20. številka
Ljubljana, v sredo 25. jannvarija.
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Natalija in Milan.
V Ljubljani, 25. januvarija.
Zgodilo Be je to, česar bi nihče ne bil pričakoval. Ločena kraljevska dvojica, Natalija in Milan, Bta se porazumela in obnovila zakon, odpustila drug drugemu vsa Žaljenja in pozabila prepir, kateri sta imela pred vsem svetom. To je ali psihologična zagonetka ali pa politična spekulacija, Če ne velikanska Žrtev.
Kdo ne pomni tužne zgodovine tega kraljevskega razpora. Natalija in Milan živela sta že več let v domačem prepiru, preden je njiju razpor prišel v javnost, a ko se je ljubezen premenila v sovraštvo, tedaj opustila sta oba vse obzire. Simpatije vsega sreta so bile na strani nesrečne kraljice Natalije Milan ji je očital brezsrčnost in sto in sto drugih slabih lastnostij, očital ji, da je po bitki pri Slivnici postavila se na čelo zaroti, da bi ga pahnila raz prestol in dobila krmilo v roke. Sreče mu to ni prineslo. Svet je poznal Milana in vedel, koliko resnice je v njegovih besedah. Kraljica Natalija šla je s svojim sinom v tujino, v Wiesbaden, a Milan je bil tedaj še kralj, moč njegova jo segala daleč. Z brutalno silo odvzel je Nataliji jedinega sina in se s pomočjo tankovestnega metropolita ločil od prave svoje žene. Natalija branila je kakor levinja svoje dete, svoje kraljevske, materinske in državljanske pravice, sklicevala se na cerkvene in državne zakone — vse je bilo zaman, Milan je bil silnejši od vseh zakonov in je dosegel bvoj smoter.
Minulo je nekaj mesecev in oholi Milan je bil primoran odložiti kraljevsko krono in odpotovati za svojo ženo v tujino. Na njegovo mesto je sedel mn njegov, oedoletni Aleksander, vlado pa je prevzelo posebno regent«tvo. Navzlic ukrepu narodne skupščine vrnila Be je Natalija v Beligrad, ostala tam navzlic vsem grožnjam regentov in vlade in bila le s silo primorana, zapustiti deželo, v kateri kraljuje nje aiii.
Zakonska tragedija Natalijina in Milanova je bila s tem končana. Nihče ni slutil, da prideta ta dva človeka še kdaj v kako dotiko. Živela sta vsak zase in se drug drugemu ogibala. Milan je živel razkošno  življenje v Parizu in počasi za
gotove novce prodal svoje kraljevske, očetovske in državljanske pravice, dočim je Natalija vedno gledala v Beligrad, čakaje trenotka, da postane nje Hiti polnoleten in ji omogoči vrnitev. Na porazum-ljenje gotovo ni nikdar mislila. Milan jo je bil prehudo žalil, da bi mu bila odpustila — in vender se je tudi to zgodilo.
Pred pravoslavnim novim letom zapustil je Milan Pariz in šel v Biarritz, kjer se mudi Natalija. Oholi mož se je ponižal in prosil odpuščanja; prvikrat ostala je Natalija ponosna, hladna iu ne-pristopna, šele drugič, baje vsled prošenj svojega gina in drugih prijateljev dinastije, je odjenjala in se porazumela z M.lanom. V Srbiji zavladalo je vsled tega nepopisno veselje. Škoti ska sinoda je razveljavila od prejšoiega metropolita Teodozija izrečeno ločitev zakona kot protikanonično in protipostavno ter sporočila Nataliji in Milanu svoj blagoslov. Natalija in Milan sta zopet to kar sta bila pred ločitvijo.
