NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
IRSKEGA TEDNIKA!
M
Po naših občinah Dornava • Drzna ideja mlade diplomantke
O Stran 10
Po naših občinah
Zgornje Gruškovje
• Prekrili Piškurjevo novo hišo
Z> Stran 24
	m }
	fí jO
	!Jrf®
	
Ptuj, torek, 17. maja 2011
letnik LXIV • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Društvo žena in deklet občine Hajdina
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Aluminij še korak bližje 1. ligi O Stran 11
Hajdincankam Valvasorjevo priznanje
Danes Hajdinčanke v Ljubljani prevzemajo častno Valvasorjevo priznanje za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Or-mož, s katerim so začele sodelovati že leta 1999, ko so se ustanovile, in varovanje izvorne kulturne dediščine.
Golf • Slavil Anglež Barnes, »Mato« odličen 11.
O Stran 13
V teh letih niso samo kuhale, v zadnjih letih je v ospredju rimska kulinarika, posvetile so se tudi ljudski pesmi oziroma pesmi, ki so nekoč spremljale opravila na vasi in ki jih danes skozi prireditve obujajo, posvečajo pa se tudi različnim ročnim delom. V zadnjem času pa posvečajo pozornost tudi izobraževanju in rekreaciji ter sodelovanju z različnimi institucijami. Častno Valvasorjevo priznanje jim pomeni izjemno veliko, je priznanje za dosedanje delo in obveza za bodoče. „Njihovo prizadevanje je temeljnega pomena za vrašča-nje ptujskega muzeja v lokalno skupnost, kar omogoča popularizacijo akademskih znanj, in kar je še posebej pomembno za zelo ogroženo dediščino na Ptuju," so med drugim zapisali v obrazložitvi priznanja. Pri delu društva je izjemnega pomena strokovna pomoč Mojce Vomer Gojkovič, s katero tudi delijo najnovejše priznanje, je povedala predsednica Marija Pulko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Plavanje • Na mi-
Ormož • Pred spremembami zakona o vinu
tingu v Termah Ptuj
519 plavalcev Za monopol ali za večjo prepoznavnost?
O Stran 13
Danes, ko to berete, je odločitev o oblikovanju vinskega okoliša Jeruzalem Slovenija iz dosedanjega ljutomersko-ormoškega podokoliša po vsej verjetnosti že znana. Napovedano je namreč bilo, da bo o tem državni zbor sklepal na včerajšnji, torej ponedeljkovi seji.
Predlagan je bil hiter postopek, sama informacija o spremembi zakona pa je bila v medije plasirana v drugi polovici preteklega tedna. Zato marsikateri vinogradnik niti ne ve prav, za kaj gre, čeprav sama tema ni nova. Očitno pa je bilo vseeno dovolj časa, da so se oblikovale močne fronte za predlagano spremembo zakona in proti njej.
Nekateri so za ...
Najprej je v sredo svoj pogled na spremembo podal predlagatelj spremembe, poslanec Franc Jurša, ki je povedal, da so se z vinogradniki o spremembi pogovarjali že od preteklega leta. Glavna sprememba je, da se ljutomersko-ormoški vinski podokoliš spremeni v okoliš. Sprememba zakona je bila predlagana marca, in sicer po skrajšanem postopku.
Podprl jo je tudi poslanec Vili Trofenik, ki pa ga na tiskovno konferenco zaradi neodložljivega dela v parlamentu ni bilo.
Drugi so proti ...
Minuli petek pa so v Hotelu Ormož svoj pogled na spremembe zakona predstavili nasprotniki sprememb. Na tiskovni konferenci ni bilo ormoškega župana Alojza Soka, ki je sicer v zvezi s tematiko napisal protestno pismo na odbor za kmetijstvo pri državnem zbi-ru. Tako je način sprejemanja zakona javno pokritizirala le Olga Karba, županja občine Ljutomer, ki jo najbolj skrbi, da se do problematike ne more opredeliti stroka, protestno pismo pa je naslovila tudi na predsednika vlade in poslance.
Najbolj je bila nad spremembo zakona ogorčena Slavica Šikovec, ki je jasno povedala,
da so bile nekatere strokovne inštitucije pozvane, da povedo svoje mnenje, in vse so podale negativno mnenje, kar pomeni, da se zakon spreminja proti mnenju stroke. Rajonizacija je po njenem mnenju dolgoletni
proces in je ni mogoče spreminjati čez noč. Prepričana je, da s sedanjo ureditvijo Ljuto-mersko-Ormoške gorice niso nič izgubile in podjetje P&F ni prizadeto: „Nasprotno, če bi želeli imeti dobre odnose s
čim več pridelovalci in dvigniti izvoz, imajo sedaj možnost pritegniti tudi vinogradnike od drugod. Če pa želijo odcepiti lasten okoliš, pa je seveda druga zgodba."
O Stran 3
Foto: Simona Meznarič
Slovenija • Pred rebalansom državnega proračuna
Križanič: Imamo trajnostno gospodarsko rast
Koalicija je po oceni finančnega ministra Franca Križaniča z ukrepi ekonomske politike dosegla prestrukturiranje gospodarstva in zagotovila trajnostno gospodarsko rast. Kot je ocenil, bo ta letos višja od 2,2 odstotka. Veseli ga dvig davčnih prilivov v prvem četrtletju, a vseeno napoveduje manjši rebalans proračuna.
Komisija Sloveniji napovedala višjo rast, a tudi višji primanjkljaj
Evropska komisija je v spomladanski napovedi Slovenji za letos in naslednje leto napovedala za 0,1 oz. 0,3 odstotne točke višjo gospodarsko rast, kot jo je Slovenija predvidela v programu stabilnosti, obenem pa tudi za 0,3 oz. 1,1 odstotne točke višji javnofinančni primanjkljaj, so sporočili s finančnega ministrstva.
Komisija je namreč za letošnje leto Sloveniji napovedala 1,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Do razlike napovedi komisije in pakta stabilnosti, ki ga je država v Bruselj posredovala aprila, je pri primanjkljaju po besedah ministrstva za finance prišlo zato, ker je komisija oceno pripravila v skladu s predpostavko, da v Sloveniji ne bo dodatnih ukrepov ekonomske politike. V tej luči je EU napovedala, da se v Sloveniji primanjkljaj prihodnje leto ne bo znižal pod pet odstotkov BDP. Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je v programu stabilnosti zapisano, da se za leto 2012 načrtuje znižanje primanjkljaja na 3,9 odstotka BDP.To naj bi država dosegla z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnofinančnih prihodkov in za ohranjanje nominalne višine sredstev za zaposlene v javnem sektorju, z racionalizacijo socialnih transferjev ter z ohranjanjem nespremenjene nominalne ravni pokojnin, je ministrstvo še zapisalo v sporočilu za javnost. (sta)
Križanič kot uspeh vlade ocenjuje povečanje sredstev za raziskave in razvoj ter da je spodbudila rast, ki temelji na izvozu in konkurenčnosti. Ta se bo po njegovem prepričanju v prihodnje še okrepila. »Ocenjujem, da smo dosegli prestrukturiranje in imamo zdaj trajnostno gospodarsko rast,« je dejal.
Ta je bila pred krizo namreč po njegovih besedah ekstenzivna, učinki davčne reforme v mandatu prejšnje vlade pa so se pretvorili predvsem v večjo porabo in napihovanje gospodarskega in cenovnega balona. Zaradi tega je bil tudi padec bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2009 tako velik.
Križanič je prepričan, da se učinki ukrepov vladne politike za spodbujanje konkurenčnosti in razvojnega pre-
obrata že kažejo. V letošnjem letu pričakuje tudi okrevanje gradbeništva in gospodarska rast bo ob koncu leta po njegovi oceni višja od 2,2 odstotka, kar naj bi nakazovali tudi višji davčni prihodki v prvem trimesečju. Prilivi iz davka na prihodek podjetij in dohodnine se namreč nepričakovano močno povečujejo, potem ko so padli bolj od pričakovanj.
Ta padec je skupaj z do-kapitalizacijo NLB, v kateri belgijska KBC ni sodelovala v tolikšni meri, kot si je država želela, prispeval k bistveno višjemu letošnjemu primanjkljaju od prvotnih napovedi. Eurostat bo sicer odločitev o tem, kam bo uvrstil odhodke za dokapitalizacijo (v proračunski primanjkljaj ali dolg), sprejel konec maja.
Križanič sicer meni, da bi primanjkljaj že letos lahko pa-
del pod mejo treh odstotkov BDP, če bo koalicija v svojih ukrepih ekonomske in fiskalne politike ostala trdna. V vsakem primeru pa bi bila že pod to mejo, če ne bi bilo davčne reforme, je prepričan. Spremembe na področju davčne politike v smeri razbremenitve gospodarstva sicer pričakuje šele, ko bodo javne finance dokončno stabilne.
Letošnjemu proračunu se obeta rebalans. Križanič je napovedal, da bo pripravljen že v naslednjih dneh, vlada pa bi želela zagotoviti približno 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za povečanje socialnih transferjev zaradi povečane brezposelnosti. Ker se proračunski prilivi povečujejo, naj bi bil učinek nevtralen.
Minister ocenjuje, da javni dolg ob koncu leta ne bo dosegel 43,3 odstotka BDP, kolikor je napoved iz dopolnjenega programa stabilnosti, ki ga je vlada poslala Evropski komisiji.
Na očitke, da se zdi, kot da vlada nima vizije za državo, Križanič odgovarja, da natančno ve, kam gre Slovenija - v sodobno, postindustrijsko, odprto, malo gospodarstvo, ki živi pretežno od znanja. Minister upa, da bo imela vlada tudi v prihodnje ustrezno podporo za nadaljevanje reform. Tudi če bo sestava vlade drugačna, si želi, da bo nadaljevala zastavljeno politiko spodbujanja kvalitativnih faktorjev razvoja.
Za AC Draženci-Gruškovje dva milijona evropskih sredstev
Evropska komisija je izdala sklep o dodelitvi dobrih dveh milijonov evrov iz proračuna EU za izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni odsek med Draženci in mejni prehodom Gruškovje. Ta predstavlja še nedokončani odsek podra-vske avtoceste, ki predvsem v poletnih mesecih povzroča velike prometne zastoje.
Avtocestni odsek je dolg približno 13 kilometrov in povezuje že zgrajeni, 19,8 kilometra dolg avtocestni odsek Slivnica-Dra-ženci, ki ga je Družba za avtoceste v RS (Dars) predala prometu sredi julija 2009 in za katerega je Slovenija iz proračuna EU pre-
Pričakuje tudi, da bodo volivci pokojninsko reformo na referendumu vendarle potrdili, drugače pa je zaenkrat v osnutku interventnega zakona predvidena prepoved zaposlovanja v javnem sektorju.
Davčno breme lani večje, Slovenci na osmem mestu
Povprečno davčno breme na gospodinjstvo se je lani v večini držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) okrepilo, saj se je utrdil trend zviševanja davkov, v poročilu ugotavlja organizacija. Davčni primež je v 34 državah OECD v povprečju za družino z dvema otrokoma znašal 24,8 odstotka. V Sloveniji je bil pri 22,4 odstotka.
Po podatkih OECD se je obseg davčnega bremena lani povečal v 22 od 34 držav, pri čemer so najbolj intenzivno zvišanje zabeležili na Nizozemskem, v Španiji in na Islandiji, najbolj intenzivno znižanje pa na Danskem, v Grčiji, v Nemčiji in na Madžarskem. V državah, kjer se je davčni primež povečal, je bila ta rast sicer povečini skromna. Davčno breme je za družino z dvema otrokoma lani v OECD v povprečju znašalo 24,8 odstotka. Najnižje je bilo na Novi Zelandiji (-1,1 odstotka), v Čilu (6,2 odstotka), v Švici (8,3 odstotka) in v Luksemburgu (11,2 odstotka).
Najbolj pa so davki leta
jela dobrih 40 milijonov evrov, z mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Odsek dopolnjuje t.i. pyhrnsko avtocestno smer s severa na jug Evrope in predstavlja eno od povezav vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).
Vlada je uredbo o državnem prostorskem načrtu za odsek Draženci-Gruškovje sprejela konec septembra lani. Dars načrtuje, da bo dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za omenjeni odsek avtoceste izdelana do konca leta 2012.
Kot poudarjajo na Darsu, bo načrtovani manjkajoči avtocestni odsek izboljšal prometne povezave v severovzhodni Sloveniji in posodobil avtocestno omrežje ter tako izboljšal povezave s sosednjimi državami. Mejni prehod Gruškovje je predvsem med poletno sezono zelo obremenjen, saj preko njega turisti iz dela Avstrije in držav srednje in vzhodne Evrope potujejo na oddih na Hrvaško.
2010 bremenili gospodinjstva z dvema otrokoma V Belgiji (55,4 odstotka), Franciji (49,3 odstotka) in Nemčiji (49,1 odstotka).
Ko gre za obdavčitev posameznika, je povprečje OECD znašalo 34,9 odstotka. Najbolj je bil obremenjen posameznik v Belgiji (55,4 odstotka), v Franciji (49,3 odstotka) in v Nemčiji (49,1 odstotka), najmanj pa v Čilu (sedem odstotkov), v Mehiki (15,5 odstotka), v Novi Zelandiji (16,9 odstotka) in v Južni Koreji (19,8 odstotka).
V Sloveniji je davčni primež na posameznika znašal 42,4
V Bruslju so v sklepu o dodelitvi sredstev zapisali, da bo z dograditvijo podravske avtoceste regija postala konkurenčnejša, izboljšala se bo njena dostopnost in okrepile gospodarske povezave.
Evropska komisija je sicer februarja objavila seznam projektov, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za izgradnjo oz. posodobitev ključnih delov prometne infrastrukture. Za projekte, ki sodijo v okvir TEN-T, je odobrila skupno 170 milijonov evrov, od česar bo Slovenija prejela 8,8 milijona evrov. Omenjena dva milijona sta del te vsote. (sta)
Za 47 milijonov dolarjev nelegalnih programov
Tržna vrednost nelegalnih namestitev programske opreme je v preteklem letu v Sloveniji znašala 47 milijonov dolarjev, saj je
odstotka, kar pomeni, da je bil krepkejši samo v sedmih državah organizacije.
OECD je v poročilu države pozvala k vzpostavitvi nadzora nad javnimi financami ter krepitvi gospodarstva. Obenem je članicam svetovala, naj razmislijo o preusmeritvi od neposrednih k posrednim davkom. Pri tem je ciljala na razširitev davkov, vezanih na potrošnjo, ter na povišanje nepremičninskega davka. Organizacija je namreč proti povišanju davka na dohodek ter povečanju prispevkov za socialno varnost.
STA (pripravlja: SM)
bilo 47 odstotkov nameščene programske opreme piratske. Na globalni ravni je vrednost ukradene programske opreme narasla na rekordnih 59 milijard dolarjev - skoraj dvakrat več kot ob prvi raziskavi leta 2003.
Takšni so izsledki globalne raziskave piratstva programske opreme za leto 2010, v kateri organizacija Business Software Alliance (BSA) ocenjuje stanje piratstva programske opreme po svetu. Kot je ob tem povedal pravni svetovalec BSA v Sloveniji Rok Koren, rezultati raziskave kažejo, da se stopnja uporabe nelegalne programske opreme v Sloveniji ne znižuje, zato bo treba vložiti mnogo več truda, da se stanje popravi.
To je sicer že osma raziskava stopnje piratstva programske opreme po svetu, ki jo je izvedla BSA v partnerstvu z družbo IDC, ki sodi med vodilna mednarodna podjetja za raziskave in napovedi na področju informacijskih tehnologij. (sta)
Uvodnik
Mesecu mladosti v posmeh
Kar zbode me, ko se spomnim brezskrbnih majskih dni svoje mladosti, ko smo mladi vedeli in čutili, da to ni le mesec ljubezni, ampak tudi mladosti, ki so jo znali ceniti celo politiki. Danes je v samostojni, razvpito demokratični in kapitalistično oderuški družbi žal vse zelo drugače, saj je s svojo požrešnostjo mlade pahnila daleč v negotovo ozadje. O naklonjenosti mladini lahko le slišimo in to le tedaj, kadar je zaradi nekih interesov ali volitev to pač potrebno, nihče pa zanje ne stori nič konkretnega. Tako slabih življenjskih razmer in obetov, kot jih ima današnja generacija mladih, ni bilo še nikoli. Povsodjim samo obljubljajo, ničesar pa ne storijo; nasprotno, le še bolj izkoriščajo njihovo ranljivost in pripravljenost, kajti vedo, da morajo preživeti, četudi za drobiž. Kaj pomenijo neplodne razprave in drage študije o tem, da je nujno potreben ta ali oni ukrep, ki bi lahko vplival na izboljšanje stanja med mladimi v družbi, ko pa se že lep čas ni zgodilo nič novega.
Mladi doživljajo resnično težke čase. In toliko težje jih prenašajo, saj tega niso bili vajeni. To, da kljub izobrazbi ne dobijo zaposlitve, da zanje ni pregrešno dragih stanovanj in tako tudi ne pogojev za ustvarjanje družin, je zelo slabo za celotno družbo. Zato je nostalgija po nekdanjih, tudi za mlade zlatih časih še kako upravičena. Verjamem, da se je tudi v časih Titove Jugoslavije kradlo, a je navadnim državljanom vendarle ostalo dovolj, da nam je vsem skupaj šlo dobro, veliko bolje kot danes. V obdobju podivjane in izprijene demokracije se krade vsepovprek, žepe pa si polnijo le redki predrzneži, taj-kuni in nekateri politiki, ki ne živijo le dobro, ampak bogo-vsko, medtem ko ljudstvo gaga za golo preživetje. Zato mi ni in ne more biti vseeno.
Zaradi politične razklanosti že lep čas stopicamo na mestu, a vse večja brutalnost politične (ne)kulture in vse globlje razjede med levimi in desnimi že rojevajo nove ideje. Tudi take, da v Sloveniji ni več prostora za dosedanje politične obraze in da je rešitev le še v ustanovitvi novega nadstrankarskega gibanja z močnimi in kredibilnimi moralnimi avtoritetami, ki naj bi nas popeljali v boljšo prihodnost.
Tako smo v dneh, ko doživljamo predreferendumsko nategovanje po dolgem in počez, že vsi po vrsti siti prepričevanj, kdo ima bolj prav; le še bolj nezadovoljni in razdražljivi smo, saj vemo, da recepta za zdravilo, ki bi bolno družbo ozdravilo kar čez noč, ni. In ga verjetno brez revolucionarnih sprememb še lep čas ne bo. Še dobro, da nam je nekaj prepo-trebnega optimizma na evrovizijski popevki povrnila temperamentna Maja Keuc, kajti očitno bomo optimizem še kako potrebovali.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Jeruzalem, Ormož • Za dopolnitev zakona o vinu in proti njej
Za monopol ali za večjo prepoznavnost?
Danes, ko to berete, je odločitev o oblikovanju vinskega okoliša Jeruzalem Slovenija iz dosedanjega ljutomersko-ormoškega podokoliša, po vsej verjetnosti že znana. Napovedano je namreč bilo, da bo o dopolnitvi zakona o vinu državni zbor sklepal na včerajšnji, ponedeljkovi seji. Predlagan je bil hiter postopek, sama informacija o spremembi zakona pa je bila v medije plasirana v drugi polovici preteklega tedna. Zato marsikateri vinogradnik niti ne ve prav, za kaj gre, čeprav sama tema ni nova. Očitno pa je bilo vseeno dovolj časa, da so se oblikovale močne fronte za predlagano spremembo zakona in proti njej.
Najprej je v sredo svoj pogled na spremembo podal predlagatelj spremembe, poslanec Franc Jurša, ki je povedal, da so se z vinogradniki o spremembi pogovarjali že od preteklega leta. Glavna sprememba je, da se ljutomersko-ormoški vinski podokoliš spremeni v okoliš. Sprememba zakona je bila predlagana marca, in sicer po skrajšanem postopku. Podprl jo je tudi poslanec Vili Trofenik, ki pa ga na tiskovno konferenco zaradi neodložljivega dela v parlamentu ni bilo.
Jurša je povedal, da se pojavljajo močni lobiji, ki nasprotujejo, da bi Ljutomersko-Or-moške gorice ponovno postale okoliš. „Prepoznavnost vin in okoliša ne omogoča zadostnih temeljev za vzpostavitev podobe tega kraja. Da bi omogočili učinkovito prodajo in promocijo vin na domačem in tujem trgu, je treba podpreti predlog o ponovni pridobitvi vinorodnega okoliša, ki bi se po novem imenoval Jeruzalem Slovenija. To območje je vedno imelo svoj okoliš, vse do leta 2006, zato je prav, da se temu edinstvenemu okolišu to spet vrne."
Jurša je povedal, da zagovorniki spremembe posedujejo več kot polovico vseh površin v podokolišu. Zaveda se, da vsi vinogradniki s spremembo zakona ne bodo zadovoljni, a 90 % jih menda bo. Jurša je zatrdil tudi, da imajo predlagatelji spremembe pozitivno mnenje vlade RS o spremembi zakona, čeprav je minister menda pod hudim pritiskom tudi tistih, ki v svojem območju nimajo dovolj trte in vina in so pod svojo blagovno znamko prodajali vino s tega območja.
Jeruzalem je naravna blagovna znamka
Miran Torič iz Društva vinogradnikov in prijateljev vin Ljutomer je zatrdil, da tema ni nova, saj se o njej govori že najmanj 15 let, leta 2008 pa so predlog za spremembo posredovali poslancu Jurši. „Od leta 2006 se čutimo prikrajšane in čas je, da se to popravi. Res je, da zakon prinaša slabosti pri prometu z grozdjem, vendar velike kleti niso opravile večjega nakupa grozdja s tega območja," je zatrdil Torič.
Tudi Saško Štampar, predsednik Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem, je potrdil, da je ideja o preimenovanja veliko starejša od sedanjega lastništva kleti P&F. Čeprav zagovarja spremembo, pa je mnenja, da postopek do predloga ni bil povsem korekten, ker je bil predlagan po hitrem postopku, namesto da bi bil prej dan v javno debato, ki bi pokazala pozitivne in
negativne plati spremembe.
Miro Munda iz kluba Šipon je poudaril: „Jeruzalem je naravna blagovna znamka, ki jo naše stranke sprejemajo. Veseli me, da smo se uspeli združiti in sprožiti preimenovanje. Znamko Jeruzalem je treba poudarjati, dvigniti nivo povprečne kvalitete vina in imidž Jeruzalema. Jeruzalem je geografsko in kulturno drugačen od ostalih okolišev, šipon pa vedno bolj postaja vino, po katerem bo Jeruzalem znan na trgu."
Mitja Kos, organizator Salona Jeruzalem, je povedal, da so Salon z Maleka preselili na Jeruzalem, ker je vina treba dati na najvišji pediestal: „Zato ni naključje, da se Salon imenuje Jeruzalem in od 2008 poteka v dvorcu Jeruzalem. Naša ideja ni bila samo promocija izvrstnih vrhunskih vin, ampak gre pod blagovno znamko Jeruzalem za promocijo celotnega območja, tudi kulinarike in celovite turistične destinacije. Po tem smo prepoznavni in drugačni od drugih koncev Slovenije. Težave imamo tudi z vinsko turistično cesto Jeruzalem, ki kot taka ne sme biti propagirana, in to ni ravno posrečeno."
V povprečju 68 centov za kilogram grozdja
Mitja Herga iz podjetja P&F, ki združuje Ljutomersko in Ormoško klet, je zanikal, da bi spremembo zakona pospeševali v podjetju P&F: „V podjetju se zavedamo, da lahko uspemo le, če bo uspelo celotnemu okolju. Interes za združitev Štajerske v okoliš je bil, da se je lahko začelo prekupčevati z grozdjem in vinom. Takšen velik okoliš je zelo izpostavljen, od Maribor navzgor je 40 % vinogradov okrog Svečine last Avstrijcev. Vemo, da Avstrijci tam gradijo tudi kleti, in ko bodo zgrajene, bodo imeli možnost kupovati grozdje tudi pri nas. Mi se konkurence ne bojimo. Ampak okoliš se zadnja desetletja le razprodaja, ne znamo pa dodati vrednosti v obliki trženja." Na območju podokoliša je že
sedaj premalo surovine, zanjo pa imajo v P&F s proizvajalci sklenjene 15-letne pogodbe. V podjetju menijo, da bi z imenom okoliša Jeruzalem Slovenija podrli ovire med Ormožem in Ljutomerom, ki bosta na nek način izgubljena v novem nazivu, ta pa je že sedaj dovoljen le pri vrhunskih vinih. Menda so imeli v podjetju lani ponudbo za odkup 1400 ton grozdja iz Haloz, Kapelskega, s čimer bi si lahko zmanjšali stroške, vendar želijo zaščititi in negovati lastno okolje. Herga je poudaril, da je 28 % vseh vinogradov v podo-kolišu zasajenih s šiponom in da je ena od priložnosti narediti deželo šipona in ga zaščititi, saj je trud, ki so ga posamezniki in klub Šipon vlagali v promocijo in prepoznavnost, začel roditi sadove. Pojavile pa so se menda težnje drugih kleti, da bi se kiti-le s tem, česar ne pridelujejo.
Na očitek, da se s spremembo ustvarja monopol enega proizvajalca, Herga pravi, da se bo grozdje lahko prav tako prodajalo in da se v bistvu vzpostavlja enaka situacija, kot je bila pred letom 2006. „Spodbujamo vinogradništvo in nismo krivi, če so druge kleti svoje vinograde izgubile. Kleti se bodo morale zamisliti nad svojim delom. Naša povprečna odkupna cena je lani znašala 68 centov za kilogram, kar spodbuja celotno okolje, da začne delovati."
Na očitek, da se grozdje lahko izven okoliša prodaja samo za deželno, nižjecenovno vino, pa je Herga povedal, da se v podjetju ne strinjajo z zgrešeno sistematizacijo vin in da zato tudi na nobeno vino ne pišejo poimenovanj - vrhunsko, kakovostno ...
Fevdalni gospodje in obvezna oddaja grozdja
Minuli petek pa so v Hotelu Ormož svoj pogled na spremembe zakona predstavili nasprotniki sprememb. Na tiskovni konferenci ni bilo ormoškega župana Alojza Soka, ki je sicer v zvezi s tematiko napisal protestno pismo na odbor za
kmetijstvo pri državnem zbiru. Tako je način sprejemanja zakona javno pokritizirala le Olga Karba, županja občine Ljutomer, ki jo najbolj skrbi, da se do problematike ne more opredeliti stroka, protestno pismo pa je naslovila tudi na predsednika vlade in poslance.
Najbolj je bila nad spremembo zakona ogorčena Slavica Šikovec, ki je jasno povedala, da so bile nekatere strokovne inštitucije pozvane, da povedo svoje mnenje, in vse so podale negativno mnenje, kar pomeni, da se zakon spreminja proti mnenju stroke. Rajonizacija je po njenem mnenju dolgoletni proces in je ni mogoče spreminjati čez noč. Prepričana je, da s sedanjo ureditvijo Ljutomer-sko-Ormoške gorice niso nič izgubile in podjetje P&F ni prizadeto: „Nasprotno, če bi želeli imeti dobre odnose s čim več pridelovalci in dvigniti izvoz, imajo sedaj možnost pritegniti tudi vinogradnike od drugod. Če pa želijo odcepiti lasten okoliš, pa je seveda druga zgodba."
Ker pobudniki tako vztrajajo pri spremembi, se Šikovčevi poraja misel, da želi nekdo stisniti male vinogradnike, da bi bili obvezani dati grozdje le v eno ali v drugo klet istega proizvajalca, sedaj pa grozdje še lahko vozijo v druge kleti. Zato ocenjuje, da gre za zahtevo po lastnem monopolu, da bi na ta način nekdo postal fevdalni gospod, ki bi mu bili podložniki obvezani dati grozdje. „Fevdalni red je bil davno odpravljen, mi pa smo priča, da si nekdo v 21. stoletju želi priti do monopola na tem področju. Če se želijo ukvarjati s spreminjanjem zakona, je veliko anomalij, ki kar kličejo po tem: to, da je dovoljeno slajenje vina s koncentriranim moštom, ker to Evropa dovoljuje, ali pa 50-odstotna gniloba na grozdju je po mojem mnenju nedopustno."
Mag. Jože Protner je prav
tako poudaril negativno stališče stroke in povedal, da sprememba posega v bistvo zakona o vinu, ker ruši geografske okoliše in želi po vinorodni legi poimenovati okoliš. Po tej logiki bi lahko vsak zainteresiran zahteval svoj okoliš.
Slavko Prapotnik iz kleti Čurin-Prapotnik je zastopal 170 podpisnikov peticije proti sprejetju predloga o dopolnitvi zakona o vinu, ki so ogorčeni, da je sprememba zakona začela veljati brez njihove vednosti, čeprav so lastniki 1200 hektarjev površin, to je dveh tretjin. Nasprotujejo spremembi in so zgroženi nad tem, da se jim zapira tržni prostor. Zelo se čudijo tudi opredelitvi ormoškega in ljutomerskega društva vinogradnikov za podporo zakonu, ko pa članstvo o tem ni bilo obveščeno, prav tako niso bili sklicani sestanki ali sprejeti kakršnikoli sklepi. Zato je po njihovem mnenju očitno, da gre za samovoljno odločitev vodstva, da se postavi na določeno stran, brez posvetovanja s članstvom.
Ljutomerska klet je postala skladišče
Vinogradnik Janko Magdič
pa vidi v dogodkih le še en kamenček v degradaciji vinogradniškega mesta Ljutomer, ki po združitvi obeh kleti pod istim lastnikom nima več nobene reprezentativne funkcije. Ljutomerska klet je po njegovem mnenju postala skladišče za navadna vina, saj v kleti ni ne degustacij, ne prodaje. „Kakšno grozdje pa se v to klet pripelje iz lastne proizvodnje, pa sem imel lani priliko videti na lastne oči. Lastniki potrebujejo pridne vinogradnike, ki bodo pridelovali vrhunsko grozdje za njihova najboljša vina." Z lastno pridelavo namreč po njegovem mnenju ne morejo pridelati kvalitete, kajti ta zraste v vino-
gradu, kjer pa varčujejo z delom in delavci.
Z morebitno spremembo zakona bo klet Dveri pax v zelo specifični in težki situaciji, saj ima svoje vinograde raztepene po celotnem sedanjem okolišu in odcepitev bi imela za njih katastrofalne posledice, saj bi bilo združevanje pridelka iz dveh okolišev možno le v deželnem vinu. To pa bi bila velika izguba dohodka, saj je razmerje v ceni med deželnim in vrhunskim vinom 1 : 5, je povedal direktor prizadete kleti Danilo Flakus in nadaljeval: „S tujimi kupci, ki tvorijo 70 % naše prodaje, imamo sklenjene pogodbe za vrhunsko vino. Vinsko klet imamo pri Mariboru. S spremembo se nam povsem onemogoči proizvodnja vrhunskih vin. Povedati pa moram tudi, da so člani Salona Jeruzalem v večini proti zakonu, proti so tudi vse druge kleti iz okoliša."
Domen Ledinek iz civilne iniciative pa je odgovoril na dezinformacije Mitja Herge iz podjetja P&F: „V Svečini je tujcem prodanih 35 od skupno 190 hektarjev, potekajo pa pogovori o morebitni prodaji nadaljnjih 30 hektarjev vinogradov. To pa še vedno ne znaša 40 % vseh vinogradov, kot resnico izkrivlja Mitja Herga. Prav tako Avstrijci pri nas ne gradijo nobene kleti in za to tudi ni načrtov. Problem našega območja je izseljevanje z meje. Civilna iniciativa je bila ustanovljena s ciljem preprečitve premika narodnostne meje kot posledice izseljevanja ljudi z meje in prodaje zemljišč tujcem. Mitja Her-ga je izrabljal naša prizadevanje za uresničitev svojih namenov. Ne dovolimo izrabljanja dobrega imena kraja Svečina, ki so ga s svojim delom zgradili naši vinogradniki. Hergi pa priporočam, da če se bojijo avstrijske konkurence, naj povišajo ceno grozdja, pa se jim ne bo treba ničesar bati."
