Leto m. T (MJi, tm* & iicuilm L IMS. Štor- 34. DOMOVINA u to rn. «as Mk«n ■■»» - naj m -roll)o posiljstj sradnittva <• rtesr tranklraas - ■i>i|t- m m vrstejo - U Im......aa t*s«ap vasiihnlpsl* Iv. oš garooad-vnSs h cslo le*« t gM. m pol M« l . m Mit Ista «> kr »iiiMIi i m) ss pu«! Js Pp—rrtfc— JmiHh" « red narodom v obče ta svoj korak fllasi se sledoče: Izjava. Ko so početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v .klub konservativcev" zajedno z drugimi zastopniki slovenskega in hrvalkega naroda, izjavili so složno, da pristojtajo klubu prid.žujoč si svojo tesno mejsebojno zvezo, trdno os ved ot eni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera merijo poglavitno na to. da Slovenci in Hrvati dosežejo svojo enakopravnost. Vrhu tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki, da stopajoč v klub nečejo. kakor si bodi. prejudicirati svojemu državnemu pravu ter so pristavili, da se ne bodo držali vezane po klubovi disciplini v upraianjih. katera bi se, od katerekoli strani, na to nanašala. — Ko se je začetkom leta 1892. pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti. da si pridržujejo svobodno glasovanje o tem predmeta ter da ob svojem časa označijo svoje staliKe. če pa niso do zadnjega odloženja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jedino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada katera je opetovano nagla-šala. da stoji nad strankami, po-voljno reži neka viseča narodna in gospodarska vprašanja, sprožena v dalmatinskem zboru, nn temelja pravit« in zakona Z d rove struni so pn bila vsi podpisnal tega mnenja da s tem. da ostanejo v klubu, sa prečijo, dn bi levicn priila do oblasti, kar se je do neke mere tndi posrečilo Toda odkar ee je predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera se nazivjje konlicijsko. čsravno v njem ni sastopanih 10 milijonov Slovanov; odkar ss mora tn vlada naslanjati na koalirane stranke, dočim ss podpisani po svojem političnem osvedočenji s to koalicijo družiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na narodno težnja izrečno I naglašajoč. da morajo mirovati vsa vslika politična vpraianja. torej tndi onn o narodni ravnopravnosti; doili so — s osi-rom. da podpixani teže na to, da se reiijo po pravici vsa narodna apraianjn; z ozirom, dn so že odločili, glasovati proti izjemnemu stanju v kraljevini čeSki, katero hoče nova vlada vzdrževati. ker jo smatrajo naperjeno proti češkemu naroda, koji jim je bratski narod, z ozirom, da hočejo i gled>: dragih v vladnem programu navedenih uprašanj ohraniti si prosto roko — do zaključka, da izstopijo iz klnba Tn zaključek javili so klabu dne 23. t m. in ustanovili posebno slovensko-hrvatsko skupino ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemu delovanju i temu nasproti uravnati svoje ! držanje. Ob jednem stopili so podpisani v dogovor I z ostalimi hrvatskimi in slovenskimi zastopniki ter se nadejajo, da se s časom tej skapini pri | družijo ie drugi zastopniki, da složno delujejo nn ! parlamentarnem polji. Da podpisani izstopajo is parlamentarne večine, je naravna posledica njih i Zbralo se je tukaj tudi mnogobrojno občinstva, zlasti tržanov z gospemi. kjer so se prosto in jako živahno do pozne ure zabavali. Drugo jutro, dne 20 novemba pa je tržane I iz kratkega spanja vzbudilo pokanje topičev ie pred svitom in neutrudljiva godba svirala je krepke koračnice po vsem trgu. Občinska hiia in čitalnica razobesili sta zastave. Ob deseti ari pa je bila sv. maša z blagoslovom in zahvalno pesnijo. Pri cerkvenem opravilu bili so navzoči vsi občinski odborniki z županom na čelu šolska mladež z učiteljstvom. požarna bramba in polna cerkev pobožnega ljudstva da ae je zahvalilo Večnemu za prejete dobrote v pretekli 2-~> letni dobi. — Vso svečanost pa je vredno sklenil slavnostni banket ob sedmi uri zvečer v velikej dvorani Šentakovi. Banketa vdeležilo se je nad trideset oseb: vsi gg. uradniki, vsi občinski odborniki. grajskovaški župan, nekaj udov okrajnega zastopa in dva grajščaka. Da ao bila jedila okusna in vince izvrstno, ni mi trebn posebej omeniti. — za to jamči slavnoznana šentakova gostilna. Po četrtej menjavi krožnikov povzame bese* lo star tržan vranski. ter izjavi nastopni uvodni govor VelečastiM gospodje! Pozivljan od slavnostnega odbora za praznovanje petindvajsetletnice tigi Vranskega prevzamem govor, primeren da- našnjej slavnosti. Reči moram, da prevzamem rad to laskavo nalogo in sicer zato, ker je moje dvajsetletno bivanje v tem kraju v tesni zvezi z usodo dragega nam trga Mnogo prijetnih ur. a tudi dokaj nemilega preživel sem v sredi med vami. A kaj tov Usoda lahko povsod primeša v kupico sladkega vinca nekaj kapljic grenkegn pelina. Priznati moram, da so mi skoro popolnoma znani vsi pripetljaji, odkar je Nj. Veličastvo izvolilo tedanjo vas v trg spremeniti Ne štejte mi v zlo. slavna gospoda ako ne bodeča v svojem govoru dovršen; vsaj je bil čns kratek, ko se j« odločilo 23 letnico obhajati — v teku jed-nega tedna ss je moralo vse izvršiti Vašo potrpežljivost pa todi nečem predolgo časa zlorabiti - Spremljajte me. velečastitl v duhu leta l*iw. po trga. Imel je pač ie tedaj obliko vasi. a ne preveč čedne vasi. Hiš je bilo tačas okoli sto. . med njimi nekoliko velikih, prostornih. — n v i zunanji obliki se niso smele primerjati sedanjim, i Koliko pa je bilo koč raztresenih po vasi, nn , pol razpadlih, za silo pokritih, vegastih. posshno i proti sedanji .stari pošti", ki opaaovalcu niso | napravile najboljši utia, a med hišami videlo se | je kupe gnoja po katerih je kuretina brskala; ( iz gnojišč pa se je precejala za poljsdeljstvo to-I liko važna gnojnica v cestne jarke in potoke. , « erkev bila je sicer v tej velikosti kot zdaj. I imela pa ni tako visok zvonik in streha mu je buraši. Na splošnjo zahtevanje navdušenih po-slušaloev morale ao se skoraj vae točke ponavljati in ploskanja ni bilo ne konca na kraja. Pohvalno moramo tony imenovati častite dame tambu-raškega zbora, na katerega amejo celjski Slovenci biti ponoani. Prvi brač igrala je goapa dr. Vreč-kova, drugi brač gospa Ifoboričevs. bisernico gospodična Emilija Galetova, kootralico gospodična Olga Galetova, prvo bugarijo gospa dr. Glaser-jeva in drugo bugarijo gospodična Kukovičeva Vsa čast tudi g. dr. Kapnsu, pod čigar spretnim vodstvom je tako sijajno vspel tamburaški koncert. Omeniti moramo nadalje tadi g. med. Stu-heca ki je rade volje sodeloval pri koncertu ter s svojim slavnoznanim baritonom občinstvo kar očaral. — Med programom tamburaškega zbora bila je telovadba pod vodstvom telovadnega učitelja, slovenskemu občinstvu dobro znanega prvega slovenskega telovadca g. Henčana, in aicer prvič v dvojici na bradlji in drugič v sokolskih skupinah. V dvojici odlikovala sta se gg. Itenčan in i dr. Tominftek. Zares divili sino se spretnosti, preciznosti in