Kakšni razlogi so napotili razkralja Milana, da se je ponižal pred tisto Ženo, katero je sovražil Btrastno, iz dna svojega srca iz vse svoje duše ? Sodilo se je, da so ga prisilile denarne stiske, a to ni verojetno, kajti ne samo da si je vedel Milan doslej še vedno pridobiti za svoje nebrzdauo življenje potrebnih sredstev na drug način, tudi tega ni pozabiti, da je Natalija prebistre glave in pretreznega razuma, da bi se dala na tako navaden način uloviti v Milanove zanjke. Da se je v Milanovem srcu obudila znova ljubezen do krasne žene, tudi to ne more biti razlog. Ljubezni ni mej Natalijo in Milanom ne iskre, njiju sovraštvo prekipelo je bilo že davno čez vrb, torej ni mogoče domnevati drugega, kakor da so strogo politični uzroki upognili Milanu tilnik in tudi Natalijo primorali, da je uslišala prošnje svojega moža.
Materinska ljubezen je najsvetejše čustvo, katero more prešinjati žensko srce in Natalija je bila vedno uzorna mati in svojemu sinu kazala vedno gorečo ljubezen in si s to ljubeznijo tudi pridobila vsa srca. Mladi kralj ima v Srbiji težavno stališče. Politične strasti so ondu zagnale močne valove, kateri z nevarno silo pluskajo ob prestol, da se je
celo bati, da ga podkopljejo. Še leto duij in neizkušeni mladenič na kraljevskem prestolu postane polnoleten ter prevzame vladarstvo. V tem hipu treba mu je soveta in navodila io zato zele mnogi rodoljubni krogi srbski, da se vrne kraljica Natalija v Srbijo. Milanu bi ne bilo všeč, da je Natalija Hamu v Belem gradu, kakor bi Nataliji ne bilo po volji, da je Milan sam pri sinu, in tu tiči najbrž povod, da sta se Natalija in Milan porazumela,
Natalija in Milan se torej o svojem času vrneta v Beligrad in če tudi ju ne bode venčala več kraljevska krona, vender bodeta i ieden i drugi pridobila mnogo vpliva na državno upravo. Milan je doulej samo pokazal, da je slab Srb, slab kralj, slab mož in slab oče in zato ni brez povoda strah nekaterih previdnih srbskih rodoljubov, da bo njegova vrnitev v Srbijo začetek novim homatijam in spletkam, prenevarnim vsi državi. Bog zna, kake misli mu rojijo po glavi, kakšne naklepe kuje, v interesu naroda srbskega in kralievine Srbije bi bilo, da se te pesimistične slutnje ne obistine, kar želimo svojim BlovanBkim bratom iz dna srca.
Politični ra'/<ir«i.
V L i obli a u i, 25. januvariju JPoljski spominttfci tl<in. Dne 21. t. m. slavili so Poljaki tužno obletnico kajti ta dan je minilo trideset let od zadnjega poljskega ustanka. Ta dan slavil se je letos posebno slovesno, ker je letos sto let, kar je bila PolJBka drugič razdeljena. Poljski liBti pišejo obširno o sedanjem političnem in kulturnem Htauju Poljakov v Gališki, Pruski in Ruski. Glede Pruske iu HuBke so tožbe opravičene, čeprav Poljaki nečejo priznati, da so vse sami zakrivili, glede Gališke pa bo slavo-spevi Še bolj opravičeni, kajti tu imajo Poljaki državo v državi in lahko rečejo, da ga ni naroda na svetu, kateri bi imel v mešaui državi toliko in tako važnih predpravic, kakor Poljaki v Avstriji.
Jšođoča večina,. Včeraj smo zabeležili glasove oticijoznih listov glede bodoče parlamentarne večine, danes pa naj zabeležimo dva druga glasa. „Grazer Volksblatt," organ štajerskih konservativcev, pravi: Vse kaže, da zvoni grofa Taatfea parlamentarni večini že sedaj
LISTEK.
Dvojna ljubezen.
Izvirna novela iz domn6ega življenja. Spisal A h a s v e r u s V. (Dalje.)