Viki Ivanuša
Ptuj • 27. praznik Vrtca Ptuj
Več kot polovica enot prostorsko utesnjenih
Vrtec Ptuj je letos praznoval že svoj 27. praznik. Ob tej priložnosti so se predstavili s priložnostno razstavo o gozdu, ki je postal tudi njihov celoletni projekt, in s prireditvijo, izvirno predstavo Gozdna pravljica, v kateri je 240 otrok z gibom, kostumi in ob glasbi uprizorilo posamezne pomembne prebivalce, ki so jih spoznavali celo šolsko leto 2010/2011. 13. maja so jo izvedli v športni dvorani OŠ Ljudski vrt, kjer se jim je pridružil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Čestitkam ob prazniku se je pridružil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
»Razvojni stopnji primerno in z dovolj nazornimi predstavitvami ter izkustvenim učenjem so otroci doživljali gozd in njegove prebivalce, spoznavali njegov pomen za naše sobivanje in si zgradili temelje lastnega odgovornega odnosa do tega ekositema,« je o letošnjem projektu na osrednji prireditvi ob 27. prazniku Vrtca Ptuj, ki sovpada z 66-le-tnico organizirane predšolske vzgoje na Ptujskem, povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Igor Lu-kšič je pohvalil prizadevanje Božene Bratuž za kakovostno rast slovenskih vrtcev ter ji čestital za čudovite otroke in starše, za lepe vrtce. Prireditev otrok, vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ga je navdušila, saj gre za edinstveno prireditev, vredno širšega posnemanja.
Že po tradiciji se je praznik Vrtca Ptuj nadaljeval s srečanjem kolektiva in sodelavcev Vrtca. Na njem so podelili priznanja za nekaj več, kot je samo delo vzgojitelja ali pomočnice vzgojiteljice, za izstopajoče dosežke oziroma dlje trajajoče tovrstno delo. Za prepoznavne rezultate so prizna-
nje prejele vzgojiteljice Vesna Sodec Grula in Milena Vek ter Jerica Golob, pomočnica vzgojiteljice, Tomi Jagarinec (Juhi) pa kot zunanji sodelavec Vrtca Ptuj.
Iztekajoče se šolsko leto je bilo za Vrtec Ptuj ponovno uspešno na številnih področjih. Na vsa priznanja so zelo ponosni. Ob letošnjem prazniku pa so spomnili tudi na to, da od devetih enot predpisane prostorske pogoje izpolnjujeta le dve, v dveh enotah nekoliko manj, v ostalih petih pa so prostorske razmere zelo slabe. Gre za vrtce, ki so bili
zgrajeni pred 40 leti po takrat veljavnih normativih in tipsko izdelanih projektih. »Zanje bo treba poiskati najugodnejše rešitve, saj vsak od njih pokriva posamezno območje ali četrtno skupnost MO Ptuj. Njihove razpoložljive kapacitete so vedno zapolnjene, kar dokazuje, da so še kako potrebni. Razveseljivo pa je dejstvo, da v tem trenutku nastaja novi tri-oddelčni vrtec, ki ne bo samo razširil obsega dejavnosti, ampak bo s svojimi kapacitetami popravil prostorske pogoje tudi v bližnjem vrtcu, saj bosta vrtca povezana. Verjamem, da
najodgovornejši v MO Ptuj zaupajo in cenijo delo Vrtca Ptuj, da bodo postorili vse, da vrtec ne bo izgubil kakšne enote ali oddelka, da bomo skupaj iskali možne rešitve za zagotovitev ustreznih pogojev v vseh enotah. Najslabši so pogoji v enoti Mačice, ki jo je MO Ptuj celih 16 let zaradi drugih razvojnih namenov želela porušiti in nadomestiti z novim vrtcem po novih standardih. Zago-
tovo zelo mikavna in logična ponudba, ki smo jo sprejeli tudi mi, a se žal še vedno ni realizirala. Vrtec je propadel, ker se vanj ni smelo vlagati, in je nujno potreben obnove. Z veseljem bi rada rekla, da ni toliko pomemben prostor, temveč vsebina in način dela. Kljub temu da v del te trditve zagotovo verjamem, moram vseeno, morda nekoliko pikro pripomniti, zakaj potem vsi v
naši družbi niso ostali v starih pogojih dela, ampak se je prav vse vztrajno posodabljalo, le za najmlajše je očitno zmanjkalo tako denarja kot volje. Verjamem, da bomo uspeli ohraniti kakovost dela, a se bojim, da preprosto v takih razmerah ne bomo smeli delati,« je o nujnosti vlaganj v izboljšanje prostorov opozorila ravnateljica Božena Bratuž.
MG
Ptuj • Sprejem za Danila Topleka
Velika statua za uspešnega gospodarstvenika
Ptujski župan Štefan Čelan je 12. maja v Mestni hiši na Ptuju pripravil sprejem za uspešnega gospodarstvenika Danila Topleka, ki se je po 27 letih uspešnega vodenja Taluma odločil, da vodenje prepusti mlajšim. Za dosežke se mu je mesto zahvalilo z veliko statuo in modro kavčino iz trte na ptujskem gradu.
Župan je ob tej priložnosti izpostavil Toplekov spoštljiv in razumevajoč odnos do ci-vilno-družbenega življenja ne samo v Talumu, temveč tudi zunaj podjetja ter izjemen odnos do kulture in umetnosti. Zaželel mu je uspešno delo svetovalca novemu direktorju in pri delu prvega nadzornika NKB Maribor; tudi v tej vlogi ga čaka še veliko odgovornega dela. Čestital mu je tudi za zgledno urejen športni kompleks v Kidričevem in izjemne rezultate NK Aluminij, glede na infrastrukturne pogoje, ki jih zahteva NZ Slovenije, pa se veseli tekem Aluminija na Mestnem stadionu na Ptuju, saj naj bi tekme v okviru I. lige Aluminij igral na Ptuju.
Kot je povedal Danilo To-plek v zahvali za sprejem, ga je gesta ptujskega župana presenetila. Ne da ne bi bil vajen v 27 letih vodenja Taluma dobiti tudi kakšno pohvalo ob vseh grajah, ki jih Slovenci najraje delimo. Bil bi neskromen in
nepošten, če bi mu takšne geste, posebej še v okolici, kjer živi, ne godile. Odločitev, da po skoraj 27 letih zapusti vodenje Taluma, ni nepričakovana, nepričakovana bi bila, če bi se za to odločil po 27 dnevih ali mesecih. »Po tako dolgem vodenju nekega sistema je čas, da razmisliš tudi o tem, kakšna bo kadrovska slika na najodgovornejših področjih v tovarni v bodoče, tako kot skrbimo za vse ostale politike v podjetju, od nabave do prodaje, tako skrbimo tudi za kadrovsko politiko,« je povedal Toplek. »Vzgojili smo dovolj dobrega kadra, dovolj dobrih ljudi, ki so sposobni, mnogi med njimi so že sprejeli najodgovornejše funkcije v podjetju. Počasi je prišel čas, da tudi prvo mesto prevzame mlajši človek. Bistveno je, da gre za človeka iz podjetja, ki podjetje razume, ki razume, kako je treba delati z ljudmi, in ki razume želje ter potrebe okolja, v katerem to deluje.« S to svojo odločitvi-
jo je Toplek zelo zadovoljen, trdno je prepričan, da se bo Talum uspešno soočal s problemi, ki ga še čakajo.
Z okoljem so v glavnem ves čas uspešno sodelovali. Z množico malih občin so se nekatere stvari spremenile. Osebno ni bil nikoli naklonjen tolikšnemu številu malih občin; navidezno je sicer dosežen premik na infrastruktur-
nem področju, počasi pa smo vsi skupaj pozabili, da je bistvo vsega tega v proizvodnji, v pridobitni dejavnosti, ki bo vse to lahko zagotovila, zato z veseljem čaka čas, ko se bo začel proces ponovnega združevanja občin. Poskušali so biti dejavni na različnih področjih na območju nekdaj velike občine Ptuj, biti prisotni na Ptuju in v Kidričevem, kjer je sedež
podjetja, ter prispevati po najboljših močeh oziroma zmožnostih, ki so bile odvisne od ekonomskega položaja podjetja. Ni vedno dober niti vedno slab, pričakovanja okolice pa so vedno večja.
»Ne zapuščam Taluma, v podjetju ostajam odgovoren za nekaj pomembnih področij, najprijetnejša in najmanj težka pa je naloga svetovalca, v kate-
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema Danila Topleka, nekdanjega predsednika uprave Taluma Kidričevo
ri bom nekaj časa stal ob strani novemu predsedniku - ne kot neki tutor, bolj kot neka 'varnost', ki je jaz nisem imel, ko sem leta 1984 nastopil funkcijo direktorja, saj nisem imel nobene pomoči. Glede mariborske banke pa tako: če nas bodo pustili pri miru, jo bomo razvili še naprej. Pokazali smo, da smo se sposobni dokapita-lizirati, NKB Maribor je bila edina domača banka, ki je v zadnjih dveh letih povečala obseg kreditiranja gospodarstva za razliko od vseh tujih bank, ki so s krizo takoj povlekle kreditne plasmaje. Zdaj, ko smo dobri, se ne čudim nekaterim apetitom po nekaterih mestih v banki. Sam sem zagovornik stabilne politike vodenja, kar pomeni, da nasprotujem kakršnimkoli spremembam na tem področju, proti temu se bomo borili,« je med drugim v svoji zahvali za sprejem v Mestni hiši na Ptuju izpostavil Danilo Toplek.
MG
Cirkovce • Predtekmovanje za pionirsko varnostno olimpijado
Najboljša ekipa šolarjev iz Juršincev
Na igrišču ob Osnovni šoli Cirkovce so v torek, 10. maja, pripravili 5. predtekmovanje za pionirsko varnostno olimpijado; med 21 ekipami z območja Policijske postaje Ptuj so se najbolje odrezale ekipe osnovnih šol Juršinci, Destrnik-Trnovska vas in Markovci.
Na območju Policijske uprave Maribor izvajajo preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada že od leta 2006, tako da je letošnje tovrstno tekmovanje že šesto. Ob tem poudarjajo, da na varnostnih olimpijadah niso v ospredju le tekmovanja, ampak želijo prek igre in zabave mlade obogatiti za čim več znanja o varnosti, prometni varnosti in samozaščiti.
V torek, 10. maja, so pred šolo v Cirkovcah pripravili že peto letošnje predtekmovanje. Svoje znanje in sposobnosti je tokrat dokazovalo 21 ekip učencev iz 14 osnovnih šol na območju Policijske postaje Ptuj. V tekmovanju se je družilo več kot 200 udeležencev iz šol Cirkovce, Ljudski vrt, Ljudski vrt - podružnica Grajena, Mladika, Hajdina, Breg, Olge Meglič, dr. Franja Žgeča Dornava, Juršinci, Borisa Kidriča Kidričevo in podružnica Lovrenc na Dravskem polju, Cer-kvenjak-Vitomarci, podružnica Vitomarci, Markovci in Destr-nik-Trnovska vas.
Kot je ob pričetku tekmovanja pojasnila Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce, so se kot gostitelji petega predtek-movanja dobro pripravili, saj bi radi dokazali svoje znanje o varnosti in samozaščitnem ravnanju,. V Cirkovcah so tokrat gostili že tretje predtekmova-nje in tudi cirkovška šola je na njem sodelovala že tretjič, saj se je širše ptujsko območje varnostni olimpijadi priključilo šele pred tremi leti.
V imenu občine Kidričevo je mladim udeležencem tekmovanja zaželel dobrodošlico župan Anton Leskovar, čim več znanja, uspehov in prijetnega razpoloženja pa v imenu Policijske postaje Ptuj še pomočnik komandirja Boris Kozenburger.
Tudi tokrat so se ekipe osnovnošolcev pomerile v štirih disciplinah. V glavnem so bili vsi dobro pripravljeni, po dobrih štirih urah pa se je pokazalo, da je največ znanja in spretnosti dokazala prva ekipa OŠ Juršinci, ki je zbrala 478 točk, drugo mesto je s 467 toč-
Foto: M. Ozmec
Na igrišču ob osnovni šoli v Cirkovcah se je za udeležbo v finalnem delu otroške varnostne olimpija-de merilo več kot 230 mladih z območja PP Ptuj.
kami dosegla ekipa OŠ Destr-nik-Trnovska vas, tretje ekipa
4. a-razreda OŠ Markovci, ki je dosegla 456 točk, četrto mesto ekipa 4. a-razreda OŠ Ljudski vrt iz Ptuja s 443 točkami, peta
pa je bila ekipa 4. a-razreda OŠ Olge Meglič, ki je zbrala 416 točk.
Pri izvedbi projekta so sodelovale tudi druge službe, ki skrbijo za varnost: Zavod za
šolstvo RS z Varnostnim sosvetom Mestne občine Ptuj, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, pripadniki Slovenske vojske, Carinskega urada Maribor,
Uprave za zaščito in reševanje mestne občine Ptuj, Območne gasilske zveze, Zdravstveni dom Ptuj s službo za nujno medicinsko pomoč ter medobčinsko redarstvo.
Vse mlade, ki so navdušeni nad fotografiranjem, pa v Policijski upravi Maribor vabijo, da se pridružijo nagradnemu natečaju letošnje 6. otroške varnostne olimpijade. Razpisan je namreč natečaj pod imenom »Naj fotka olimpijade« na temo otroške varnostne olimpijade. Mladi fotografi, samo učenci osnovnih šol, lahko fotografirajo vse, kar je povezano s potekom omenjenih predtekmo-vanj. Najboljšega fotografa ali fotografinjo čaka lepa nagrada v obliki fotoaparata, ki ga bodo zmagovalcu podarili v podjetju Varnosti, d. d. Fotografije, največ do šest fotografij, v formatu 15 x 20 cm pričakujejo najpozneje do 27. maja na naslovu: Policijska uprava Maribor, Maistrova 2, 2000 Maribor, s pripisom »Naj fotka olimpijade«. Fotografije na hrbtni strani opremite z imenom fotografije in podatki avtorja. Vse fotografije bo ocenila komisija, ki jo bo vodil priznan mojster fotografije Branimir Ritonja.
Finalna prireditev 6. otroške varnostne olimpijade bo v četrtek, 9. junija, tokrat v mariborski dvorani Tabor.
M. Ozmec
Ormož • Kaj veš o prometu
Pomembni sta varnost in spretnost
Soviče-Dravci • Modra frankinja se širi
Zasadili vnukinjo mariborske trte
Na posestvu Korpičevih v Dravcih od srede prejšnjega tedna poganja nov cepič najstarejše trte na svetu -mariborske žametne črnine. Vendar mlada zasajena trta ni prišla direktno z Lenta, ampak s trte na hribu Sv. Ane v Cirkulanah.
Ne glede na to, da ne gre za „hči", ampak pravzaprav za „vnukinjo" slovite trte, ki jo je podarilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), je bilo ob zasaditi poganjka zelo slovesno. Zbrane na dogodku je najprej pozdravil gospodar Zvonko Korpič, ki je opisal vse pogovore in dogovore od obiska trte pri Sv. Ani do dneva, ko je bila cepljenka pripravljena in predana za zasaditev, ter se zahvalil vsem, ki so pri tem tako ali drugače pomagali. Potem je govoril tudi videmski župan Fri-
derik Bračič, ki je prepričan, da bodo, če ne prej, čez tri leta gotovo že poskusili prvo vino domače žametne črnine: „Ta trta je znana po tem, da se močno razraste, zato bo gotovo treba tudi povečati sedanjo leseno oporo zanjo. Lokacija tukaj je za dobro rast odlična in verjamem, da bo tudi odlično rodila!" Zvonku Korpiču in Janiju Altu, predsedniku KTD Soviče-Dravci kot soorganizatorju zasaditve, pa je v spomin na dogodek podaril izvod občinskega zbornika, ki bo obema gotovo prišel prav,
ko bosta obiskovalce seznanjala z občinsko zgodovino in znamenitostmi.
Zadnji govornik pred saditvijo cepljenke pa je bil podpredsednik DVSH Zvonko Arnečič, ki je najprej pohvalil sodelovanje in dobro delo KTD Soviče-Dravci, nato pa povedal: „Danes bomo zasadili vnukinjo mariborske žametne črnine, ki je zrasla pri Sv. Ani, kjer sem sam skrbnik te trte. Mi smo jo dobili leta 2007, na našo prošnjo, na katero se je odzval mariborski župan, saj je bilo žalostno, da
do takrat še nismo imeli te trte nikjer v Halozah. Lani jeseni smo pobrali že drugi pridelek; prvi je bil težak osem, drugi lani pa že 11 kilogramov. Očitno je, da tej trti zelo ustreza naše okolje, naša haloška zemlja. In če je tako, je prav, da jo zasadimo še drugje po Halozah! Verjamem, da bo tudi pri vas odlično obrodila!" Arnečič je nato zbrane spomnil še na zaraščanje vinogradniških leg po Halozah in se zavzel za to, da se ponovno zasadi čim več avtohtonih sort trte, ki jih je danes že redkokje najti: „Tudi naše društvo ureja učni vinograd ob naši modri kavčini, kjer smo zasadili okoli 160 trt pretežno starih haloških sort."
Arnečič je nato zaželel čim boljšo rast „cirkulanske vnukinje", Altu in Korpiču pa je v spomin predal stekleničko prve polnitve žametne črnine iz Cirkulan ter posebno bombažno vrečico za shranjevanje kozarca, ki jo pravi vinogradnik mora nositi okoli vratu, da ima roke vedno proste za kaj drugega: „Upam pa, da boste ob prvi trgatvi prinesli en grozd tudi k nam v Cirkulane v naš sod; takšen je namreč običaj!" Cepič trte so nato z družnimi močmi, ob natančnih navodili Arneči-ča, zasadili župan Bračič, novi gospodar Alt in skrbnik Korpič.
Za to, da je bilo ob zasaditvi bolj veselo, pa so poskrbeli Veseli Jožeki in pevci Vinogradniki.
SM
Minuli teden je bilo peto medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga organizira Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž Gostitelj tekmovanja je bila OŠ Ormož, kjer je v učilnicah potekal teoretični del, na parkirišču in po mestu pa še praktični del tekmovanja.
Na tekmovanju so sodelovale tri ekipe, vsaka je štela po štiri tekmovalce. Učenci so tekmovali ekipno in posamezno. Najboljši posameznik je postal Aleš Lukman, drugi je bil Damjan Štampar (oba OŠ Miklavž pri Ormožu), tretji pa je bil Gašper Horvat (OŠ Ormož). Ekipno je bila najboljša OŠ Miklavž pri Ormožu, druga je bila OŠ Ormož, tretja pa OŠ Ivanjkovci. Aleš Lukman se bo udeležil državnega prvenstva, ki bo 27. maja v Ljubljani.
Tekmovanje Kaj veš o prometu obsega preverjanje teoretičnega znanja s pomočjo računalnika z vprašanji o cestnoprometnih pred-
pisih, opremi kolesa in etiki v prometu, ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah (v dolžini 1400 metrov) in spretnostno vožnjo na poligonu.
Za letošnje tekmovanje je značilna najslabša udeležba doslej. Marjan Munda, predsednik sveta, je opozoril, da bi se nad slabo udeležbo morali zamisliti tudi ravnatelji in na šolah narediti red. Po njegovem mnenju bi se tekmovanja morala udeležita vsaj po ena ekipa iz vsake šole: „ Žalostno, ne vem, kam to pelje. Ni dobro, da so učenci vedno manj zainteresirani za varnost v prometu. Spodbudili bomo šole, da bodo dali tej tematiki več poudarka, saj je zelo pomembna."
Da bi letos pritegnili več ekip, so se v svetu za preventivo še dodatno angažirali, poseben poziv za sodelovanje pa so poslali tudi občinama Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, saj se šoli s tega območja tekmovanja že več let iz neznanega razloga ne udeležujeta več. Odgovora še niso prejeli.
Viki Ivanuša
Foto: SM
„Vnukinjo" mariborske najstarejše trte so na domačiji Korpičevih (na kolenih) zasadili skrbnik Zvonko Korpič, gospodar Jani Alt in župan Friderik Bračič.
Ptuj • Sprejem za violinskega virtuoza Stefana Milenkovica
Angelska violina ponovno na Ptuju
V Mestni hiši na Ptuju je imel ptujski župan 12. maja sprejem za nekoč čudežnega dečka, danes svetovno znanega violinista Stefana Milenkovica, ki je sprejel vabilo predsednika Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj Mladena Delina za sodelovanje v projektu Ars Tango, osrednjem glasbenem projektu projekta EPK 2012 - Ptuj partner, v katerem sodelujejo še Marko Hatlak (acordeon), Marko Korošec (kitara), Herman Luka Gaiser (kontrabas), Mladen Delin (klavir), Ana Delin (sopran), Primož Vidovič (tenor) ter vrhunska plesalca tanga Uroš Andič in Mateja Juvan.
Mladen Delin je s svojimi glasbenimi prijatelji in sodelavci že dve leti zapored v pustnem času pripravil odmevne glasbene dogodke.
V	mestu so po tihem upali, da si bo za Ptuj v letu 2012 vzel čas tudi Stefan Milenkovic in skupaj s ptujskimi in drugimi umetniki glasbeno soustvarjal na temo ptujske pustne dediščine. To se bo tudi zgodilo, Stefanu Milen-kovichu se je ptujski župan za pozitiven odziv zahvalil.
V	veliko čast in zadovoljstvo bo vsem v najstarejšem mestu v Sloveniji, da se bomo v najstarejšem mestu ponov-
no družili z izjemnim violinskim virtuozom, je prejšnji četrtek na sprejemu poudaril ptujski župan Štefan Če-lan. Umetnik se je zahvalil za topel sprejem, ki ga je doživel že lani, ko je sodeloval na festivalu Art Ptuj 2010. Na Ptuju ni bil samo izjemno lepo sprejet od ljudi, izjemno lepo ga je sprejelo tudi mesto z županom na čelu. Leto 2012 je za Ptuj veliko leto, Milenkovic je počaščen, da bo del projekta Evropska prestolnica kulture, da bo v njem aktivno sodeloval. Njegova velika želja je, da bi na Ptuj ponovno prišel fe-
bruarja 2012, da bi kurente videl v živo. Projekt tango, v katerem ob njem sodelujejo priznani umetniki, je projekt izmenjave človeških energij in glasbe kot univerzalnega ljudskega jezika, gre za projekt, ki je več kot samo tango glasba. V projektu bo vsega po malem, od glasbe, petja, plesa, tudi sam bo malo plesal, česar premiera bo na Ptuju.
»Najprej je bilo čudo, da smo za sodelovanje pridobili Marka Hatlaka. Lani pa, ko smo na odprtje festivala Art Ptuj 2010 uspeli pridobiti Stefana Milenkovica, sem
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Milenkovic je ponosen, da bo del ptujskega glasbenega projekta o tangu v letu 2012.
Ormož • Kviz Rdečega križa za osnovnošolce
Kaj veš o kajenju
Območna organizacija Rdečega križa Ormož pripravlja vsako leto tradicionalen medobčinski kviz, namenjen osnovnošolcem petih in šestih razredov. Tema kvi-za je bilo kajenje, saj se je zdelo organizatorjem dovolj aktualna tema, kviz pa zanimiv način obveščanja in opozarjanja na nevarnost najmnožičnejše oblike zasvojenosti.
namerno povabil Marka Ha-tlaka, da ga skupaj povabiva k sodelovanju. Na koncu se ga nobeden od naju ni upal
vprašati, če bi sodeloval v našem projektu, njegova mene-džerka pa je, ko sva ji povedala, kaj bi rada, odgovorila, naj
ga kar sama vprašava. To sva tudi storila, vprašala sva ga, če bi z nami sodeloval vsaj v enem projektu, odgovoril je, zakaj pa ne. Do zadnjega nismo verjeli, da se bo to tudi zgodilo. Stefan potuje 250 dni na leto. Na Ptuju je bil sedaj teden dni, kar je zares čudež. Res smo počaščeni, da sodeluje z nami. Glede na svojo genialnost je resnično preprost človek, fantazija je delati z njim. Večkrat reče, naj raje igramo, kot pa govorimo, ker on vse pove skozi glasbo. Vodi nas brez besed, resnično igra kot angel, zvok njegove violine je fantastičen. Še zdaj ne morem verjeti, da nam je resnično uspelo, da je Stefan med nami. Julija bomo koncertirali v Bosni in Hercegovini ter Hrvaški, premierno pa bomo glasbeni projekt predstavili leta 2012 na Ptuju. Sledi turneja po vseh državah nekdanje Jugoslavije. Upam, da bo naše sodelovanje s Štefanom Milenkovicem še trajalo,« pa je o projektu Ars Tango povedal Mladen Delin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Ptuj.
MG
Kviza se je udeležilo pet šol z devetimi ekipami. Kot je povedala Maja Vaupotič Botolin iz ormoškega Rdečega križa, so ekipe pokazale veliko znanja, razlike med njimi pa so bile minimalne. Prvo mesto sta si delili ekipi OŠ Središče ob Dravi (Janja Žinko, Nuša Vogrinec, Emilija Škorja-nec) in OŠ Ormož (Nastja Feguš, Lucija Ivanuša, Melinda Skoli-ber). Drugo mesto so si delile kar tri ekipe (dve ekipi OŠ Sveti Tomaž in ekipa OŠ Miklavž pri Ormožu), vsi ostali pa so bili tretji. Kviz je ena izmed dejavnosti v tednu Rdečega križa in ne spodbuja tekmovalnosti, ampak je namenjen izobraževanju. Vprašanja so se nanašala na zgodovino in na škodljivost kajenja, na prve prepovedi kajenja, vključenih pa je bilo tudi nekaj vzgoj-
nih vprašanj.
Osnovnošolci se radi udeležujejo takšnih tekmovanj, na Rdečem križu pa so veseli, da imajo na prav vseh šolah v vseh treh občinah, ki jih pokrivajo, mentorje te dejavnosti. Nekatere šole na kviz prijavijo tudi po tri ekipe. Minulo leto pa so v enem razredu pri Sv. Tomažu morali izvesti celo razredno tekmovanje, saj so se vsi učenci želeli udeležiti kviza. „Nagrade so preskromne, da bi bile lahko motivacija za tekmovalce, zato smo še toliko bolj veseli, da se mladi tako radi udeležujejo našega kviza," je povedala Maja Vaupotič Botolin.
Tekmovalce in mentorje je nagovorila tudi predsednica Območnega združenja Rdečega križa Milena Zorčič, ki je vse pozvala, da se aktivirajo v smislu
letošnjega slogana in najdejo prostovoljca v sebi. Pozvala pa jih je tudi, da sodelujejo v istoimenskem likovnem natečaju, v katerem otroke nagovarjajo, da narišejo sliko, ki naj prikazuje, kako si lahko med seboj pomagamo v tem kriznem času. Povedala je tudi, da je ekipa prve pomoči OŠ Sv. Tomaž na regijskem preverjanju ekip prve pomoči dosegla odlično 4. mesto, bila pa je tudi edina ekipa, ki je dosegla vse točke pri poznavanju delovanja Rdečega križa.
Krajši kulturni program je pripravila OŠ Stanka Vraza, ki je za izvedbo tekmovanja odstopila tudi svoje prostore, čeprav se sami trenutno nahajajo v veliki prostorski stiski.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Koncert partizanskih pesmi
Hej, brigade, hitite
Mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica pod taktirko Slavice Cvitanič je v nedeljo popoldne v domači kulturni dvorani pripravil prav poseben koncert partizanskih pesmi, na katerega je kot goste povabil še pevsko skupino iz OŠ Markovci.
Koncert se je začel s krajšim odlomkom iz znanega slovenskega filma „Ne joči, Peter", nato pa so odrski prostor zapolnili mladi gorišniški pevci v opravi, ki jo je danes videti le redko: partizanskih čepicah s peterokrako zvezdo in rdečih ruticah okoli vratu. Uvodoma so zapeli naslovno pesem koncerta, nato pa so sledile še pesmi Naša vojska, Ob tabornem ognju, Svobodna Slovenija, Šivala je deklica zvezdo, Na juriš, Na oknu, Na juriš, Za vasjo je čredo pasla in Bratje, le k soncu svobodi.
Pevska skupina iz OŠ Markov-ci pod vodstvom Slavice Lajh se je polni dvorani občinstva predstavila s skladbama Kaj ti je deklica in Počiva jezero v tihoti, za popestritev koncerta pa je po-
skrbel še domači pevski sekstet s pesmijo Padel je, padel in trio Hunjet s skladbo Otrok sem še. Za instrumentalno spremljavo koncerta so poskrbeli Dominik Cvitanič in Boris Šegula na koncertni harmoniki, Hana Hunjet na klavirju in Meta Hunjet na flavti.
Za pomoč pri izvedbi koncerta se je Slavica Cvitanič zahvalila še Boštjanu Rihtarju, Marjanu Vnuku, Dušanu Muršcu, Ireni Forštnarič, Heleni Kovačec, Evi Ferme, Juriju Cvitaniču in Poloni Cvitanič, ki je nastopila kot povezovalka programa.
Slavica Cvitanič je sicer še povedala, da so o tovrstnem koncertu skupaj z mladimi pevci začeli razmišljati že okrog novega leta, dva meseca nazaj pa so
pričeli tudi pridno vaditi: „Gre za zelo simpatične pesmi, ki jih je danes slišati vedno redkeje, kar ni prav. Nastajale so med drugo svetovno vojno in partizanom dajale upanje v tistih nemogočih razmerah, pisali so jih večinoma kar borci sami in te pesmi so bile tudi himne posameznih brigad. Naša naloga je, da jih oživljamo in ohranjamo tudi za prihodnje rodove, saj so del naše zgodovine. S tem koncertom želijo mladi pevci obuditi spomin na otroke, ki so bili žrtve nasilja v drugi svetovni vojni, in na vse njihove matere, ki so pretrpele te grozote. Sicer pa je koncert posvečen tudi vsem tistim poslušalcem, ki se še sami spomnijo vojnih časov."
SM
Foto: Viki Ivanuša
Zmagovalni ekipi OS Ormož in OS Središče ob Dravi skupaj z Božo Antolič, Mileno Zorčič in Glorijo Krstič iz Rdečega križa Ormož.
Mladinski pevski zbor iz Gorišnice je pod vodstvom Slavice Cvitanič pripravil prav zanimiv koncert partizanskih pesmi, ki jih je danes slišati vse redkeje.
Foto: SM
Hajdina • Članice društva žena in deklet - Valvasorjeve nagrajenke
Priznanje za varovanje izvorne kulturne dediščine
Foto: Črtomir Goznik
V kuhinji Marte Sitar na Zgornji Hajdini 58, prve predsednice Društva žena in deklet občine Hajdina, se je vse skupaj začelo leta 1999.
Danes bodo v Ljubljani podelili Valvasorjeve nagrade in priznanja. Med prejemniki je tudi Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki si je s svojim delom, sodelovanjem s Pokrajinskim muzejem Ptuj in varovanjem kulturne dediščine prislužilo častno Valvasorjevo priznanje.
V Ljubljano danes odhajajo s polnimi košarami dobrot, s čimer se želijo na najboljši možni način zahvaliti stroki, da je prepoznala njihova prizadevanja za ohranjanje izvorne kulturne dediščine. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1999 na pobudo Terezije Meško in Marte Sitar, družiti in izobraževati pa so se hajdinske ženske začele že v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za rojstni dan društva šteje 5. marec 1999. Ob desetletnici delovanja v letu 2009 so izdale obsežen zbornik za naslovom Utrinki, kjer so v besedi in sliki podrobno predstavile svoje nadvse bogato delo.