elegantnosti. s katero ata izvajala najtežje vaje. Poeebno so ugajale olrfinstvu tudi sokolske skupine, pri katerih je sodelovalo 12 | Sokolov pod vodstvom brata Henčana. Hvaležni smo sokolskemu odboru, da nam je priredil ta krasni zabavni večer, in telimo le, da bi naa prav pogosto razveselil z jednakimi zabavami. (Novi krajai šol nadzorniki sa celjski šolski okraj, i V prvi svoji seji dne 27. nov. 11. je novi okraj. šol. avet celjski imenoval sledeče krajne šol. nadzornike: Okolica Celje: dr. Jos. Vrečko, odvetnik; št Jurij ob juž. ž.: Matija Kavčič, trgovec; Griže: Janežič Jakob tovarnar; Vojnik. Vodušek Andrej, župnik; Kalobje: Tržan Jakob, posestnik: Prožin: Stante Jurij, posestnik; Novacerkev: Pinter Janez, župan; sv. Pavi: Ci-lenšek I., posestnik; av. Peter: Petriček Anton, učitelj; Petrovče: Holobar Jan, poaeatnik; Žalec. Vabič I., trgovec; Frankolovo: Žerovnik Mat., posestnik ; Svetina: Rozman Martin, poaeatnik; < Dramlje: Freiateiner Mat, posestnik; Teharje: Pečnak I., veleposestnik, Ljubečna: Uratarič Fr., trgovec v Vojniku; Kozjak: Rednak Florijan, poaeatnik. (Zopet poeojilniika zgradba) Srečna Ljubljana amo si mislili, ko smo ogledovali tamošnja nova poslopja. Vsako društvo slovensko ali nemško. vaak zasebnik slovenski ali nemški dobi dovolitev za stavbo, če hoče le količkaj čedno poslopje postaviti. Naša poaojilnica pa se trudi že jedno leto akoro, da bi na kraju, kjer ao atale nekdaj najgrše bajte, postavila palačo, in ne more dobiti potrebna dovoljenja V Ljubljani je nemškemu filharmoničnemu društvu mesto dovolilo j celo proti mestnemu stavbenemu načrtu, prednjo . steno v cesto poriniti. Celjski magistrat pa je javil na prošnjo, da bode takrat odgovoril, ke- | dar se mu bode zjjubilo rešiti nektere prošnje za stavbe vil na znamenitem otoku. Zoper ta odlok vložil se je rekurs že 20. oktobra t I. Po milosti našega magist rata se je predložil ta rekurs drugi instanci že 20. novembra 11. Celih 30 dni je tong ležal nerešen. In zdaj se bode prašil ta akt meeoo In metce pri deželnem odboru. In potem zopet pritožba itd. In posrečilo se bode našemu mestnemu vodstvu zavleči celo zadevo za par let iz aičevih vzrokov. Mi pravimo ia ni-čevih vzrokov, kajti naši mestni odborniki sami priznavajo, da ni pametnega vzroka braniti sa take stavbe, ki bi meeto tolikanj olepšala in bila našim obrtnikom toliko koriatna. Ali če pride do aklepa tedaj zagrmi Julče Rakuž in vas se zgrozi in gre sa qjim. Kakošno bodočnost ima mesto, če bode vedno ječalo pod vodstvom tacih teroristov? (Olepšava celjskega mesta) bi se dala z nekaj tisočaki popolno dovršiti, če bi naši meatni očetje hoteli v prave namene porabiti bogate dohodke. Zdaj imamo zimo in pokaže ae nam vsa slaba ureditev naših ulic. Naši trotoaiji ao razbiti in jamasti. človek se ima bati. da bi ai ne zlomil nogo, če previdno ne stopa. Nekatera hiše še celo nič trotoarja nemajo. ampak le tisto okroglo kamenje, ki je že v vsakem malem gnjezdu odpravljeno. Dame se že kar ne upajo na ulico in Celje je v tacih časih videti, ko da bi samo moško prebivalstvo imelo. In za take praktične reči naši mestni očetje nimajo ne ušes, ne glave. (Porotno obravaavei Dne 27. novembra imel se je zagovarjati radi uboja lHletni Jože Kramberger iz Jiršovc pri Ptuji. Dne 2. julija 11. potolkel je Martin Lušnika tako zel č, da je ta čez nekoliko dni umrl. Porotniki so stavljeno jim vprašanje potrdili in Jože Kramberger je bil obsojen na dve in pol leti težke ječe. — Obravnave proti Janezu Stangerju in Matevžu ter Avgusti Spende so se preložile. — Dne 25). nov. bila sta zatožena Miha Jazbec in Marija lah iz Neraplja pri Ljutomeru radi poskušnega zavrat-nega umora Hotela sta namreč otrovati soproga Marije Lah. Porotniki spoznali so obadva krivim in aodišče prisodilo je Mihi Jazbec d let in Mici Lah pa 6 let težke ječe. — Dne 30. novembra stal je pred porotniki France Murko iz Podbrežja. Obtožen je bil radi uboja Porotniki so zločin potrdili in France Murko je dobil 5 let težke ječe. — Isti dan bil je tudi obsojen radi uboja Benedikt Blatnik na tri leta težke ječe. — Dne 1. decembra zatožen je bil Jože Mesarec iz Dečna pri Slov. Biatrici radi težke telesne poškodbe. Zagovornik dr. J. Sernec je dokazal, da je Jože Mesarec bil primoran braniti se in da ni imel slabega namena. Porotniki ao atavljeno jim vprašanje radi težke teleane poškodbe zanikali in potrdili le vprašanje radi ailobrana Jože Mesarec bil je tedaj le radi prestopka zoper zastopniških dolžnostij ter jim bode iz istega razloga poglavitna naloga čuvati ter braniti pravice in koriati slovenskega in hrvatakega naroda lci ne por mm! i h otobilo na Primonkem indentifknjr t koristmi driare. Potegorati ur hotejo ti«li za lo, ila »r fim preje ofirotrori zdrnlenje r*th nlorantkih zartnpnikoc, kateri nt pripadajo koaliciji, r trrho r zajem n nja in mllornega de/oranja za rarnoprarnont in za prarirr rerh "loraiitkih /ilemen. Na Dunaju, dne 26. novembra 1803. Ur. Klair, dr. FrrjanNf, dr. Ihlat, ttorfič, dr. (ini/orfit, grof Alf red Coronini, dr. Ilrrgorrr, Šnpuk. Kuiar, Sahenjoj. S to znamenito izjavo ra/veselili so podpisani slovenski in hrvaški posbu-ji vse avstrijske Slovane, ki niso v službi sedanj.* neprijazne jim vlade. Kajti izjava izrečno povdarja. da hočejo podpisani poslanci potegovati se za to. da se čim preje oživotvori združenje vseh slovenskih zastopnikov. ki ne pripadajo koaliciji, v svrho vzajemnega in odločnega delovanja za ravnopravncat in za pravice vseh slovanskih plemen. Srčno je želeti, da bi se ta združitev čim preje posrečila in da bi to združeno delovanje kmalu rodilo obi-lega radii v prid teptanim pravicam avatrijskih Slovanov. Da do one dobe ni več dolgo, daje nam poroštvo druga izjava, katero so izdali še v Hohenu artovera klubu ostali poslanci. Izjava ta slove: Izjava: Slovenski poslanci sklenejo izstopiti iz konservativnega kluba, ako se jim od vladne strani ne dil v primernem obroka to je, vsaj do razprave. notranjega, naučnega in pravosodnega ministerstva v budgetnem odseku poroštvo, za ugodno rešitev, njihovih narodnih teženj, pred vsem onih. katere so bile od državnega zbora j že odobrene z resolucijskimi skepi. Vohtjak, Klim. SnU/e, Porie. (ilohoinik, Hobil, Pfeifer. Tako bodemo imeli jugoslovanaki klub. ki sicer ne bode po številu doaegel dosedanji konservativni klub. pač pa bode lahko zastopal na vse strani naše interese. — Celjske novice. i Tamburaški koncert), katerega je priredil .Celjski Sokol" v nedeljo dne 26. novembra v gostilni .pri zelenem travniku", obnesel se je v vsakem oziru prav aijajno. Obširna dvorana bila je do zadnjega sedeža napolnjena Z navduševa-njem pozdravilo je slovensko občinstvo posebno vrle tamburašice, ki so p rv okra t nastopile javno, v jako ukuBnih toaletah z rudečimi taburaškimi čepicami. Posamezne točke jako obširnega programa izvajale ao