Ker je danes dr. Urek z nenavadno gromovitim glasom vedno svoj bojni klic .kibic, tiho!" ponavljal, se je i Trstenik kibiciranja naveličal ter se je raje pri ženi svoji in gospej Zoranovi pripravljal na najtežji rigoroz, kakor je nazival ples s tem, da je marljivo praznil čašo svojo. Radostno je pozdravil dr. Juga, ter mu napil po dijaški navadi. .Vivat praeses!" oglasi se trojica starih filistrov: dolgi dr. Urek, okrogli dr. Pavlovec in suhi Zvijač, ki so Be pri igri sprli ter zmetali karte v kot, a se složno podali iskat družbe lepe gospo Trstenikove. „Vivat concentratio!" zapovedoval je izvoljeni sto-loravnatelj ter s pri pomočjo neokretnega dr. Ureka pristavil še jedno mizo k svoji, kamor so posole stare glave. „Silentium !* velel je zopet omizju. »Initium fidelitatis! Doktor Jug, kontrapunkti Začnem velealavni kornera in  pozdravljam dame I
Pije vsak, kar ima!" In bili so dobre volje vsi, razven učiteljice Bergerjeve in kontrapunkta Vida, kojega je pa kmalo stoloravnatelj nadomestil z dr. Urekom.
Dr. Jug sedel je večinoma molče v veseli družbi, po glavi pa mu je rojilo sto in sto misli j. In greh so take misli, pravila mu je vest, grešiš, če ne iz-ruješ hitro poželjenje svoje iz svojega srca. Kje so tvoji uzori, kje mladostne sanje tvoje o domovini in jeziku tvojem? Prisegal si na prapor, kjer se bliščijo zlate besede: „vse za narod in dom slovenski I" — a zdaj hočeš zatajiti svoje najsvetejše načelo, hočeš upogniti čuBtvo Bvoje in sebe Nemki, hočeš, da ona s taboj gospodari, da ti veleva ljubiti njo nad narod slovenski ter njej in njenim nazorom pokoriti prihodnjost svojo in mogočih potomcev tvojih! In za poljub, za osladno življenje, za prijazno besedo, za ljubezniv pogled ženske hočeš izdati vse, kar si v dolgi dflbi let spoznal za pravo, za resnično, hočeš v dosego svojega poželjeuja usmrtiti pošteno tvoje slovensko srce!
A srce, vroče mlado srcu, je trepetalo in bojevalo se s trudno glavo ter bolestno zdihovato: „Brez nje, brez nje, ni mi več Življenja 1"
III.
Čas beži hitro. Dr. Jug se je že popolno udomačil v meBtecu. Obiskaval je često Zoranovi ter v njuni družbi preživel srečne ure. Navadno prišla je tudi Seralina iz svoje sobe ter z iskrami njenega duha množila zanimivost duhovite zabave. Pristav ni vedel, bi se li bolj čudil bistroumnosti in duhovitosti učiteljic ali goreči narodni zavednosti in omiki gospe Zoranove. V malem mestecu se ni take družbe nadejal, zatorej je tudi porabil vsako priliko, ki mu je omogočila poseliti ljubeznive dame. Nazori njegovi so se skladali z onimi Zoranovih, a največje nasprotstvo domovalo je v glavi S. m a ti ni ni. Kar je Milica imela za pravo, bilo je koleginji njeni napačno in često smejala sta se posetnik in gospa načelnemu boju dveh duhovitih glavic. Milica bila je bolj tihega značaja, a vsaka njena beseda bilo je zlato in govorjena prepričevalno iz plemenite slovenske duše. Serafina bila je ži-veja, prirojena jej je bila ročnost v zagovarjanji svojih mislij, tudi ona je vse svoje trditve dobro dokazovala, vender sta si bila ravno radi teh dokazov z Vidom, trezno mislečim pravnikom, vedno v nasprotji. Kadar sta jo Milica in pristav razsrdila, kar se je često zgodilo, odšla je   ponosno v svojo
mrtvaški zvonec, že sedaj, ko niti rojena ni. — V istem zmislu je govoril todi levičarski »enfant ter-rible" dr. Menger na Dnnaji. Rekel je, da levica nikakor ne mara ustopiti v večino, v kateri bi sedel tudi ves Hohenwartov klub in ker vlada to ve, tudi ne sili na to, ampak tdtuša dobiti večino od Blučaja do slučaja in sicer izinei tistih strank, katere se še nino izrekle za odkrito opozicijo. Dr. Menger pa ni ničesar rekel, ali je levica volina sodelovati v večini od slučaja do slučaia iu je-li stavila v tem oziru kake pogoje, in prav zato, ker u ničesar vedel ali hotel povedati, Hodijo nekateri listi, da se levičarji v tem pogledu še mej soboj niso zjedinili.
fiicttaj«- <lrž*tre.
iTaneoska kriza.
