom. V letu dni se je proizvodnja povečala za 26 %, pro- izvodnost pa za 20 %. Največje povečanje proizvodnje beležita delovni organizaciji Gorenje TGO Titovo Velenje in Gorenje Petar Drapšin Ki-kinda. Gorenje SOZD je do konca marca prodal na tuje za 2 milijardi 890 milijonov dinarjev proizvodov, oziroma 20 % več kot v prvem trimesečju 1983. Izgubo je izkazalo le Gorenje TGO, in sicer 1 milijardo 310 milijonov dinarjev, pri čemer je izgube iz tekočega poslovanja 578 milijonov dinarjev. V vseh delovnih organizacijah Gorenja bodo izdelali programe aktivnosti za dosego načrtovanega dohodka in konvertibilnega izvoza. Pričakujejo pa da nobena od delovnih organizacij Gorenja letošnje drugo trimesečje ne bo izkazala izgubo iz tekočega poslovanja. Razmisli, predlagaj! V letu kakovosti bo, po- Predlogi za izboljšanje kako- leg drugih aktivnosti, že v juniju stekla tudi akcija, v kateri bodo zbirali inovativne predloge delavcev, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti naših izdelkov! Kako doseči boljšo kakovost je vprašanje, na katerega bomo iskali odgovor. Ali je to drug način dela, kontrole, drugačno orodje, pripomoček, drug material ali morda spremenjena konstrukcija našega proizvoda. V letu kakovosti bodo po trije najboljši predlogi za izboljšanje kakovosti v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Elektronika široke potrošnje tudi nagrajeni s posebnimi nagradami. Vsak predlog, ki bo realiziran pa bo kot inovacija nagrajen seveda tudi po pravilniku o inovacijah. vosti lahko izboljšajo tudi gospodarjenje Gorenja, zato velja že sedaj preden steče akcija, razmišljati! REFERENDUM IN VOLITVE V GPS V ponedeljek je bil v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis in v tozdu Avtopark referendum, na katerem so se delavci odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela DO Gorenje Commerce in DO Gorenje Servis. Obenem so bile izvedene volitve delegatov v samoupravne organe in v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Sodeč po prvih podatkih, je bila udeležba na referendumu in v volitvah v obeh celotah kot tudi v Avtoparku zelo zadovoljiva. Naš pogovor Janez Pušnik V aprilu so mladi delavci sozda Gorenje izbrali novo vodstvo in za predsednika koordinacijskega sveta izvolili Janeza Pušnika iz delovne skupnosti Gorenje TGO! Janez, ki dela v Gorenju štiri leta, najprej kot novinar redaktor, sedaj pa kot organizator kulturne dejavnosti, je pred letom dni postal predsednik mladinske organizacije v DSSS Gorenje TGO. Izvolitev za predsednika mladine sozda Gorenja pomeni tudi zaupanje v njegovo dosedanje delo. Sam pravi, da sicer z doseženimi rezultati ni povsem zadovoljen, vendar ne gre zanemariti, da je bila mladina v tem delu Gorenja že nekaj let nedejavna, prostorsko raztresena in da je veliko število mladincev težko povezati in pridobiti za iste akcije. So pa kljub temu po Janezovi zaslugi storili korak naprej. „ZSMS pa je vendarle družbenopolitična organizacija,” meni Janez, „po svojem družbenem pomenu enakovredna ostalim. Že dolgo je jasno, da je ZSMS v nekakšni krizi, zaradi zastarelih načinov in oblik dela ter neaktualne vsebine dela. Vse to velja tudi za naše delo, kar se kaže v neaktivnosti mladincev in v tem, da sta vloga in vpliv mladincev Gorenja, ki predstavljajo tretjino delovnega kolektiva, premajhna. Mladinski organizaciji moramo vrniti samozavest in ugled, ki gaje zaradi nesposobnosti pri reševanju družbenih problemov, izgubila. To pa je izhodišče za vse ostale akcije, ki smo si jih mladi zadali. Usoda in prihodnost Gorenja v veliki meri ležita tudi na naših ramenih, saj smo se odločili, da v Gorenju delamo ter si skupaj s sodelavci zagotavljamo svoj obstoj, potijujemo svoje ambicije in gradimo svojo prihodnost. Težišče dela ZSMS bi morale nositi osnovne organizacije, njegova vsebina pa bi morala biti dejanska problematika delovnega in samoupravnega dogajanja ter interesi kolektiva in mladih v njem. Koordinacijski svet ZSMS sozda Gorenje naj ne bi ne bil le formalna oblika sodelovanja, ki se odraža v sestankih in Goreni-adi. Moral bi predstavljati izhodišče za skupne akcije mladih, ki jih združujejo enaki interesi, teritorialna povezanost in proizvodna soodvisnost. Najlažje je začeti pri športu in kulturi ter nadaljevati z drugimi oblikami. Zamisel o neformalnih oblikah povezovanja savinjsko-šaleških, koroških in vzhodno-štajerskih članic sozda v trdnejše celote ne bi smela ostati le ideja.” Janez se je uveljavil tudi v socialistični zvezi, kjer