»Valvasorjeve nagrade in priznanja so najvišja stanovska odličja slovenskega muzejstva za družbene dejavnosti, ki je namenjena varovanju premične kulturne dediščine. Od nas samih, naše odgovornosti in načelnosti je odvisen njihov lesk in ugled v širši družbi. Nihče drug jim ga ne more dati in nihče jih ne more tako razvrednotiti kot mi sami. Podelitev je samo zaključek daljšega procesa, ki se ne bi smel omejevati na razpisno obdobje, temveč če hočemo delo opravljati res kvalitetno, moramo vzpodbujati samorefleksijo v stroki. To bi bila edina zdrava podlaga za nadaljevanje dela,« je pred današnjo podelitvijo Valvasorjevih nagrad in priznanj med drugim zapisal dr. Andrej Smrekar, predsednik Slovenskega muzejskega društva.
Med prejemniki Valvasorjevih nagrad in priznanj je letos tudi Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki si je za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj in varovanje kulturne dediščine v izvornem okolju prislužilo častno Valvasorjevo priznanje. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1999, že od ustanovitve pa tvorno sodeluje s Pokrajinskim muzejem Ptuj, danes PM Ptuj-Or-mož. Že leta 1999 so se izkazale s pogostitvijo udeležencev mednarodne konference Ptuj v rimskem cesarstvu, ko so pripravile rimske jedi. Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so že dvanajst let vključene v pripravo številnih muzejskih dogodkov tako z lastnimi izdelki kot petjem in tradicionalnimi jedmi.
»Društvo povezuje lokalno prebivalstvo na različnih kulturnih področjih in z aktivnim vključevanjem v dejavnosti muzeja omogoča ohranjanje starih običajev. Njihovo prizadevanje je temeljnega pomena za vraščanje ptuj-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina
skega muzeja v lokalno skupnost, kar omogoča popularizacijo akademskih znanj, in kar je še posebej pomembno, za zelo ogroženo arheološko dediščino na Ptuju. Živahno delovanje društva je zelo pomembno za ohranjanje lokalnih tradicij in narodove modrosti ter s tem posredno tudi za varovanje celotne kulturne dediščine v izvornem okolju,« izhaja iz obrazložitve za častno Valvasorjevo priznanje.
Pred odhodom v Ljubljano je predsednica Marija Pulko povedala, da je častno Valvasorjevo priznanje veliko priznanje, ki ga sprejemajo z velikim veseljem in navdušenjem, hkrati pa z veliko odgovornostjo za naprej. Danes ima društvo že okrog 160 članic iz vseh naselij občine Haj-dina in tudi iz drugih okolij. V začetnem obdobju delovanja društva je bil glavni poudarek
na kuhanju in gospodinjskih delih, v zadnjem času pa se vse bolj usmerjajo v izobraževanje, rekreacijo, na sodelovanje z različnimi inštitucijami, ob občini Hajdina, ki jih tudi financira, s PM Ptuj-Ormož, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Zvezo kmetic Slovenije in Termami Ptuj. Kulinarika, s katero se ukvarjajo, v zadnjih letih temelji predvsem na rimski kuhinji oziroma rimskih jedilih, ki jih pripravljajo v sodelovanju z muzejem in Termami Ptuj. Strokovno jim pri tem največ pomaga Mojca Vo-mer Gojkovič, ki je neke vrste njihov duhovni vodja. Vsa ta priznanja, ki jih dobivajo po muzejski ali arheološki strani, so v bistvu tudi velika zasluga Mojce Vomer Gojkovič, pove Marija Pulko.
O tem, kako se bodo članice same nagradile za najnovejše priznanje za svoje delo
na področju ohranja izvorne kulturne dediščine, še ne vedo, prva nagrada pa je za vse marljive članice zagotovo udeležba na današnji podelitvi častnega Valvasorjevega priznanja. Vsaka članica se bo ob tej priložnosti izkazala tudi s svojim najboljšim pecivom. Po vsej verjetnosti pa se bodo nagradile še s kakšnim piknikom ali tudi strokovno ekskurzijo. Letos jih čakajo še rimske igre, aktivno pa se bodo vključile tudi v dogodke PM Ptuj-Ormož ob izdaji knjige o prvem mitreju na Spodnji Hajdini, ob tem pa so tu še tradicionalne čisto društvene prireditve: trganje koruze, ličkanje koruze in še kaj, kar je zapisano v njihovem programu kot ohranjanje tradicije nekdanjega življenja na vasi in njeno prenašanje na mlajše rodove.
MG
G. Radgona • Razstava Obrazi Tamare Vogrin
Slika za malega Žana
Od minule sobote do petka je v prostorih dvorane 5 Pomurskega sejma odprta prav zanimiva razstava slikarke Tamare Vogrin z naslovom Obrazi.
Razstavljena dela so ob ogledu namenjena tudi prodaji. Izkupiček od prve prodane slike,
gre za portret pevke Madonne v višini 500 evrov, pa je šel v dobrodelne namene. Umetni-
Utrinek z odprtja razstave Obrazi Tamare Vogrin
ca Tamara je namreč ta denar podarila za pomoč pri nakupu dvigala za osemletnega invalida Žana Pučka iz Benedikta.
Avtorica, ki se posveča oblikovanju umetniških izdelkov in slikanju že iz časov svojega študija in se je že večkrat predstavila v okvirih samostojnih in skupinskih razstav, se je tokrat posvetila slikanju portretov znanih obrazov s področja filma in glasbe. Odprtje razstave je spremljala tudi glasba z albumov in iz filmov upodobljenih umetnikov, za katero sta poskrbeli glasbena skupina Hertz Infarkt iz Gornje Radgone ter mlada pevka Biba Kampuš.
SM
Foto: Črtomir Goznik
V enoti Zvonček Vrtca Ptuj so pripravili že četrto prireditev Šport špas - Dan druženja in gibanja vseh generacij. Kot je znano, so bili v Vrtcu Ptuj prvi, kjer so pred štirimi leti pripravili poskusno tovrstno prireditev v Sloveniji, ki se je je takrat udeležilo rekordnih 300 udeležencev. Letošnji 14. maj je v gibanju povezal tudi osnovne šole. Pripravili so enourni pohod ob Dravi mimo Term in se vrnili na izhodiščno mesto, v vrtec Zvonček, kjer so potekale meritve srčnega utripa in krvnega tlaka. Malčki, njihovi starši, bratci in sestrice ter dedki in babice so na dnevu druženja in gibanja spoznali tudi dejavnost nekaterih društev: Društva žena in deklet občine Hajdina, Strelskega društva Ptuj in PGD Ptuj.
MG
Ptuj • Monokomedija Dese Muck
Foto: Črtomir Goznik
Končno srečna! je druga monokomedija pisateljice, filmske in gledališke igralke, humoristke ter televizijske zvezde Dese Muck. Namenila jo je Slovenkam in Slovencem, starejšim od šestnajst let. Razumeti jo je kot odklop od resničnega življenja, saj se njena zgodba dogaja v medmrežju, kjer je mogoče življenje začrtati čisto drugače, vstran od realnega sveta, in v katerem je tudi njena samopodoba drugačna, idealizirana, ker ji medij vse to omogoča. Še več, zanjo je njen virtualni svet povsem resničen. Ptujsko občinstvo je Deso Muck v njeni najnovejši monokomediji dobro sprejelo, postregla mu je z dozo antistresa, dolžine 70 minut, ki nehote sili v razmišljanje o potrebnosti ali nepotrebnosti tolikšnega »vživljanja« v medmrežje, v katerem ljudje izgubljajo osebnosti in vrednote. Končno srečna! pa je tudi svojevrsten »obračun« s surovim kapitalizmom in vsakodnevnim pogubnim pehanjem za bogastvom.
MG
Ptuj • Jubilejna komedija Radio Plamen
Foto: Črtomir Goznik
Petkov Viktorinov večer je bil nekaj posebnega.
Radio Ognjišče, ki v Sloveniji skrbi za verski program, seje predstavilo s 50., jubilejno predstavo komedije Radio Plamen. V več kot dveurnem nastopu so sodelavci radia Ognjišče pokazali, kaj znajo, ko niso za mikrofonom, kako se znajdejo v situacijah, ko gre vse narobe, ko morajo prevzemati vloge drugih, ki zatajijo, program pa mora neprekinjeno teči. Dvorišče minoritske-ga samostana na Ptuju so v petek, 13. maja, napolnili s pozitivno energijo in smehom. Pred začetkom predstave sta številno občinstvo pozdravila gvardijan p. Tomaž Majcen v imenu minoritskega samostana na Ptuju in odgovorni urednik radia Ognjišče Franc Trstenjak.
MG
Berlin • Reševanje grške krize
Nemčija za nadaljnjo pomoč Grčiji le pod jasnimi pogoji
Grčija ne bo prejela nobene nove pomoči evropskih partnerjev, če ne bo še bolj zategnila svojega pasu in pristala na jasno določene pogoje, je danes v parlamentu v Berlinu povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je med-Foto: theepochtimes.com tem ocenil, da bi lahko Grčija prodala več premoženja z namenom poplačati dolg.
Če bo postalo jasno, da Grčija potrebuje dodatno podporo, se bo potrebno dogovoriti o potrebnih nadaljnjih ukrepih, še posebej s strani Grčije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal nemški finančni minister in dodal, da bo pri tem potrebno postaviti jasne pogoje.
Grčija je lani postala prva članica območja evra, ki je zaradi pre-zadolženosti prejela mednarodno finančno pomoč s strani EU in IMF. Sledili sta ji še Irska in Portugalska.
Omenjena pomoč med volivci v Nemčiji ni priljubljena, saj Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo prispeva največji delež pomoči s strani evropskih držav.
Vprašanje je postalo znova aktualno zaradi svežih špekulacij, da bo Grčija v prihodnjih dveh letih poleg že odobrenih 110 milijard evrov potrebovala dodatnih 60 milijard evrov pomoči ter da bo obenem potrebno prestrukturiranje 340 milijard dolarjev visokega grškega dolga.
Strokovnjaki iz EU, IMF in Evropske centralne banke (ECB) so v torek že začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji, da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse reforme oziroma varčevalne ukrepe, h katerim seje zavezala v dogovoru za pomoč.
Iz IMF so danes sicer sporočili, da njihova analiza ne kaže, da bi Grčija mora prestrukturirati svoj dolg, hkrati da pa ima država še vedno za več sto milijard evrov vredno premoženje, ki bi ga lahko prodala in tako odplačala dolg.
Grčija se je sicer s programom privatizacije zavezala k prodaji okrog 50 milijard evrov premoženja, za kar pa v IMF ocenjujejo, da predstavlja manj kot 20 odstotkov vsega premoženja, ki bi ga Grki lahko privatizirali.
Medtem pa v Grčiji potekajo protesti proti ostrim varčevalnim ukrepom, v katerih je bilo v spopadih s policijo ducat ljudi tudi ranjenih. Vlada je zato pozvala k umiritvi strasti in mirnemu soočenju s težkimi razmerami, v katerih se nahaja država.
Tudi Slovenija le pogojno
Če bo poročilo strokovnjakov iz IMF, EU in ECB pokazalo, da Grčija ne izpolnjuje obveznosti, podanih v dogovoru za mednarodno finančno pomoč, potem ji Slovenija ne bo nakazala naslednje tranše posojila, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor. Strokovnjaki iz EU, mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) so ta teden začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse reforme oziroma varčevalne ukrepe, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč.
V tem primeru bi namreč obstajala prevelika nevarnost, da bi se morala Slovenija odpovedati povračilu tega denarja. »Mislim, da to predstavlja pošteno, pravično politično odločitev,« je še dejal Pahor. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Milano • Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 810 milijonov evrov čistega dobička, kar je 55,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je ob tem zvišala prihodke in zmanjšala vrednost odpisov posojil, so objavili na spletni strani banke.
Dobiček skupine iz poslovanja je znašal 1,67 milijarde evrov, kar je 40,8 odstotka več kot med januarjem in marcem lani. Prihodki iz poslovanja so znašali 6,93 milijarde evrov, kar pomeni 2,7-odstotno zvišanje. Za odpise dolgov je skupina v prvem četrtletju porabila 1,5 milijarde evrov, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Neto obrestni prihodki banke so znašali 3,88 milijarde evrov, kar je skoraj nespremenjeno v primerjavi s prvim četrtletjem v letu 2010. Neto provizije so se okrepile za 1,5 odstotka na 2,17 milijarde evrov.
Frankfurt • Nemški jeklarski koncern ThyssenKrupp je v drugem četrtletju svojega poslovnega leta ustvaril 352 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja 84-odstotno rast. S tem je presegel napovedi analitikov, ki jih je anketirala agencija Dow Jones Newswires, saj so ti pričakovali 298 milijonov evrov dobička. Čisti dobiček skupine se je v drugem poslovnem četrtletju, ki je potekalo od januarja do marca, povečal za 32 odstotkov na 272 milijonov evrov.
ThyssenKrupp, ki proizvaja denimo tudi dvigala in avtomobilske dele, je dobiček povečal z 21-odstotnim povečanjem prihodkov od prodaje na 12,3 milijarde evrov, kar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v skladu z napovedmi analitikov. V koncernu, na čelu katerega je Heinrich Hiesinger, izboljšane rezultate pripisujejo tako količinskemu povečanju prodaje kot višjim cenam.
Pri tem ohranjajo napoved za prihodke od prodaje v celem poslovnem letu. Ti naj bi se povečali za 10 do 15 odstotkov v primerjavi z 42,6 milijarde evrov, doseženimi v preteklem poslovnem letu. Rast dobička naj bi bila še višja.
Mew York • Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je v letošnjem prvem četrtletju po številu prodanih vozil znova prehitel japonsko Toyoto, katere proizvodnjo sta v marcu prizadela potres in cunami na Japonskem. GM je s tem vsaj za to četrtletje znova postal največji avtomobilski proizvajalec na svetu. Ameriški avtomobilski velikan je sicer krono največjega proizvajalca jeklenih konjičkov na svetu nosil 77 let, do leta 2008, ko ga je prehitela Toyota, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker bo verjetno trajalo še nekaj časa, preden si bo Toyota opomogla od posledic naravnih nesreč, se po mnenju analitikov zelo verjetno lahko zgodi, da bo GM postal največji proizvajalec tudi za celo leto 2011. Toyota je v prvem četrtletju letos na globalni ravni prodala 1,79 milijona vozil, kar je za 12 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani. GM je medtem prodal 2,22 milijona vozil.
Zagreb • Hrvaška vlada je v parlament poslala predlog zakona o ladjedelnicah v procesu prestrukturiranja, ki med drugim predvideva, da bodo v javni dolg vpisali obveznosti ladjedelnic. Te so ocenjene na 11,3 milijarde kun ali nekaj več kot 1,5 milijarde evrov. Gre za nov ukrep vlade v poskusu reševanje hrvaških ladjedelnic. Po pojasnilih finančne ministrice Martine Dalic omenjeni znesek predstavlja tudi potencialne obveznosti države, ki jih je prevzela, ko je odobrila jamstva ladjedelnicam za posojila pri bankah. Poudarila je, da je vlada z omenjeno potezo naredila odločilni korak, ki bo zastavil podlago za poslovanje ladjedelnic na tržnih pogojih. Zaenkrat še ni znano, koliko denarja bodo plačali davkoplačevalci za ladjedelnice. To bo odvisno od sprejetih programov za prestrukturiranje ladjedelnic in njihovi končni privatizaciji, kar je ključni pogoj za zapiranje poglavja o konkurenci v pogajanjih Hrvaške z EU.
Washington • Mednarodni denarni sklad (IMF) je od Egipta prejel prošnjo za finančno pomoč, predstavniki te institucije pa so ob tem že napovedali, da bodo v Kairo poslali skupino strokovnjakov, ki bo pomagala določiti pogoje za posojilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Prošnja za finančno pomoč je bila posredovana tudi uradno,« je na današnji novinarski konferenci pojasnila govornica IMF Caroline Atkinson in napovedala, da se bodo njihovi predstavniki v deželo faraonov odpravili prav kmalu. Dodala je, da so egipčanske oblasti nakazale, da bi v obdobju od danes do junija prihodnje leto potrebovale okoli 10 do 12 milijard dolarjev. Koliko bi bil IMF pripravljen prispevati, ni znala povedati. Egipt se sicer pri tem po besedah Atkinsonove ni obrnil le na IMF, temveč je bilateralni pristop pri iskanju finančne pomoči ubral še pri nekaterih drugih institucijah. (sta)
Bruselj •
Prepovedi trgovanja
Lani rekordnih 2244 nevarnih izdelkov
Lani je bilo v EU prepovedanih, s trga umaknjenih ali odpoklicanih rekordnih 2244 nevarnih izdelkov, kar je 13 odstotkov več kot leta 2009. Med najpogosteje prijavljenimi izdelki so bili oblačila in tekstil, sledili pa so igrače, motorna vozila in električne naprave, je ugotovila Evropska komisija.
Glede na poročilo o izvajanju sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih potrošniških izdelkih, ki ga je komisija objavila danes, so največ prijav zaznali v Nemčiji (204), Bolgariji (192), na Madžarskem (191), v Cipru (178) in v Grčiji (159).
Iz teh držav sicer izhaja 47 odstotkov vseh prijav izdelkov, ki pomenijo resno tveganje za potrošnike. V Sloveniji je bilo medtem zabeleženih 20 prijav.
Poročilo navaja še, da svojo odgovornost na področju var-
nosti izdelkov resneje jemljejo tudi evropska podjetja. To po navedbah poročila potrjuje znatno večja uporaba namenskega sistema za hitro obveščanje za podjetja. Ta se je namreč okrepila za 200 odstotkov.
V	središču večje pozornosti je varnost pri viru oz. v tovarnah, krepi pa se tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti s Kitajsko. (sta)
Pakistan •
Maščevanje za smrt bin Ladna
Več deset mrtvih
V	napadu dveh samomorilskih napadalcev na severozahodu Pakistana je bilo ubitih najmanj 80 pripadnikov paravojaških sil. Odgovornost za napad so prevzeli pakistanski taliba-ni, ki trdijo, da gre za maščevanje za uboj prvega moža teroristične mreže Al Kaida, Osame bin Ladna.
Samomorilska napadalca sta se razstrelila pred policijskim centrom za urjenje v mestu Šabkadar, 30 kilometrov sever-
no od Pešavarja, ko so kadeti vstopali na avtobuse, s katerimi naj bi odšli na desetdnevno urjenje. Okoli 140 ljudi je bilo tudi ranjenih, od tega jih je 40 v kritičnem stanju. Med žrtvami 69 pripadnikov paravojaških enot in 11 civilistov.
»To je bilo prvo maščevanja za mučeništvo Osame. Čakajte na še večje napade v Pakistanu in Afganistanu,« je sporočil tiskovni predstavnik pakistanskih talibanov Ehsanulah Ehsan. »Napada sta izvedla dva fedajina (samomorilska napadalca),« je dodal.
To je bil najhujši napad v Pakistanu po 5. novembru lani, ko je v eksploziji v mošeji v Dara Adam Helu umrlo 68 ljudi, v prvi večji po uboju Osame bin Ladna v Abotabadu 2. maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Španija • Potres na jugovzhodu države
Več mrtvih in velika gmotna škoda
Foto: ibtimes.com
V sredinem potresu na jugovzhodu Španije je po zadnjih podatkih umrlo devet ljudi, prek sto pa je ranjenih. Najbolj je prizadeto mesto Lorca, kjer se je porušilo več hiš, več tisoč ljudi pa je minulo noč preživelo na prostem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Območje sta prizadela dva potresa. Prvi je imel magnitudo 4,5, drugi, ki je območje stresel slabi dve uri kasneje, pa 5,3. Ponoči je sledilo še več popotre-snih sunkov. Med devetimi smrtnimi žrtvami so dve nosečnici in 14-letni fant.
Po potresu so iz mesta Lorca z okoli 90.000 prebivalci evakuirali 10.000 ljudi, prizadetim pa je na pomoč prispela tudi posebna enota vojske, ki v porušenih zgradbah išče morebitne žrtve.
Več kot 20.000 ljudi je noč preživelo na prostem. Približno polovico so namestili v šotore, ostali pa so spali v avtomobilih, barakah ali pa kar na pločnikih, pokriti z odejami, ki so jih zagotovile oblasti. Med tistimi, ki so ostali brez zavetja, so bili številni priseljenci iz Latinske Amerike in Maroka, ki tam nimajo sorodnikov, h katerim bi se lahko zatekli. Očividci so poročali o »morečih« prizorih ljudi, ki so blodili po ulicah in čakali v vrstah za obrok hrane, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je povedal župan Lorce Francisco Jodar, je škoda nastala povsod po mestu, razmere pa so zaradi padajočih opek še vedno zelo nevarne. Poškodovanih je okoli 80 odstotkov stavb v mestu. Med drugim so izpraznili mestno porodnišnico, saj se bojijo, da je tako poškodovana, da bi se lahko porušila.
Pred televizijskimi kamerami se je po potresu zrušil tudi zvonik ene od cerkva v mestu.
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je obljubil hitro obnovo Lorce. »Ne bomo
varčevali z ekonomskimi sredstvi za obnovo mesta,« je dejal v Madridu. Njegov namestnik Alfredo Perez Rubalcaba, ki je obiskal prizadeto mesto, pa je napovedal, da bo vlada v petek sprejela ukrepe, ki bodo prizadetim omogočili kar se da hitro vrnitev v normalno življenje.
V Lorci so razglasili tridnevno žalovanje, z minuto molka pa so se žrtvam poklonili v španskem parlamentu.
To je bil po letu 1956, ko je v okolici Granade umrlo 12 ljudi, najbolj uničujoč potres v Španiji, čutili pa so ga tudi v prek 350 kilometrov oddaljenem Madridu. (sta)
Bruselj •
Spet aktualna schengenska meja
EU izpostavlja krepitve svoje zunanje meje
Foto: europeanborder.eu
Notranji ministri EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izpostavili, da je schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah ena temeljnih vrednot EU, ki jo je treba ohraniti in varovati, ter da je treba okrepiti zunanjo mejo EU.
Vsi notranji ministri EU in Evropska komisija se strinjamo, da je prost pretok oseb eden ključnih dosežkov EU, ki ga je treba ohraniti in varovati, pa je poudaril madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU. Zato je po ministrovih besedah treba okrepiti zunanje meje EU in na podlagi posameznih primerov odločati o možnosti začasne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru, pri čemer pa ne sme priti do verižne reakcije. Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je poudarila, da je schengen treba varovati, saj je že samo dejstvo, da lahko potujemo z Malte na Finsko brez nadzora na mejah, nekaj zelo dragocenega za ljudi v EU. Notranji ministri EU so v kontekstu okrepljenih migracijskih pritiskov zaradi nasilja ob zgodovinskih spremembah v arabskem svetu razpravljali o upravljanju schengenskega prostora, v katerem se lahko potuje brez preverjanja potnih listin.
Po besedah Kresalove so bile v razpravi o schengenskem prostoru izpostavljene tri točke. Prva je, da zaradi pomanjkljivosti v delovanju nekaterih drugih mehanizmov ne sme trpeti prosto gibanje državljanov EU, saj je to ena temeljnih vrednot EU.
Druga izpostavljena točka je bila, da je uvajanje nadzora na notranjih mejah v schengen-skem prostoru lahko le skrajni ukrep, uveden samo v res izjemnih okoliščinah in zelo jasnih okvirih z vnaprej jasno določenimi objektivnimi pogoji.
Tretja pa je poudarek na tem, da morajo države članice resno vzeti odgovornost in pristojnost varovanja zunanjih meja EU. Ob tem se je omenjala tudi možnost sankcioniranja članic,
ki schengenskega reda ne bi dosledno izvajale.
Vsaka država članica mora po besedah Kresalove najprej pri sebi razčistiti, ali ustrezno nadzira svoje zunanje meje in spoštuje schengenska pravila. »Je kar nekaj takih, ki tega ne delajo v skladu s predpisi,« je dejala. Tudi Slovenija je po njenih navedbah danes odprla vprašanje, da bi se Evropska komisija lahko izjasnila o tem, ali se neizpolnjevanje pravil lahko sankcionira. »Verjetno je to bolj prvi in mil ukrep kot ponovno vzpostavljanje meja,« je poudarila Kresalova. Ob tem je ministrica še opozorila, da je bilo glede schengna rečenega marsikaj in da je veliko od tega le »notranja promocija držav« ter
da je bolj od tega pomembno to, kaj se zgodi na ministrskih zasedanjih EU. Po današnjem je po njenih besedah sporočilo jasno - da meja ni.
Danski minister za integracijo Soren Pind pa je zanikal, da želi Danska z načrti za krepitev nadzora v obmejnem pasu z Nemčijo in Švedsko ponovno vzpostaviti sistematično preverjanje potnih listin na mejah v schengnu. »Vidim veliko drame v evropskih medijih, zato želim stvari postaviti na svoje mesto,« je dejal Pind ob prihodu na srečanje. »Če se naš model pozorno preuči, lahko vsak opazi, da gre, če citiram Shakespeara, za veliko hrupa za nič,« je poudaril. (sta)
Ptuj • Letni koncert Komornega moškega zbora
Konec maja v Bratislavo
Na letnem koncertu Komornega moškega zbora Ptuj, ki ga vodi Ernest Kokot, so kot gostje nastopili člani pevskega zbora Rogoznica, ki ga vodi Franc Lačen, nkdanji dirigent KMZ, v njem pa prepeva kar devet nekdanjih komornikov.
		
1 ' r, ^^sm 'V. ^SSSbK—JftH		; Tnfi|l
		Kg*
Foto: M. Ozmec
Komorni moški pevski zbor Ptuj je pod vodstvom Ernesta Kokota predstavil tudi štiri pesmi, s katerimi se bodo konec maja predstavili na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi.
Letni koncertni večer, ki so ga pripravili v petek, 13. maja, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, je bil dobro obiskan, ljubitelji ubranega petja pa so ob prepevanju dveh moških zborov zagotovo doživeli lep pevski večer. V prvem delu pevskega koncertnega večera so se kot gostje predstavili pevci moškega zbora iz Rogo-znice, ki je začel delovati jeseni leta 1999 v okviru Kulturnega društva na Rogoznici. Od tedaj se zbor redno udeležuje območnih revij pevskih zborov na Ptuju, je eden od glavnih akterjev kulturnega
življenja v Rogoznici ter organizator nekaterih sedaj že tradicionalnih prireditev. Poleg tega zbor vsako leta izvede vsaj tri samostojne koncerte, opravijo pa tudi okoli 15 različnih nastopov. Leta 2008 ga je prevzel Franc Lačen, ki je več let vodil Komorni moški pevski zbor in zagotovo tudi zaradi tega v rogozniškem zboru prepeva kar devet njegovih nekdanjih komornikov. V svojem koncertnem programu so predstavili nekaj znanih in manj znanih priredb ljudskih pesmi Frana Ventu-rinija, Oskarja Mola, Alojza
Srebotnjaka, Emila Adamiča, Nika Zlobka in Slavka Mihel-čiča.
V osrednjem delu koncerta pa so pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj pod umetniškim vodstvom Erne-sta Kokota predstavili nekoliko zahtevnejši pevski program. V prvem delu so odlično zapeli štiri sakralne pesmi Damjana Močnika, Heinricha Sutermeistra, Orlanda Di Lassa in Felixa Mendelssohna, ki jih bodo konec maja zapeli v Bratislavi v tekmovalnem delu mednarodnega tekmovanja v petju sakralnih pesmi „Musica
sacra". V drugem delu pa so predstavili nekaj živahnejših pesmi Radovana Gobca, Linde Spevacek, Bojana Adamiča, Kurta Knechta in Grega Gil-pina. Seveda je občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom, zato si je prislužilo še skoraj obvezen pevski dodatek.
Vsekakor velja pohvaliti inovativnost ptujskih komornikov, ki trenutno štejejo 24 pevcev, saj so se kriznim časom odzvali tako, da so oba dela njihovega letnega koncerta vodili kar trije njihovi pevci.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kot gostje so zapeli člani moškega pevskega zbora Rogoznica, v katerem pod vodstvom Franca Lačna prepeva kar devet nekdanjih komornikov.
Ptuj • Ponovno zaživel aktiv novinarjev
Nova predsednica je Nevenka Dobljekar
Aktiv novinarjev Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1976 in mu je nazadnje predsedovala Anemari Kekec, je po 14 letih zatišja spet zaživel. Na volilnem občnem zboru so za predsednico soglasno izvolili Nevenko Dobljekar, ki je poudarila, daje treba novinarstvu povrniti izgubljene pravice, dostojanstvo in spoštovanje.
Po skoraj štirinajstih letih zatišja se je na pobudo Ne-venke Dobljekar in skupine novinarjev na volilnem občnem zboru, v torek, 10. maja, v prostorih Doma kulture v Ptuju zbralo 17 novinark in novinarjev, ki delajo v različnih ptujskih medijih. Dosedanja predsednica aktiva Anemari Kekec, je v poročilu o delu in aktivnostih v minulem obdobju kritično priznala, da ji je ob obilici dela v uredništvu ostajalo premalo časa in včasih tudi volje za druge dejavnosti. Zato razen nekaj neformalnih srečanj drugih aktivnosti ni uspela pripraviti. Sicer pa je spomnila na to, da smo v aktivu ptujskih novinarjev vse do leta 1997 uspešno pripravljali srečanja slovenskih novinarjev v športnem ribolovu, ki so bila vedno dobro obiskana in bi bilo prav, da bi jih ponovno obudili.
Da v ptujskem aktivu novinarjev, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije, pogrešamo aktivnosti in pogostejšega druženja, predvsem pa mladih ljudi, je izpostavila
tudi Nevenka Dobljekar, ki
je ob tem poudarila, da so mladi v novinarskih hišah danes v popolnoma drugačnem položaju, kot so bili novinarji pred leti: „Pritiski novinarjev so sedaj mnogo hujši, kot so bili včasih. Mislim, da tako nizko, kot je novinarski ceh danes, ni bil še nikoli. Novinarsko delo ni cenjeno in še manj plačano, tako kot bi moralo biti. Večina novinarjev dela pod nemogočimi pogoji in je preobremenjena, dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo ni. Povečujejo se tudi pritiski politikov, čeprav vsi vemo, da politiki brez nas ne morejo obstajati, povečujejo se tudi pritiski lastnikov kapitala in medijev, ki pogosto manipulirajo in bi se morali zavedati, da brez novinarskega poročanja ne morejo biti tako uspešni kot sicer. Ker menimo, da je treba novinarstvu povrniti izgubljene pravice, dostojanstvo in predvsem spoštovanje našega dela, v Društvu novinarjev Slovenije že resno razmišljamo o možnostih združitve obeh cehovskih
organizacij, to je društva novinarjev in sindikata novinarjev Slovenije. Kajti zavedamo se, da smo združeni močnejši in da se bomo tako lažje postavili zase."
Da je stanje v novinarstvu na robu kritičnega, je menil tudi Franc Milošič, ki se mora zaradi svojega poročanja zagovarjati na sodišču, tam pa se ob soočenju s finančno in politično močnimi mogotci običajno razblinijo vsi ideali o pravici in demokraciji, žalostno pa je predvsem to, da se novinar, ki ga tožijo, ne more opreti skoraj na nikogar. Da je roka pravice dosegljiva samo za nekatere, so v razpravi menili tudi drugi udeleženci zbora, saj so mnogi v tožbah zaradi svojega poročanja ali pa tožijo svoje delodajalce zaradi kršenja svojih pravic. Ob tem so bili posebej izpostavljeni tudi zadnji dogodki na ptujski televiziji, nekaj kritičnih pripomb pa je padlo tudi na račun ne-komunikativnosti župana mestne občine Ptuj in njegove službe za odnose z javnostmi, saj morajo nekateri novinarji
na zastavljena vprašanja čakati tudi več kot mesec dni.