Inozemski jioslaniki v Parizu nameravajo Bto-riti vkupen korak, da se ubranilo šovinističnih napadov, katerim so bili izpostavlieni zadnje dni. Nekateri nemški listi pišejo, da bode nemški veleposlanik začasno zapustil Pariz, Čeprav on še ni bil napadau, ako bi njegovi tovariši, ki zastopalo monar-histične države, bili odpoklicani. Ker nazuanjajo to najodličuejši nemških nticijozmh livtov, je pač vero jetuo, da nameravajo monarhističui poslaniki nekako demonstracijo, akoprara nimajo v to nikakega pravega povoda, kajti francoska vlada sporočila je prizadetim poslanikom obžalovanje svoje, da bo bili napadeni iu jim s tem dala zadostno satisfakcijo. Vrb tega je že senat vzj>reje zakon glede kaznovanja žaljenja tujih vladarjev in njih poslanikov, in več pač ni moči zahtevati. Ako bi tuii poslaniki ostavili Pariz, bilo bi to republiki v škodo in v korist monarhistom Sicer pa bi morali pristojni krogi pomisliti, da javno mnenje na Francoskem sumi zastopnike trozvezmh držav, da rujeio zoper republiko in da jim v to služi pauamska afera. Ta afera se je razblinila v same male škandalčke, kateri pa so med sobo) v ozki notrauji zvezi. Hi/, je še na Augleškem in sl'ši se, da je ujegova bolezen le izmišljena, ker želi dobiti časa dovolj, da sortira svoje papirje, to je, da uniči tiste, ki bi kompromitirali njega in zbere tiste, ki hi kompromitirali druge. Ta mož bo francoski vladi delal še nmogo Hitnosti j. Sedaj se je omejil na to, da nosi v javnost male pikanterije tako na pr. je glede CriBpija uazoanil, da ima v rokah listiue, katere bi uteguile postati temu državniku kaj neugodne — Clemeneeau se še vedno ni mogel oprati; Mermeix in Ltguerre nečeta povedati naslov Artonea, katerega išče policija po vsem svetu, Audneux pa molči pomembno obečajoč, da pojasni vse, kar bo treba, a le kadar se mu bo to videlo primerno.
Nemška vojaška predloga*
Situvacija v mmškein državnem zboru se glede* vojaške predloge še ni prememla. Vlada pritiska na vse možne uačiue na poslance, da bi jih pridobila za svoio predlogo, poslanci pa se isto tako odločno upirajo. Vodja narodnih liberalcev, U □ ngBen stavil je nekatere posredcvalue predloge iu ua jmdlogi teb Be pogajajo konservativci in narodni liberalci z vlado. Ti stranki sta pripravljeni dovoliti, da se mirovno stauie vojske pomnoži za 54.000 mož, tako da bi bilo vsako leto poklicati v vojake 38.000 novakov, a državni kancelar grof Cnprivi odklonil je tudi to ponudbo odločno in zahteval, naj se odobri vladna predloga, čemur se poslanci neč.ejo udati.
Razmere v Egiptu. Vse okolnosti kažejo, da je angleška vlada s BVojim energičnim postopanjem zoper mladega Rediva dosegla navidezno sicer izdateu a dejanski samo bijien uspeh. Aljbns-pnša ni aamo veilk nasprotnik Angležev, on ie tudi svojpglaven in odločen in zategadelj so Angleži v strahu za tvojo poziciio v Egiptu, zlasti ker vedo, da ima kediv v Carigradu močno zaslombo in da ga podpirajo nekatere druge države. Razni faktorji delajo neumorno na to, da uniči|o angleško prevlado v Egiptu. Angleška vlada
sobo, a u|e srd ni bil dolgotrajen, gosj>a jo je poklicala in zopet je vojevito prt Sla na bojišče. Koli-krat je moral biti dr. Jug trd bo| s Serafiuo, ča-stilko Lesuiugovega „Nathan-att ter zagovornico Slovanom aovražuega židovskega roda! Dokazoval jej je z največjo bistroumnostjo, kako i njena rod neposredno bijejo krivonosci, a vse bilo je zaman, učiteljica Nemka zagovarjala je Semite in jim s svojega stališča slavo pela.