ae z nepričakovano preciznostjo, in zares iznenadila nas je dovršenost katero so si pridobili v toli kratkem času naši tam- bila 'rebušasta, z deščicami pokrita; v njej pa so gnezdile in grdo kričale rujave mokoeivke. Zvonovi bili so malega kalibra in tudi ura ni tako pogosto na nje udarjala ter naznanjala kako hitro nam mineva čas. Znotranja oblika cerkve pa je bila čisto priproata. — šola je bila jednorazrednica. obstoječa iz jedne same učne aobe. Občinaka pisarna bila je vzasobnem poslopju. A dandanes - Poglejte, slavna gospoda, kako so se v teku teh 25 let hiše na stodvanajst šte vilk povzdignile, kako izginjevale kočice ter se izpremenile v prijazne, čedne hiše. Kako prazničen obraz imajo druge hiše in gospodarska poslopja kako je vse čedno in zvedavim očem skrito, kar ni treba da bi se videlo, kako lične prodajal niče, kako pripravne in vsem zahtevam sedanjega časa primerne gostilne so nastale! Iz grnba vstali ranjki pa bi svoje nekdanje lopne cekve niti ne poznali. Jednorazrednica postala pa je po zaslugi vrlih mož štirirazrednica. v kateri se bode mladina več in laglje naučila Tržka občina j« ima sedaj svojo lastno, krasno poslopje, biser vranskih hiš, katero diči pri vhodu nad vratmi ličen grb trga Vranskega, v najzadnjem času vzidan. To je krasno lice sedanjega trga Vranskega, pred 25. leti Se skromne vasice vranske. Kaj pa. da ta spreuiemlia ni bila hipna le polagoma se je izpreiuinjavala oblika da je postala dovršena, vredna deželnoknežjega trga. A kaj je 25 let v primeri a kulturno dobo napredka / Jako malo, in ako bodemo mi in naši potomci v tej ameri napredovali, praznovala ae bode petdesetletnica še z večjo svečanostjo in večjim ponosom na svoj trg. V narodnem oziru smemo s ponosom gledati na preteklo četrtstoletje. V ljudskih zastopih uraduje se povsem v našem milem maternem jeziku in tudi tam. kjer se je v prejšnih letih šopirila tujščina, pridobil si je naš slovenski jezik veljavo. Tudi v gmotnem oziru je napredoval naš trg. Ljudstvo, navezano popred bolj na vozarenje-poprijelo se je kmetijstva: poljedeljstva in živinoreje in kakor se vidi. godi se mu bolje. Spri-čuje nam to .Posojilnica", ki jako vrlo deluje in bode imela do tižke petdesetletnice izvestno lep rezervni fond. s katerim si ustanovi marsikaj koristnega in potrebnega. Ne smemo pozabiti še druge jako važne naprave in ta je požarna bramba. Koliko nesreč je vže v kratkih letih svojega obstanka ubranila in marsikomu rešila imovino! Vianski trg m« ra biti tudi ponosen na odlične može. ki s«, se tu narodili. Ne imenujem oseb; vs;,k pozna vneto duhovnike, vrle učitelje in vzgledne uradnike. Katerih pa naj bi se danes najbolj spominjali > Izvestno tistih, kateri so se z vsemi močmi. duševnimi in gmotnimi, trudili, da povzdignejo trg in njega blagostanja Živih je žalibog le malo med nami, a umrlih, dovolite mi, da se spominjamo vrlih mož, ki so se podali na daljno pot na Dunaj, da so se osebno pri ministerstvu potegnili za povzdigo tedanje vasi v deželnoknežji trg in te gospodje: baron Wittenbach, Leopold Sch\ventner in Fran Brinovc. Spomnimo se tudi dveh izglednih in podjetnih županov: gg. Leop. Schventner ja in Frana šentaka. Ona dva bila sta duši narodnemu in društvenemu življenju na Vranskem. Ako častimo odlične može, častimo s tem sami sebe, počastimo trg in naš narod. V tesnem okviru predočil sera vam. slavni gospodje, podobe iz pretekle 25 letne dobe. Danes, v tem resnem trenutka ogreki se nam je si e še bolj za naš ožji dom. za naš čeden trg. Vs» mogočni naj s svojo roko obvaruje naš trg vran ski Se na dalje pred ognjem in povodnijo. dd naj mu |iošteno prebivalstvo, goreče kristjane in domoljubne zavedne Slovence, kateri naj bi bili veseli v sreči, v nesreči pa jeden drugemu pomagali. jeden drugega podpirali; trgu samemu pa želimo: naj veselo raste, cvete in ae pomnožuje! Mladi a delavni župan vranski. g. Karol ochuentner. potem napije Nj. Veličanstvu, pre-svitlemu cesarju s sledečimi besedami .Slavna gospoda! Zbrani sin<> danes v mno-gobrojnem številu, da se spominjamo veselega ftijo iti očitno z nami ia naftega kandidaU v volilni boj; imejte vedno pred očmi gealo: .Svoji k svojim1! ter je tndi dejansko .zvrtajte Zadnja deželnozborska volitev nas oči, da je nujna potreba, da ai pridobimo obrtaiiki stan, v katerem je primeroma, poeebno v celjskem mestu, največ volilcev; gledati in delovati nam je treba na to, da ai pridobimo omahljivoe, nepoboljšljive iidajioe roda svojega pa nadomestimo z novimi narodnimi močmi. Treba bode ie mnogo truda in napora, a z ustrajnoatjo in a apretno organizacijo dosegli bodemo tudi v tem oziru svoj namen. Ako uvažqjemo brezobzirno postopanje nagih nasprotnikov in ako prevdarimo, a kakftnimi sredstvi se je delovalo ra to volitev, na njih strani, pač smemo reči, da ni baft sijajna nem-Skutarska zmaga, pač pa časten naš poraz. Vpregli so ves svoj aparat, uporabili ves svoj vpliv, da rešijo nemško slavo celjskega mesta. Pri mestnem uradu imamo le neprijatelje narodnosti skivenske. ki ao tudi po svoje delovali za nemškega kandidata; aidnijski uradniki so z malimi i/jemaini šli na roko svojemu kolega po poklicu. Agitacija nemškutarske stranke presegala je vae meje politične poštenosti. Od slednie že-niče pobrali so pooblaatila. Kjer ni iki z lepa, doseglo se je s pretenjem in strabovanjem. Vse je moralo na volišče, kar leze in gre. Hrome, onemogle starce in bolnike pa ao spravili nasprotniki z vozovi na voliiče. Glasilo naših nemšku-taijev in renegatov, apiavilo te je ceki nad tukaj bivajoče penzijoniste, roteč in zaklinjajoč jih, da morajo voliti njenega kandidaU iz hvaležnoati, da »mejo uživati goatoljubnost nemških Celjanov. To je ie skrajna netaktnost pristna nemftkutareka nesramnost. Nafti nasprotniki pač kriče po avoji navadi o nemški zmagi, o zavednem nemškem prebivalstva, vender mi smo uveijeni, da jim greni qjih veselje zavest, da Slovenci vkljub neugodnim razmeram dan za dnevom tudi po mesti 1. ia trgih napredujemo in da bode slej ali poznej tudi tu zmaga nafta. Ia Vofamja. Puftčavniki okolu Celja ao umolknili. Je pač .huda huda zima bila" in je vzela vse sladke koreninioe in druga enaka ao-čivja — obče priljubljene jedi poičavmkov. — Pohorci amo tudi bolj v samoti, pa smo bolj trdnih kostij nego vali samotarji. Raftevno obleko nosimo in v cokljah hodimo. .Rihtar ta ima drenove — drugi pa mak le nove." — Kes da nismo za salon, pa vendar smo dobri celo za Oplotničane, če jim je treba kake deske od naa kupiti. Kako vam znajo vsi lepo slovenski govoriti če pripeljemo deeek in drusega lesovja. — Pa kam pridem! Je pač tako gospod urednik, če je človek toliko časa v samoti, se rad kaj pogovori — tem bolj, ker vemo. da tudi Vi radi kako poveste. In radovedni smo tndi — Bog nam grehe odpuati. Zvedeli smo na visokem Pohorju, da ima kmetijsko društvo .Sloga* 5. novembra