Sicer pa so v aktivu novinarjev Ptuj trdno prepričani, da bodo vse težave in pritiske zmogli premostiti, tudi s pomočjo novega, soglasno izvoljenega vodstva. Na predlog skupine mladih novinarjev bo naslednji dve leti aktiv DNS vodila Nevenka Dobljekar, za podpredsednika so izvolili Slavka Podbrežnika, za tajnico pa Sanjo Selinšek. Po živahni razpravi o kritičnih razmerah in nezavidljivem položaju novinarjev v nekaterih uredništvih na Ptujskem so se dogovorili, da se bodo odslej pogosteje sestajali, dogovarjali in izmenjavali izkušnje o vseh aktualnostih v političnem in javnem življenju. Na svoja delovna srečanja pa bodo vabili tudi predstavnike stroke ter različnih organov in organizacij, da bodo o posameznih zadevah še bolje obveščeni. Poleg tega pa bodo bolje kot do sedaj poskrbeli tudi za pogostejša družabna in športno-rekreacijska srečanja.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Projekt družina
Komu nameniti pozornost pri krizi družine
Danes je nedelja in na koledarju je izpisan dan 15. maj. Ta nedelja ni navadna nedelja, ampak je med drugim tudi mednarodni dan družin. Tako je; neka pametna buča v Skupščini združenih narodov si je leta 1992 namislila, da bo 15. maj postal dan, ko bodo na sporedu teme, povezane z družinami, in od takrat dalje pač 15. maja debatiramo o družinah in njihovem mestu v moderni družbi. Letos pod geslom in debatnim vodilom »Soočenje z družinsko revščino«, kot so ga prevedli v slovenščino, čeprav se celotna zadeva v angleščini glasi »Confronting Family Poverty and Social Exclusion«; torej je tisti, ki je prevajal, nekako pozabil na drugi del vodila, torej na »družbena izključenost«, kot bi ga lahko prevedli.
A tudi slovenska verzija prvega dela letošnjega slogana je pravzaprav nezadostna, saj ne razkriva (vsaj) dvopomen-skosti angleške verzije. »Family Poverty« se namreč da brati na več načinov - kot »družinska revščina« (kakor se glasi slovenska verzija) in najmanj tudi kot »revščina družin«. To je vsekakor pomembna stvar. Iz slovenskega teksta bi namreč kdo lahko sklepal, da gre pri letošnjem dnevu družin za to, da premislimo in domislimo vse na temo revščine v družini - se pravi, finančne revščine. A ne gre zgolj za to; kot nam daje slutiti angleška verzija letošnjega vodila, gre pri vsem skupaj za mnogo več. Gre za družbeno (ne zgolj ekonomsko) dimenzijo revščine družin. Se pravi, da je ob letošnjem dnevu družin treba premisliti dobesedno »revščino (v) družin(i)«, ne pa zgolj finančnega stanja družin v teh časih.
V teh časih, ko je pri nas aktualen tudi predlog novega družinski zakonik, je to še posebej aktualno. Le-ta namreč z nekaterimi svojimi določbami (predvsem, kar se tiče isto-spolnih partnerjev) gre marsikomu v nos. A o tem morda kdaj drugič, raje se vrnimo k naši temi; revščina torej ni problem samo v »finančno-kriznem« smislu, ampak tudi v smislu krize družine kot take. Družina še zmeraj velja za elementarno enoto družbe, ki naj bi družbi proizvajala (rojevala in vzgajala, vsaj v smislu primarne socializacije) nove člane. Kriza družine potemtakem zelo pritegne pozornost države, ne pa zgolj posameznih profesionalno zainteresiranih posameznikov.
Vendar se, preden bi začeli razpravljati o krizi družine, moramo vprašati, ali je le-ta res v krizi, oziroma kaj pravzaprav definiramo s tem, ko rečemo, da je družina v krizi. Odgovor na to vprašanje se, kot rečeno, ne nanaša zgolj na finančne vidike, ampak se mora dotikati osebnih razmerij znotraj družine, za presojo katerih niso pristojni ekonomisti, ampak prej sociologi, psihologi in podobni strokovnjaki. Kriza družine se tako veliko bolj kot kriza oseb, ki družino sestavljajo (pa kakršnakoli po svoji obliki že ta družina je), kaže kot kriza oseb. Posamezniki, osebe so tisti, ki tvorijo družino, saj se le-te ne da kupiti v trgovini in ni nek status na Facebooku, ki bi ga bilo mogoče z enim preprostim klikom ukiniti ali spremeniti. Družina tudi ni nekaj, kar bi, ko je enkrat ustvarjeno, funkcioniralo samo od sebe - družina je projekt, pri katerem morajo posamezniki, ki ta projekt tvorijo, ves čas aktivno sodelovati in ga graditi. Tako so pokaže, da so tudi na področju te problematike prav ljudje, posamezniki tisti, ki jim je treba nameniti največpozornosti, ko hočemo analizirati stanje družine. In pokaže se, da če ali ko govorimo o krizi družine, moramo najprej govoriti o krizi, ki se pojavlja pri posameznikih, ki projekt družine ustvarjajo. In ti ljudje, posamezniki, so v krizi, ne pa na prvem mestu neka teoretična družina, in te ljudi je treba reševati. Kajti zadovoljni in v glavi »zdravi« posamezniki bodo tudi naredili »zdrave« družine - pa karkoli že to pomeni.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Novo vodstvo aktiva novinarjev Ptuj, predsednica Nevenka Dobljekar (levo), podpredsednik Slavko Podbrežnik (desno) in tajnica Sanja Selinšek (tretja z desne).
Dornava • Drzna ideja mlade diplomantke
Baročni dvorec kot lukarski muzej
Janja Svržnjak, mlada in ambiciozna sveža diplomantka, se je v svoji diplomski nalogi lotila zahtevne in zanimive naloge - kako bi lahko opusteli dornavski baročni dvorec spremenili v nadvse živahen lukarski muzej.
Na knjižni polici
Drzno idejo je Svržnjakova dodobra obdelala in predstavil tudi širši zainteresirani javnosti sredi tedna v sejni sobi domače občine. Uvodoma je povedala, da ima občina veliko premalo ali povsem neizkoriščene turistične potenciale, med katere nikakor ne spada le dvorec, ampak tudi cerkve, Čuškova domačija, zaščiteno gnezdišče sivih čapelj, vinsko-turistične ceste itd.
„Če bi v dvorcu uredili lukarski muzej, bi to bil edini tovrstno muzej v celi Evropi," je pravilno ugotovila Janja in nato podrobno predstavila, kaj vse bi v tem muzeju bilo na voljo: „Baročni dvorec je idealen za takšen muzej, saj je na voljo dovolj prostorov različnih velikosti, ki bi ustrezali različnim zbirkam in ostalim dejavnostim ter dogodkom. V osnovi bi v pritličju, v vhodni avli, levo in desno uredili dve trgovini, obe krili dvorca pa bi bili namenjeni za delavnice, razstave in stalne zbirke. V prvem nadstropju bi osrednjo slavnostno dvorano preuredili v restavracijo, ostali prostori pa bi služili enakim dejavnostim kot v pritličju."
Paleta zanimivih zbirk, restavracija in trgovine
Janja je nato spregovorila še o številnih raznolikih zbirkah, ki bi našle svoje mesto v tem muzeju: „Muzejsko vsebino bi sestavljale: osnovna stalna muzejska zbirka in več vrst ostalih zbirk, pa stalne in občasne razstave, dogodki izobraževalne narave, drugi dogodki in dodatna ponudba.
Mlada diplomantka Janja Svržnjak je v svoji nalogi predstavila in obdelala izvirno idejo preureditve dornavskega baročnega dvorca v Lukarski muzej z restavracijo.
Osnovna stalna zbirka bi bila sestavljena iz predstavitve Dornave, v okviru katere bi poleg pisnega in fotografskega materiala ter makete občine bil razstavljen tudi zemljevid njiv čebule in opis pridelave čebule ter setveni koledar za to našo tipično kulturo. Ostale zbirke bi bile naslednje: ena bi predstavljala različne vrste čebule z možnostjo pokušnje vseh teh vrst za obiskovalce, druga zbirka bi bila zbirka vseh starih orodij in pripomočkov lukarjev. Tretja zbirka bi predstavljala tipična lukarka oblačila oziroma noše, obiskovalci bi se lahko vanje tudi oblekli. Četrta zbirka bi imela naslov Luk kot zdravilo, predstavljala pa bi seveda številne zdravilne učinke luka in pripravke iz njega. Zanimivost te zbirke bi bila anatomija oz. maketa človeka, kjer bi se z dotikom na določeno mesto izpisale informacije, kateri pripravek lajša ali preprečuje
bolečine in bolezni na tem organu. Naslednja zbirka bi prikazovala prehrano lukar-jev s poudarkom na številnih tradicionalnih jedeh iz luka, ki jih je veliko. Seveda bi ob hrani bili predstavljeni tudi kuharski recepti, vse jedi pa bi bile tudi na jedilniku restavracije. Naslednja zbirka bi bila zbirka fotografij na tematiko lukarjev, od nekoč do danes skozi vse dogodke, delo in življenje. Izvajali pa bi se tudi fotografski natečaji s to tematiko, s čimer bi zbirko lahko nadgrajevali. V muzeju bi bila tudi multivizija s predstavitvijo lukarskega življenja in pridelave luka.
Uredili bi lahko tudi dve stalni razstavi; prva bi prikazovala pridelavo luka od setve do prodaje oz. priprave za jed. Druga stalna zbirka pa bi nosila ime Lukarji v leposlovni literaturi, katere temelj je gotovo Ingoličev roman Lukarji in seveda besedila drugih avtorjev."
Gojenje luka ima v Dornavi dolgoletno zgodovino, danes jo ohranjajo v TED Lukari (na posnetku), ki vsako leto pripravijo tudi dobro obiskan lukarski praznik, muzeja pa res še nimajo.
Najmlajše bi zabaval in učil Lukec
Popestritev muzejske dejavnosti bi po Janjinih besedah dosegli z najrazličnejšimi delavnicami za vse ciljne skupine: „Posebno pozornost bi namenili otroškim delavnicam za najmlajše, ki bi jih promovirali preko lutke Lukca; ta bi otrokom na preprost način predstavil vse o lukarjih in njihovem delu ter življenju skozi zgodovino, pa tudi Dornavo kot kraj z vsemi zanimivostmi. Organizirali bi tudi kuharske delavnice za vse, ki bi želeli razširiti svoje kulinarično znanje, pa delavnico spletanja lukovih vencev, delavnice plesov in pesmi itd. Dodatna ponudba muzeja bi bila še trgovina s spominki, trgovina z domačim lukom in drugimi izdelki iz čebule, tudi s prodajo domačih čebulnih pripravkov."
Predstavitev lukarskega muzeja je Svržnjakova zaključila z naštevanjem številnih raznolikih promocijskih aktivnosti, ki bi jih morali izvajati, da bi dosegli čim večji obisk: „Muzej lukarstva bi bil vsaj v začetku namenjen predvsem za slovenski trg, nato pa bi promocijo razširili tudi izven države, zlasti v države EU. Izdelali bi tudi posebne ponudbe za izobraževalne ustanove, veliko poudarka pa bi bilo danega na različne aktivnosti za otroke in družine, s čimer bi si lahko zagotavljali kontinuiteto obiskov. Za zahtevnejše goste pa bi pripravili tudi širše aranžmaje, kamor bi vključili ogled znamenitosti širše okolice, tudi obisk ptujskih term. Takšen edinstven muzej v Evropi bi brez dvoma veliko pripomogel k prepoznavnosti ne le občine, ampak v končni fazi cele regije ter države."
Predstavitev diplomske naloge z idejo njegove preureditve v lukarski muzej so z velikim aplavzom in navdušenjem pozdravili vsi navzoči, tudi župan Rajko Janžekovič, ki pa je ob čestitki za odlično opravljeno delo Janji tudi realno povedal: „Naš dvorec je gotovo enkraten, velik problem bi bil le dogovor z lastnikom, kulturnim ministrstvom, ki bi verjetno trajal leta in leta, če bi bil sploh kdaj sklenjen. Veliko hitreje pa lahko odlično idejo realiziramo na naši Čuškovi domačiji, čeprav vse kaže, da sedanji upravljavec (TED Lukari, op. a.) očitno nima interesa za kaj takega ... " SM
Zoran Hočevar Ernijeva kuhna
Ljubljana. Založba/ *cf, 2010
Zoran Hočevar (1944) je pisatelj in slikar. Študiral je na beograjski in ljubljanski akademiji za likovno umetnost. V resnici je potrebno reči, da ga v literaturi odlikuje ironično samosvoj, izčiščen, boemski odnos do življenja. Jezik je obarvan pogovorno in slengovsko, dodani so vulgarizmi, prvoosebni pripovedovalec vas pritegne z nenavadno in živo pripovedjo in predvsem s tihim pritrjevanjem, s katerega nasmešek ali kar smeh ne izgineta.
Malo je tako sproščujočega, lahkotnega in tudi kritičnega pisanja v slovenski literaturi. Motivika so vsakdanje zgodbe malih ljudi, posebnežev in ljudi z obrobja družbe. V ospredju pa je ponavadi ironična pripoved moškega srednjih let. Do dogajanja v svoji okolici in Sloveniji je pronicljivo izviren, kjer pripoved kljub naštetim elementom ne pade na raven trivialnosti; nasprotno, pisatelj jo pripelje do dosežkov, da je bil že Šolen z brega prepoznan za kresnika 1998, Ernijeva kuhna pa je zanj nominirana za leto 2010. Naravnost neizogibno pa je, da preberete še trilogijo o vase zagledanem, šovinističnem in okajenem vozniku Vojcu Pujšku: Porkasvet (1995), Za znoret (1999) in Rožencvet (2004). Hočevar je od leta 1983 samostojni kulturni delavec. Med več dramskimi besedili je tragedija M' te ubu! prejela 2001 Grumovo nagrado.
Ernest Marn je pravnik, ki je sicer nekaj malega v življenju delal, in kuharski genij, ki kuha samo zase. Čeprav javnost tega seveda ne ve. Mladost je kar nekako preskočil. Tretje življenjsko obdobje bo moral preživeti kot zmagovalec. Prepričan je, da poleg naše resničnosti obstaja še ena. Je zdrav, vitek in gibčen, saj nikoli ne je skupaj krompirja in mesa. Ne mleka ali jajc, največji strup so sladkarije. Ni vse samo kislo ali sladko, človek je bolj zanimiv, če je malo nagravžen in zagaman. Indijanci so prodali ozemlje današnjega New Yorka za dve vreči fižola! Noben kvaliteten človek ni brez nečednosti. Bolj kot čistost jezika ga zanima nečistost hrane. Zemf pove veliko več kot gorčica, kakor se pravilno reče. Do leta 1995 so bili revni in so lahko živeli na podstrešju svoje nacionalizirane palače. Šele takrat sta dobila z mamo hišo nazaj. Ni bilo bogastvo, bogastvo nosi vsak v sebi, če pa je srčno, vam ga vzame infarkt. Zaradi investicije v obnovo se je moral preseliti v podstrešno blokovsko garsonjero. Imel je načrt in je denar hranil pri sebi doma, da se bo vrnil v hišo in živel v vseh njenih nadstropjih, seveda z eno lady. Kako priti do ene odlične babe? Klapa v bifeju je srednjih let, brez ustvarjalne krize. Edini, ki je imel legalno firmo, je Ludvik. Tehnični risar, računalniški programer, prodajalec starin na bolšjaku, podjetnik na črno, uspešen pisatelj. Sami intelektualci. Je sedaj važnejša klapa ali njegova osebna sreča? Ostal je zakrknjen samec. Ravno takrat, ko je bil brez službe, se je znašel kot riba v vodi. Nekdanji punkerji so postali ambiciozni povzpetniki. Televizija si lahko privošči kuharske oddaje s publiko in voditeljico, ki o kuhanju ne ve nič, po oddaji pa jed konča v kanti. Vsako leto je gostil brezdomce in kuhal ričet. Priprava je precej komplicirana. V današnjih poslovno živahnih časih se izpopolnjujejo tudi rokoma-vhi. Rozi je ob prihodu skoraj vrgla vrata s tečajev; veličastna dama tako v telesnem kot duhovnem smislu. Kot bi bila iz drugega sveta. Je sleparka iz najvišjih krogov? Po besedah sodeč je Rusinja, ki ne gre dvakrat z enim v posteljo. Z lastnimi rokami je zadavila majorja. Nakar se je zgodilo in vsa Emona je častila Ernijev lik: prisegla sta si večno ljubezen. Potem je izginila. Po dveh tednih njene odsotnosti je bil čisto brez moči. Pa sta se Gizela (nekdanji simpatiji je pomagal pred leti s pravnimi nasveti) in hči Karmen domislili, da bi šli snubit Ernesta Marna, ki leži na denarju. Neposredno sta se prodajali. Karmen bi šla nekam na toplo. Medtem izgine trezor, v pol ure je šlo vse, kar je zbiral vse življenje. Tragedija in obup. Gizela si stre tilnik, Perci se tri dni pred odpustom iz zapora obesi.
Nenadoma se v njegovo življenje vrne Rozi, Zalika, ki ne govori polomljene ruščine, ampak pristno ljubljan-ščino in je zavezana k molku. Presenetljiv razplet, kjer v ozadju čaka njegova klapa. Če Ernijeve kuhinje ne poste prebrali, vas bo kuhanje pokopalo.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
Poraz oslabljene ormoške zasedbe
Stran 12
Rokomet
1. Kurentov turnir za veterane in veteranke Stran 12
Golf
Slavil Anglež Barnes, »Mato« odličen 11.
Stran 13
Plavanje
V bazen skočilo 519 plavalcev in plavalk
Stran 13
Ptuj
Sprejem za selektorja Božidarja Maljkoviča
Stran 15
Tenis
Nina do finala, Tamara do polfinala
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij še korak bližje 1. ligi, Drava blesti v gosteh
Dravinja Kostroj -Aluminij 0:0
DRAVINJA: Hvalec, Hankič, Ga-šparič, Tolar, Rošer (od 89. Čakš), Vodopivec, A. Grašič, Lazarevič, Štante, G. Grašič (od 88. Rožmarič), Agič (od 64. Ramot). Trener: Marjan Marjanovič.
ALUMINIJ: Murko, Medved, Bingo, Djokič, Režonja, Sambolec. Topo-lovec, Pučko (od 86. Majer), Vračko (od 75. Kmetec), Bajlec. Lugonjič (od 71. D. Rešek). Trener: Bojan Flis.
Do petkovega večera je bilo za nogometaše Aluminija srečanje v Slovenskih Konjicah samo eno v nizu zadnjih treh, v katerem lovijo točke za 1. mesto in naslov prvaka. Ko pa je Bela krajina presenetila Interblock v Ljubljani in zmagala, so bili varovanci trenerja Flisa naenkrat v položaju, ko bi že v Slovenskih Konjicah lahko potrdili prvo mesto.
Tekma se je pričela v lepem in sončnem vremenu, po nekaj uvodnih minutah pa je dež namočil nogometaše in samo na oko lepo, vendar sila neravno igrišče z veliko luknjami. Domači nogometaši so srečanje pričeli ofenzivno in so imeli v uvodu rahlo terensko pobudo. Gostom igra ni tekla tekoče, kljub temu pa so bili nevarni pred vratarjem Hvalcem. V 7. minuti je mladi reprezentant Pučko na levi strani lepo pre-igral Gašpariča in Hankiča, vendar je njegov strel blokiral Vodopivec. V 16. minuti je poizkušal še Vračko, vendar je ostalo le pri poizkusu. V 20. minuti so domačini izvedli hitro akcijo: žogo je nekoliko na desni strani dobil Agič, ki je

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so na izjemno slabem igrišču v Slovenskih Konjicah remizirali z domačo Dra-vinjo.
Semir Spahič (Labod Drava, beli dres) je v Krškem svoji ekipi pomagal do sedme zmaga v tej sezoni v gosteh!
2. SNL
REZULTATI 25. KROGA: Dravinja - Aluminij 0:0, Krško - Labod Drava 0:1 (0:1), IB Interblock - Bela Krajina 0:1 (0:1), Garmin Šenčur - Mura 05 1:1 (1:0), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:2 (0:1).
1.	ALUMINIJ 25 12 9 4 52:20 45
2.	IB INTERBLOCK 25 11 8 6 35:24 41
3.	DRAVINJA KOS. 25 10 10 5 29:21 40
4.	ROLTEK DOB 25 11 5 9 38:35 38
5.	LABOD DRAVA 25 10 6 9 33:37 36
6.	MURA 05 25 10 5 10 32:32 35
7.	BELA KRAJINA 25 9 8 8 26:37 35
8.	KRŠKO 25 8 6 11 22:30 30
9.	GAR. ŠENČUR 25 4 9 12 35:41 21
10.	ŠMARTNO 28 25 5 4 16 28:55 19
streljal »kot iz topa«. Domači navijači so že dvignili roke, misleč da bo žoga končala v mreži, vendar je Aluminijev vratar Tomaž Murko z lepo parado žogo preusmeril v prečnik, od koder se je odbila v polje. Sledilo je še nekaj poizkusov na obeh straneh, vendar so mreže ob dobrih vratarjih ostale nedotaknjene.
V nadaljevanju srečanja se je videla večja želja po uspehu pri gostih iz Kidričevega. Slednji so bili boljši in vršili pritisk proti vratom domačinov, vendar brez uspeha. Po levi strani je bil za domačo obrambo pre-hiter Pučko, ki je skupaj s ka-petanom Topolovcem dobro preigraval po tej strani, vendar pravega predložka za svoje napadalce pred golom ni bilo ali pa je bil domači vratar Hvalec na svojem mestu. Gostje so bili najbližje zadetku v 77. minuti, ko je praktično vse naredil izkušeni Marko Kmetec, ki je odvzel žogo domačim v pripravi njihovega napada, poslal predložek do Denisa Reška, ki je streljal z glavo, na žalost Kidričanov pa je se je žoga od levega vratnika odbila v polje. Do konca srečanja ni bilo več pravih priložnosti za zadetek. Za želje domačih, da bi še osvojili tri točke, pa sta bila prevelika ovira vratar Tomaž Murko in Boris Sambolec.
Srečanje si je ogledal tudi bivši selektor Slovenije in sedanji trener Interblocka Zdenko Verdenik. Ta po tekmi ni bil najbolje razpoložen, saj ima Aluminij sedaj pred njegovim klubom štiri točke prednosti, do konca prvenstva pa sta le
Tomaž Murko: »To je bila težka in borbena tekma. Po takem igrišču je težko igrati, vendar so bili pogoji za obe ekipi enaki; domačini imajo le več izkušenj igranja na njem. Najpomembneje je, da smo osvojili pomembno točko, ki nas je še korak približala k uresničitvi našega cilja.«
Boris Sambolec: »Ta točka je velika kot gora: zanjo smo se borili in si jo na koncu tudi zaslužili.«
še dva kroga. V nedeljo bo v Kidričevem gostoval prav Interblock. Ob zmagi Aluminija bi bilo glede prvaka vse jasno. Nogometni klub Aluminij ima velike možnosti, da se po 26 letih (sezona 1985/86) ponovno znajde v slovenskem elitnem nogometnem razredu.
Danilo Klajnšek
Krško - Labod Drava 0:1 (0:1)
STRELEC: Spahič 21.
LABOD DRAVA: Vrečko, Pečnik, Perkovič, Gorinšek, Toplak, Kulčar, Čeh, Spahič, Kurež (od 75. Pranjič), Kokol (od 82. Kajtazi), Roška r. Trener: Bojan Špehonja
Oslabljeni nogometaši Drave (manjkali so Šturm, Dugo-lin, Marlon in Perger) se tudi z zahtevnega gostovanja v Krškem vračajo s tremi točkami. Ptujčani letos v gosteh enostavno blestijo in resnična škoda je, da na domačem terenu niso uspešnejši, saj bi tako verjetno na lestvici bili še precej višje. A to je že druga zgodba, saj bi v
primeru boja za mesta, ki vodijo nazaj v prvo ligo, morale biti urejene tudi druge, »nenogo-metne« stvari.
V Krškem so gostje odlično odprli srečanje: domačinom niso dovolili, da bi se razigrali, v nasprotnih napadih pa so bili modri še kako nevarni (Kurež, Kokol). V 21. minuti se je po lepem prodoru po levi strani za strel odločil Spahič, domači vratar Ljubojevič je storil osnovnošolsko napako in žoga je končala v njegovi mreži. Po tem zadetku se je pričakoval »juriš« Posavcev na izenačenje, toda Ptujčani so v tem delu igre odigrali predobro, da bi jih domačini lahko resneje ogrozili.
Tudi zaradi vsega, kar se v zadnjem času dogaja v ptujskem klubu in okrog, so gostje v drugem polčasu pričakovano nekoliko padli v igri, toda še vedno so vse vajeti igre držali v svojih nogah. Novo imenitno priložnost so si modri ustvarili v uvodu 2. polčasa, ko se je Kul-čar sam znašel pred domačim čuvajem mreže, vendar vodstva Ptujčanov ni uspel povišati. Domačini, ki so v tem delu igre vendarle zaigrali podjetne-
je, so pretili predvsem preko odličnega Hrvata Mostarliča, toda Vrečko je bil vselej na pravem mestu. Na nasprotni strani so dravaši po napaki domače obrambe stresli še okvir krških vrat, poleg tega pa je imenitno priložnost v 75. minuti imel še Kokol, ki je slabo reagiral, ko je sam prišel pred domačega vratarja. Zmaga Ptujčanov je tako povsem zaslužena, saj so fantje
pokazali pravi karakter, in to kljub temu da so razmere v klubu daleč od idealnih.
Labod Dravo v sredo čaka finale pokala MNZ Ptuj v Zavrču proti domačinom, nato pa naslednji vikend tekma 26. kroga proti Dobu. Če bo do nje sploh prišlo (igralci so vložili zahtevo za poravnavo obveznosti, sicer bodo prekinili delo) ...
tp
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Fantom lahko le čestitam za prikazano v Krškem in mislim, da bi jim morali na Ptuju postaviti spomenik. Razmere so namreč res katastrofalne in mislim, da je vse skupaj neresno. Sedaj nas čaka pokal, za naprej pa ne vem, kako se bo vse skupaj odvijalo.«
Nogomet • 1. SNL, 34. krog
Domžalčani zamudili priložnost
Rezultati 34. kroga:
Rudar Velenje - Triglav Gorenjska 0:0
Maribor - Luka Koper 1:1 (0:1); strelca: Velikonja 70.; Bubanja 19. Rdeči kartoni: Struna 45./Luka Koper, Dodlek 73./Maribor, Bukič 74./ Luka Koper Nafta - CM Celje 0:0 Olimpija - Primorje 5:0 (4:0); strelci: Bešič 5., 22., Vršič 27., Lovre-čič 31., Zeljkovič 49.
HiT Gorica - Domžale 2:1 (1:0); strelci: Galešič 31., Vicente 67.; Pe-kič 90./11-m. Rdeči karton: Simčič 90./HiT Gorica.
1.	MARIBOR 34 19 12 3 61:24 69
2.	DOMŽALE 34 19 7 8 54:33 64
3.	LUKA KOPER 34 16 9 9 55:41 57
4.	OLIMPIJA 34 15 10 9 58:37 55
5.	HIT GORICA 34 13 8 13 42:52 47
6.	RUDAR VELENJE34 11 9 14 54:50 42
7.	CM CELJE 34 9 10 15 39:51 37
8.	NAFTA 34 9 7 18 45:62 34
9.	TRIGLAV 34 8 9 17 34:58 33
10.	PRIMORJE -2 34 7 7 20 36:70 26 V 34. krogu je vodilna ekipa Maribora remizirala že četrtič zapored
(Olimpija, Celje, Nafta, Koper). V teh tekmah je »izgubila« 8 točk, česar pa najbližji zasledovalci niso uspeli izkoristiti v najboljše meri. Predvsem Domžalčani so imeli v nedeljo idealno priložnost, da se povsem približajo vijoličastim - le na dve točki zaostanka - vendar so klonili v Novi Gorici. Če bi zmagali, bi bilo prvenstvo povsem odprto, o svoji usodi pa bi lahko varovanci Darka Birjukova odločali sami: v zadnjem krogu namreč igrajo z Mariborčani. Seveda enako velja za varovance Darka Mi-laniča, ki so po odličnem jesenskem delu in prodaji številnih kvalitetnih igralcev pričakovano padli v igri. Novi naslov prvaka (Maribor v soboto igra z odpisanimi Ajdovci) bo v Ljudski vrt prinesel potreben mir, v katerem se bodo lahko lotili nadaljnjih potez.
Tudi tokratni derbi v Ljudskem vrtu ni minil brez napetosti, saj so bili znova podeljeni kar trije rdeči kartoni. Izenačujoči zadetek je dosegel Etien Velikonja, ki počasi zaključuje »pripravniško« obdobje pri Mariboru. Olimpija je Ajdovcem nasula pet zadetkov, s čimer jim je dokončno zaprla vrata obstanka. Za dodatne kvalifikacije so še vedno trije kandidati: Triglav, Nafta in Celje.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Poraza pomlajene ptujske in oslabljene ormoške zasedbe
Zagorje Gen-I -Mercator Tenzor Ptuj 38:20 (21:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 3, Majcen 1, Ko-rotaj 2, Ciora 2, Strmšek 8, Močnik, Erahtič, Bolcar 2, Tumpej, Neubauer, Sivka 2, Žiher. Trener: Nikola Bistro-vič.
V zadnji tekmi sezone so se ptujske rokometašice v Zagorju pomerile z domačo ekipo, ki je letos zasedla odlično 2. mesto, medtem ko so bile Ptujčan-ke že pred to tekmo uvrščene na končno 4. mesto na lestvici lige Z dežele. Vsekakor gre za lep uspeh rokometašic iz Štajerske, poleg tega pa za nadaljevanje trenda o stabilnem prvo-ligašu. Gostje so srečanje proti
1. A SRL (ž) LIGA ZA PRVAKA
Končano je tekmovanje v 1. slovenski ženski rokometni ligi. Naslov državnih prvakinj so po pričakovanjih osvojile igralke Krima Mercator-ja iz Ljubljane - to je že njihov 17. naslov. Odlično so se odrezale tudi Ptujčanke, ki so bile četrte.
REZULTATI 6. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj 38:20 (21:9), Krim Mercator - Krka 37:23 (21:11).
1.	KRIM MERCATOR 6 6 0 0 52
2.	ZAGORJE GEN -I 6 4 0 2 40
3.	KRKA	6 1 0 5 29
4.	MER. TENZOR PTUJ 6 1 0 5 26
kO
. T. ii
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je v sezoni 2010/11 osvojila končno 4. mesto.
favoriziranim domačinkam, od katerih so se s to tekmo poslovile Stsiapanova, Ljuba-sova, Kikanovičeva - Goletova (nekaj časa je igrala na Ptuju), Bratčeva in Lipovškova, začele v močno pomlajeni zasedbi, saj je gostujoči strateg Bistrovič v uvodu na parket poslal tudi Tumpejevo in Erhatičevo. To se je poznalo na rezultatu, saj so domačinke kmalu povedle s 5:1. Kljub temu so rokome-tašice v rdečem nekaj časa še držale priključek, tako je bilo v
20. minuti 12:8. Nato so motivirane Zasavke prestavile v višjo predstavo, napravile delni izid 6:0 ter na odmor odšle z visoko prednostjo 21:9.
Drugi del igre je bil z vidika ptujskih rokometašic (igrale so brez poškodovane Prapo-tnikove) nekoliko boljši. Domačinke, zadovoljne z visokim vodstvom, so nekoliko sestopile s stopalke za plin, tako da so lahko tudi gostje nekoliko lažje zadihale. Toda tudi pri Ptujčankah se je videlo, da le
še čakajo konec prvenstva, da pristop ni pravi ter da je bilo za njih srečanje z Zagorjem srečanje brez pravega naboja. Poraz za končno 3. mesto proti Krki je pač naredil svoje in pustil posledice. Kljub temu morajo biti v taboru Mercator Tenzor-ja zadovoljni tudi s končnim 4. mestom v državi.