Nekoč, ko j« bil pcgovor o nekem, v meBtecu živečem krščenem Židu, ki si je pridobil že mnogo lovorik na polji zakonske uezvestobe in ga je di. Jug zagovarjal, meneč, da krivdo njega nevrednega življenja deli lastna žen ker mu m doma in sebe znala priljubiti, je bvoj Bpol zagovarjajoča Serafina vsklikuila:
„Oj, vi morda mislite, da mora žena svojemu lastnemu možu koketa biti ? Če se milostnemu zljubi piti čarodejno pijačo Circe, naj soproga skrbi, da jo v lastui kupici doma dobi V To zahtevate vi, gospod doktor, od žene !u
A uapadeuec je hladnokrvno odgovoril: „Gospića, ue vidim nikacega zločina v tem, ako bi to zahteval " (Dalje prih.)
pozna korenito vbc razmere in vso situvacijo, zato pa se pripravlja tndi za vsak slučaj ter misli pomnožiti okupacijsko vojsko. Tudi proti sultanu Bo Angleži močno razjarjeni, ker je poslal Abba*-paši šest parov konj v znak svoje naklonjenosti in svojih simpatij in to uprav demonstrativno.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 24. januvarija.
Predseduje g. župan GrasBelli, navzočih je 23 občinskih svetnikov. Overovateljima zapisnika danafSnje seje imenuje g. župan občinska svetnika Velkoverha iu Žagarja. Župan naznani, da je o priliki veselega današnjega dogodka v cesarski hiši se predstavil v spremstvu gospoda podžupana Petne i ća in občinskega svetnika Kletna vodji c. kr. deželne vlade gosp. baronu Heinu ter ga prosil, da presvitlemu cesarju in presvitlemu očetu neveste goBpodu naj vojvodi Karolu Ludoviku blagovoli izročiti najudanejše čestitke občinskega sveta stolnega mesta Ljubljanskega. Deželne vlade vod|& gospod dvorni svetnik Hem Be je tej prošnji ra-dovoljno odzval in presvitli cesar zahvalit se je za čestitko najmilostiieje. (Občinski zastop sprejme to uazn. mio stoje s Živio- in Slava-klici.)
Gosp. župan nadalie naznaui, da je o tej priliki prosil tudi vodjo c. kr. deželne vlade gosp. dvornega svetnika barona Heina, naj bi blagovolil mestuo občino podpirati, da dobi poBoiilo, katero je dovolil že deželni zbor v znesku 500.000 goldinarjev, najvišje potrdilo. G. dvorni svetnik baron 11.'ui je odgovoril, da se je že sedaj, ko je bival na Dunaji, zanimal za to zadevo in upa, da v kratkem se bode dobilo najvišje pritrjenje. (Dobro! Dobro!) Konečno naznani g. župan, da je mesto Soluograd doposlalo računski sklep za minolo leto 1892., kateri je občiuskim svetnikom na razpolaganje v regi8traturi.