predavanje. Vidite, znamo že novo alovenftčino. če prav Val dohtar \Vokaun dokazuje, da je mi kmetje nismo vešči. Hajdi poaluftat. kaj bode potovalni učitelj g. Bele o vinogradarstvu povedal. Vara je dobro, ki ste v un stih — spijete par kupic znanega Kakčevtga piva — in aicer iz golega domoljubja — mi pa smo navajeni na pijačo Noe-tovo; ker le ta ogreje prav do dobrega naše trdo pohorsko srce. Zato Yin..prsvener mora inati Kdor deial prav ne bo Naj pije pa todo -Ne. voda pa ni dobra še v škornjab ne. še manj pa v cokljah — Pridemo v (iplomico. Tam no že s tistim velikim zvonom zvonili, ki je tako težak, da ga je komaj eden v Oplotniški zvonik obesil. — Smeli«, kaj pa bo. si mislimo. .Kar leze ino gre*, gospodov oplotniških je bilo /branih okoli župana ki je svoje trudne oči nemirno v tujav valove oplotniškega potoka upiral. .Ia- vkup ul* ga gmajna" se je čuk). Kaj pit je? vprašajo pokotni oplotniški .purgarji*. — .Grozne reči »e godijo* tazkladajo oče župan .povem vam. da kaj enacega ni še zapisanega v .gmajr.skih" bukvah, da bi ae kje v oplotniški občini očitno slovensko prednaftalo — razun v oerkvi, kamor pa tadi zato ae gremo. — Ia pa le v ftoli bo govoril tisti potovalni učitelj. Več ae nismo upali poslušati, ker videli amo, kako da avoje nemčurske pesti stiskajo. Posebno smo se bali enega črnobradatega gospoda — Id bojda tako rad pokašljuje, kedar je lejaa. Pridemo do iole, kjer se Ima predavanje vršiti in glejte vam prizora! - Balaatov Lojzek — ne samo vi v Celji tadi mi imamo Lojseka in Koe Pepi sta v imenu .graajnttine", to je menda \Vokaunova novoslovenščina hotela zabra-niti uhod v iolo. Pa ni šlo, čadraraaki šolski oče in pa g. nadučitelj sta jih prepričala, da je bolje liter starine piti in domov iti, kakor pa v čadramu razgrajati. - In sta obrnila svoje nosove tja doli v Oplotnico; mi pa smo jim želeli srečen pot. — Poslušali smo zlate nauke g. potovalnega učitelja, hvala mu za nje Kdo pa je ta g. Koa Pepi? Kosov Jotek smo mu rekli, ko smo skupaj v pohorskih tre-bežih ovce in koze pasli. Že tačaa se nam je zazdelo, da bo kaj višjega iz njega ker on je znal izmed nas najbolj .nomare" piaati kol -ena. kljuka - pet, križ -= deset " — Tedaj iz visokega Pohorja j« prižviigal; pa ne poje več tako. kakor ae je bil v gnjezdu naučil, pač pa si |e izposodil tuj glas. (.e žali bog. da se na note ne spozna, tako kakor naš oiganist in je njegova nemščina tako spakedrena kakor njegov .original rum" po tii krajcaije kozarček. Pretečeni teden amo pa šli po opravkih v Konjice. Ko tja pridemo so ravno učenci in učenke nebodegatreba nemške šole, šolska orodia iz iole vun nosili. Že smo mislili, da zato. ker je minister Gsutsch šel .rakom žvižgat in ribam gost* — pa smo se motili. Šolski načelnik, g. Šepic namreč je vzel metlo, ki mu jo je .Deutsche Wacht* ibeaila in je pometel v*«ed ukaza deželnega šolskega sveta nemško šolo iz šolskega poslopja. I^etos je dosti ajde in koruze, pa tudi lan se je obneael. Nam ne bo treba lakote trpeti in /mrzevati. — Zato ae pa bomo še kaj r avet podali, če tadi dalje ne, kakor v Oplotnico. — Kar zvemo, pa povemo. — Pa zdravi bodite. Ia Ztfntosnerake okolic«. Poljske pri delke smo spravili domov, vinska bratva je dovršena. Toča je sicer to in tam naredila precej škode, vendar smo s letošnjo trgatvijo lahko zadovoljni. Precej denarja je prišlo med naie ljudi. Zdaj pa je prišel taa, ko morata gospodar in gospodinja te misliti na dolgo zimo. Denarje, katere ste ai a teškim delom in a skrbmi pridobila, treba zopet izdati ta potrebne reči. Poaebno obleke in mnogo drugih enakih reči treba kupiti. Naši okoličanje grejo ai po teke reči v trg Ljutomer. Zdaj je priiel tudi tisti čas, ko lahko opazujemo nafte zvito-tidovake nemftkutaije. Prijazni so kakor koza, če ji pokaže! sol. Hvalijo te, slinijo se ti, skačejo okoli tebe. Zdaj dobi vsak Slovenec priimek gospod, naj bo kmet, ali viničar ali hlapec. Ženaka je vsaka gospa ali gospodična. Zdaj naa poznajo, ko imamo denar v rokah; zdaj ae nam priklanjajo in dobrikajo, nemfuiaki hinavci. Žalostno je še samo to, da marsikaterega prekanijo a svojim hlinjenjem. Tn in tam vidimo, da gre k nemčuiju tak mož. o katerem amo mialili, da ima vaaj nekaj poštenega rodoljubja. A zvite beseda ga je zapeljala Kavno zdaj je zopet čas, da pokaže vsak slovenski narodnjak z djanjem, da je v resnici z dušo in a telesom Slovenec. Zdaj je najimenitnejši čas, da uresničimo zlati pregovor: Svoji k svojim! Po vaaeh bi morali to stvar vzeti v roke najimenitnejši možje, pogovoriti se in trdno skleniti, da bodo podpirali samo naše narodne trgovce. obrimke in krčma ije. Taki pogovori bi se morali takoj začeti in prijatelj a prijateljem, zna nec z znancem, aesed a soaedom, sorodnik s eo-rodnikora. kuni s k umom Ako bi začeli odlagati, zopet bi vse zaspalo in nemčurji bi imeli hasek. mi pa sramoto in škodo. Borba v Ljutomeru postaja vedno silnejša. ker nemškutarji pritiskajo s vedno večjo predrznostjo in nesramnostjo. Nafte naiodnjake zat i ravnjo na vse mogoče načine, črnijo jih in obrekujejo; v žlici vode bi nas potopili, ko bi r.as mogli. In odkod prihaja ia predrznost? Iteaen je pač tudi vsaj nekaj, da smo mi Slovenci v tigi postali preveč ponižni in p o | hlevni, da se jhn tako odločno ia trdno a* postavljamo po roba, kakor bi bila nafta svete domovinska dolžnoet Reeea pa j« tadi to Ia Ia T večji meri, da je maogo kriva okoKea. Kmstjs nosijo svoj denar naton namškatarjsm; kmetjs jim nosijo lihe, is katerih si pletejo nemčarji sa naa .korobače"; nafti narodni okoličanje poriftfr jejo a takim ravnanjem aenčorsko predrznost ki nesramnost-. Okolica ima prav ta prav pri aas vsa v rokah Ako okoličaaje vsi do tadajega odrečejo pomoč in podporo aalim nemčarekim krt-čačem, posušil se jim bo kar čet noč grebea Ia začeli bodo drugo pesem. Na par krajcarjev aa Prava španska vina direktno od tam. ilobiti w> pri Anton P. Kolene v Celji L]ublj«n.ks cmU, (l^t) 1—4 sme pri taki stvari nobeden narodnjak gledati in grd fig«mož je tisti, ki le »voljo nekaj krajcarjev ne gre k narodnjaka kupovat Zdaj tndi lahko vsak le na prvi hip spozna, kje je nem-škutar in kje narodnjak; napisi pri neračorjih so nemčurski in skoro vsi ▼ praj&ivskih barvah. Združite ae torej, vrli okoličaaje. Pred vsem podučite tudi gospodinje in dekleta, da bodo tadi one izpolnovale domovinako dolžnost. Narodnjaki v trgu samem ne morejo ničesar opraviti, ako dobivajo nafti naaprotaiki od vas okoličanje po moči in podpore. Podpirajte nafte narodne kramarje. štacunarje in obrtnike, privoščite njim avojo pomoč in videli bodete. kako čvrsto bo začela nafta narodna atvar napredovati. K tema treba pa alo/nega postopanja Zato pa ae pogo-v< rite med seboj enkrat za vselej. Izogibajmo ae nemčurskega praga in zmaga bo naša! Književno«! (Ihiatrovani »Narodni koledar") za navadno leto 1804. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji VI. letnik. 14H etr. v osmerkL Cena 60 kr.. elegantno vezanemu iztisu S gld. — Ta koledar se je Slovencem zeld priljubil; zato ga založnik vsako leto rad med svet pošilja Kar je koledar družbe sv Mohorja za prosto ljudstvo, to je ta koledar za omikane Slovence. Njegova krasna zunanja oblika, ki se z mično vsebino kaj lepo ujema, že atori vrednega, da ga polotimo na m-zo slehernega salona, vsak:; najbolj gosposke hiše. Ta letnik prinaša poleg običajne, jako mnogovrstne in zek5 praktične koledarske vsebine sledeče v prav dobri slovenščini pisane sestavke Andrej baroa VVinkler (s sliko). Pavliaa Pajkova (spisal Ahasver, s sliko), Zadača, pesem Aškerca Moj sprehod po staroslav-nem Pompeja (dr. A. Medved). Odkritosrčni paia, pesem Aikeica. Teharje (s sliko) ia .Teharski plemiči', Selitev Slovaao/ proti juga (Rutar). Spomini is jago-vzhodne Bosne (stotnik Kal), Naii deaarai zavodi (dr. Fr. Rosi na). Razen že imenovanih slik ima knjiga le sledeče izvrstne ilustracije: Narodni dom (bodoči) v Celji, Pogani velja šent-Jurij ob j. t.. Jože Pečaak, dr. Beajamia Ipavic, Nezgoda, Mil v soda. Zima v gozdu L L (Slovenski plesalec.i Zbirka rszaih narodnih in navadnih plesov. Sestavil, založil in izdal Ivaa II me k. plesovodja slovenskih drnltev v Trstu. Tiakaraa Dolenc. lf>93. Str. 31. a podobami. Dodane podobe predelujejo vae podobe pri četvorki, lancirau. kolu in slovanu. Knjitica je čedno tis kana. podobe lepo riaaae in je vredna toplega priporočila LK biva se pri pisatelju: Via di Ro-magna št. rt v Trsta, po 36 kr. po pošti <»Slovanske knjižnice") izšel je 5 snopič Obsega dve humoreski .Cesarja je šel gledat" in pa .Pravda* ter povest .Prevžitkar* G',spod izdajatelj toži, da mu manjka še kakih 4011 -500 naročnikov, da bode izhajanje knjižnice oaigurano. Bilo bi mu teleti, da jih najde. iša s krčmo ^aM (Hochenegg ▼ ▼gnlUnii liltalmi • in IKMO«. m........._ r- .praven vrt litča t«r )• v nj« m 'I..L'.. let nf« je m prodsi trdno sidsna ima Mtrl »obe, lepo obokan« klet. hleve aa »vlaie In konje, dobro, novo poe*l«tj stoječ. ledenico ia pripraven vrt Hita Stoji tik trškega sejmiltfa ter je v nji le Več pove lastnik * --- Lekarna Trnkoczy-ja prodaja In vsak dan s prvo polto razpoillja Marijace/jske kapljice za želodec tdavii ' preverjeno in znan. zdravil. >čvr*tihiini in kre pllnlm -rplitoi IMIoric Raixdtx MsUr f Csijl, hMli rilca priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih In |Hircelanskih posod zagootilne, kavam« in dom, kakor tudi drugih »toklenih la>lelkov Zalogo vaakovrst-nlh najtinaiAih oljnatih barv. Največjo izber znal in po-d.T. vseh velikosti v okvirjih in brez idih. I*«•nebno pa opoaarja slav. oličinatvo na veliko salogo vsakovrstnih naj-oovsjlih STetilnic u gostila« a izredno svetlobno jako-stjo, kakor tudi od pripro-stih do najkraancjMh na misnih in visečih svetilnic najnižjih cenah. I'riporoča se tudi sa vsakovrstna suklaraha dva velika ležavna soda lLngerfAasei'1 jeden s Mm. drugi pa s l5W_litrt S -ia ata v dobrem stann Ceno pove A -* IraUaes m Joa. krojaSkl mojster Celja. Inl>i nMHU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo storjene obleke za gospod« ia dečke, plašče in svrftmke po najnovejšem, elegant nem kroju. u»J-s Za božične predmete priporočam renj. goe|K«lom trgovcem m prepr.-lajal. ' in Barvani papir, na eno stran in na obe strani, piaani in gladki, »lati in areberni, jaslice, rutke ter svilnati papir, žico, cvetje in perje za cvetlice, zlato peno itd. po zelo nizkih tovarniških <-eiiah , ,,Trma „t„ln,, ¥ nsjboljsm »tsnji, Drag-oti* HHbar ▼ CMji, Hi SE ' ES * « • Sort atlas Neugassei « 15 O novem letu -prejme zavnrovnlnlca katera s- pohvalno znana, v službo (F dva potovalo« proti proviziji m ako dokaleta svojo ipsScfcSaSŠ I tudi |>roti stalni plači K»ior bi rellektoval na jedno teh me«t. oglasi | nsj «« v zaprtem |.i.-mil z napisom „I»otcr(. Hribar v C«1J1_ Trgovina D. HRIBAR-ja v Celji. Pr »tika aa L 1894. dobiva se na debelo in drobno v trgovini Drag. Hribarja v O olji Xz\xč?na pisma. (Lehrbrieti v slovenskem in nemškem jeziku, priporoča obrtnim zadrugam in mojstrom Dragotln Kri bar v Celji. Strune za citre, goali in kitara znati" najboljše vrste i> , Kirckaar aa Du*ji p trgovina D. HRIBAR v Celji. Izdajati-I ti ur. it. I. ilra.jaiiii Hribai Tisk Društven«- tiakarne li llriKar w r-l» Priloga «Domovini* St. 34., dne 5. decembra 1893. varnost življenja obsojen nn »Iva meseca zapora. — Ravno ta dan imel s« j« zagovarjati Franc« Pulko iz Šmartna pri Vurbergu. Porotniki so ga spoznali krivim in obsojen je bil na tri leta težke ječe. Spodnje-Stajerske novice. 'Premsmbe pri i duhovščini.) čast g. A. Kreft, žnpnik v Kale H«, je dobil župnijo v Ponikvi. (Blagoslovljene kriia v Slivnici p. Celji > Pred nedavnim je postavil prav lep križ, veleposestnik Miha K udar, v čast Materi Božji. Blagoslovili ao ta umetno izdelan križ župnik č. g. Alojzij Kreft, s pomočjo č. gosp. Kozinca in Zvo-nimira [-ijnšica Po tem sv. opravilu razkiždi so množici pomet postavljenja *v. križa, ki je viden spomin trpljenja našega Odrešenika S tem sv. znamenjem si je liogaboječi mož pripravil najlepši kinč svojega domovja. kakor tudi najlepšo čast na tiajen spomin njegovima t rudami-nega življenja in dobrega očeta. ■ Sv. misijoni se vrši v Slivnici pri Št. Juriji že od 2. ter traja do 10. t. m. Vodijo ga obče znani priljubljeni čč gg. lazaristi Sv. Jo>.efa iz Celja i Načelnikom okrajnega sestopa vranakogai je potrjen č. g. Fr. Zdolšek. župnik pri sv. Juriju pod Tabrom. (Bralno drnitvo v Sevnici i obhajalo je v nedeljo dne 27. novembra svojo prvo veselico. Ljudstva zbralo se je prav obilo. Tudi tržanov našteli smo mnogo, na čelu jim g. župan I. Smole. Navzoče pozdravil je najpoprej g. predsednik kaplan A. Podvinaki a prav toplimi besedami. Pov darjal je, kake zapreke da je društvo imelo, predno je bilo možno delovali. A današnji dan kaže. da delo ni bilo zastonj in da je društvo bilo potrebno. Za pozdravom zapeli ao znar: vrli brvžki pevci pesi spretnim vodstvom glasbenika preč. g. kaplana I. Mešičeka. Na to je govoril g. Drag Hribar iz Celja o pomenu in zgodovini bralnih društev in čitalnic. Za tem pa se je vrstila pesem za pesmijo, dokler ni prišla godba, katera se je vsled dolge poti in ker je zašla precej zakasnilo. Vendar gre zahvala vrlim godcem, da jim up ni opešal in so vrlo držali dano besedo. Oglasil se je k besedi še preč. g. Fran \Valter, župnik rajhenburški ter povedal, j kako so pred 30 leti, ko je bil on kaplan v Sevnici že snovali bralno društvo. — Veselica vspela l je popolnoma in Sevn.čani si lehko čestitajo nad j prireditvijo take zabave. — Kak trn v j»eti, da j je bralno društvo sevniškim nemška'arjem po sname se lahko iz poročila lažnjivega zagrizenca v celjskem nemškem lističu, v katerem kiha ve- 1 lik nahod, ki ga je bržkone dobil, ko je na mrazu opazoval Slovence, kako napredujejo v svojem delovanji. (Zoper hmeljovega škodljivca.) Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe, se je vsled spodbuje deželnega odbora posvetoval, o sredstvih z >per hmeljevega kvarljlvca Kaj je odbor sklenil nam še ni znano i Imenovanje.i O. J. Wagner, avskultant, (službujoč v Kozjem.) imenovan je sodnijskim sdjunktom v Idriji. — Mož je sicer zmožen slo venščine. pa črti Slovence. iDavkaraki amdniki. O. J Šumenjak. davk. adjunkt, je poet al kontrolor v Oornjemgradu; g. F. Klobasa, praktikant. pa adjunkt v Kozjem. Kontrolor v Oornjemgradu. g. Špon. je prem* ščen v Kirchbach na gor. Štajerskem. i Premembe pri nčiteljstva.) Izprašani uči teljski pripravniki so dobili začasno poduč teljsko mesto: g. A. A bič v Kamnici pri Marilx.ru. g J. Brinar v Slov. Bistrici, g. J. Hernavs v v Selnici ob Dr. g. J. Kresu i k v Razvanjih. g L Vihar v Račah. (Posorltf) Slovenski kmetje okolice brežke! Vara dobro znani cerkovnik (mežnari brežki. ki pride k vam v kolekturo. ki od vaa reč živi. kakor pa od brežkih Nem<-ev in nemčurjev. volil je /. nasprotno stranko pri volitvi dne 21. p. m. Kadar zopet pride, prašajte ga ali bi mogel od samih Bražčanov živeti. Ker ae je baje i/javil .Kin flot t, ein Olaube und eine Sprache". Itn pravi, da j« trdi Nemec in da brez nemščine ni nič. Mi bi to revšče pri miru pustili, ko bi ne letalo okrog in agitiralo. kako potrebna inu je nemščina. Seveila. ko bi človeče drugače br blalo, pa bi ne gor-le sveče, katere prižiga Sicer pa zna radi temeljitega znanja nemščine dospeti tak d .visoko" da bode Inči po ulici prižigal. (Broika čitalnica) ki ae je pr.d kakimi tremi leti ustanovila ter dozdaj ponosn i delovala, peša in hira. v sramoto in žalost našo Težko če ne zaspi Tudi je hotel vrli narodnjak gosp I pa ker se je nekdo izrazil, ne upam ne ednetnu kmetu 10 gld. so pa ti proti njej. in je iz vsega nič postalo Žalostno.! tis Vidma) se nam poroča da je bil pred k/atkira ondi gosp. dr. Schmirmaul Prišel je po gle lat svoj vinograd. Hvala Bogu. da se je zdravje zbuljšalo vrlemu narodnjaku. (Na Biseijskem) se pritožujejo proti ondot-nemu poštarju. Obnašanje njegovo proti Slovencem ni nikakor spodobno olikanemu človeku. Za sedaj še ne objavimo razžaljenj ali če nas pri-mora k temu. storili bodetno svojo dolžnost. (Pri ar. Lenarta blisn VsL Nedelje) so razmere da je joj. če je vse resnica, kar nar.i poroča naš dopisnik. Da bi kraljevala teka surovost. se nam skoro nemogoče /di. Bolj ven h jetno pa je. kar nam piše o županu in njegovem .šribarju". Pa upamo, da se bodo že našli možje, ki storijo vsemu temu konec Mi neradi obešamo na veliki zvon nepriličnosti. zato pa se nadjamo. da se poravna in popravi, kar ni v čast nar. du slovenskemu (? Ptnji) bode 10. t m shod. pri katerem ae bode posvetovalo, kako bi se zgradila železnica od Prukle (blizo Radgonei čez sv. Lenart na Ptuj in dalje na Krapino. srca petindvajsetletnice. vvrstenja našega trga med druge deželnoknežj- tige na Štajerskem. Naši dragi predniki čutili to potrebo napredka. — krajevne lazmere in tek časa napotilo jih je, da ao prosili dne 3. novembra 1H«7 za vvrstitev tedanje vranske vasi v skupino trgov. Presvitli cesar blagovolil je milostno ustreči tej želji naših prednikov, dne 7. aprila 18»>8. — Komu se mo ramo tedaj v prvi vrsti zahvaliti za povzdigo našega trga ako ne našemu presvitlemu cesarju v Njemu, katerega čislajo njegovi sovrstniki, h kateremu se zaupljivo obračajo vsi narodi obširne Avstrije njemu j»oaebno danes, častita gospoda, mi nazdravimo kot preblagemu dobrotniku trga Vranskega. Povzdignimo tedaj kupice ter recimo: Bog živi našega presvitlega cesarja Franca Jožefa še innogo let' Slava! Živio! Vsi zbrani tej napi tnici navdušeno odzdravijo. V krepkih besedah nazdravi za tem naš priljubljeni g notar in načelnik okrajnega zastopa vrlim narodnim tržanom Vranskim in lazcvitu trga Vranskega Nazdravljalo se je na dalje županu vranskemu. g okrajnemu sodniku, gg. uradnikom, prečastiti duhovščini, učiteljstvu, okrajnemu zastopu in njega vrlemu načelniku, narod- | nim gospem in goapodinjam vranskim. požarni hrambi in njenemu načelnika prezasluženemu g S. Osetu. umirovljenemu g. ravnatelju Lipežu. vsestranski vzajemnosti narodu slovenskemu, okoliškim odbornikom itd itd. V prijateljskih razgovorih in poštenih šalah prišel je kmalu pon-deljek. a mnrgi ao še pozdravljali prve ure mladega vtorka Spomnil se je tržanov vranskih tudi blag. g. okrajni "glavar celjski ter čaatital z naalednim brzojavora: Župan — Vransko Zadržan se osebno vdeležiti svečanosti častitam spoštovanim trža nom in želim prija/.nemu trgu najbolji uspeh za vso bodočnost. Z dobrodejnim zadoščenjem smejo se tržani vranski opominjati na dovršeno svečanost v spomin petindvajsetletni«* povzdignenja njihovega kraja v skupino trgov. Naj bi bilo tudi v prihodnje delovanje vseh zastopnikov javnih kor poracij blsgodejno v čast tržanum in v povzdigo njihovega čednega trga! (Lov nn viniternko otroka.) Iz Ljutomera s« nam poroča: Našim nemškim očetom dela to vendar le veliko skrbi, ali bodo dobili v trgu dovolj .nemških" otrok za svojo .nebodijetreba* nemško šolo Sami nimajo otrok: uradniki tndi malo. Na nekatere, z otroci bolje obdarovane sotržane bodo sicer pritisnili, kadar bode treba. A vse to ne bode pomagalo, da bi se vsaj ena mala soba napolnila. Zato pa gospodjs, ki imajo vinograde in tamkaj .bele sužnje" svoje, že na njih otroke špekalarijo. Na U način bode seveda šlo. Dali bodo jim lepo brezplačno nemške knjige, oblekli jih. kuhali krop itd. pa bodo šlo. (V Ljntomerni so med otroci nekateri slučaji škerlatinke in davice. (In Kssjsgn) smo poizvedeli. dn se ondotni zdravnik"gled-: znanja slovenščine sms primerjati z zdravniki v Brežicah, čudno! Mariborske nčiteljeko Iruitvs) ima v četrtek 7. t m. občni zbor. Druge slovenske novico. i Dražbi av Cirila in Metoda < so darovali večje zbirke ra/novratnih knjig čč gg. župnika Fran Rarborič in Jožef Jerb. ven>učitelj Mavrilij Sara bon v Ljubljani in Fran Bukovec, župnik v Trviži v Istri: knjižni .lar zadnjega imenovanih goapodov smo prejeli za jedno z večjo zbirko knji;?. nabranih v Pazinski okolici, za katero sta se trudila čč. gg. Ivan Cotslj. kaplan v Kanfanaru in S. Rmilian Stavno uredništvo .Slov. Na roda" na«."' je poslalo XI a XII. zbirko prvih kron v skupnem znesku »'rfSO kron «0 vinarjev, od dne 9. sept. do 31. okt. t. L: Trboveljska po družnica po tajniku gosp. kapelami Vet miku za I. 1893. 