Sedaj prihaja čas za analize, v najstarejšem slovenskem mestu pa morajo zagotoviti vse potrebno za nemoten pričetek sezone 2011/2012. Vse se na-
Rokomet • 1. Kurentov turnir za veterane in veteranke
Zmagovalci Velikonedeljčani in Ptujčanke
V ptujski športni dvorani Center je v soboto potekal 1. kurentov rokometni turnir za veterane in veteranke. Na njem je nastopilo šest ekip, po tri v ženski in moški kategoriji. Turnir je bil resnično dobro organiziran in izpeljan, za kar gre zahvala predvsem Športnemu društvu Veteranke iz Ptuja, na čelu z neumorno predsednico Duško Šekuljica, seveda pa so po najboljših močeh pomagali tudi različni sponzorji in dona-torji. Tudi udeleženci turnirja so bili že med turnirjem in tudi po njem presenečeni in polni pohval glede organizacije, saj je vse potekalo brezhibno. Na uradnem odprtju je bil prisoten tudi ptujski župan Štefan Čelan, nekaj točk so odplesale tudi plesalke Plesne šole Mam-bo.
Na samem parketu smo gledali zanimiv rokomet, potekali so boji za vsako žogo. Veteranke in veterani so dokazali, da še niso za staro šaro in da še vedno obvladajo to zanimivo in atraktivno igro. Igralo se je
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Veteranke iz Ptuja
po pravilih EHF, tekme pa so trajale 2 x 15 minut. Na parketu smo tako videli kar nekaj imen, ki so v preteklosti igrala v najvišjem rangu tekmovanja. Pri domači ekipi pri dekletih velja
Rezultati:
Ženske: RD Veteranke Ptuj - Male Zagorjanke 11:7, Male Zagorjan-ke - Idrija 9:6, RD Veteranke Ptuj - Idrija 12:12.
Vrstni red: 1. RD Veteranke Ptuj, 2. Male Zagorjanke, 3. Idrija.
Moški: Velika Nedelja Carrera Optyl - Sevnica Old handsi 16:9, Ormož - Velika Nedelja Carrera Optyl 17:20, Sevnica Old handsi - Ormož 11:14.
Vrstni red: 1. Velika Nedelja Carrera Optyl, 2. Ormož, 3. Sevnica Old handsi.
ŠD Veteranke: Ines Mlač Černe, Meta Kokol, Marjeta Malek, Edita Pučko, Katja Šincek, Anja Potočnik, Zdenka Gomilšek, Duška Šekuljica, Natalija Mlakar, Urška Vidovič, Lidija Srebrnjak, Nataša Potočnik, Simona Gregorec, Mojca Majerič, Emanuela Molnar, Evelin Podvršek, Tatjana Podpadec, Meta Majnik, Suzana Boj.
omeniti predvsem Černetovo, pri Zagorjankah Poglajnovo, medtem ko smo pri moških pri ekipi Sevnice lahko videli nekdanjega vratarja ptujske Drave Krauthakerja, pri Veliki Nedelji Planinca, R. Mesarca, pri Ormožu Hrnjadovica, Grabovca ...
Turnir je vsekakor dosegel svoj namen, saj je bistvo in smisel tovrstnih zadev predvsem druženje in ohranjanje prijateljstva. V taboru ptujskih
veterank pa že snujejo načrte za bodočnost, saj želijo turnir še oplemenititi in ga primerno razširiti, da bi postal primerljiv s tistimi najboljšimi pri nas in v tujini. Razmišljanje poteka v smeri, da bi se najprej zamenjal termin, ki naj bi bil v prihodnje v februarju, ko na Ptuju poteka tradicionalno kurentovanje, kar bi seveda turnirju dalo novo dimenzijo.
tp
Duška Šekuljica, predsednica ŠD Veteranke Ptuj: »Veseli me, da nas je ob odprtju nagovoril župan Štefan Čelan in izrekel nekaj spodbudnih besed za prihodnost. Odzivi udeležencev in obiskovalcev turnirja so zelo dobri, zato načrtujemo, da bo ta turnir postal tradicionalen. Zahvala gre vsem ekipam za njihov športni duh, sodnikom, gostom in vsem, ki so pomagali pri sami izvedbi turnirja. Hkrati pa še velika zahvala vsem donatorjem, ki so sploh omogočili realizacijo tega turnirja.«
mreč začne in konča pri denarju, tega pa je v slovenskem in še posebej ptujskem vrhunskem športu vedno primanjkovalo .
tp
Peta zaporedna ničla Ormožanov: Ribnica - Jeruzalem 36:30 (20:16)
RIBNICA: Torlo, Klarič (+9), Pero-všek (+11); Lljubanovic 2, Kovač 2, Grebenc 1, Miljak 7, Ošlak 4, Mikulin 3, Bečirovič 8, Pucelj 4, Abrahamsberg 3, Merhar 1, Andoljšek 1, Bati-nic, Košmrlj. Trener: Mišo Toplak
JERUZALEM: G. Čudič (+5), Belec (+8), S. Žuran; Šišmanovič 5, Korpar 1, Krabonja 3, Rajšp 2, B. Čudič 6, Ivanuša 1, Sok 8, R. Žuran 4, Hebar, Kljajič. Trener: Aleš Filipčič
SEDEMMETROVKE: Ribnica 1/0; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Ribnica 4; Jeruzalem 2 minuti. IGRALEC TEKME: Boris Bečirovič (Ribnica).
Pred začetkom Lige za obstanek so poznavalci rokometa pričakovali, da se bosta ekipi Ribnice in Jeruzalema do zadnjega kroga borili za končno 7. mesto v državi. Slabi rezultati Ormožanov pa so olajšali delo Ribničanom, ki so si dva kroga pred koncem zagotovili 1. mesto v Ligi za obstanek. Or-možani, ki so v Ribnici nastopili brez obolelega Bogadija in poškodovanih Radujkovica ter
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 8. KROGA: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 29:30 (16:13), Loka - Cimos Koper 30:28 (16:16), Maribor - Trimo Trebnje 30:26 (14:14).
1.	CIMOS KOPER 30 26 1 4 51
2.	GORENJE 30 24 1 5 49
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 30 19 0 11 38
4.	LOKA	30 16 5 9 37
5.	MARIBOR BRANIK 30 14 4 12 32
6.	TRIMO TREBNJE 30 14 1 15 29
Melnjaka, še imajo minimalne možnosti za 8. mesto, vendar bo treba do konca sezone obakrat zmagati, in sicer v gosteh v Novem mestu (sreda, 18. maj) ter doma proti Slovanu (petek, 27. maj).
Do 15. minute so bili boljši Ormožani, ki so vodili za tri, 9:6, nato pa so niti igre v svoje roke prevzeli Ribničani in s serijo 5:0 (11:9) spreobrnili potek tekme v svojo korist. V 24. minuti so gostitelji že ušli Ormožanom na kar pet točk prednosti, 17:12. Tako je domačinom v pičlih devetih minutah po zaslugi Puclja, Miljaka ter vratarja Perovška uspela serija 11:3. Varovanci trenerja Miše Toplaka so izkoristili tudi novi poškodbi Korparja in Kljajiča, ki sta morala zapustiti igrišče. V 33. minuti je zadel za goste Rajšp in znižal zaostanek na -2, 21:19, ter svoji ekipi ponudil priložnost za vrnitev v igro. Toda Ribničani so bili tokrat enostavno boljši in so v 51. minuti povedli z najvišjo prednostjo sedmih zadetkov, 32:25. Oba trenerja sta ponudila priložnost za igro vsem igralcem.
Že v sredo, 18. maja, Ormo-žane čaka zadnje gostovanje v sezoni 2010/2011. Letos so v gosteh na 15 tekmah zmagali le dvakrat (Slovan 31:30, Šmartno 35:31) in doživeli kar 13 porazov.
Uroš Krstič LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 8. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 36:30 (20:16), Slovenj Gradec - Slovan 23:22 (7:13), Šmartno - Krka 28:23 (11:12).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE30 16 1 13 33
2.	KRKA	30 11 4 15 26
3.	JERUZALEM ORMOŽ30 11 0 18 22
4.	SLOVAN	30 7 1 22 15
5.	ŠMARTNO 30 6 2 21 14
6.	SLOVENJ GRADEC 30 7 0 23 14
Planinski kotiček
Otvoritveni pohod po Slovenskogoriški planinski poti
Drage planinke in planinci, ljubitelji pohodništva!
Sporočamo vam veselo novico, da bomo v soboto, 21. maja, ob 10. uri pri Puhovem muzeju v Sakušaku svečano odprli Slovensko-goriško planinsko pot.
Pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Prične se v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj. Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi posebna zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitosti krajev ob poti.
Vljudno vas vabimo na otvoritveni pohod, ki bo potekal po delu trase od Juršincev do Dominkove domačije v Gorišnici.
Program otvoritvenega pohoda:
izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod vlakov iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož ob 6.45). Pričetek otvoritvenega pohoda bo v središču Juršincev ob 9. uri.
Pohodnike bo pot vodila najprej mimo turistične kmetije Toplako-vih in Herbersteinove kleti do Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer bo ob 10. uri svečana otvoritev poti. Sakušak je rojstni kraj izumitelja in tovarnarja Janeza Puha. Pohod se bo nato nadaljeval do turistične kmetije Amur v Bodkovcih ter naprej na Polenšak. Sledil bo vzpon na Prerad ter zaključni del pohoda čez Zamušanski vrh do Gorišnice. Pri Dominkovi domačiji bo poskrbljeno za veseli zaključek pohoda.
Povratek v Ptuj bo z železniške postaje Zamušani z vlakom ob 18.45 uri v smeri Pragersko, Celje in Ljubljano ali z vlakom ob 20.25 uri, ki nadaljuje vožnjo v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka ob 20.04. Cena avtobusnega prevoza Ptuj-Juršinci je 2 EUR. Vozovnico za vlak v povratku iz Zamušanov kupi vsak pohodnik sam. Prijave v pisarni PD Ptuj.
Veselimo se vašega obiska!
Predsednik organizacijskega odbora SGPP:
Uroš Vidovič Predsednik PD Ptuj: Jože Dajnko
Golf • Profesionalni turnir serije Alps Tour na Ptuju
Rezultati:
Slavil Anglež Barnes, »Mato« odličen 11.
Ptujsko igrišče za golf je četrtič zapored gostilo največji golf turnir v Sloveniji, saj je bil na njem od petka do nedeljel Slovenian Open, ki sodi v serijo Alps Toura. Na zahtevnem igrišču se je za zmago in posledično največji del 40 000 evrov vrednega nagradnega sklada merilo 123 igralcev iz 18 držav. Večina je bila profesionalnih golfistov, med njimi pa se je našlo tudi nekaj povabljenih, predvsem slovenskih amaterjev.
Igre, ki jih je pokazala večina golfistov, so bile vrhunske in prava paša za oči ljubiteljev te igre. Najbolje je tridnevni turnir odigral Anglež Jason Bar-
nes, ki je končal turnir z osmimi udarci pod parom. Prvi dan je odigral 66 udarcev (-5), drugi dan 67 udarcev (-4) in tretji dan v dežju ter s spremenljivim vetrom 72 udarcev (+1). Z enakim rezultatom (-8) je lani slavil Španec Carlos Balmaseda. Anglež Barnes je o svoji igri in zmagi na Ptuju povedal: »Prva dva dni sem igral zares izvrstno, medtem ko sem tretji dan na težkem igrišču nadziral celotno situacijo. Nad zmago sem resda malo presenečen, vendar sem že pred prihodom v Slovenijo igral zelo dobro. S svojo igro sem zelo zadovoljen.« S petimi udarci pod parom ptujskega igrišča je na 2. mestu končal
Francoz Guillaume Cambis, medtem ko je s štirimi udarci pod parom igrišča na tretjem mestu turnir končal Škot Scott Henry. Ta je prvi dan turnirja izenačil rekord igrišča, saj je na 18 luknjah odigral le 62 udarcev, kar je kar devet udarcev pod parom igrišča!
Na največjem domačem profesionalnem golf turnirju je skupno nastopilo 18 Slovencev, v rez ali v finalni del turnirja - med 45 najboljših - pa so se s podobnimi rezultati uvrstili trije: Matjaž Gojčič, Domen Slabe in Sebastijan Ajster. Slednja dva sta si na koncu zaradi slabše igre zadnji dan delila 39. mesto. Povsem drugačna je
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec turnirja Anglež Jason Barnes je tridnevno tekmovanje končal z rezultatom osem udarcev pod parom igrišča.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič je na 4. turnirju Alps toura na Ptuju dosegel najboljši rezultat doslej: 11. mesto. Visoko uvrstitev si je priboril predvsem z dobrim nastopom v nedeljo, ko je v deževnih razmerah dosegel 4. rezultat.
zgodba v zadnjih letih našega najboljšega profesionalnega igralca Matjaža Gojčiča, ki je bil na koncu odličen enajsti. Matjaž je po več kot polletni pavzi zaigral na prvem profesionalnem turnirju in je v treh dneh skupno odigral 214 udarcev, kar je udarec nad parom igrišča. Gledano v celoti je prvi dan še lovil pravo formo (ob tem je imel precej smole na 13. luknji, za katero je porabil 7 udarcev - tri nad parom), drugi dan je bil s 70 udarci boljši, s čimer se je uvrstil v rez. Zadnji dan je v težkih pogojih igral zelo dobro (težave je imel le s patanjem - udarci na zelenici) in je z 71 udarci igral par igrišča; to je bil četrti najboljši rezultat zadnjega dne. O igri na domačem igrišču je Gojčič dejal: »S svojo igro sem zadovoljen, saj že lep čas nisem igral na nobenem turnirju. Iz dneva v dan sem se boljše počutil in iz dneva v dan so mi udarci bolje uspevali. Iz udarca v udarec
sem imel žogico vedno bolj pod kontrolo in sem kar užival v sami igri.«
V igri odličnih golfistov so uživali tudi gledalci (predvsem v petek in soboto), predvsem pa so si po turnirju dodobra oddahnili organizatorji, saj je nastopajoče zadnji dan turnir motil dež. Kljub temu in dej-
1.	Jason Barnes (Anglija)	-8 (66, 67, 72)
2.	Guillaume Cambis (Francija)	-5 (68, 69, 71)
3.	Scott Henry (Škotska)	-4 (62, 73, 74) 11. Matjaž Gojčič (Slovenija)	+1 (72, 70, 71)
39. Domen Slabe	+13 (74, 69, 83)
39. Sebastijan Ajster	+13 (72, 72, 82)
stvu, da je celotna vrednost turnirja približno 100 tisoč evrov, je bil ta izpeljan na visokem nivoju in je že našel svoj reden prostor na urniku turnirjev serije Alps Toura. Po turnirju je glavni organizator iz agencije Sem Andrej Bauman podal kratko oceno: »Letos smo na ptujsko igrišče za golf že četrtič zapored pripeljali turnir serije Alps Toura; gre za turnir, ki mu v Sloveniji ni para. Videli smo vrhunske mojstre in prepričan sem, da turnir tukaj na Ptuju dobiva iz leta v leto večjo veljavo.« Na njem je letos nastopalo 123 igralcev golfa, zaradi zmage pa si ga bo prav gotovo najbolj zapomnil Anglež Jason Barnes, ki se je v težkih pogojih odlično znašel. Čestitke za dober povratek pa si zasluži tudi Matjaž Gojčič, saj je z 11. mestom izboljšal svojo najboljšo uvrstitev na ptujskem turnirju - to je bilo doslej 14. mesto iz leta 2008.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Organizacijske niti so bile v rokah Andreja Baumana (desno).
Plavanje • Miting Terme Ptuj 2011
V bazen skočilo 519 plavalcev in plavalk
Plavalni klub Terme Ptuj je ta konec tedna že sedmič zapored organiziral najmnožičnejši plavalni miting v koledarskem letu v Sloveniji - Terme Ptuj 2011. V dveh dneh se je v vseh starostnih skupinah na startu znašlo kar 519 plavalcev in plavalk iz Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Iz tujine je prišlo sedem klubov, iz celotne Slovenije pa dvajset.
Tekmovanje bi lahko na nek način ponazorili kot belo-črno, saj je bilo v soboto prijetno vreme, primerno za plavanje, medtem ko je v nedeljo ves čas deževalo, zaradi česar so bili doseženi nekoliko slabši rezultati. Najboljše rezultate smo pričakovali od 20 pred-
vsem mlajših članov slovenske reprezentance, ki se je prejšnji teden pripravljala v Termah Ptuj. Glede na madžarske plavalne lestvice je najboljši rezultat dosegla mlada plavalka Fužinarja iz Raven, Mojca Sagmeister, ki je na 200 metrov prosto plavala 2.03,19 minute. Najboljša posamična rezultata sta štela za pokal Terme Ptuj 2011 in sta plavalcem prinesla finančno nagrado. Sagmeiste-rova je zbrala največ točk in je postala zmagovalka sedme izvedbe ptujskega mitinga, sledita pa ji članica nemškega kluba iz Burghausna Sandra Nyari ter še ena plavalka Fužinarja Tjaša Oder.
Plavalni klub Terme Ptuj, ki
dobro dela predvsem z mladimi, je tokrat imel na startu 27 plavalcev in plavalk. Njihov glavni cilj je bil izboljšanje osebnih rekordov, hkrati pa so si priplavali tudi deset medalj. Največ, kar štiri, je osvojila trenutno najboljša ptujska plavalka Lora Grobelšek, ki je v kadetski kategoriji tudi zmagala na 800 metrov prosto, medtem ko je najboljši rezultat postavila na 50 metrov hrbtno. Časovno je velik napredek ponovno pokazal Tim Vidovič, ki je osvojil dve drugi mesti -na 100 in 200 metrov prsno. Še eno 1. mesto je PK Terme Ptuj priplaval Aljaž Puž med kadeti na 400 metrov prosto, medtem ko je bil drugi tudi na 1500
metrov prosto. Tretji mesti sta za ptujski klub osvojili še Nuša Šerbec in Urška Butolen.
Oceno mitinga je podal predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman: »V soboto je bil miting zares množičen, videli smo tudi odlične rezultate, medtem ko je v nedeljo tekmovalcem in organizatorjem nagajal dež. Vesel sem, da je ptujski miting že nekaj let najbolj množičen v Sloveniji in da na njem plavajo tudi nekateri odlični plavalci in plavalke. Tudi naš klub je bil uspešen z desetimi osvojenimi medaljami, večina plavalcev je tudi popravila osebne rekorde, kar je bil osnovni cilj.«
Dvodnevno plavalno tekmo-
Najboljša trojica plavalk v seštevku dveh najboljših rezultatov (prejele so pokal in finančno nagrado):
1.	Mojca Sagmeister (PK Fužinar Ravne)
2.	Sandra Nyari (SVW Burghausen)
3.	Tjaša Oder (PK Fužinar Ravne)
Za PK Terme Ptuj so medalje osvojili:
800 m prosto: 1. Lora Grobelšek (kadetinja) 400 m prosto: 1. Aljaž Puž (kadet)
50 m hrbtno: 2. Lora Grobelšek (kadetinja) 100 m hrbtno: 2. Lora Grobelšek (kadetinja) 200 m hrbtno: 2. Lora Grobelšek (kadetinja) 100 m prsno: 2. Tim Vidovič (kadet) 200 m prsno: 2. Tim Vidovič (kadet) 1500 m prosto: 2. Aljaž Puž (kadet) 800 m prosto: 3. Nuša Šerbec (mladinka) 100 m hrbtno: 3. Urška Butolen (mladinka)
vanje na Ptuju je ponovno pokazalo, da imamo v Sloveniji veliko odličnih mladih plavalcev in plavalk, prav tako pa imamo
tudi na Ptuju nekaj talentov, od katerih lahko v prihodnosti pričakujemo dobre rezultate.
David Breznik
Foto: Stanislav Zebec
Foto: Stanislav Zebec
Foto: Stanislav Zebec
Lora Grobelšek je bila najuspešnejša plavalka domačega plavalnega kluba Terme Ptuj: osvojila je štiri medalje.
Aljaž Puž (PK Terme Ptuj) je zmagal v konkurenci kadetov v disciplini 400 metrov prosto.
Tim Vidovič (PK Terme Ptuj) je med kadeti v prsni tehniki osvojil dve medalji.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Podvinčani čez Šoštanj iz nevarnih vod
3. SNL - vzhod:
odličen zaključek 1. polčasa Stojnčanov
Druga zaporedna zmaga nogometašev Stojncev - tokrat so slavili v Sladkem Vrhu - jim je prinesla premik navzgor na prvenstveni razpredelnici. Pot do zmage pa ni bila lahka, čeprav se je za njih srečanje pričelo idealno - povedli so praktično v prvem napadu. Nato so domačini preobrnili rezultat v svojo korist z zadetkoma Jureta Arsiča in Gregorja Sluge, v samem zaključku prvega polčasa pa so Stojnčani znova prevzeli pobudo in tik pred polčasom dvakrat zadeli v polno. To je bil na koncu tudi končni rezultat srečanja, s katerim so Stojnčani na lestvici prehiteli nogometaše iz Sladkega Vrha. Bistričani so prav tako slavili, premagali so sosede iz Zreč. S temi tremi točkami in še tremi, ki so jih dobili za »zeleno mizo« proti Kovinarju iz Štor, so nepričakovano zapluli v mirnejše vode.
Veržejci so ponovno izgubili, tokrat jim tudi menjava na trenerski klopi ni pomagala, in so ob Šentjurju glavni kandidat za izpad. Vodeči dvo-jec (Odranci in Simer šampion) je po pričakovanjih slavil na svojih igriščih in potrdil premoč v letošnjem prvenstvu. Žal bo v 2. ligo napredoval le eden, in to najverjetneje Odranci, čeprav jih Celjani do konca prvenstva lahko teoretično še ulovijo. Praktično bo to narediti precej težje ...
REZULTATI 21. KROGA: Paloma
-	Stojnci 2:3 (2:3), AHA EMMI Bistrica - Zreče 2:1 (2:0), Tehnostroj Ver-žej - Grad 1:2 (0:2), Kovinar Štore -Malečnik 2:0 (2:0), Odranci - Čarda 4:2 (1:1), Simer šampion - MU Šentjur 3:0 (1:0), Tromejnik G Kalamar
-	Koroška Dravograd 0:4 (0:3)
1.	ODRANCI	22	16	3	3	55:25	51
2.	SIMER ŠAMP.	22	13	5	4	54:22	44
3.	KOVINAR ŠTORE 22	11	5	6	40:32	38
4.	TROMEJNK	22	10	5	7	32:30	35
5.	DRAVOGRAD	22	9	6	7	39:39	33
6.	ČARDA	22	8	7	7	32:29	31
7.	GRAD	22	7	7	8	32:35	28
8.	MALEČNIK	22	8	4	10	30:37	28
9.	STOJNCI	22	8	3	11	33:43	27
10.	A. E. BISTRICA 22 7 5 10 37:38 26
11.	PALOMA 22 7 5 10 27:31 26
12.	ZREČE 22 6 7 9 19:24 25
13.TEH.	VERŽEJ 22 6 1 15 34:56 19
14.	MU ŠENTJUR 22 5 3 16 26:49 16
PALOMA - STOJNCI 2:3
(2:3)
STRELCI: 0:1 Nežmah (1), 1:1 Arsič (19), 2:1 Sluga (26), 2:2 S. Me-znarič (43), 2:3 Kokot (45)
STOJNCI: Starčič, Fridauer (od 86. P. Meznarič), Ratek (od 90. Roškar), Golob, S. Meznarič, Milošič, Kokot, Mikulec, Topolovec, Klinger, Než-mah (od 89. Gajšek). Trener: Boris Klinger.
AHA EMMI BISTRICA -ZREČE 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Obrovnik (9), 2:0 Modrič (38), 2:1 Čander (73)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Hren, Modrič, Korošec, Novak, Jelen-ko, Mlinar (od 88. Levart), Razbor-šek (od 76. J. Jelenko), Obrovnik, A. Stegne, Iršič (od 89. Lukič). Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga:
težak položaj Gerečje vasi in Ormoža
Po srečanjih 22. kroga je ekipa Zavrča povečala svoj naskok pred tekmeci na skoraj neulovljivih 10 točk. Za to so poleg samih nogometašev Zavrča, ki so Boču v Poljčanah nasuli pol ducata zadetkov, zaslužni tudi nogometaši iz Podvincev, ki so premagali drugouvrščeni Šoštanj. V Poljčanah je znova blestel Matej Murat, ki je dosegel tri zadetke. Trener
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev (na sliki Nežmah) so slavili drugič zapored.
Emeršič je lahko zaradi zgodnjega vodstva opravil veliko menjav, tudi »rezervisti« pa so dobro opravili svoje delo. V Podvincih je en zadetek na vsaki strani padel v zgodnji fazi igre, odločitev o zmagovalcu pa je padla v zaključku srečanja, ko je zadel Matej Hauptman. V borbi za obstanek so nogometaši iz Ormoža gostovali v Šmarjah pri Jelšah, kjer so jim domačini dobro napolnili mrežo. V še težjem položaju so igralci iz Gerečje vasi, ki so tokrat izgubili v Rogatcu proti neposrednemu konkurentu za obstanek - ekipi Mons Claudiusa. Oslabljena ekipa Gerečje vasi že tretjič zapored tekme ni končala z enajstimi igralci na igrišču, tokrat je bil v 75. minuti izključen Dejan Horvat.
REZULTATI 22. KROGA: Boč Polj čane - Zavrč 0:6 (0:3), Mons Claudius - ZAVA Gerečja vas 2:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Carrera Optyl Ormož 6:1 (3:1), Koroške Gradnje - GIC Gradnje Rogaška 1:0 (0:0), Pohorje - Marles hiše 2:1 (2:0), Peca - Teh-notim Pesnica 1:1 (0:0), Podvinci Betonarna Kuhar - Šoštanj 2:1 (1:1).
1.	ZAVRČ 22 20 2 0 84:15 62
2.	ŠOŠTANJ 22 17 1 4 76:31 52
3.	ŠMARJE PRI J. 22 13 4 5 66:31 43
4.	TEH. PESNICA 22 11 5 6 45:30 38
5.	POHORJE 22 11 4 7 49:39 37
6.	MARLES HIŠE 22 10 0 12 37:49 30
7.	PECA	22 6 6 10 28:38 25
8.	PODVINCI -1 21 7 4 10 33:40 24
9.	KOROŠKE G. 21 6 5 10 28:39 23
10.	GIC ROGAŠKA 22	6	4	12	26:34	22
11.	BOČ POLJČ. 22	5	7	10	45:54	22
12.	C. O. ORMOŽ 22	4	7	11	25:52	19
13.	MONS CLAUD. 22	4	4	14	21:66	16
14.	GER. VAS -1 22	4	4	14	25:55	15
PODVINCI BETONARNA KUHAR - ŠOŠTANJ 2:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Bratec (4), 1:1 Fili-povič (11), 2:1 Hauptman (75) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 77. Ivan-čič), Šebela, Bratec, D. Brumen, Novak, Belšak, Požegar (od 84. R. Petrovič), Toplak (od 86. Mulej), Hauptman, Juršek (od 72. Benko). Trener: Miran Ljubec.
BOČ POLJČANE - ZAVRČ 0:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Murat (16), 0:2 Murat (27), 0:3 Šnajder (41), 0:4 Murat (55), 0:5 Antolič (70), 0:6 Fruk (88) ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 60. Vinkovič), Lenart, Murko (od 46. Fruk), Rumež, Kuserbanj (od 46. Marinič), Darmopil, Čeh, Šnajder (od 70. Simonič), Fridl (od 46. Antolič), Murat. Trener: Miran Emeršič.
MONS CLAUDIUS - ZAVA GEREČJA VAS 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krivec (7), 1:1 Ozim (37), 2:1 Peer (86)
ZAVA GEREČKA VAS: Kaisersber-ger, Šešo, Miha Lešnik, Miha Lešnik, Horvat, Draškovič, Vrabl, Čeh (od 46. Šmigoc), Ozim, Stokanič, Hertiš. Trener: Ivan Ornik.
ŠMARJE PRI JELŠAH -CARRERA OPTYL ORMOŽ
6:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Firšt (13), 2:0 Ne-skič (20), 2:1 Štiberc (37), 3:1 Ne-skič (39), 4:1 Vraničar (56), 5:1 Ne-skič (60), 6:1 Firšt (68. z 11 m)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Strmšek (od 54. Krajnc), Štiberc, Piberčnik, Jurčec (od 14. Lah), Zadravec, T. Kolarič, Fijavž (od 70. Podgorelec), Druzovič, Zorman, He-bar. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Središče
-	Videm 5:1, Hajdina - Skorba 3:0, Apače - Oplotnica 2:2, Lovrenc -Bukovci 3:1, Gorišnica - Pragersko 7:1, Dornava - Rogoznica 0:1.
1.	SREDIŠČE	18 15	1	2	51:20	44
2.	HAJDINA	18 10	2	6 46:24	32
3.	OPLOTNICA	18 8	8	2	31:17	32
4.	APAČE	18 9	4	5	35:24	31
5.	GORIŠNICA	18 9	4	5	26:27	31
6.	BUKOVCI	18 9	3	6 34:26	30
7.	LOVRENC	18 9	3	6 31:23	30
8.	SKORBA	18 7	4	7	39:33	25
9.	VIDEM	17	4	3	9	20:38	15
10.	DORNAVA 17 4 1 12 27:39 13
11.	ROGOZNICA 18 3 3 12 21:42 12
12.	PRAGERSKO -8 18 2 0 16 13:71 -2 SREDIŠČE - VIDEM 5:1 (4:1) STRELCI: 1:0 Ivanuša (9), 1:1 Topolovec (18), 2:1 Ivanuša (40), 3:1 Ivanuša (42), 4:1 Lesjak (45), 5:1 Ivanuša (57)
HAJDINA - SKORBA 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Pihler (14. z 11 m), 2:0 Mlinarič (45), 3:0 Gaiser (71) LOVRENC - BUKOVCI 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Drevenšek (24), 1:1 Kozel (34), 2:1 Pučko (51), 3:1 Tominc (67)
DORNAVA - ROGOZNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Hrga (58) GORIŠNICA - PRAGERSKO 7:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Muršič (18). 2:0 Še-gula (35), 3:0 Zavec (37), 4:0 Mar (39), 5:0 Muršič (44), 6:0 Petek (51), 6:1 Dirnbek (65), 7:1 Muršič (67. z 11 m)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Makole
-	Cirkulane 0:0, Hajdoše - Leskovec 5:0, Slovenja vas - Podlehnik 0:3, Podvinci Agrocenter Ptuj - Zgornja Polskava 5:1, Markovci - Tržec 4:2, Grajena - Spodnja Polskava 5:3.
1.	MAKOLE 18 14 2 2 51:17 43
2.	PODVINCI A. P. 18 14 0 4 59:26 42
3.	GRAJENA 18 11 3 4 53:33 36
4.	MARKOVCI 18 11 1 6 42:39 34
5.	TRŽEC 18 11 1 6 49:47 34
6.	PODLEHNIK 18 7 4 7 38:24 25
7.	ZG. POLSKAVA 18 6 6 6 32:33 24
8.	CIRKULANE -1 18 7 4 7 30:31 24
9.	LESKOVEC 18 5 3 10 21:43 18
10.	SLOVENJA VAS 18 3 3 12 16:36 12
11.	HAJDOŠE 18 3 2 13 27:54 11
12.	SP. POLSKAVA 18 0 3 15 26:66 3 MARKOVCI - TRŽEC 4:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Zupanič (5), 1:1 Šeliga (16. z 11 m), 2:1 Šmigoc (22), 2:2 Skrbinšek (74), 3:2 Ornik (76), 4:2 Šmigoc (86)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -ZGORNJA POLSKAVA 5:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Slodnjak (15), 1:1 Pečovnik (34), 2:1 Modrič (56), 3:1 Jaušovec (61), 4:1 Stater (74), 5:1 Stater (79)
SLOVENJA VAS - PODLEHNIK 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Glinšek (18. z 11 m), 0:2 Feguš (47), 0:3 Feguš (49) MAKOLE - CIRKULANE 0:0 GRAJENA - SPODNJA POLSKAVA 5:3 (3:2)
STRELCI: 0:1 Kos (3), 1:1 Petek (4), 2:1 Mori (34), 2:2 Urgl (35), 3:2 Petek (44), 4:2 Petek (64). 4:3 Krajn-čič (69. z 11 m), 5:3 Bračič (71)
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 -ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Prager-sko - Lovrenc 4:2, Pohorje Oplotnica - Polskava 2:1, Podlehnik - Hajdina 0:0, Boč - Mons Claudius 5:2.