Obč svetnik dr. vitez Bleiwois-Trste niški naznani, da ima staviti nujni predlog, kako bi sv. očetu Levu XIII. čestitalo po občinskem za-stopu o priliki 50letnice n;egovega škofivanja 19. februvarija t. 1. Nujnost predloga Be brez razgovora jednoglasno pripozoa in opomni gosp. župan GraBselli, da govorniku isto nikakor ni treba ute-melievati. Občinski svetnik dr. vitez Bleivveis pravi utemeljevale svoj predlog, da bode vesoljni katoliški svet praznoval lejii praznik sv. očeta in se spodobno in hvaležno spominjal tega veselega dne. Tudi občinski zastop Ljubljanskega stolnega mesta se spomnila radostno tega dneva, ker v papežu Levu XIII. časti modrega, pravičuega in ljubeznivega načelnika katoliške crkve, katerega so razne države izvolile, da je razsojeval o njih prepirih, ki je dalje jako prijazuu slovanskim katolikom, kar ie izvestil v svoji nepozabljivi encikliki BGrande muuusa, ki bode vsem Slovanom vedno ostala njegovo uaj-krasnejše darilo. Ljubeznivost sv. očeta Leva XIII priznali so vsi romarji, kateri so imeli srečo ž nuni občevati. Naglašati je tudi, da sveti oče Lev XIII. nikdar ni vsiljeval v političnih vprašanjih svoje mnenje. Nemški centrum v državnem nemškem za-stopu uvažal je svoje |>ostopanje brez ozira, kaj se mu je svetovalo in tudi francoskim monarhistom je sv. oče papež Lev XIII. povedal, da ne gre delovati zoper državno ustanovo francoske republike. Mnogo mest je že sklenilo udauostna voščila sv. očetu, mnog > bo to isto še storilo in tudi župan stolnega mesta Ljublianskega naj primerno odredi, da sv. očetu o niegovem škofovskem jubileju izroči primerno čestitko. (Občni Dobro in Slavaklici.)
Župan g. Grasselh pravi, da ju predlog, pozdraviti sv. očeta Leva XIII. k njegovem 50let-nem Škofovanji po mestnem občinskem zastopu pač tako izredna veličastna prilika, da se isti daje na slovesni način izraza in povabi občinske svetnike, da vstaneio vsi raz sedežev. To se zgodi mej Živio in Slavaklici.
Za vodovodno ravnateljstvo poroča občinski svetnik I. Hribar o stroških in do iodkih za vodovod. Potrebščina iznaša za 1. 1893. svoto 46 891 gld. pokritje pa 48.030 gld., tedai je prebitka 1788 gld. 84 kr., kateri naj bi pripadali v korist mestnih fondov. Poročevalec nasvetuje, da se poročilo o denarnem stanji odobri in da stori paznik vodovoda Ed. GroBtnan službeno obljubo.
Obč. svetnik Štrukelj naglasa, da je premog po 108 gld. predrag, isto tako cena za olje, katero se rabi za stroje.
Poročevalec obč. svetnik Hribar opomni, da se je porabilo preteklo leto 2H vagonov premoga pri mestnem vodovodu za kurjavo strojev. Kar se tiče druge opazke obč. svetnika zaradi posebno za-računjenega premoga, se je to uporabilo za stano vanje strojevodje m kurilca v Klečati. Da se je muogo olja porabilo vzrok je bilo temu, ker stroj iz RuBtauove tovarne to potrebuje, a novo natočeni stroj takih potreb za olje ne bode imel.
(Dalje pribj
Domače stvari.
— (Nekaj o „k a t o 1 i š k e na" tonu.) V ponedeljek natisnil je „Sloveoec" v famoznem članku „Slovenski liberalci in loža" glede) na znano satiro „4000" doslovno sledeči stavek : „Čitajočemu dotični oddelek se zdi,  kakor bi ga  oče tega spisa vodil
okoli stanovanj ščetinatih čveter možcev, kateri so, Idi se, zadnje čase pri naših liberalnih lepoiToveih in drugih časniških težakih postali vzor estetike.8 Opozarjamo zlasti na razvrstitev črk pri besedi „le p oslovci". In potaro naj še kdo reče, da niso fino olikani in uzor krščansko-katoliške ljubezni do bližnjika — bogoslovci, Bedeči v redakciji našega naj-pikantnejšega dnevnika!