100 gld. isto tako Zatičina. Višnjagora. šent-Vid po prvomesiniku g. notarju Pirnatu 1011 gld.: prvomestnik Kostanje viške podružnice g. notar Hndovernik čisti donesek tamošnje veselice .SavAnov" in domače podružnice 82 gld.: gosp. Josip Oblak, blagajnik idrijske podružnice 79 gld. 75 kr. kot čisti dobiček veselice, ki sta jo tamošnja možka n ženska podrnžnina priredila 20 avgusta v korist usšej družbi: č. g. J. Virant. župnik v Mokrogu 34 gld. in sicer; 20 fi. kot volilo pokojnega g. Martina Jurič-a iz St. Rnperta: 12 g), čisti dohodek v namene nafe družbe osnovane veselice in 2 pl. zaostale udnme: si. ormožka posojilnica 15 gl.; prijatelj nsše dra* be v Maribora 26 kron. nabranih ob veselem godovanji prebl. gdč. Terezije Pf-echlove: domo ljubi iz Starega Trga pri Rakeku 12 gl. 30 kr. narodne kazni; č. g. Andrej Keček. kapelan v Hočah. 21 kron. nabranih na primiciji v l^skovci v Halozah, kot prve krone navzočih čč. gg. kapelanov; g. Vekoslav Benkovič 1« kron. ki so jih darovali v Kamniku, g Andrej Mejač iz Ko mende 5 kron g Fran Majdič iz Jarš 2 kroni, gg. dr. I. Dereani. Viktor Oregorič. Josip Roth. R Rotter. Josip Sandri. dr. K. Schmidinger. Avg. Terpina. Veseljak in V. Benkovič po 1 krono, g. Anton Brezovnik. učitelj v Vojniku pri Criji 15 kron. ki so jih darovali: zdravnik dr. A. Žižek, č. g. župnik Andrej Vodušek. č. g kapelan Ga bere. g. Karol Vrečar, veleposestnik in dražba pri Vrečarji po 2 kroni, g Fr. Uratarič, trgovec, gospa Kati Švab iz Št. Pavla, gdč. Tončika Vrečar. gdč. Maričika Uratarič in g. A. Brezovnik po 1 krono; vč. g France Schvveiger. žnpnik na Radovici 5 gld.; čg. Franc Pečnak. kapelan v Braslovčah 9 kron. ki ao jih darovali: čg Joaip Kotarič 2 kr., č. g. Vinko Kolar 3 krone. g. Al-fonzij Razlag 1 krono, goapa Bizjak 1 krono in čg. pošiljatelj 2 kroni; Hinku Kavčič n v spomin 3 gld; nekaj prijateljev naše družbe po zborovanji .Narodne Šole" dne 4. sept. zloženih 5 kr.. čg. Josip Benkovič v Gročani v Istri 2 gld. 20 kr.. ki jih je zložilo veselo omiqe na Kozini: gosp. ključavničar Rebek v Ljubljani najdeni 2 kroni: gospa Josipa Meden 1 krono in gdč. Emilija Oerkman. učiteljicn v Mengši. 1 krono lakreno ae zahvaljujoč novim in starim dobrotnikom, ki že opetovano ilanašajo darov na narodni žrtvenik. omenjamo slovenskemu občestvu, da bi oe aedaj. ko se bode deca po mili domovini veselila darov sv. Nikolaja, tudi v prav obilni meri spominjalo nad 1000 otrok, ki jih poučuje in podpira naša dražba Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. iPremsmbs pri upravnih uradnikih na Kranjskem* 0. dr. J. Ilinterlechner. voditelj okrajnega glavarstva v črnomlji. je prideljen v službovanje k deželni vladi v Ljubljani; na njegovo meato je premeščen g. H. Weiglein. okrajni glavar v Krikem. kamor je prišel za voditelja istega urada g. baron M. Schonberger vladni tajnik v Ljubljani. (Ali niso aadnje premam b« političnih uradnikov na Kranjskem tudi nekoliko .politične" ?i F.den najstarejših komisarjev je premeščen ir. .službenih ozirov* v tiati oddaljeni Črnomelj, kamor ae pošiljajo navadno le najmlajši uradniki. Prav dober uradnik, po službenih letih skoro najstarejši glavar iv Kršktm) je isto tako dobil dekret, naj ide iz službenih ozirov v Črnomelj, kjer je že enkrat služil. Ker dobro poznamo ta uradnika, da ata bila delavna, objektivna in pravična moža: čudimo se. da sta bila iz službenih ozimv k majhnemu glavarstvu premeščena. Nam vse to diši preveč po .novem političnem Vetru"; bojimo se. da sta se ta uradnika drugim umakniti morala, takim kateri se utegnejo po novem vetru ravnati. Želimo, da bi se varali ils Lsskovca pri Krškem.) Slabe so naše Solake razmere — tako se nam iz tega kraja piše prosili smo za naših <>00 in več šolskih otrok četrto učiteljsko mesto, a namesto, da bi četrto moč dobili, vzeli so nam še tretjega učitelja. ne da bi se služba za tretje mesto in služba za četrto že dovoljeno moč razpisali. Če trte moči res ni mogoče še nastaviti, dokler krajni šolski svet potrebne sobe ne priredi; a zakaj se tretje mesto ne razpiše, tega ne razumemo. Da bi se vsaj v bližnjih zel«3 oddaljenih vaseh katera šola ustanovila! V Velikem Podlogu bode vsaj v kratkem radi šole ogled na lici mesta. iMokronoško bralno društvo) bode imelo svoj letni občni zbor dne 14. decembra t. I. ob šeati uri na večer v gostilni .pri lipi" v Mokronogu. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev računskih preglednikov, ti. Volitev novega odbora. 7. Shodni predlogi in nasveti. Odbor. (Otroks po simi domu!) Veliko otrok je zelcJ oddaljenih od šole. imajo 1 do 2 uri hoda do doma v hudem vremenu in slabem potu še več. Take otroke jo treba kakor velevajo ukazi, pravočasno domu izpustiti, da pridejo do mraka domu. Nekateri učitelji v svoji gorečnosti, da bi izpolnili svoje dolžnosti, da bi ne krčili poetav-negn števila ur; na to pozabijo. Nam ae ainilijo taki otroci, zlasti če morajo skozi gozde in celO sami po zimi. v snegu domu tavati; smilijo se nam tudi stariši. ki so v skrbeh za otroke. Torej učitelji, pustite otroke domu! Kmetijska podružnica v Krškem i je izka zala pri svojem občnem zboru 23. pr. meseca, da šteje že 40 udov. da se bode število v kratkem zel<5 pomnožilo, da ima 3 vinograde (inatičnjak, trtnioo in šolski uzorni vinograd) na s*rbi in da bode najela še 4 vinograd (trtnioo). Dohodkov je imela v pretekli društveni dobi 16H9, stroškov 1 tO >3 gld. Od kranjske hnnilnice darovane svote <25mi gld i bode dobilo 158 malih vinogradnikov podpore po 4 do 40 gld. in skupno 1250O0 trt. Ti vinogradniki bodo izrigolali zdaj na zimo in na spomlad svoje vinograde, o čemur ae bode podružnica prej prepričala (Pri sv. Duhu nsd Krškimi je dovoljena nova šola Kadi primernega poslopja je imel c. kr. okrajni šolaki avet te dni ogled na lici mesta i V Ribnici na Dolenjskem, i kjer je res že od nekdaj prav cvetoča obrtnija. otvorila se bode z dovoljenjem naučnega ministerstva potrebna obrtna nadaljevalna šola i Črnomaljska čitalnica i je 20 pr mesecs slovesno praznovala svojo 25letnico. 1 Vinorejsko društvo) je dovolilo zopet 30gL podpore za bodoči zimski tečaj, za cepljenje trt na meščanski šoli v Krškem (Narodna čitalnica Novomeška* una svoj letošnji občni zbor v soboto dn<) 10. de<-embra v čitalničnih prostorih. (Kmetijska bralniea v Novem Mestni bode zanaprej odprta vsako nedeljo od H. do 10. ure dopolndne. lUmrl jei g. Gregor Sommer. umirovljeni l učitelj in bivši okrajni šolski nadzornik v Celovci. ; Porojen je bil v Borovljah dnč 10. sušca 1814.1 . j torej je bil že v HO. letu. 1'mrli je bil poštenjak ; in slovenski rodoljub že v tistih časih, ko se je naš narod komaj začel probujati. Poleg knezo ' škofa Slomšeka, Andreja Kinspielerja. in Antona I Janežiča je bil tudi on delaven za ustanovljenje družbe sv. Mohorja Ko je bil učitelj v Borovljah, j je deco poučeval na podstavi materinega jezika in izdajal slovenska šolska poročila, torej se je slovenščini takrat na Koroškem bolje godilo, nego seJaj. Kot učitelj v Celovci je spisal učno knjižico .Mali računar". katero je založil« družba sv. Mohorja. Nekoliko let je tudi učil slovenski jezik na celovškem učiteljišči. Kdor ga je