1. POHORJE OPL.	12	8	2	2	33:16	26
2. POLSKAVA	12	8	1	3	26:11	25
3. MONS CLAUD.	12	7	2	3	27:18	23
4. PRAGERSKO	12	5	2	5	25:19	17
5. HAJDINA	12	4	2	6	18:28	14
6. BOČ -1	12	4	1	7	19:26	12
7. PODLEHNIK	12	2	3	7	11:25	9
8. LOVRENC	12	1	5	6	13:29	8
VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Borovci - Skorba 1:6, Videm - Prepolje 6:1, Bukovci - Dornava 1:9, Grajena -Drava Ptuj 1:6.
1.	DRAVA PTUJ 12 10 1 1 73:15 31
2.	SKORBA 12 10 0 2 62:15 30
3.	DORNAVA 12 8 0 4 40:23 24
4.	VIDEM 12 7 2 3 46:16 23
5.	GRAJENA 12 4 2 6 22:33 14
6.	PREPOLJE -2 12 3 0 9 23:39 7
7.	BUKOVCI 12 2 1 9 14:72 7
8.	BOROVCI 12 1 0 11 15:77 3 VETERANI 40
REZULTATI 12. KROGA: Ormož -Markovci 1:1, Leskovec - Podvinci 3:0, Zgornja Polskava - Tržec 1:1, Apače - Gorišnica 0:1.
1.	MARKOVCI	12	7	3	2	30:9	24
2.	ZG. POLSKAVA	12	6	5	1	26:14	23
3.	ORMOŽ	12	5	3	4	24:22	17
4.	GORIŠNICA	12	5	2	5	15:15	17
5.	TRŽEC	12	4	5	3	19:26	17
6.	LESKOVEC	12	3	3	6	20:21	12
7.	PODVINCI	12	3	3	6	18:25	12
8.	APAČE	11	2	2	8	13:33	8
Danilo Klajnšek
Futsal • Benedikt povedel 2:1
Končnica za obstanek/napredovanje v 1. SFL, 3. tekma (ekipi igrata na tri dobljene tekme):
Benedikt - Izola 4:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Danijel Fujs
(16),	1:1 Sadmir Sukanovič
(17),	1:2 Sadmir Sukanovič (29), 1:3 Aleš Jačimovič (34), 2:3 Danilo Pukšič (35, iz 6-m), 3:3 Matija Kolman (38), 4:3 Viljem Lovrenčič (40).
JM
Športni napovednik
Nogomet
FINALE VETERANOV MNZ PTUJ
Danes (v torek), 17. 5., bo v Skorbi finalno srečanje v konkurenci veteranov za pokal MNZ Ptuj. Ob 17.30 se bosta pomerili ekipi Skorbe in Mons Claudiusa.
FINALE MNZ PTUJ
V	sredo ob 17.00 bo v Zavrču potekal finale pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj v članski konkurenci. Pomerila se bosta domači Zavrč in ptujska Labod Drava.
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
16.	KROG (preložena tekma), ob 18.00: Videm - Dornava.
MLADINSKI POKAL - NZS
V	sredo bodo mladinci Aluminija v polfinalu mladinskega pokala na območju NZ Slovenije gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo ob 17.00 pomerili z vrstniki Mure 05. Drugi polfinalni par je Interblock - HIT Gorica.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG - SREDA ob 18.00: Olimpija - NŠ Poli Drava.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG - SREDA ob 18.00: Olimpija - NŠ Poli Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
17.	KROG - SREDA ob 16.30: Velesovo Kamen Jerič - Dornava.
Radenci • V soboto 31. Maraton treh src
Že tradicionalno je v Radencih tretja sobota meseca maja namenjena ljubiteljem rekreativnega teka in pohoda, ki se bodo v tem znanem pomurskem zdraviliškem centru udeležili 31. Maratona treh src. Tokrat organizatorji napovedujejo rekordno udeležbo, saj pričakujejo 4000 tekačev in skupaj več kot 8000 nastopajočih. Letos je prireditev dobila nov mejnik, saj je Mednarodna atletska zveza odobrila, da bodo lahko udeleženci Maratona treh src dosegli normo za letošnje svetovno prvenstvo v atletiki in olimpijske igre prihodnje leto. Zaradi tega se pričakuje na najdaljši, 42-kilometrski progi še več udeležencev, zlasti iz tujine.
Kot prvi se bodo ob 8. uri na pot podali udeleženci že 21. pohoda, ob 9.25 uri bo start paraplegikov, pet minut pozneje pa še nastopajočih v tekih na 42 in 21 kilometrov. Ob 9.40 bodo svojo tekaško pripravljenost preverili udeleženci tekov na 10 in 5,5 kilometra, pet minut pozneje pa se bodo na pot podali še pristaši nordijske hoje, ki bodo drugo leto zapored svojo vzdržljivost preverjali na 8,7 kilometra dolgi progi. Popoldan ob 15. uri bo najprej humanitarni tek, uro pozneje pa še množični teki najmlajših. V Radencih se bodo tekači letos merili za državne naslove na 21 kilometrov, svoje prvenstvo pa bo organizirala tudi slovenska vojska.
Za udeležence pohoda bo prvič uvedena prijavnina, in sicer dva evra po pohodniku. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene, kar so organizatorji prvič uvedli leta 1997. Pripravili so humanitarni tek, ki je od leta 2003 potekal v sodelovanju z Unicefom, od leta 2008 pa v sodelovanju z občino Radenci. Lansko leto je bilo zbranih nekaj več kot pet tisoč evrov, ki so jih v sodelovanju z ravnatelji javnih zavodov v radenski občini razdelili med socialno ogrožene otroke ter jim z zbranimi sredstvi pomagali pokrivati stroške šole v naravi in pri nakupu šolskih potrebščin. Tokrat prav zaradi uvedbe prijavnine pričakujejo, da se bo v humanitarne namene steklo še več denarja.
Na dan prireditve bodo udeleženci prijavo lahko oddali le še za sodelovanje v humanitarnem teku in za nastope otrok.
DK, NŠ
Nogomet • 1. SŽNL
Od 5. do 8. mesta
REZULTATA 18. KROGA: Pomur-je Beltinci - Dornava 10:2 (6:0), Maribor - Velesovo Kamen Jerič 13:0 (7:0).
5.	POMURJE BEL. 18 9 3 6 89:36 30
6.	MARIBOR 18 6 2 10 45:43 20
7.	VELESOVO K. J. 17 1 1 15 10:137 4
8.	DORNAVA 17 0 2 15 15:104 2
POMURJE BELTINCI -DORNAVA 10:2 (6:0)
Strelki za Dornavo sta bili Jana Mohorko v 48. in Martina Potrč v 83.
minuti.
DORNAVA: Alenka Murko, Jana Mohorko, Maja Skaza, Mateja Arnuš (od 80. Martina Baklan), Martina Potrč, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Teja Šmintič, Saša Ljubec, Nuša Ploj (od 46. Lucija Hameršak), Gabrijela Milec.
Nogometašice Dornave so na gostovanju v Beltincih doživele visoki poraz. Izkušenejše domačinke so znale kaznovati njihove napake. Gostje so bolje igrale v drugem polčasu, ko so dvakrat uspele premagati domačo vratarko.
Danilo Klajnšek
Košarka • Nova visoka zmaga Ptujčanov
KK Ljutomer - KK Maska caffe Ptuj 32:72
Mladi košarkarji KK Maska caffe iz Ptuja do 14. leta starosti so na gostovanju visoko, kar z 72:32, premagali Ljutomer. Že po prvi četrtini so vodili za enajst točk, nato pa se je prednost iz četrtine v četrtino višala in na koncu je znašala kar 40 točk. Za ptujski klub so glede na doseženo število točk izstopali trije igralci: Matic Vrbnjak je dosegel 22, Sebastijan Grgič 18 in Žan Zemljič 17 košev.
Ekipa KK Maska caffe iz Ptuja je po nepopolnem, 5. krogu tekmovanja v 2. slovenski ligi U-14 v skupini vzhod 1 (skupno so ekipe razdeljene v 8 skupin) na 2. mestu za ekipo KK Boruta Besediča; Ptujčani so do sedaj zabeležili tri zmage in dva poraza.
DB
Športno plezanje • Balvani
Fantje tokrat uspešnejši od Mine
Na Dunaju je bila konec tedna na sporedu tretja tekma letošnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju (prvi dve sta gostila Milano in Log-Dragomer pri Ljubljani). Slovenijo so zastopali Klemen in Jure Bečan, Jernej Kruder in Mina Markovič.
Članica ptujskega plezalnega kluba 6b je še enkrat več pokazala odličen nastop v kvalifikacijah, v katerih je osvojila vrhove vseh petih balvanov. S tem si je priborila nastop med najboljšimi 20 plezalkami v polfinalu, kjer pa ni bila tako uspešna. Nastop se ji je popol-
noma ponesrečil, tako da se ni uspela z obema rokama dotakniti vrha nobenega balvana. Na koncu je osvojila 19. mesto.
Zato pa sta bila toliko uspešnejša Klemen Bečan in Jernej Kruder, ki sta se oba uvrstila v finale najboljše šesterice. Kru-der je bil na koncu tik pod stopničkami, na 4. mestu, Bečan pa je osvojil fenomenalno 2. mesto. S tem je dosegel najboljši rezultat v zgodovini slovenske moške ekipe v svetovnem pokalu balvanistov (doslej 4. mesto Kruderja lani v ameriškem Vailu).
JM
Tenis m ŽTK Reiffeisen open
Nina do finala, Tamara do polfinala
V Mariboru je pretekli teden potekal močan mednarodni turnir evropske serije v konkurenci U-14 in U-16, Reiffeisen open. Na njem so poleg številnih tujcev nastopili vsi najboljši slovenski igralci v teh kategorijah, med njimi tudi člani TK Terme Ptuj Nina Potočnik, Tamara Zidanšek in Sven Lah.
Slednji je bil uspešen v 1. krogu, v drugem pa je proti 13. nosilcu iz Češke zaigral s prevelikim spoštovanjem in gladko izgubil. Veliko uspešnejši sta bili dekleti, ki sta bili v glavnem delu žreba 2. in 9. nosilka. Po vrsti sta dosegli tri zmage (vsaka sta izločili po eno nosilko), nato pa sta v pol-finalu v klubskem obračunu prekrižali loparje med sabo. Tamara je Nini v prvem nizu
nudila soliden odpor, zmage pa se je vendarle veselila Nina. Le-ta se je v finalnem srečanju pomerila z Manco Pislak, ki je v polfinalu izločila 1. nosilko, Romunko Adino Jacqueline Cristian. Nina si je pred zaključnim srečanjem sama naložila preveliko breme favorit-ke, v takšnem stanju pa ni bila sposobna prikazati svoje prave igre in je gladko izgubila. »Premagala je samo sebe,« so ocenili trenerji. To se ji je v Mariboru zgodilo že tretje leto zapored, priložnost za popravni izpit pa bo imela že ta teden, ko je v Mariboru Bergantov memorial, ki je turnir enakega ranga kot ŽTK Reiffeisen open. Na njem bosta nastopila tudi Zidanško-va in Lah.
JM
ZTK Reiffeisen open, rezultati:
dekleta U-14, posamezno:
2.	krog: Nina Potočnik (2) - Delia Arranz (Španija) 6:0, 6:1, Tamara Zidanšek (9) - H. Tripunovič (BiH) 6.2, 6:0;
3.	krog: Potočnik (2) - Jessica Bruehwiler (Švica, 14) 6:2, 6:1, Zidanšek (9) - Priscilla Hon (Avstralija) 3:6, 6.2, 6:2;
četrtfinale: Potočnik (2) - Kimberly Birrel (Avstralija, 8) 6:0, 6:2, Zidanšek (9) - Ribana Roth (Nemčija, 15) 6:0, 6:3; polfinale: Potočnik (2) - Zidanšek (9) 6:4, 6:1; finale: Potočnik (2) - Manca Pislak (6) 2:6, 0:6. Dekleta U-16, dvojice:
1. krog: Potočnik/Zidanšek - Mullis/Stretton (VB) 7:5, 6:3; četrtfinale: Potočnik/Zidanšek - Maroki/Pirok (Madžarska) 6:4, 6:3; polfinale: Potočnik/Zidanšek - Čuk/Jablonovska (Slovenija/Slovaška, 1) 4:6, 1:6.
Fantje U-14, posamezno:
1.	krog: Sven Lah - Martin Nikič (Hrvaška) 6:3, 6:4;
2.	krog: Lah - Jiri Pazdera (Češka, 13) 2:6, 0:6.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je na turnirju evropske serije U-14 v Mariboru klonila šele v finalu.
Ptuj • Zupan sprejel selektorja košarkarske reprezentance
Sprejem za selektorja Božidarja Maljkoviča
V Mestni hiši na Ptuju se je pred izvedbo evropskega prvenstva v košarki 2013, pri katerem naj bi imel Ptuj vidno mesto kot eden od soorganiza-torjev, zgodil še eden od vrste pomembnih obiskov v podporo temu projektu. Ptujski župan Štefan Čelan je sprejel Božidarja Malkovica, selektorja slovenske košarkarske ekipe. Srečanja s tako pomembnim in strokovno uveljavljenim človekom so vsekakor zelo prijetja. »Na srečanju smo se med drugim tudi odkrito pogovorili o njegovih ocenah za izvedbo EP v košarki 2013 na Ptuju. Moram reči, da že dolgo nisem slišal toliko pohvalnih besed o našem mestu in naših športnih objektih. Gospod Malkovic ocenjuje, da imamo med vsemi mesti najbolje opremljen in primeren hotel za reprezentance in spremljajoče osebje. Po ogledih športnih dvoran na Ptuju
in v Kidričevem pa ocenjuje, da si upa v te objekte pripeljati vse svetovne košarkarske ekipe. Kot je povedal, je s Ptujem pripravljen sodelovati tudi po letu 2013, ko bo treba
našo zgrajeno infrastrukturo polniti z eminentnimi moštvi, ki bi pri nas izvajala bazične priprave. Po njegovih izkušnjah si vsi vrhunski trenerji naravnost želijo takšnih mest,
Košarka m Aleš Križnar, direktor EP 2013
Včasih je 24 ur na dan premalo ...
Na delovnem obisku na Ptuju se je pred dvema tednoma mudila delegacija KZS, v kateri so bili direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar, namestnik generalnega sekretarja, direktor marketinga članskih reprezentanc ter projektov Matej Avanzo in generalna sekretarka EuroBasketa 2013 Alenka Škreblin. Med drugim so se sestali s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki jim je v neformalnem pogovoru predstavil potek gradnje nove večnamenske športne dvorane na Ptuju in jim podal tudi druge informacije v zvezi s Ptujem in projektom EP v košarki leta 2013.
O minusih in plusih Ptuja, o popularizacije košarke in možnostih, da bi Slovenija igrala svoje predtekmovalne tekme na Ptuju, smo se pogovarjali z direktorjem Eurobasketa 2013 v Sloveniji Alešem Križnar-jem.
Kakšen je vaš trenutni pogled na Ptuj v zvezi z organizacijo EP leta 2013 v Sloveniji?
Aleš Križnar: »V tem trenutku je edina stvar, pri kateri ima Ptuj majhen minus, gradnja dvorane. To je projekt, ki bo moral biti dokončan najkasneje do začetka leta 2013, medtem ko so vse druge stvari, kot so zgodovinska razglednica
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Križnar, direktor EP 2013
mesta, okolica in namestitvene kapacitete, velik plus. Prepričan sem, da se bodo košarkarji in navijači v času prvenstva na Ptuju zelo dobro počutili.«
Ali po vašem mnenju obstaja kakšen dvom, da bo na Ptuju pravočasno zgrajena nova večnamenska športna dvorana?
Aleš Križnar: »Po mojem dvoma ni, ker zaupamo vsem, ki so sodelovali in bodo sodelovali pri tem projektu. Obljube so bile dane, tako da velikega strahu ni.«
Kaj bo KZS naredila za popularizacijo košarke na Ptuju in v njeni okolici?
Aleš Križnar: »Že letos poleti bomo v okviru priprav za nastop slovenske košarkarske
reprezentance na EP v Litvi organizirali na Ptuju in v Kidričevem mednarodni turnir. Na njem bosta ob Sloveniji igrali še Makedonija in Poljska. Prav tako bomo pripravili različne aktivnosti in akcije, s katerimi bomo poizkušali vključiti v košarko čimveč mladih. Leta 2013, ko pa pričakujemo, da bo na Ptuju že zgrajena nova dvorana, pa načrtujemo tudi nekaj testnih tekem pred samim evropskim prvenstvom.«
Lobiranje je znano v gospodarstvu, politiki, športu ... Je mogoče, da bi Ptuj v predtekmovalnem delu gostil slovensko košarkarsko reprezentanco?
Aleš Križnar: »Možnosti so enake kot za vsa druga mesta,
kot je Ptuj, ko se njihove ekipe pripravljajo na tekmovalno sezono,« je pogovore z Božidarjem Malkovicem na kratko povzel ptujski župan.
MG
ki bodo gostila predtekmoval-ni del prvenstva. Ob izboru prizorišča, kjer bo igrala slovenska reprezentanca v pred-tekmovalnem delu, ni nikakršnih igric v ozadju ali lobiranj, ampak bo mesto izbral strokovni štab naše reprezentance. Ta pa bo izbral po ključu, kje se bodo naši košarkarji najbolje počutili.«
Si v Sloveniji sploh znamo predstavljat, kako velik športni dogodek bo organizacija evropskega prvenstva v košarki leta 2013?
Aleš Križnar: »Lahko rečem, da gre za veliko promocijo Slovenije, in zaenkrat se mnogi še ne zavedajo, za kako velik dogodek bo šlo. Mi, ki smo zraven in delamo na tem projektu, si to že znamo predstavljati. Ob tem vedno znova opažamo, koliko stvari bo še potrebno narediti. Na srečo smo pri tem projektu začeli delati že včeraj in ne šele danes. Kljub temu da je do prvenstva še dolgo časa, je včasih 24 ur na dan premalo, saj imamo toliko dela.«
Kaj si na KZS obetate od EP 2013 v Sloveniji?
Aleš Križnar: »Vsekakor si želimo in bomo delali na tem, da bo to eno najboljših, če že ne najboljše evropsko prvenstvo v košarki do sedaj. Eden izmed naših ciljev je tudi dodatna popularizacija košarke v Sloveniji. Prav gotovo pa si želimo izpeljati evropsko prvenstvo tudi s finančnim dobičkom.«
David Breznik
Mali nogomet
Memorial Srečka Tominca
V soboto, 7. maja, je ŠD Selan organiziralo četrti nočni turnir v malem nogometu - Memorial Srečka Tominca. Po lanskoletni uspešni izvedbi se je novo vodstvo, izvoljeno februarja na občnem zboru, s še večjim navdušenjem lotilo organizacije tega dogodka. Na turnirju je sodelovalo 16 kakovostno enakovrednih ekip, ki so prikazale zelo izenačeno igro.
Po opravljenem žrebu so se začele igrati tekme osmine finala, saj je bil zaradi velikega števila ekip izbran sistem na izpadanje - turnirski sistem. Domača ekipa ŠD Selan, ki je v zimski ligi Videm dosegla 3. mesto,
je na turnirju zaradi poškodb ključnih igralcev izpadla že v prvem delu tekmovanja v tekmi z ekipo EHM Team, z rezultatom 1:4.
Polfinale: ŠD Zavrh - ŠD Rim 3:4 (po kazenskih strelih), Mali Pariz (Celje) - ŠD AS Evroavto 1:2.
Tekma za 3. mesto: ŠD Zavrh -Mali Pariz 1:2.
Tekma za 1. mesto: ŠD Rim - ŠD AS Evroavto 1:1 (3:4, po kazenskih strelih).
Na turnirju se je pokazala velika izenačenost med ekipami, o zmagovalcih so velikokrat odločale
Zmagovalna ekipa ŠD AS Evroavto
malenkosti. V finalu je ekipa ŠD AS Evroavto šele po tretji seriji izvajanja kazenskih strelov ugnala ekipo ŠD
Rim, ki na tem turnirju tradicionalno dosega dobre rezultate.
Matjaž Klasinc
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (24. del)
Maturantski ples malo drugače
Že pred prihodom v Ameriko sem vedel, da bom letos tukaj maturant. Čeprav je bila »ameriška matura« daleč, sem se na to vlogo vneto pripravljal. Sedaj pa je končno tukaj.
Majice smo si že priskrbeli. Sedaj čakamo le še na konec šolskega leta, da jih končno oblečemo. Tudi na maturantski ples nismo pozabili. Maturantskemu plesu tukaj pravijo »prom«. Zelo se razlikuje od našega klasičnega maturantskega plesa. Pa naj ga opišem.
Organizacija maturantskega plesa se razlikuje od šole do šole. Namenjen je v glavnem dijakom tretjih in četrtih letnikov (»juniorjem« in »seni-orjem«). Naš ples je potekal zadnjo soboto v aprilu. Dogajal se je v dvorani boljše restavracije ob lokalnem golfišču z imenom »The Buli«.
Glavna razlika, ki sem jo opazil med slovenskim in ameriškim maturantskim plesom, je, da se na plesu izključno pleše. O kulturnem programu ni sluha. Plesa se udeležijo izključno dijaki. Tudi večerje ne zajema, zato je v navadi, da gredo dijaki na skupinsko večerjo še pred odhodom na ples. Nekateri si za ta dan privoščijo tudi limuzino.
Kot je tukaj navada, smo bili fantje oblečeni v smokinge. Večina dijakov si jih izposodi, saj tako prihranijo veliko denarja. Tudi jaz sem si ga. Dekleta nosijo posebne praznične obleke raznolikih barv in stilov, podobne takim, kot jih nosijo dekleta na slovenskih maturantskih plesih.
Jaz sem se na »prom« odpravil s skupino prijateljev in prijateljic. Najprej smo se fantje zgodaj popoldne zbrali pri
Haloze
O tem smo se lahko prepričali, ko nam je prekaljen kidri-čevski gobar Stanko Meglič s ponosom pokazal svojih prvih pet letošnjih jurčkov, ki jih je minulo soboto, 14. maja našel med ogledom svojih gobarskih tere-
Foto: Aljaž Jelen
Pred plesom
mojem prijatelju. Odločili smo se, da si gremo ogledat film v kino. Ker smo bili že vsi lepo oblečeni v smokinge, smo se podali v kino kar s smokingi. Takrat sem imel prvič v življenju oblečen smoking Zelo zanimivo je bilo opazovati reakcije ljudi na naše obleke.
Čez nekaj ur so se nam pridružila še dekleta in tako smo se vsi »šik« odpravili v prijetno restavracijo na večerjo. Še prej pa smo morali opraviti zelo pomembno opravilo - fotografirati se s prijatelji. To smo opravili v avli boljšega hotela, ki je bil v bližini. Nato smo vsi
nov na območju Haloz. Najmanjši je tehtal le nekaj dekagramov, največji pa je imel skoraj 20 de-kagramov, a je bil v notranjosti popolnoma zdrav, saj je za škodljivce očitno še premrzlo.
-OM
lačni odhiteli v restavracijo. Tam smo se zadržali slabi dve uri. Naročili smo si želeno hrano, vmes pa se pogovarjali o različnih stvareh. Polni pričakovanj smo se veselili odhoda na ples.
Po obilni večerji smo se odpravili na naš maturantski ples. Ob sedmi uri zvečer se je končno pričel. Povsod smo bili samo dijaki. Nikjer ni bilo staršev dijakov ali njihovih sorodnikov. Prisotnih je bilo le nekaj profesorjev, pa še ti so bili zadolženi za red na plesu. Za glasbo je bil zadolžen DJ, ki je vrtel večinoma ameriško popularno glasbo, dijaki pa smo plesali. Pa ne četvorke in Radetzkyjeve koračnice, pač pa ples, ki ga plešejo mladi v diskotekah. Tako tudi nismo imeli plesnih vaj in posebnih priprav na »prom«, saj je bilo vzdušje zelo sproščeno. Dijaki so plesali z dijakinjami, DJ je sprejemal tudi glasbene želje.
V dvorani, kjer smo imeli ples, ni bilo nobene hrane, tudi prigrizkov ne. Kljub temu da nismo imeli alkohola, smo se izjemno zabavali. Postregli so nam z brezplačno brezalkoholno pijačo. Veliko smo se pogovarjali, obujali spomine na začetek šole in se spominjali dogodivščin med letom. Teh ni bilo malo. Čas pa je kar
tekel. Niti zavedali se nismo kako hitro.
Veselili smo se in plesali vse do polnoči, ko se je ples zaključil, čeprav bi še lahko trajal nekaj ur. Ampak spoštovati smo morali pravila. Vsega je enkrat konec, tako se je končal tudi naš maturantski ples. A najvzdržljivejši nismo odnehali. S skupino prijateljev sem zabavo nadaljevala pri prijatelju doma, saj nas je povabil na »after party«.
Česar si nismo uspeli povedati na maturantskem plesu, smo si lahko povedali na zabavi pri prijatelju. Tudi tukaj je bilo vzdušje na vrhuncu. Veliko smo se smejali, si pripovedovali šale, igrali razne igre itn. Žur je trajal vse do jutranjih ur, dobesedno.
»Prom« je napovednik konca srednješolskega obdobja in znanilec prihajajočih novih začetkov. Takrat se lahko »se-niorji« še zadnjič na šolskem plesu družimo z ostalimi dijaki. Noč, ki sem jo sem preživel s prijatelji na maturantskem plesu, mi bo ostala v izjemno dobrem spominu, plesa in zabave se bom še dolgo spominjal.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls -Podlehnik
Foto: OM
Prvi jurčki že sredi maja
Če se po jutru dan pozna, potem se letos obeta dobra gobarska sezona, saj so konec tedna na območju Haloz našli že prve jurčke - črnuhe.
Od tod in tam
Ptuj • Fički štirih držav za Guinnessovo knjigo rekordov
Foto: Črtomir Goznik
Zadnji konec tedna je Ptuj doživel svoj prireditveni rekord, ko so na Ptuju potekale tri velike mednarodne prireditve, in to na zelo kratki razdalji. Terme Ptuj so gostile največji mednarodni plavalni dogodek, prav tako mednarodno srečanje ljubiteljev fičkov, ki so na območju Term postavljali pogoje za slovensko Guinnessovo knjigo rekordov, na igrišču za golf Ptuj pa je potekal edini slovenski profesionalni turnir v golfu. Fičo klub Velenje, kije že drugič v zadnjih letih pripravil srečanje fičkov v najstarejšem slovenskem mestu, takrat sta sodelovala 102 fička, ima 150 članov, vsak izmed njih ima po dva fička, v celi Sloveniji pa je registriranih fičkov še okrog 400. Za člane Fičo kluba Velenje fičo kot avtomobil ostaja legenda. Zadnji fičo je bil izdelan junija 1985 in je bil rumene barve. Skupaj je bilo izdelanih 925-475. Pri organizaciji rekordnega števila fičkov na Ptuju, bilo jih je več kot na prvem srečanju, 137, sta pomagala tudi MO Ptuj in Terme Ptuj, za kar so jim organizatorji nadvse hvaležni,
MG
Ptuj • Preizkus hoje na dva kilometra
:oto: Črtomir Goznik
V okviru svetovnega dneva gibanja je v soboto, 14. maja, pri Termah Ptuj potekal sedaj že tradicionalni preizkus hoje na 2 km v organizaciji Zdravstvenega doma Ptuj. V njem se preizkušata predvsem zmogljivost srca in pljuč. Test je prilagojen zdravim osebam v starosti med 20 in 65 let. Udeležba je bila zadovoljiva, večinoma so tudi letos prišli tisti, ki se zavedajo pomena zdravja in ki skozi ta preizkus na nek način testirajo svoje zdravje oziroma skrb zanj.
MG
Ljutomer • Lotmerška cvetoča pomlad
Ob koncu tedna se je v mestnem središču prle-ške prestolnice pelo in plesalo. Na prizorišču so se izmenjevale plesne in pevske skupine vseh starostnih kategorij. Petkov večer je bil v znamenju letnega koncerta Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, kjer se je predstavilo180 učencev v komornih skupinah in orkestrih. Sobotno celodnevno dogajanje so popestrile številne folklorne in tamburaške skupine, z osrednjim nastopom domače skupine iz kluba Prleških babic Pristava ter Veselih Ribničank, z udeležbo štirinajstih ljudskih pevk. Za osvežitev in popestritev je poskrbela množična skupina pevcev in plesalcev iz Surčina v Srbiji (na fotografiji), prireditev pa so zaključili plesalci na folklorni reviji Prlekija pleše in poje.
NŠ
Foto: NS
Na valovih časa
Piše: Dani Zorec • Nova Zelandija (5.)
Turist
Tauranga v našem prevodu pomeni, da te nekdo pošlje v določen organ, in jaz sem tam preživel dober teden dni. V mestecu, ne v organu. Zanimivo je bilo, da kljub slovesu zelo turističnega in obiskanega kraja po peti uri popoldne ni bilo zaznati nobenega človeka več na ulici, sama žalost se je naselila na pločnike. Tudi nočno življenje ni bilo bog ve kaj, odprti so bili trije bari z živo glasbo, okoli katerih je patruljiralo večje število policijskih avtomobilov.
Na Novi Zelandiji je namreč prepovedano uživati alkohol na ulici, na plaži pa lahko piješ zgolj vino ali pivo, brez močnejših substanc. In brezalkoholne pijače seveda, da se razumemo. Policisti so bili posebej pozorni prav na te zadeve in po navadi bojda izdajajo zgolj ustna opozorila, predvsem to velja za tujce. No, če bi taisti policisti prišli k nam na izobraževanje in obiskali kak štajerski lokal za vikend, bi si ob naših oslarijah, ki jih počnemo v vinjenem stanju, še dolgo brisali solze smeha.
Čeprav ni lepo, sem kar nekajkrat prekršil to njihovo pravilo, saj je bilo zares vroče skozi vse dni in je bilo mrzlo pivo pravo zdravilo za visoke temperature. Tudi lokalni pa-troni so se redno hodili skrivat s steklenicami, veliko sem jih zalotil predvsem na nekakšni lokalni turistični točki, obalnem griču, ki se je imenoval Mount Manganoui. No, ta njihov 'Mount' lahko mirno izpustimo, saj je bila zadeva nižja od 300 metrov nadmorske višine, razgled pa je sicer res bil soliden. Ljudje se hodijo skrivat v naravo in na takšne točke, kjer jih policisti ne morejo najti, in ta grič je bil ena takšnih, sicer zelo prometnih točk. Kiviji namreč zelo radi potencirajo določene zadeve in jih je razmeroma lahko im-presionirati z normalnim razgledom, nekaj desetletij staro stavbo ali s kakšno veščino, ki je pri nas normalna, pri njih pa velja za umetnost.
Da gre res za turistični kraj brez turistov, se je s tega griča dobro videlo, saj pogled na nekajkilometrsko plažo ne more pustiti ravnodušnega prav nikogar. K temu seveda spadajo pesek, prostori za kampiranje ter nekaj golote, ampak niti s ptičje perspektive niti na licu mesta pa nisem mogel najti nobenega bara, izposojevalnice ležalnikov in
Kamerad Flo za grilom
Karaoke v mešanih dvojicah
Kilometri plaže, okrepčevalnice pa nikjer
Mt. Manganoui - za Kivije hrib, za nas običajen pašnik
Foto: D. Zorec
Opozorilna tabla - žgane pijače prepovedane. Zato pa pivo bolj paše.