— (PoreškoPuljski škofFlapp) je latinizator „comme il fauta in naši katoliki Muhni-čeve observancije občudujejo njegovo brezprimerno eneržijo, s katero se upa kršiti najsvetejše pravice svojih škoiljanov, zajamčene po božjih, cerkvenih in državnih zakonih. Evo za to novega dokaza: Že več stoletij je navada, da se vrši v hrvatskih župnijah okolu Poreča blagoslavl janje vode, običajno o svetih treh kraljih, v hrvatskem jeziku, letos pa je ukazal — kakor se poroča — pravični in modri od Boga postavljeni voditelj istrskih Slovanov g. Fiapp, da se mora vršiti v latinskem. Da ljudje te naredbe niso bili veseli, je umevno, a duhovniki menda tudi ne. Tržaški židovski list „Piccolo". napada tudi nekega župnega upravitelja češ, da se ni pokoril temu škofovemu ukazu. Monsignor Flapp in lahonBko-čifutBki „Piccolo" — v zadnjič pa dr. MisBia.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo slovensko piv istavo v gledališči. Opereta „Mornar i i na krov" se |e sicer že pela v tej sezoui dvakrat, vender se nadejamo, da privabi tudi danes dostojen broj obiskovalcev, ker se izvaja jako dobro in spada mej priljubljeneje operete slovenskega repertoirja. Igra „S v o j e g 1 a v n ež iu se že dolgo ni igrala, je torej prav primerna kot uvod k opereti.
— (Prolog k operi „Tokarski plemiči) dne 22. januvarija leta 1893. o prihodu dragih bratov s Štajerskega; zložil gospod Fran Gestrin — govoril gosp. Ignacij Borštnik — s sliko skladatelja gosp. dr. B. Ipavca dobiva se v knjigarni gospoda Antona Zagorjana v Ljubljani, Kongresni trg, po 5 k r. komad. Tam je tudi na prodaj slika novega deželnega gledališča v Ljubljani na mehkem papirji 5 kr., na kartonu 20 kr. komad. Opozarjamo, da ni preveč iztiskov še na razpolaganje. Gosp. Zagorjan prevzel je v komisijo tudi novo knjigo: Slovensko gledališče, zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske s 4 slikami, spisal g. Anton Trstenjak, izdalo Dramatično društvo v Ljubljani 1893. leta.
— (Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu bo je leta 1892. dacil podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo: 95 hektolitrov ruma, araka, rozolje in likera; 1132 hektolitrov žganjevca; 724 hektolitrov žganja; 15.391 hektolitrov vina; 2233 bekt. vinskega mošta; 188 hekt. sadnega mošta; 21.600 hektolitrov pive; 1227 hektolitrov kisa; 3786 volov, bikov, krav in telet nad eno leto ; 7800 telet do jednega leta; 2311 ovac, ovnov, koz, kozlov in kostrunov; 2866 jagnet, koz-ličev in prašičkov do 5 klgr.; 222 prašičkov od 5 do 1979 klgr.; 8581 prašičev nad 19 1.3 klgr. težkih; 486 mtr. st. svežega, nasoljenega iu prekajenuga mesa, salam in klobas; 11.987 glav puranov, gosi, rac in kopunov; 89.326 glav kokoši, piščet in golobov; 231 srn in divjih koz; 1791 zajcev; 148 kilogramov razsekane in črne diviačine; 138 fazanov, divjib petelinov in divjih kokoši; 269 gozdnih jerebic, ko-tornov, divjih gosi, divjih rac kljunačev in divjih golobov; 40 lisk, kozle i o potopljavk; 171 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in skerjancev ; 68 mtr. stot. rib in skolk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj; 151 mtr. stot. klinov, navadnih morskih rib, pulenovk, slanikov, rakov, žab in ostrig; 1707 mtr. stot. riža; 52 457 mtr. stot. moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega in prepečenoga kruha; 7017 mtr. stot. ovsa v zrnji; 26.772 mtr. stot. sena, slame in otrobov ; 452 mtr. stot. zelenjave; 7837 mtr. stot. svežega sadja; 470 mtr. stot. suhega in vloženega sadja; 667 mtr. stot. masla, stearinovih in lojenih sveč; 42 mtr. stot. loja in tolšče; 349 mtr. stot. Bvinske masti, sala in slanine; 420 mtr. stot mila; 512 mtr. stot. sira; 1,319.161 jajc; 1462 mtr. stot. konopnega, lanenoga in gorušičnega olja; 194 mtr. Btot. oljkinega, mandel-jevega in orehovega olja; 35.639 kubičnih metrov trdih drv, borovega in briujevega lesa; 6083 kubičnih metrov mehkih drv in butane; 2723 mtr. stot. oglja;  252.643 mtr. stot. premoga in koaksa.