imel priliko poznati, moral ga je spoštovati. Blag mu spomin! V m. p.! (Ha Koroškem i se pridno gibljejo. Pretekle dni zborovale so štiri podružnice sv. Cirila in Metoda. — Tndi posojilnice krepko napredujejo Leta 1892. imele so 1.2X4.744 gld prometa. Promet pa ae je v enem letu zvišal za 293»75 gld. — To kaže da Slovenec v Oorotanu spoznava samega sebe in spoznava svojo moč. Ksdar se ondi postavimo gospodarsko popolno na svoje noge. takrat pa je tudi nasprotniku odklenkalo i Novo sredstvo soper trtno uši in to menda jako dobro je hrastovo žaganje. Verietno. ker ima hrast tisto trpko tvar v aebi. ki je znana pod imenom .tanin". (Cerkno na Goriškem) je mal okraj, jako gorat, in ima le slovensko prebivalstvo, in vendar pošiljajo v ta okraj k aodniji in davkariji večkrat take uradnike, kateri ao slovenščine skoro popolnoma nezmožni. Kje je pravica'- (V Trstu in Goridi zaslišavajo pri magistratih tiate alovenske stariše. ki so se bili za slovenske šole oglasili, čeravno jih laški uradniki izprašujejo. so oni vendar že veliko otrok oglasili. Druge avstrijske novice. i Minister unanjih sadsv Kalnokjri bil je na potovanji po Italijanakem Obiskal je tudi kralja Umberta. Listi razno poročajo o tem pohodu. Vendar sigurnosti nima nobeden. - Bržkone je dalo povod pohoda rusko brodovje. ki je obiskalo Francoze. Drugi pa trdijo, da je iskal neveste nekemu nadvojvodi avstrijskemu. iDriavni abor) razprav'ia o potrebnem številu vojaških novincev za 1. 1894, o mornarstvu in drugem. V odsekih pa o izjemnem stanji na Češkem, o brambovski postavi, o davkih itd. Vse bode teVIo precej po volji vlade. (Hohenvrartovega kluba i se drži še nekaj slovenskih poslancev. Morebiti se jim delsjo malenkostne obljube, kakor, da se jim dovoli gimnazij v Kranji. Mogoče, ta šola je že dvakrat obstala, pa so jo zopet vzeli. To se utegne še večkrat ponavljati Coroninijev klubi državnega zbora, ki obsega Italijane in Lahone. je sklenil v sporazum-Ijenji z levičarji podpirati sedanjo vlado! Kranjec pravi: .Gliha vkup štrihaV — Sicer je pa politični položaj tako zmeden, da vsaki dan prihajajo drugačna poročila. Nemcem in liberalcem raste greben. Čehi pa se pripravljajo na jiošten odpor. Poljaki delajo kupčijo zase. Slovenci in Hrvati pa iščejo, kakor Diogenes pogoja, da bi ae združili. iZdrušsajs Slovanov v državnem shorn) Dne I. decembra bila je konferenca odpoalancev slovanskih klubov. I.deležili ao se je med drugimi doktor Ferjančič. Spinčič, dr I.aginja dr. Kngel. Kaizl. dr. llerold in dr Začek. P., daljši razpravi zjedinili s« se odposlanci na to. da predlagajo dotičnim klubom, naj se ustanovi koalirana slovanska opozicija in voli p--arlina vs-in klubom vkupna parlamentarna komisija i Na Dunaji i im. h so mali trgovci vehk ahod Pritoževali so ae proti konsumnim društ vom Kekli s<>. da društva nikakor niao dosegla /nižanje cene jedil in potrebščin. |>ač pa uničila mnogo trgovcev. Izrekli so se. da st- vlada na prosi, islpraviti ta društva. (Goveja kuga) je na Hrvatskem in Slavoniji popolnoma preneliala. Zato Se ame od doli k nam in od nas zopet doli uvaievati živina Čehov na Dunaji) je «0.000. čeaka služba božja se opravlja samo v dveh cerkvah. Javne češke šole pa nimajo niti ene. Se celo njih zasebna šola ne more dobiti pravice javnosti. Slovanu ae povsodi slabo godi' (Češke poeojilniee i Kakor posnamemo iz .Statistike založen v čechach. na Morave. a ve Slezske". katero je izdala češka .Jednota* teh založen, je bilo leta 1892 v kronovinah čeških «80 posojilnic (mej temi tudi 1 na Dunaji). ki so štele 200.095 članov. (Ogerski ško(je) zbrali so se dne 1. dec. v Pešti. Posvetovali se bodo glede civilnega zakona, katerega hoče ogeraka vlada na vaak način vpeljati. Ogled po Širokem sveto. mr in nemški kancelarl ali prvi minister Kaprivi sta bila v strašni nevarnosti. Po pošti je bilo dollo na njiju v podobi škatljice z napisom .retič" peklensko nevarno razstreljivo. katero bi bilo končalo življenje v trenotku. kednr bi jo bila odprla. Ali njuni ad-jutanti. katerim je došla pošilja'ev v roko so k sreči tudi le malo zaupali škatljicam. iz katerih ae je koj začel vsipati smodnik (Na Srbskem i se zopet inajejo sedeži sedanjih ministrov. Morebiti ima poleg nos bivši kralj Milan, o katerem se govori, daje neizrečeno veliko denarja zabil, od kar ni več kralj. Morebiti mu ga zopet manjka. (▼ Bolgariji i nameraval je nek Ivanov umoriti kneza. A zaaledili ao ga Se pravočaano. Brt ko ne. je mladi mož, ki je rojen Bolgar, blazen (Na špansksm i vladajo čudne razmere. Kakor poročajo i/. Madagaskar« se ondi klatijo tolpe roparjev, ki pobijajo ljudi in kradejo. Na eni strani bombe na drugi roparji, res prijeten položaj. (V Švici) priredijo I. 1890 veliko deželno razstavo. Zvezni sovet v Bernu dovolil je za to 900.000 frankov podpore. i V Italiji i so velike zmešnjave. Polom raznih bank upliva še vedno na politične razmere. Ministerstva se menjajo, kar čez noč. Kralj se razgovarja z raznimi možmi, da bi dobil priprav nega. ki bi sestavil novo ministerstvo. a dosedaj se mu še ni posrečilo, dobiti pravega i? Perziji i so bili tako velikanski potresi, da se je več mest porušilo, in je okolo 12000 ljudi v podrtinah pokopanih in okolo 50.000 živine pokončane. Dopisi Za CeU*- Pri zadnji deželnozboraki volitvi za skupino mest in trgov, ki se je vršila dne 21. nov., prodrla je vsled nečuvenega pritiska in strastne agitacije, nemškutarska stranka. Njen kandidat dr. E. \Vokaun voljen je z večino 223 glaaov. Slovenci bili smo na izid volitve pripravljeni in seveda v očigled krivičnemu volilnemu redu in znani brezobzirnosti nemškutarske stranke, ki uporablja vsa dovoljena in nedovoljena aredstva v dosego svojega namena nikakor nismo pričakovali /mage svojega kandidata. Udeleiili pa srno se volitve, da poskusimo svoje moči in da uvidimo, ali in koliko smo napredovali v treh letih od predzadnje deželnozborske volitve. Nemškutarji se imajo zahvaliti za svojo zmago meatu Celju in tu v prvi vrati c. kr. uradnikom. ki so v |s>lnem številu prišli volit njenega kandi<.*ta. Zahvaliti se ima tudi nezavednosti in bo, tznosti večine po rodu in krvi slovenskih obrtnikov, ki ao znrad ljubega kruha in is strahu pred nemškutarskimi mogotci, osobito iz strahu pred vsemogočnih ultranemškim im-stnim ura dom zatajili avoj čut in svoje prepričanje ter šli na volišče z nasprotniki proti svojim slovenskim rojakom Vsa čast p.i |>ešči<-i onih celjskih obrtnikov, kateri se niao dali zapeljati sladkim besedam, kateri se niso ustrašili * uganja in atrahovanja nego ao brez strahu in po svojem notranjem prepričanji oddali svoje glasove za našega kandidata Zatorej pa zopet pri tej priliki |»oživljamo vse rodoljube v mestu Celji in iz bljižojih okrajev: Nikar ne podpirajte nerašku-tarjev in renegatov, nego podpirajte vaslej in povsod naše trgovce in obrtnike, ki se ne ostra