običajno predsedujejo starejši in izkušenejši občani, saj je predsednik SZDL v Mislinji, kjer je doma, in slišati je, da je tudi pri tem delu uspešen. V razgovoru sem ugotavljala, da ima ogromno načrtov in volje, da bi uveljavil vlogo animatorja kulture v našem okolju. Jezi ga, da pod kulturo delavcev razumemo le pasiven odnos do kulture, ki se kaže v obiskovanju kulturnih prireditev. Delavce bi morali aktivno vključiti v poustvarjanje kulture, da bodo sami razvijali kulturo dela. V. M. LETNI ODDIH tovali po cenah kot so bile objavljene v razpisu oziroma podpisane ob prijavi. Za vse Vsi, ki so se odločili za letni cene so se namreč v naši slu-oddih v aranžmajih, ki jih je žbi pravočasno dogovorili in pripravila naša služba za re- smo lahko tako brez bojazni kreativno dejavnost, bodo le- pred podražitvami. Izpolnjevanje proizvodnega načrta -1984 % JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ 100% 95% 90% 85 % 80% 070/ y/ /u • 1 96% t 94% 93% 1 [_ i i T i t i 1 1 1 i i 1 i £• oo 1 1 l i i i i i i i i j 1 1 i i i i i i i i i i i 1,—31.1. 1.—29.2. 1,—31.3. l.do 30.4. do 18. 5. Vse za dosego delovnih načrtov Majska srečanja emajlircev Do 18. maja 1984 s proizvodnimi rezultati ne moremo biti najbolj zadovoljni, čeprav fizična proizvodnja po obsegu ni tako majhna. Kljub velikemu prizadevanju vseh je bil delovni načrt do tega dne izpolnjen s 86 %. Poglejmo, kako so načrte izpolnite temeljne organizacije! Tozd Štedilniki je dosegel delovni načrt s 87 %, prav toliko tudi Pralno pomivalna tehnika. Tozd Hladilno zamrzovalna tehnika je dosegel načrt s 94 %, vendar je bUo nekaj več težav pri proizvodnji hladilnikov. V delovni organizaciji Procesna oprema, v tozdu Poslovna Delavci DSSS Gorenje TGO so svoje obveznosti v prvih štirih mesecih izpolnili s 75 %. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v proizvodnji delalo skupno 542 delavcev, ki so opravili 1712 delovnih dni. V kadrovski službi so izdelali analizo opravljenih del. Delovne obveznosti v proizvodnji najbolje izpolnjujejo delavci Sektorja kakovosti s 107,4 %, sledi Indok služba in Služba samoupravno prav- oprema Ptuj je načrt dosežen s 74 %, v Poslovni informatiki 37%. V delovni organizaciji Notranja oprema je tozd Gradbeni elementi dosegel plan z 78 %, Pohištvo s 102%. DO Gorenje Elektronika široka potrošnja (proizvodnja TV aparatov) je plan dosežen s 43%. Do konca meseca nam preostane še dober teden dela. To je toliko, da bi lahko še marsikaj nadoknadili, saj je oskrba z materiali še dokaj dobra. Ne smemo popustiti v delovnem elanu in vsi moramo storiti vse za kar najvišjo doseganje delovnih načrtov. nih zadev z 92,5 %, Sektor splošno tehničnih zadev z 89,3 %, Sektor elektronika široka potrošnja z 88 %, tajništvo poslovodnega organa s 87 %. Delavci ostalih sektorjev izpolnjujejo svoje obveznosti med 70 in 86 %. Pričakujemo lahko, da bodo v mesecu maju in juniju imeli vsi dovolj poguma in zavesti, da bodo svoj dolg izpolnili in se posebej izkazali tudi na solidarnostnem delu v proizvodnji. Športniki Gorenja so bili na sobotnih in nedeljskih igrah v Celju drugi, vendar so bila srečanja namenjena predvsem prijateljstvu, sodelovanju in bratstvu in enotnosti. Nad 800 udeležencev 17 organizacij združenega dela tretjič na "Igrah emajlircev” Jugoslavije. Čeprav so igre imele predvsem športni značaj, pa smo lahko na otvoritvi III. športnih iger emajlircev Jugoslavije, slišali še več spodbudnih besed o sodelovanju in pomenu srečanj delavcev 17 delovnih organizacij, ki so povezane v jugoslovanskem združenju emajlircev. Letos mineva tudi 20 tet, kar je bilo ustanovljeno združenje, celjski EMO pa slavi 90-letnico obstoja in to je bil tudi povod, da so igre bile v Celju. Organizatorji so pripravili prisrčno otvoritev iger v dvorani Golovec, kjer je emajlircem najprej spregovoril predsednik organizacijskega odbora Emil Gregorčič. Nato je tekmovalce pozdravU tudi predsednik Združenja emajlircev Jugoslavije Krešo Osvaltič in po spodbudnih besedah igre odprl direktor delovne organizacije EMO, Celje, Franci Gazvoda. V desetih športnih zvrsteh se je na dvodnevnih srečanjih pomerilo več sto športnic in športnikov. Gorenje je lani na drugih igrah v Slavonskem Brodu doseglo izreden uspeh in prvo mesto, letos pa so bili boljši le tekmovalci iz Ema. Proizvodno delo strokovnih in administrativnih delavcev INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Novice za rubriko „Vesti iz tozdov in dsss" lahko sporočate tudi na interno telefonsko številko 113.