Foto: D. Zorec
Masten hamburger ... mmm-mm...
senčnikov ali vsaj preproste prodajalne sladoledov, kot je to v navadi v razmeroma razvitih turističnih destinaci-jah. Če si hotel kaj popiti ali se osvežiti, si moral iti v mesto in to storiti brez razgleda na morje. Kakorkoli že, moja poslovna ideja o odprtju gostilne na plaži je ostala zgolj v povojih ...
Nek petek pa je naš Marcelo veselo oznanil, da bi zvečer priredili piknik. Glede na moje izkušnje z mesnimi dobrotami iz trgovine se je obetala kulinarična katastrofa, a se je možak izkazal in meso prinesel od lokalnega mesarja, ki ga je izvohal šele nekaj dni prej. Na Novi Zelandiji imajo navado, da na piknik vsakdo prinese zase, kar bo pojedel in spil. Tega si pri nas nekako ne moremo zamisliti, saj bi se ti smejalo vso sorodstvo, če bi k povabilu na piknik dodal še droben tisk podobne vsebine. Ker je kar nekaj stanovalcev delalo v tovarni rib, smo pod ceno dobili tudi veliko morskih jedi, kar je pomenilo različne vrste rib, rakcev, školjk ter vsega ostalega, kar ribiči potegnejo iz vode. Okus je bil seveda čisto drugačen od evropskih ribarnic in tudi v trgovinah so morske jedi cenejše in okusnejše od 'kopenskih'. Zadeva je izpadla zelo dobro, Nemec Flo je bil zadolžen za žar, nek Italijanček dvomljive spolne usmeritve je vrtel glasbo, jaz pa sem se ponudil za glavnega točaja, da nihče ni bil žejen. Rezultat je bil pričakovan: namesto različnih iger, ki razbijejo monotonijo ob takšnih dogodkih, pa je naš hišnik privlekel opremo za petje karaok. Groza. To je bilo nekih viž, ki nikakor niso pustile spati sosedom, zato je eden izmed njih poklical organe pravice, ki si sprva sploh niso upali priti bliže, saj jim ni bilo jasno, ali koljemo prasca, opico ali dinozavra. Vse se je dobro končalo, kazni ni bilo nobene, mi pa smo se tudi odpravili kmalu v posteljo.
Drugi dan je prvič na mojem popotovanju pričelo deževati, kar je bila kar dobrodošla sprememba, saj se je končno malce ohladilo, pa tudi čistilna akcija po pikniku je potekala v bolj sproščenem vzdušju.
Kmalu sem se moral posloviti od druščine, saj sem bil vnaprej dogovorjen v Napier-ju, ki je oddaljen kakšnih 200 kilometrov. Marcelo me je potegnil do ugodnega prostora za štopanje in nova dogodivščina se je lahko začela.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 17. maj
Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno pisavo, kije bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala današnja linijska pisava.
1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam.
1821 seje rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp.
1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut.
1954 je Vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah.
1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora
komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Vaclava Havla.
Na valovih časa
Sreda, 18. maj
Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic. 1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn.
1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija.
1920	se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla.
1974je Indija preizkusi jedrsko bombo. Četrtek, 19. maj Danes goduje Ivo.
1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti.
1906	je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško.
1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno
kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji.
1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo.
Petek, 20. maj
Danes goduje Bernard.
Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. 1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša. 1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combatti-mento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu.
1926	je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino.
1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA. 1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča. Sobota, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije. 1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921	se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Sa-harov.
1927	je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol. 2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. 1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke. Nedelja, 22. maj
Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti). 1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürn-berški, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao.
1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907	se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov. 1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour. 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE). Ponedeljek, 23. maj Danes goduje Željko. Danes so Binkošti.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek. 1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer. 1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental. 1906 je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
AvtoD£OM
Novo razmišljanje, nove priložnosti
i40CW je všečno oblikovan karavan z velikim prtljažnikom, sprejemljivimi voznimi lastnostmi in dovolj prostora za potnike, kar od takega izdelka tudi pričakujemo. Razvili so ga v nemškem razvojnem centru v Rus-selsheimu in si pri tem pomagali s tehniko sonate, ali če hočete, i40 bo na evropskih tleh nadomestil sonato, ki bo na voljo le še v Koreji. Hyundaia i40 bosta dva: limuzina, ki naj bi prišla jeseni, in kombi CW, ki se bo med konkurenčnimi avtomobili znašel letos poleti. Z i40 naj bi Korejci izboljšali svoj tržni delež v srednjem razredu, saj doslej v Evropi v tem segmentu niso bili uspešni.
V srednjem razred najdemo hudo konkurenco, a kljub temu Allan Rushforth, ki vodi posle v Evropi, verjame, da bodo v letu 2012 prodali 60.000 primerkov in se s tem uvrstili med peterico najbolje prodajanih znamk. Lani so Korejci v Evropi povečali svojo prodajo za skoraj pet odstotkov in dosegli 2,6-odstotni tržni delež, i40 pa je prvo Hyundaijevo vozilo srednjega razreda, ki je bilo razvito in oblikovano posebej za evropsko tržišče. Seveda tudi vgrajeni pogonski stroji, oprema in tehnologije bolj ustrezajo evropskim kupcem.
Sonata in i40 sta si v osnovi v marsičem
podobna, s tem da je različica s kombijevskim zadkom zaenkrat namenjena le Evropi. Če novi model primerjamo s sonato, je i40 prava revolucija, a teh smo od tega proizvajalca v zadnjem času že vajeni, sploh odkar sta na ceste zapeljala ix35 in ix20. Oblikovali so ga v skladu z izhodišči oblikovalskega sloga, imenovanega „tekoče skulpture" (fluidic sculpture), rezultat pa je uglajena oblika, nad katero se ne morejo
zmrdovati niti najzahtevnejši kupci. Na sprednjem delu izstopata klinasta oblika in prepoznavna šestkotna maska, bočna stekla se ožijo proti zadnjemu delu tako zaradi vzpenjajoče se bočne linije kot proti zadnjemu delu spuščajoče se strehe. Zadek je eleganten, na njem pa najdemo globoko v bok avtomobila zarezane luči s tehniko LED diod. Vrata prtljažnega prostora z velikim spojlerjem na vrhu so postavljena zelo položno, a je ob prevrnjenem naslonu zadnje klopi še vedno za 1719 litrov prostora. Tudi sicer je i40 v primerjavi s sonato drugačen avtomobil: dolžina ni zrasla, a so kolesa pomaknili bolj naprej ter tako zmanjšali previse in za šest centimetrov povečali medosje.
Voznikovo delovno okolje je z izjemo ob-volanskih ročic povsem evropsko urejeno, armaturna plošča je iz kakovostne gumirane plastike, stikala so logično razporejena, instru-mentna plošča z dvema velikima merilnikoma je pregledna, valovita sredinska konzola pa je pomaknjena nazaj med voznika in sovoznika. Tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih je dovolj prostora po višini in tudi za noge, le na zadnji klopi se zaradi proti zadku padajoče strehe sedi nizko.
i40 bo na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskima strojema. Slednja imata 1,7 litra prostornine, prvi premore 115 KM in 260 Nm navora, močnejši dizel 136 KM in 325 Nm navora. Šibkejši bencinski agregat je 1,6 GDI s 135 KM in 164 Nm navora, najmočnejši motor pa je 2,0 GDi s 177 KM in 208 Nm navora. Vsi motorji bodo na voljo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, oba močnejša tudi z avtomatiko.
Tudi opreme za razvajanje in varnost bo dovolj, naj omenim ogrevane sedeže s preklopljivi-mi naslonjali spredaj in zadaj, ogrevan volanski obroč, aktivni sistem de-mist, ki samodejno zazna vlago na vetrobranskem steklu ter ga očisti, ali devet zračnih vreč. Asistenca za ohranjanje smeri lane assist s posegom v krmiljenje po potrebi korigira zasuk volana in vozniku pomaga ohraniti želeno smer vožnje.
Korejci so pod svojim novim sloganom „Novo razmišljanje, nove priložnosti" razvili močno orožje proti konkurenci, ki jo najdemo recimo pri Toyoti (avensis), Mazdi (6), Volkswagnu (passat) ali Renaultu (laguna), s to razliko, da naj bi se cene za ¡40 začele že pri 20.000 evrih. Naj še dodam, da bo Hyundai svoji novi evropsko nastrojeni limuzini in karavanu namenil petletno trojno jamstvom, ki zajema pet let splošnega jamstva na vozilo brez omejitve prevoženih kilometrov, pet let asistence na cesti in pet let brezplačnih letnih preventivnih pregledov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Krčne žile
Krčne žile so bolezenske razširitve ven. Dejavniki za njihov nastanek so največkrat dednost, hormonske motnje (nosečnost, menopavza), prenašanje težkih bremen, povečana telesna teža, ploska stopala, telesna nedejavnost, vročina ... Motnje pretoka krvi v spodnjih okončinah prizadenejo vsakega četrtega odraslega človeka in v vseh poklicih, najbolj pa vpliva težko stoječe ali samo sedeče delo. Razlogi za nastanek krčnih žil so oslabelost žilne stene, slabo tesnjenje zaklopk in zvišan krvni tlak v venah. Zaradi naštetih vzrokov se kri več ne more nemoteno vračati do srca in venska kri zastaja, vena pa se na krajšem ali daljšem odseku širi. Zaklopke popuščajo, stene žil postajajo prepustne, zato sestavine krvi in tekočina prehajajo v okoliško tkivo. Proces lahko poteka več let, preden vena postane vidno okvarjena.
Bolezen ven se najpogosteje začne z bolečinami
vzdolž ven, z občutkom težkih in bolečih nog, nočnimi krči v nogah in otekanjem gležnjev. Da gre za bolezen, lahko ugotovimo že sami, saj so krčne žile vidne in jih lahko zatipamo. Zato moramo čimprej obiskati zdravnika, da postavi diagnozo in uvede zdravljenje. Brez zdravljenja lahko kronična bolezen ven postopoma napreduje in privede do hudih zapletov. Zaradi upočasnjenega pretoka krvi v oboleli veni nastane zastoj ne samo v tej veni, temveč tudi v koži in podkožju. Koža na tem mestu postane rjavo obarvana, možna pa so tudi vnetja. Pojavljajo se pikčaste krvavitve. Če takšno stanje traja dalj časa, sta koža in podkožje tako prizadeta, da začneta počasi odmirati. V tem stadiju je dovolj že neznatna mehanska poškodba, da se koža odpre in nastane manjša ali večja rana, t. i. go-lenja razjeda. Golenja razjeda je razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj tkiva pri krčnih žilah. Zaradi prej omenjenih vzrokov se te razjede celijo zelo počasi in težko, obenem so pa tudi zelo boleče. Sodobne obloge
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Rebernak Kamenšek, farmacevtska tehnica
za zdravljenje razjed precej omilijo bolečine in skrajšajo čas zdravljenja, vendar moramo prej narediti vse, da do razjede sploh ne pride.
Največje težave pa vendarle povzročajo obolele globoke vene, ki jih ne vidimo. Če strdek nastane v površinski veni, ga prepoznamo po rdečini, oteklini in vročem predelu na koži, kar pa ni zelo nevarno za zdravje. Če pa strdek nastane v globoki veni (tromboza), lahko resno ogrozi naše zdravje. Privede lahko do življenje ogrožajo-čega zapleta - pljučne embolije.
Preventiva naj se začne
takoj, že ob prvih znakih kroničnega venskega popuščanja. Priporočamo zdravo prehrano, bogato z vitamini, minerali in vlakninami, gibanje (hojo, kolesarjenje - lahko tudi na sobnem kolesu, plavanje), izogibanje sončenju oz. pregrevanju nog (odsvetujemo kopanje in plavanje v toplih bazenih), opustitev kajenja in pretiranega uživanja alkohola. Venam zelo škoduje topla depilacija. Obenem priporočamo uporabo preventivnih elastičnih nogavic, pri katerih je kom-presija (stiskanje) v gležnjih najmanj 15 mm Hg. Nogavice se obuvajo s pomočjo gumijastih rokavic, saj jih le tako lahko pravilno namestimo. Na embalaži so označeni tudi DEN-i, kar pa ne pomeni kompresije, temveč debelino nitke, iz katere so spletene nogavice. S preventivnimi kompresijskimi nogavicami pomagamo okvarjenim krvnim žilam, da se kri lažje vrača navzgor proti srcu in ne zastaja v razširjeni veni.
Nadaljevanje prihodnjič Vlasta Rebernak Kamenšek, farmacevtska tehnica, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Želeli smo si lepo vreme, dobili sušo
Po dolgi, mrzli zimi smo si vsi želeli lepega, toplega vremena. Res je, da je bila zima dolga, mrzla, brez sonca, žal pa tudi brez padavin. Zato nam je že nekaj dni lepega, sončnega vremena pobralo vso zimsko zalogo vode in naša zemlja se že srečuje s sušo. Na srečo vsaj temperature niso zelo visoke, ampak prijetno toplo pomladne. Ko je bilo najbolj kritično, smo sicer dobili pošiljko padavin, a so zadostovale, če boste verjeli ali ne, samo za en teden. Tudi v prihodnjih dneh naj bi bilo nekaj dežja, a kako se bo to vreme nadaljevalo, je težko reči.
Vendar zdaj vseeno velja, da je zemlja hitro po padavinah presušena in da so vse padavine samo eno slabo zalivanje. Zato kmetovalci aktivirajte svoje namakalne naprave in pričnite redno namakati. Enako velja za vse, ki imate na vrtu že položene cevi za namakanje.
Če začnemo namakati pravočasno, potem s tem zagotovimo tudi višji in ne samo kvalitetnejši pridelek. Če pa pričnemo prepozno, pridelek ne bo višji, ampak samo primeren. To je razlika med rednim namakanjem in samo gašenjem suše. Ravno takšno vreme, ko rastline dan ali dva trpijo sušo, obenem pa močno niha še temperatura, potem pa spet dobijo dež, je za vrtnine najslabše. Zato je v vmesnih dnevih namakanje nujno.
Kot vidite, sta pravočasen začetek namakanja in redno namakanje zelo pomembna tako na njivah kakor na vrtovih. Plo-dovke namakamo samo po koreninah s posebnimi preluknja-nimi ali poroznimi cevmi, ostale vrtnine in krompir pa lahko brez skrbi namakate tudi preko listov, le da ne smemo z mrzlo vodo zalivati vročih rastlin (popoldan).
Še nekaj napotkov, kako namakati, da bomo vodo najučinkoviteje porabili.
Zalivamo temeljito, da je zemlja namočena v globino. Bolje je zalivati tudi po listih rastlin kakor pa premalo zaliti v globino (tako se običajno dogaja ob zalivanju z zalivalkami). Ob zalivanju preverite, kako globoko je zemlja mokra. To preverite z lopato. Zelo pogosto je namočen samo zgornji del zemlje. Zato rastlina že naslednji dan trpi sušo. Tako zalivanje pa je bolj škodljivo kakor koristno. Nihanje v preskrbi z vodo povzroči številne fiziološke motnje pri zelenjadnicah, tudi pri krompirju. Koreninski sitem ostaja razvit samo pod površino, s tem pa je rastlina celo rastno dobo slabo preskrbljena s hranili, kar še dodatno povzroča težave.
Da bo v tleh ostajalo čim več vlage, je zelo smiselno tla okoli rastlin zastreti. Na vrtovih uporabite pokošeno rastlinje, travo z zelenice, koprive ali kar pač imate pri roki. Pazite samo, da zelena masa ne gnije. V takem vremenu vas ni potrebno biti strah polžev, saj je zanje presuho. Če pa veste, da je pri vas z njimi veliko težav, pomešajte pokošeno travo z listi bezga, vratiča ali gozdne praproti. Tla okoli kapusnic in čebulnic pa poleg trave posujte še z lesnim pepelom, če ga seveda imate. Ostali pa morate te rastline zdaj pokriti, saj so v nevarnosti tako čebulnice kakor kapusnice. Prve napada čebulne, druge pa kapusova muha.
Da bodo poletne padavine čim bolj zalegle, je potrebno že pred njimi tla okoli rastlin prerahljati, da ne bodo zabita. Prav tako je pomembno, da v primeru napovedi dežja ne preskočimo namakanja, če je potrebno. Namočena zemlja bo bolje sprejela in tudi v območju korenine zadržala padavine. Povsem suha zemlja pa jih ne sprejme in že dan po dežju so tla okoli korenin povsem suha.
Foto: Miša Pušenjak
Namakanje začnemo že pred presajanjem in ob presajanju sadik. Presajamo tako, da najprej zalijemo vsako jamico in nato posadimo sadiko. Ko posadimo celo gredo, dobro, globoko za-lijemo celo površino, tudi medvrstni prostor.
Če pričnemo namakati prepozno in je zemlja že izsušena, to velja tudi za namakanje zelenic, pričnemo namakanje postopoma. Običajno se nam to zgodi, če smo bili na daljših počitnicah. Vklopimo namakalni sistem in namakamo pol ure (trava, zelenica) do eno uro na njivi ali vrtu. Nato namakanje prekinemo in ponovno pričnemo čez uro ali dve, tokrat pustimo vodo teči dalj časa. Nato spet - tokrat s polnim odmerkom - namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. V prvem namakanju namreč večina vode kar odteče v globino, podobno se zgodi, če zalijemo popolnoma izsušen lonček z rožami. Zato moramo vmes prekiniti, da se prične počasi vzpostavljati vodni stolpec. Po uri ali dveh premora namočimo ponovno, tokrat se voda že pričenja vpijati v mikropore zemlje. Šele zjutraj pa dodamo polni odmerek vode, tokrat bo voda ostala v območju korenin dalj časa. Tudi pred presajanjem na njivah namočite prej vsaj trikrat postopoma, če je bila njiva povsem suha. Samo enkratno namakanje ne bo pomagalo.
Še nekaj: v tako suhem vremenu sadik pred presajanjem na njive ne zalijemo, zalijemo jih šele po presajanju. Dobro pa je obilno namočiti njivo že dan prej.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Kot smo pred časom že poročali v naši rubriki, se je 38 svetovno znanih izvajalcev rock, pop, in country glasbe zbralo v dobrodelnem projektu, ki so ga poimenovali Songs for Japan. Vsak od njih je prispeval po eno svojo uspešnico, ki so izšle na dvojnem albumu. Med 38 glasbeniki najdemo tudi tako zveneča imena, kot so U2, Lady Gaga, Bob Dylan, Madonna, Red Hot Chili Peppers, Beyonce,
	Name	Artist	Time	Price	
1	Imagine (Remastered)	John Lennon	3:07	Album Only	View In ¡Tunes ►
2	Walk On (Radio Edit}	(J2	4:29	Album Only	View In ¡Tunes ►
3	Shelter from the Storm	Bob Dylan	5:01	Album Only	View In ¡Tunes ►
4	Around the World (Live)	Red Hot Chili Peppers	3:53	Album Only	View In ¡Tunes ►
5	Born This Way (Starsmith...	Lady GaGa	6:45	Album Only	View In ¡Tunes ►
6	Irreplaceable	Beyonce	3:43	Album Only	View In ¡Tunes >
7	Talking to the Moon (Acou	Bruno Mars	3:37	Album Only	View In ¡Tunes ►
S	Firework	Katy Perry	3:47	Album Only	View In ¡Tunes ►
9	Only Girl (In the World)	Rihanna	3:55	Album Only	View In ¡Tunes ►
10	Ltke 1 Love You	Justin Timberlake	4:43	Album Only	View In ¡Tunes ►
11	Miles Away (Live)	Madonna.	4:50	Album Only	View In iTunes ►
12	When Love Takes Over (fe...	David Guetta	3:11	Album Only	View In ¡Tunes *
13	Love the Way You Lie (feat..	Eminem	4:23	Album Only	View In ¡Tunes ►
14	Human Touch	Bruce Springsteen	5:23	Album Only	View In ¡Tunes ►
15	Awake (Live)	Josh Groban	5:39	Album Only	View In iTunes >
15	Better Life	Keith Urban	4:43	Album Only	View In ¡Tunes ►
Songs for Japan
Foto: wordpress.com
Joss Stone
Foto: wordpress.com
Eminem, zasedbo King of Leon in številne druge prav tako zelo popularne izvajalce. Do danes so s prodajo dvojnega albuma zbrali že več kot 5 milijonov ameriških dolarjev. Pri projektu so sodelovale štiri velike glasbene založbe - Sony Entertainment Music, EMI Music, Universal in Warner Music Group. Zbrana denarna sredstva od prodaje so namenili japonskemu Rdečemu križu za žrtve potresa in cunamija na Japonskem.
Odlična 24- letna britanska soul izvajalka Jocelyn Eve Stoker, znana kot Joss Stone, na-
poveduje izid svojega novega studijskega izdelka. Skladbe za novi album so nastale rekordno hitro, saj jih je posnela v pičlih šestih dneh, pri tem pa ji je pomagal legendarni Dave Stewart iz popularnega dueta Eurythmics. Joss Stone nas je nazadnje osvajala skupaj z Rickyjem Martinom v uspešnici The Best Thing
About Me Is You.
®®®
Britanski glasbenik in borec za ljudske pravice Cat Stevens alias Yusuf Islam je pred kratkim v Stockholmupričel svojo evropsko glasbeno turnejo. Na njej bo predstavil nekatere svoje največje uspešnice, kot so Morning Has Broken, Wild World, Father and Son, in tudi nekatere novejše, kot sta Boots and Sand in My People. Omenjena turneja je njegova prva po njegovih najboljših časih ob koncu 70. prejšnjega stoletja. Cat Stevens je ob koncu 70. prestopil v islam in se je ob glasbi intenzivno posvečal tudi borbi za ljudske pravice
in toleranco.
®®®
Popularni kanadski poprock pevec Bryan Adams je v 51. letu prvič postal oče. Njegova osebna asistentka Alicia Grimaldi, ki mu je pomagala pri ustanovitvi dobrodelnega sklada Bryan Adams Foundation, mu je rodila hčer Mi-rabbelo Bunny. Pevec je znan tudi po tem, da mu je uspelo svoje privatno življenje skriti pred očmi javnosti, tako je tudi njegov odnos z Alicio Gri-maldi javnosti vse do poroda
ostal skrit. Bryan Adams je v svoji izjemno bogati karieri posnel nekatere velik uspešnice, kot so skladbe Summer of 69, Everything I Do (I Do It For You), Heaven in številne druge. Za vse ljubitelje njegove glasbe pa še vesela novica, saj se pevec naslednji mesec podaja na evropsko glasbeno turnejo.
®@®
Ameriška pevka Whitney Houston ima še naprej velike težave z drogami in alkoholom, zato se je ponovno vključila v proces zdravljenja odvisnosti. Naj spomnimo, da je danes 47-letna pevka bila na vrhuncu svoje slave že v osemdesetih in devetdesetih prejšnjega stoletja, ko je posnela svojo največjo uspešnico I Will Always Love You. Omenjena skladba je dolgo časa veljala za najbolje prodajani hit vseh časov. Leta 2009 je Whitney po večletnih težavah le uspela izdati novi studijski album I Look To You in mnogi so upali, da je končno uspela premagati svoje težave. A upanje je bilo prazno, saj so ponovne težave nastopile že v času njene koncertne turneje leta 2010, ko je nekaj koncertov morala odpovedati.
®®®
Slavni angleški pevec grškega rodu George Michael se na svetovne glasbene odre vrača z glasbeno turnejo, ki jo je poimenoval Symphonica: The Orchestral Tour. Najbliže Sloveniji bo pevec nastopil 20. septembra v zagrebški Areni. Na koncertu bo ob simfonič-
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
3.	TILL THE WORLD ENDS - BRITNEY SPEARS FT. NICKI MINAJ&KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
3.	WHERE THEM GIRLS AT - DAVID GUETTA/ FLORIDA/MINAJ
NEMČIJA
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	SWEAT - SNOOP DOGG & DAVID GUETTA
3.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
To je to
In še tiste druge sorte ljudje
Za začetek samo to ... Prejšnja kolu-mna je bila posvečena Igorju in Stanki Vauda-Benčevič, medtem ko sem navajal samo priimek Vauda. Oprostite, ni bilo namerno.
Zdaj pa k stvari ... Velikokrat in vse pogosteje naletim na ljudi, ki v naši zagatni družbi predstavljajo večino. To je tista vrsta ljudi, pri katerih se mi beseda Slovenec zatakne v grlu, iz ust pa mi uide Slovenček ali Slovencelj. Kajti beseda Slovenec v meni vzbuja nekakšno pieteto, ta beseda mi je žlahtna in predstavlja mi človeka, ki se zaveda slovenske zgodovine, slovenske kulture in spoštuje slovenski jezik.
Vse našteto pa Slovenceljnom ni pomembno. Da je le veselo na piknikih in v oštarijah, da ne zmanjka vina in klobas, pa da harmonika vleče tiste tri note, na katere se potem vsi majajo in derejo tja v tri dni. Potem se postavljajo s svojimi podaljški penisov, hočem reči avtomobili, in se pogovarjajo, kdo si je kupil novo kuhinjo in kdo ima po zadnji modi opremljeno dnevno sobo. Če kdo omeni "duhovni napredek", se začnejo zmrdovati, glasno režati in udarjati po svojih napihnjenih trebuhih, zraven pa kokodakajo nekaj o harekrišni in Indiji.
Knjig se branijo bolj kot hudič križa, ker je edino, kar premorejo njihove knjižne police, Biblija, pa še te niso nikdar odprli, kot čtivo pa dojemajo Lady in Obraze pa še kaj. "Kaj bi s knjigami ... Pa ti pisatelji, ko so pred sto leti živeli ..." se zmrdujejo in se raje napotijo na kakšno vaško veselico, kjer spet celo noč nazdravljajo na zdravje tega in onega drugega, pa na Janezovega novorojenega sina in na Marikino poroko. Pa seveda se tja do treh zjutraj jadajo o vsem mogočem, ker oni so vendar samo "ubogi mali ljudje", za katere nihče ne poskrbi. Seveda se vsi z vsemi strinjajo, ker vsak tako ali tako misli tako, kot mislijo trije okoli njega.
In večkrat sem pomislil, da morebiti pa vendarle lahko koga vsaj malo premakneš, ga spodbudiš, da bi kdaj vzel v roke kakšno knjigo, da bi vsaj malo začel razmišljati s svojo glavo. Pa sem slej ko prej ugotovil, da je to ravno tako brezupno delo kakor nahraniti Afriko. Slovenceljnu je pač nemogoče karkoli dopovedati, ker prav vse razen domačih viž gre pri enem kosmatem uhlju noter in pri drugem ven. Poleg tega pa so mu že davno popokali bobniči od nabijanja cerkvenih zvonov.
Skratka, nima se smisla ukvarjati s tako sorto ljudi, to je brezupen primer, popolna potrata časa in živcev, ker se počutiš, kakor da amebo učiš poštevanke. Pa naj pač bodo do smrti sužnji, ker suženj, ki se niti ne poskuša iztrgati iz okovov, si tudi zasluži biti suženj. Sicer pa je tako ali tako že Cankar zapisal, da so "za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje". Vendar osebnost kot na primer Cankar je tako ali tako le pomilovanja vreden patetik, Prešeren pa pijandura.
Matic Hriberšek
nem orkestru izvajal nekatere največje uspešnice iz svoje bogate 30-letne kariere. K temu sijajnemu opusu pa bo dodal tudi nekaj izbranih skladb drugih izvajalcev. Turnejo bo pričel avgusta v znameniti State Opera House v Pragi, ki velja za eno izmed najlepših
gledališč v Evropi.
®®®
Lady Gaga in Kanye West
bosta del letošnjega spremljevalnega programa na znamenitem filmskem festivalu v francoskem Cannesu, ki se je pričel 11. maja. Lady Gaga bo v Franciji promovirala svoj novi album »Born This Way«, ki bo izšel 23. maja. Kanye West pa bi naj nastopil v naslednjem tednu na eni izmed festivalskih zabav.
Janko Bezjak
estvi
NAJ'„.
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ I PITBULL
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
4.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
5.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
6.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
7.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
8.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
9.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
10.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
11.	SALE EL SOL - SHAKIRA
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
•k-k-k
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 17. maja 2011
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelena solata s klobaso, polnozrnat
kruh
SREDA
pečena riba po laško*, krompir v kosih, paradižnik in paprika v solati ČETRTEK
testenine z mletim mesom, solata PETEK
gobova omaka, polenta SOBOTA
kremna juha, piščanec z zelenjavo**, dušen riž, malinova strjenka NEDELJA
ciganska pečenka, krompir v kosih,
gibanica
PONEDELJEK
ohrovtova mineštra z rižem, kompot
*Pečene ribe po laško
Sestavine: 1 kg rib (postrvi, ščuke), 3 stroki česna, sol, sesekljan peter-šilj, 3 žlice olja, 1 večja čebula, peter-šiljeva korenina, 1 večji korenček, narezan na kolobarje; poliv: 3 žlice kisle smetane, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 - 3 žlice juhe.
Očiščene ribe osolimo, nadrgnemo s česnom in peteršiljem. V pekaču na olju
prepražimo sesekljano čebulo, peteršilje-vo korenino in korenček. Odstranimo iz posode in na istem olju prepražimo še ribe. Po opečenih polijemo mešanico kisle smetane, paradižnikove mezge in juhe. Ribe pečemo 20 minut pri 200 stopinjah.
**Piščanec z zelenjavo
Sestavine: 30 g masla, 300 g korenja, 450 g pora, 10 g mlade čebulice, 1 kg piščanca, 1 žlica vegete, sveži mleti poper, 1 šopek peteršilja, 1 vejica svežega timijana, 1 vejica sveže gorčice, lovorjev list, 300 ml vode, 450 g graha, 200 g brokolija.
Maslo raztopite in mu dodajte sesekljano korenje, por in čebulico ter vse skupaj pražite. Piščanca narežite na kose, posujte z vegeto in poprom ter ga razporedite po zelenjavi. Sveži peteršilj, timijan, gorčico in lovor sesekljajte ter dodajte piščancu in zelenjavi. Prelijte z vodo ter kuhajte na zmernem ognju okoli 20 minut. Posodo občasno pretresite. Dodajte grah, brokoli ter kuhajte še 20 minut, nato postrezite z izbrano prilogo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Blato lahko umaže dragulj, ne more pa ga spremeniti v blato.
•k-k-k
Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.
•k-k-k
Prazna vreča ne stoji pokonci.
-k-k-k
Navada se vrača rada.
-k-k-k
V vinu se jih več utopi kakor v vodi.
-k-k-k
Nesreča nikoli ne počiva.
-k-k-k
Polž roge pokaže, kadar ga nihče ne vidi.
-k-k-k
Dobremu človeku je težko par dobiti.
-k-k-k
Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.
-k-k-k
Pijača vleče denar iz žepa, pamet pa iz glave.
-k-k-k
Uboga hiša, kjer koklje pojejo in petelin molči.
-k-k-k
Vsak lončar svoje lonce hvali.
-k-k-k
Pes leži na slami; sam je ne je, drugim je pa tudi ne da.
-k-k-k
SVINJAK
Turist je prišel v hotel in re-ceptorju odločno rekel:
"Dajte mi najboljšo sobo!"
Receptor je od njega zahteval dokumente, nato mu je izročil ključ sobe, turist pa ga je vprašal:
"In koliko stane ta svinjak?"
"Petdeset evrov za sobo in svinjo!"
HRVAŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER
PREBIVALKA VRHULJ
PREDPRAŽNIK (KNJIŽNO)
TANCIGA, PAJČOLAN (STAR.)
OTO NORCIC
SKUPNA KAZEN
MESTO V SEVERNEM IRANU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
REKA V KASPIJSKO MORJE
RONALD
ORIENTALSKA KRCMA
KITARIST GUBENŠEK
PREBIVALKA TINJANA
NINA ERAK
VIPAVSKO NASELJE
KARMEN KLASINC
TRAJNA ZELIKA
OKVARA, ŠKODA
KOREJSKI AVTO
KMET ZA PLUGOM
KIRURŠKA IGLA
NOŽNO GONILO
PREBIVALEC ANGOLE
JEROVIGA, TERA ROSSA
LIKER IZ RIZA
NEMŠKI DIRIGENT (HERBERT
IZ BESEDE RAGAK
POLITIK (FRANCE)
TIR ZAGINEGA LISTA
UPRAVNIK NACELNIK
IND. ŽENSKO OBLAČILO
MRTVAŠKI ODER
GL. MESTO ITALIJE
HOTELSKI USLUŽBENEC
"Ja, in jaz žal nisem razumel sporočila narave."
BELO VINO
"Natakar, ali še imate belo vino, ki sem ga pil včeraj?" "Imamo!"
"Potem mi pa prinesite črnega."
ŠPORTNIK
Brane je v ljubezni pri prijateljici popolnoma odpovedal. Ves obupan ji je potožil:
"To je res čudno, na športnem igrišču se pa vedno v najboljši formi." Prijateljica ga potolaži: "Ne delaj si skrbi, dragi! Jutri bova poskusila na športnem dvorišču."
SKUPINSKA FOTOGRAFIJA Policist je vstopil v fotografski atelje in prosil fotografa:
"Rad bi, da mi naredite skupinsko fotografijo."
Fotograf pa mu pravi: "Kar v polkrog se postavite!"
OČALA
Pijanček je stal pred ogledalom, zrl v svojo podobo, nato pa nenadoma zakričal: "Ti baraba!" in razbil ogledalo. Nato je obmolknil, čez nekaj minut pa izdavil iz sebe:
"Oprosti, nisem vedel, da nosiš očala."
TEMPERAMENT Režiser kriči na igralko: "Več temperamenta! Več temperamenta! Madonca, saj ni nič življenja v tem tvojem umiranju!"
ZASLUZEK
"Ali veš, da sem s kitaro, ki mi jo je oče kupil za rojstni dan, že veliko zaslužil!" se mladi Gorenjec pohvali prijatelju.
"Ali igraš na zabavah?"
"Ne, mama mi vsak dan plača, če ne igram."
POT DOMOV
Dve starejši ženski sedita na klopci ob poti, ki vodi s pokopališča proti postaji mestnega avtobusnega prometa. Prva je iz torbice izvlekla ogledalo in ličilo ter se naliči-la. Druga jo je vprašala:
"Oprostite, koliko pa ste stari?"
"Šestinsedemdeset let!" je odgovorila prva.
"In se še vedno ličite?"
"Koliko pa ste vi stari?"
"Devetdeset let!"
"Res? In zakaj potem sploh odhajate domov?"
SPOROČILO NARAVE "Se še spominjaš, Gregor: ko sva se spoznala je bila zunaj nevihta. Močno se je bliskalo in grmelo."
VODENO
Moški je zajtrkoval v domači kmečki gostilni. Ko je popil mleko, je rekel gospodarici:
"Mleko je bilo pa čisto vodeno!"
"Zal mi je, toda krave so se precej časa pasle na dežju."
VČERAJŠNJI ČASOPIS
"Katerega smo danes?" vpraša policist svojega kolega.
"Ne vem."
"Ali ne piše v časopisu?"
"Ta je včerajšnji."
Ugankarski slovarček: AGERAT = trajna zelika iz družine košaric, tudi nepostar-nik, ATREK = reka v Kaspijsko jezero, GERENT = upravnik, načelnik, MIRNIK = slovenski kemik (Mirko, 1917-1999), RANIA = mesto v severnem Iranu, VIDEM = cerkveno posestvo, VOMER = slovenski veterinar (Ivo, 1916-1996), ZAJA = hrvaški šahovski velemojster (Ivan, 1965-), ŽLAHTINA = belo dalmatinsko vino.
luaja? 'e3ej>j 'e|uey 'ueieje>| 'uaze>j euioua 'a(jqez a>l!iaA '>P!IA| Ijdod 'gejo '>|9J}v 'NO 'ues ']eja§e 'uei| '|3A 'w|y 'e>jueiu!i 'gej -|]o 'o|esie| 'e>juei|nqjA 'piedois 'efez
U6A| 'AffijeiUUd '>19193 '||0p| 'J9q|J ']]9A0 :0NAVH0a0A '»luezMJi 9( A9HS9y
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjiíztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
NAŠ KEMIK
ČAČKA
Govori se ...
... da se mestnima občinama ob Dravi obeta nov boj za prestiž. Medtem ko se toti Štajerci z Lenta že hvalijo, da so njihovega župana dobili prej kot poetovionskega, iz najstarejšega mesta ni pravega odmeva. Sicer se tudi poetovionski baje lahko pohvali s kar nekaj krivimi ovadbami, a za sedaj ga dobili še niso, zato v tem primeru očitno niso prvi.
... da se (vsaj na papirju) prvi mož Poetovione baje zelo uspešno pripravlja na poletno turistično sezono: po pustnih pregrehah naj bi se mu uspelo rešiti že osem odvečnih kilogramov.
... da imajo na Holermo-uškem veliko dobrih idej in verjetno tudi dobrih, medijsko odmevnih politikov. Le da še vedno nestrpno čakajo, kdaj se bodo prikazali in naredili kaj konkretnega. Zdaj, ko se bojujejo za vinorodne okoliše, bi jih baje še kako potrebovali.
... da v šterntalski občini ne-
kateri komaj čakajo, da bodo ponovno postavili ukraden kip gospodarstveniku, in jih tega ni sram povedati; nekateri pa ne, a jih je to sram povedati.
... je najboljšemu slovenskemu golfistu poroka izjemno dobro dela: po dveh tednih zakona je v ciljanju lukenj na domačem terenu dosegel najboljši rezultat doslej.
.. da organizatorjem neke zelo obetajoče žogobrcarske tekme v nekem zelo uglednem kraju kljub velikemu
SSTSE 355 Za ostre oči • Najdi razlike
srečanja. Za tekmo suhi proti pametnim jim namreč ni uspelo zagotoviti polnoštevilnosti nobene od enajsteric.
Vidi se ...
... zakaj je dolgoletni prvi mož šterntalske fabrike prepustil vajeti mlajšemu sodelavcu. Nedavno so ga zasačili, da se že ukvarja s krovstvom in kle-parstvom.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
TnAŠE CISTO TELO
nsTE ROKE IN CISTI 20ej?
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Nik Kaisersberger, Kraigherjeva ulica 23, 2250 Ptuj.
Slavni o slavnih
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat se nam je spet oglasil Janko Keček mlajši s posnetkom svetlobne gobe. Fotografija je bila posneta prvega januarja letos.
www.zalozba-skrivnost.si
RADIOPTUJ
89,8*98.2HCH3 www.radio-ptuj.si
Elizabeth Taylor o I lase česala z metlo.«
i Collins.»Izgleda, kot da bi si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
		5	2		6	7		
2		1		3		5		9
	6	2				3	4	
4	1						8	7
	7	3				9	5	
6		7		9		8		3
		4	7		1	2		
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bik	VV	©©©	€	000
Dvojčka	VVV	©©	€€	0
Rai	VV	©©©	€	00
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©	€€€	00
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. maja do 23. maja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Bobnar Tommy Lee o svoji nekdanji soprogi, igralki Pameli Anderson: »Zakon je bil pravi pekel. Morali bi jo videti zjutraj, ko je brez ličila in skuštrana.«
Igralka Julia Roberts o svojem kolegu Hughu Grantu. »Še hrček je boljseksi od njega.«
Demi Moore o svojem nekdanjem soprogu, igralcu Bruceu Willisu: »Vsako jutro sem ga gledala v spodnjicah. Ne morem
verjeti, da je eden najuspešnejših igralcev v Hollywoodu.«
***
Pevka Mariah Carey o suhljati igralki Calisti Flockhart: »Kadar poje olivo, ves svet meni, da je noseča.«
***
Pevec Boy George o pevcu Princu: »Izgleda kot škrat, ki je
padel v lonec s sramnimi dlakami.«
***
Režiser Woody Allen o svojem zakonu z igralko Mio Farrow: »Z ženo sva hkrati doživela orgazem le enkrat, in sicer takrat,
ko sva podpisala ločitvene dokumente.«
***
Igralka Drew Barrymore o kolegu Adamu Sandlerju: »Smrdi
kot moj medvedek na podstrešju.«
**
Igralka Kirsten Dunst o pevki in igralki Jennifer Lopez: »Nisem kot J.Lo. Velikost moje zadnjice mi ni pomagala pri karieri.«
Antonio Banderas o odvisnosti svoje soproge Melanie Griffith: »Če bo spet začela piti, jo bom ubil... nato pa se bom še ločil.«
Manekenka Cindy Crawford o Jennifer Lopez: »Zelo je pogumna. Jaz s takšno zadnjico ne bi hodila po svetu.«
Trnovska vas • Veter v laseh
Raje šport kot droga
Deveto leto zapovrstjo je Športno društvo Kenguru v sodelovanju z OŠ De-strnik-Trnovska vas in Občino Trnovska vas organiziralo projekt Veter v laseh - s športom proti drogi.
Izpeljali so ga v soboto, mlade pa so ob tej priložnosti opozorili, da je prav biti mladostniško razigran, a obenem tudi previden, ter da je vključevanje v športne dejavnosti zelo pomembno.
Projekt Veter v laseh- s športom proti drogi vključuje mlade, da jih opozarja, spodbuja ter ponuja drugačen pogled na življenje - aktivnega, naravi prijaznega, veselega, sproščenega, dinamičnega, solidarnega, skratka mladostniško razi-
granega.
»V Športnem društvu Kenguru se zavedamo pomena športne dejavnosti kot vzgoj-no-rekreativne dejavnosti mladih, ki je namenjena vsem in vsakomur, poudarek pa je na druženju, zabavi in sprostitvi. Menimo, da je vsako športno udejstvovanje tesno povezano z vrednotami, kot so vključevanje, solidarnost, tolerantnost, ekipni duh in ferplej, zato je šport pomembno okolje, v katerem potekata vzgoja in izo-
braževanje. Gibalne izkušnje, ki jih mladostniki pridobijo in razvijajo v okviru športne vadbe v mladosti, imajo vpliv na
celosten razvoj mladostnika, saj se v športu srečujejo s pravili in vrednotami, za uživanje v igri pa se morajo naučiti tudi nekaterih socialnih spretnosti, kot so sodelovanje, tekmovalnost, pripadnost ekipi in komunikacija. Lahko rečemo, da je športna aktivnost v mladosti najboljša naložba za mladostni-kovo ustvarjalno in polno življenje kasneje,« je pojasnil Boris Pukšič, vodja projekta pri ŠD Kenguru. Kot je še dodal, se zavedajo, da dandanes mladim telesni napor postaja vse bolj
tuj in vse več mladih išče rešitev v drogah ali drugih oblikah odvisnosti: »Mi pa smo prepričani, da je bolje izbrati šport.«
Namen vseslovenske športne družbene akcije Veter v laseh - s športom proti drogi je širiti krog stalno aktivnih v športu s poudarkom na vključevanju tistih, ki so v športu manj dejavni, in povečati ozaveščenost med mladimi o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti ter pozitivnih učinkih športne aktivnosti.
Dženana Becirovic
f:M
Foto: SD Kenguru
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V STAJERSKEM TEDNIKU
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
l0dovina Ptuja
Skupnih
Televizija nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 17.5.
ČETRTEK 19.5.
8:00 Destrnik - Zapojmo in zaigrajmo
po domače 9:30 Glasbene oddaje preteklih let 10:30 Video strani 18:00 Polka in Majolka 19:00 ŠKL
20:00 Revija MePZ 2. del 21:45 Ptujska kronika 22:05 Glasbena oddaja 22:15 Mozaik kulture 23:00 Vldeo strani
8:00 Revija MePZ 1. del 10:00 Glasbene oddaje preteklih let 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Marija Fest 1. del 21:30 Ptujska kronika 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
8:00 Ljudska pesem In glasba 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 18:00 Glasbene oddaje preteklih let 19:00 ŠKL
20:00 Revija odraslih FS 1. del 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Vldeo strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, 72 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
S R
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 110 D, 2252 Dornava
SodobnavZgo^katuri jn besedi
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROČILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj


NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TUNIKA!
: —iročniki prejmejo nagrado IVALNI KOVČEK S TOALETNO TORBICO.
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti,
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
_________________

RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 17. maj
18.00 Ormož, grad: predavanje Nevenke Korpič PM Ptuj Ormož, Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča
19.00 Ptuj, DomKulture: potopisno predavanje Dragana Potočnika in Milka Rojsa, S
kolesom od Adis Abebe do Lusake 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu: predstavitev knjige Rudija Ringbauer-
ja Moj prepir z bogom; pogovor bo spremljal glasbeni program 19.30 Maribor, Slomškova dvorana, Slomškov trg 20: misijonska prireditev, mono-komedija Gregorja Čušina Evangelij po Čušinu, v organizaciji mariborskih bogoslovcev; izkupiček je namenjen misijonu v Malaviju
Sreda, 18. maj
10.00 do 11.30 Ormož, grad: mednarodni dan muzejev - ogled razstav in grajskih zbirk 12.00 do 13.30 grad Velika Nedelja: mednarodni dan muzejev - ogled zbirk in razstave 12.00 do 13.30 Središče ob Dravi: mednarodni dan muzejev - ogled krajevne zbirke NOB pod vodstvom kustodinje Nevenke Korpič Ormož, knjižnica: pravljična ura
Ptuj, grad: Na muzejski sceni - predavanje dr. Ferdinanda Šerbelje iz Narodne galerije Ljubljana o najnovejši pridobitvi muzeja baročni oltarni sliki Sv. Florjan - zavetnik Borla in kultur čaščenja sv. Florjana na Slovenskem Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu: premiera filma Grajski park ob mednarodnem dnevu muzejev, muzej in spomini
Kidričevo, prostori osnovne šole: predstavniki podjetja Saubermacher bodo krajanom odgovarjali na vprašanja glede povečanja zmogljivosti Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
16.00 15.00
18.00
18.00
Četrtek, 19. maj
9.00 do 18.00 Ptuj, Minoritski samostan: 22. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
17.00 Ptuj, Mestna četrt Ljudski vrt, Rimska ploščad 25: informativno predavanje na
temo - O fenomenu Bruna Groninga - izcelitve in pomoči po duhovni poti 18.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene šole: koncert učencev 18.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad: odprtje razstave grafik Mihe Maleša 20.00 Ptuj; DomKulture: Jam Sassion jazz oddelka Glasbene šole Karola Pahorja 20.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Michaela Frayna - Hrup za odrom, v izvedbi Šus teatra KD Draženci
Petek, 20. maj
9.00 do 18.00 Ptuj, Minoritski samostan: 22. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
10.00 Ptuj, grad: 22. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij - strokovni posvet: Trženje živil živalskega izvora; 10.30 srečanje predsednic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj Slovenije; 12.00 vinogradniški posvet Težave vinogradnikov pri pridelavi grozdja na kmetijskih površinah v zakupu; 15.00 predstavitev projekta društva žena iz Jurovskega Dola 12.00 Ptuj, osnovna šola Ljudski vrt: srečanje učencev, ki so pred 50 leti zapustili
osnovnošolske klopi Osnovne šole Franca Osojnika 17.00 Ormož, Unterhund: degustacija ocenjenih vin 35. praznika vina in domačih
jedi TD Podgorci in svečana podelitev priznanj s kulturnim programom 19.00 Ormož, grad: 35. praznik vina in domačih jedi TD Podgorci - svečana podelitev priznanj za ocenjena vina in 20. obletnica slovenskega vinskega kozarca
Kino Ptuj
Petek, 20. maj: 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rio; 19.00
pustolovska komedija Vitez in sitnež; 21.00 Art program: misteriozni triler Dekle z zmajskim tatujem
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeaa
Torek 17.5. 10:10 Krana ir vino
10:35 To tD moj poklic - Kamnosek pon.
11:30 Sipko - otroška oddaja
12:00 Ptujska kronika
12:25 SpoznajmDse.com
13:15 Spoznavamo občino
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:25 Koncert Bacu Caribe
15:30 Srečanja z Evropo - doku iraintarna oddaja
16:00 Ptujska kronika -pon.
16:25 Koncert Terrafo k
18:00 Ptujska kronika
13:25 Povabilo na kavo - pon.
19:1510. Ptujčanka
19:15 Spoznam obilne
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Povabili na kavo -pon.
21:00 30 iel Tamburaši Hoče
22:00 Ptujska kronika »n.
Sreda Vi.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika - pon.
10:55 Motivacijsko predavanje - N ick Vujičic
13:40 Spo2najmn8e.com
14:30 Sipko - otroška oddaja
15:00 30 let Tamburaši Hoče
16:00 Spoznavamo občine
16:30 Polka in majblka
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kavo
13:35 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:00 Spoznajoioso.com 19:55 Regi TV - Oorišnica 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika - pon, 22:25To bDmoj poklic- Pek 23:20 Info kanal Cjtrtnk I9.S. 10:10 Hrana in vino 10:35 To bo moj poklic - Pok pon. 11:30 Sipko - otroška oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Spoznajmose.com
13:20 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja
14:00 Ptujska kronika - pon.
14:25 Povabilo na kavo-pon.
15:00 Regi P/ - Gorišniea
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:25 Spoznavamo občino
16:50 Hrana in vino
17:15 Tri - avtorski projekt Božene Krivec
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:25 30 let Tamburaši Hočb
19:25 Gospodarstvenik
20:00 Ptujska kronika — pon.
20:25 Spoznavamo občino
20:50 Koncert Mia Žnidarič
22:00 Ptujska kronika-non. . .
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM koruzo v zrnju cca. 1000 kg. Tel. 031 770 568.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
¿¿, (wUmM wurfwfl
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
od 19. do 22. maja 2011
MINORITSKI SAMOSTAN
M fflujt*
slovesnost ob odprtju razstave bo v četrtek, 19. maja 2011, ob 16. uri dobrote bodo na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18. uro
SOBOTA, 21. 5. 2011 ob 13.00
GRADBENO parcelo, 8,2 ara, v Gajevcih, prodam Tel. 031 233 264.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAMO takoj vseljivo stanovanjsko hišo z garažo, vrtom in sadovnjakom v Radoslavcih, v bližini Bioterm. Tel. 031 712 467.
PRODAM parcelo s staro hišo, 10 arov, v Podložah, Ptujska Gora (voda, elektrika). Tel. 02 772 71 91 ali 794 27 01.
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO, košnja trave, obrez okrasnega grmičevja, obrez živih mej, tudi odvoz, servis kosilnic. TGM, d. o. o., Langusova ul. 29, Ptuj, tel. 041 591 570.
DOM-STANOVANJE
STANOVANJA oddam v najem, trikrat dvosobno (najemnina 250 €/ mes., 1 trosobno, najem. 300 €/ mes., v Bukovcih. Tel. 041 639 074.
RAZNO
NUJNO iščem varuško na Ptuju za dva fantka, stara 1 in 3 leta. Tel. 031 302 756.
PRODAM belo haloško vino ter rdeče vino. Telefon 041 936 471.
BETONSKI zidaki širine 12 in 20. Bruno Surbek s.p., Cementninar-stvo, Bistriska cesta 30, 2319 Polj-čane. Tel. 031 566 671
HITRI KREDITI
A Prtfl ^OPtui. Trîtenjakoua 51
do	t.j'!i"............. '■■■■' "
[a upokojence-zs ispoilene|040 37 33 371
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
16. 5. 2011 sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, omica, tašča in sestra
Angela Ploj
IZ DORNAVE 79 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate sveče in cvetje.
Vsi, ki te neizmerno pogrešamo
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
SPOMIN
16. maja sta minili dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak in prijatelj
Franc Frajnkovič
IZ SEVEROVE UL. 4 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ob tem ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki z leti ne zbledi. Četudi jo pokrijejo skrbi, vedno v tebi tli, je žerjavica, ki se nikdar ne pogasi.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre in botrice
Brigite Arnuš
IZ MAISTROVE UL. 52 rojena 2. 9. 1971 f 1. 5. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom, znancem in sodelavcem ZZV Maribor za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala ge. Silvi za molitev, g. Janezu za besede zahvale, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Viktorina, patrom minoritom. Posebna zahvala p. Andreju za molitev, opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Mož Zvonko, sin David, ata in mama ter sestra Stanka z družino
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
DO PONKDILJKA ZJUTRAJ DO 8. URI
VSAK CSTRTSK. OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	GADI-Poslovni oglas
2.AnsEKART-Zavec	polka
3.	Ans. DONAČKA ■ Zaprla bom vrata za teboj
4.	ISKRICE-Lepa je mladost
5.	Ans. NAVEZA - Fant številka tri
6.	ZAKA PA NE -Hišni red
7.	PRIFARSKIMUZIKANTI - V sončno deželo
1.	MANCA ŠPIK-Ženko srce
2.	NOVA LEGIJA - Cvet utrgani
3.	ŠTAJERSKI BRENDI in BORIS JELENK0 - Lepe ženske z nama plešejo
4.	ALEN VUGRINEC & MARJAN ZG0NC - Usojena mini
5.	NINO-S tabo je lepo
6.	IVAN HUDNIK- Vse življenje te bom ljubil
7.	EXPLOSIONS-Reka solz
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka: .
Or fejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poäljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Gruškovje • Dobrodelna akcija lionistov in dobrodelni koncert
Prekrili Piškurjevo novo hišo
Člani Lions kluba iz Ptuja so minulo soboto, 14. maja, znova dokazali svojo humanost in dobrodelnost, saj so družini Piškur v Zgodnjem Gruškovju, ki jim je 4. januarja letos požar vzel hišo z vsem imetjem, pomagali tako, da so prekrili njihovo novo hišo.
■ V
Potem ko so v podobni dobrodelni akciji prekrili stanovanjsko hišo Petkovih v Dornavi, ki jim je požar upepelil hišo in imetje v začetku februarja, so se v Lions klubu Ptuj odločili, da bodo pomagali tudi mladi 4-članski družini Piškur. Kot nam je pojasnil predsednik ptujskega Lions kluba Albin Brencl, so za izvedbo obeh humanitarnih akcij vsa sredstva zbrali na letošnji tradicionalni ptujski Obarjadi, je pa to prvi primer, da so se člani Lions kluba sami direktno vključili v dobrodelno akcijo in jo potrdili tudi s svojim fizičnim delom.
Pri prekrivanju hiše družine Piškur je v lepi in sončni soboti od 7. ure zjutraj do poznih popoldanskih ur sodelovalo 8 članov Lions kluba Ptuj - poleg predsednika Albina Brencla še Danilo Toplek, Stanko Vojsk, Žarko Markovič, Igor Djankič, Robert Mun-da, Branko Šmigoc in Ivan Božičko. V dobrodelni akciji je sodelovalo tudi Krovstvo Milana Drevenška, ki je brezplačno prispevalo vsa kleparska dela in s svojo ekipo strokovno vodilo prekrivanje strehe. V ptujskem Lions klubu ocenjujejo, da je vrednost tokratne dobrodelne akcije z
vsem potrebnim krovskim in kleparskim materialom okoli 8000 evrov.
Gospodar domačije Martin Piškur je kar sijal od sreče in zadovoljstva, saj je sedaj že skoraj zagotovo, da se bo letošnje leto po tragičnem začetku končalo zelo drugače, v popolnoma novi hiši. Ob tem je z veseljem pojasnil, da so tudi nekaj zadnjih del na njihovi novi hiši izvedli s pomočjo širokih src in ljudske solidarnosti:
»Moram dodati, da je polovico lesa za novo ostrešje naše hiše prispeval strojni krožek Žetalanec, drugo polovico pa smo kupili sami. Pri tem nam je zelo pomagalo podjetje Štajerles iz Ptuja ter krovstvo Mergeduš, ki je opravilo vsa tesarska dela na ostrešju. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, se v imenu celotne družine od srca zahvaljujem. Hvala tudi vsem znancem in prijateljem, ki so nam v stiski priskočili na pomoč in nam še vedno stojijo ob strani.«
O tem, kaj je pri hiši še treba postoriti, pa je Martin Piškur pojasnil: »Glede na to, da je vodovod že v hiši, bo sedaj treba napeljati vso električno inštalacijo, nato bo treba opraviti še vse omete, celotno centralno ogrevanje
Foto: M. Ozmec
V sobotni akciji prekrivanja Piškurjeve nove hiše je sodelovalo osem članov ptujskega Lions kluba, ki so obljubili pomoč tudi pri izvedbi električnih instalacij.
Foto: M. Ozmec
Predsednik Lions Kluba Albin Brencl je po prekritju hiše gospodarju Martinu Piškurju izročil spominsko zastavico z napisom: Z roko v roki nisi sam!
ter seveda estrihe. Tudi okna so že naročena, saj nam jih je z donacijo obljubilo podjetje Kemoplast iz Loža v sodelovanju s humanitarno akcijo Nedeljskega dnevnika. Še enkrat vsem, ki so nam pomagali, in vsakemu posebej iskrena hvala.«
Sicer pa se solidarnost in dobrodelnost za gradnjo hiše družini Piškur nadaljuje. Albin Brencl je ob zaključku prekrivanja dodal, da je član Lions kluba Ptuj Milan Senčar že potrdil brezplačno izvedbo vseh elektroinstalacijskih del, medtem ko bodo potreben elektromaterial nabavili v Lions klubu.
Dobrodelni koncert za Piškurjeve
Dvorana podlehniškega krajevnega doma je bila v petek zvečer polna do zadnjega kotička. Številni obiskovalci dobrodelnega koncerta za družino Piškurso s prostovoljnimi prispevki nabrali za dobrih 1200 evrov pomoči.
Organizatorji koncerta, člani župnijske Karitas sv. Trojica, so bili nad obiskom in izvedbo zelo zadovoljni. „Člani Karitas se zahvaljujemo vsem nastopajočim, poslušalcem dobrega srca, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta. Prav posebna zahvala velja tudi našemu izseljencu Ivanu Ve-seliču iz Zavrča, ki sedaj živi z družino v Kanadi in ob takšnih priložnostih vedno zelo rad pomaga," je v imenu organizatorjev povedala Zdenka Golub, ki je ob Marici Repinc poskrbela za tekočo izvedbo koncerta in povezovanje programa.
„Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere. Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Razočaranje so kot grbine na cesti; malo te upočasnijo, potem pa spet steče ravna cesta," je bilo med drugim slišati v izrečenih mislih obeh povezovalk programa, ki so v koncertno vzdušje vnesle čustveno nabito noto in marsikateremu obiskovalcu izvabile solze na obraz.
Na dobrodelnem koncertu so nastopili: ansambel Prerod, ki je poskrbel tudi za celotno ozvočenje, pevka Mili, citrarka Petra Grabro-
vec, ljudski godci Haloški veseljaki, pevci Kopači iz KFD Podlehnik, mlad nadobuden pevec Žan Habjanič, vokalna dekliška skupina Cantilena, Rok Vaupotič, pevski zbor iz Žetal, pevke Trstenke, ansambel bratov Belšak, jablovške pevke, pater Janez Ferlež in Frajtonarji.
Zbrane na koncertu je pozdravil in se jim zahvalil za dobrodelno noto dejanja domači župnik in predsednik Karitas Martin Gašparič, pa tudi tajnik Stanko Vaupotič, v imenu družine Piškur pa se je gostom in izvajalcem zahvalil župan Marko Maučič.
Na koncu dve uri trajajočega koncerta so bili vsi izvajalci in obiskovalci pogoščeni z zakusko, nastopajoči pa so iz rok predsednika TD Podleh-nik Milana Vaupotiča prejeli knjigo kot simbolično darilo za svoj prispevek pri pomoči družini Piškur.
Sicer pa dobrodelni koncert nikakor ni zadnja pomoč Piškurjevim; obiskovalci so si namreč v dvorani že lahko ogledali paleto slik različnih ljubiteljskih slikarjev, ki bodo v prihodnjih dneh prodane na licitaciji na gradu Štatenberg, ves izkupiček od prodaje pa bo namenjen za dokončanje gradnje hiše za Piškurjeve.
M. Ozmec, SM
Osebna kronika
Rojstva: Terezija Voršič, Drakovci 14, Mala Nedelja
-	deček-Tim; Tina Matjašič, Selska c. 12, Ptuj - deček Val; Štefanija Leskovar, Polana 35, Hoče - deček Tim; Renata Pajan, Hardek 35. Ormož - deček Marko; Kse-nja Intihar, Placar 43 d, Ptuj
-	deček Žiga; Petra Potočnik, Cesta 8. avgusta 8, Ptuj -deklica Alja; Mojca Kmetec, Prvomajska ul. 9, Slovenska Bistrica - deklica Ela; Aleksandra Žuran, Gradišča 48, Cirkulane - deklica Nia; Sabina Potočnik, Breg 54, Majšperk - deček; Tadeja Solina, Hajdoše 63, Hajdina
-	deček Tai.
Umrli so: Elizabeta Ver-šič, roj. Petrovič, Bukovci 131, roj. 1935 - umrla 30. aprila 2011; Ida Zupanič, roj. Vogrinec, Gerečja vas 80, roj. 1929 - umrla 30. aprila 2011; Marija Peklar Berdik, roj. Peklar, Majšperk 22, roj. 1944 - umrla 4. maja 2011; Franc Pernek, Zgornje Gruškovje 53 a, roj. 1952 - umrl 5. maja 2011; Alojz Kozel, Dolena 11, roj. 1950 - umrl 5. maja 2011; Antun Furjan, Markovci 67 b, roj. 1936 -umrl 21. aprila 2011; Ivan Kukec, Ul. dr. Hrovata 1, Ormož, roj. 1923 - umrl 1. maja 2011; Bojan Kam-pl, Grajenščak 5, Ptuj, roj. 1981 - umrl 5. maja 2011; Jožefa Drevenšek, roj. Dre-venšek, Župečja vas 34, roj. 1925 - umrla 5. maja 2011; Zdenka Prapotnik, roj. Miško, Hum pri Ormožu 36, roj. 1931 - umrla 7. maja 2011; Anton Dvoršek, Podlože 83, roj. 1923 - umrl 8. maja 2011; Albin Merc, Dravinjski Vrh 61, roj. 1956 - umrl 8. maja 2011; Jožefa Klinc, roj. Horvat, Lancova vas 14, roj. 1923 - umrla 7. maja 2011; Marija Milošič, roj. Supanič, Velika Varnica 5, roj. 1927 -umrla 8. maja 2011; Srečko Horvat, Hajdoše 78 c, roj. 1947 - umrl 8. maja 2011; Janez Topolovec, Velika Varnica 81, roj. 1969 - umrl 10. maja 2011.
Poroke Ptuj: Ivan Zavec, Podvinci 102 b, in Marta Perša, Podvinci 102 b; Aljoša Kikelj, Varda 60, Kromberk, in Nina Milenkovic, Sakušak 10 b, Sakušak; Drejc Slatenšek, Ul. Prekomorske brigade 4, Spodnje Poljčane, in Natalja Ferjuc, Laporska cesta 24, Poljčane; Bojan Krajnc, Hajdoše 29 b, Hajdina, in Meta Majnik, Krčevina pri Vurbergu 149, Ptuj.
Poroke Ormož: Srečko Horvat in Marjetka Hergula, Senešci 2 b, Velika Nedelja; Boštjan Geč, Senik 8, Sveti Tomaž, in Marjana Mislovič, Moškanjci 49, Gorišnica; Anton Juričinec, Dobravska ul. 5, Ormož, in Jerica Žnidarič, Dobrava 25 b, Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Po svetmu Servoti (13.) ' mraza se bati.
Med nastopajočimi na dobrodelnem koncertu za družino Piškur je bil tudi ansambel Prerod (na posnetku), ki je poskrbel tudi za ozvočenje prireditve.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, v alpskih dolinah okoli 2, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo precej jasno in postopno topleje.
Foto: SM