— (Onob.it' vos t i.) Notarski kandidat g. Matevž Beza n imenovan in notarskim substitutom t Trebbjem. — Okrajni zdravnik v Ptuju dr. A. Seshun  je premeščen v Ljutomer,  okr. zdravnik
▼ Feldbachu  dr. R. Sadnik v Ptuj in okr. zdravnik
▼ Ljutomeru dr. K. vitez Helly v Feldbach.
— (Zima.) Tudi minoli tretji teden leta bilo je v Ljubljanskem mestu de mnogo dela z odpelja-vanjem snega. Poleg od nas že omenjenib vsot, izdal je m Htm magistrat v tretjem tednu letošnjega leta vsoto 801 gld. 85 kr. za odpeliavo snega. Navzlic tem svotam pa je še dovolj snega videti na raznih krajih mesta. Zadnje dni imeli miio zopet precej hud mraz, ki je poneha) bil le za nekoliko dni.
— (Starega srebra) dobila je tukajšnja C. kr. bli ga j niča v dobi od 1. avgusta do 31. decembra 1892 za 302.011 gld. 79'/, kr., ki se po številu in vrednosti takole razdeli: 38.000 kri-žavcev po 2 gld. 30 kr. za 87.400 gld., 5927 pol-križavcev po 1 gtd. 12 kr. za 6638 gld. 24 kr., 7550 četrtkrižavcev po 55 kr. za 4152 gld. 50 kr., 18.648 tolarjev po 2 gld. 10 kr. za 39.160 gld. 80 kr , 3217 poltolarjev po 1 gld. 5 kr. za 3377 gld. 85 kr., 6128 novih dvajsetic po 35 kr. za 2144 gld. 80 kr., 458.542 starih dvajsetic po 34 kr. za 155.904 gld. 28 kr., 13.836 starih desetič po 17 kr. za 2352 gld. 12 kr., 3763 starih peticic po 8% kr. za 319 gld. 85Va kr., 11.227 starih groškov po 5 kr. za 561 gld. 35 kr. Ako ae pomisli, da je naše ljudstvo razen tega srebra imelo najmanj za 200.000 gld. ptujega srebrnega denarja, pri katerem je pri prodaji mnogo zgubilo, in ako se nadali pomisli, da je velika večina vsega tega srebra čez petdeset let ležala v raznih shrambah mrtva, sme se z gotovostjo trditi, da je liudstvo v teku let ua obrestih zgubilo gotovo nad poldrug milijon goldinarjev, kar je za deželo Kranjsko gotovo ogromna svota. V narodnogospodarskem oziru je baš velika dobrota za ljudstvo, da je drŽava iz prometa vzela to staro srebro; kajti lata in leta bilo bi še ležalo skrito v raznih omarah ali pa zakopano v kletih.
— (Alije, ali ni okužena živina na Kranjskem?) Kaj nemilo smo bili iznenađeni, ko Be je zadnje dni kar na mah od namestništva v Solnogradu in Inomostu prepovedal uvoz parkljate živine z Kraujskega, ker se je baje konstatiralo v teh mestih pri prašičih došlih iz naše dežele kužna bolezen na parkljih. Sedaj pa prinaša „Laibacherica" Uradno vest, da m na Kranjskem nikake kužne no-lezni pri živini. Kdo ima torej prav?! Ako res ni nobene kužne bolezni, zakaj je pa izvoz prepovedan, da tako trpi vsa živinska kupčija! To se je že vi-dilo pri zadnjem živiuskem Bemnju v Ljubljani, ko 8e je prignuto jako veliko in lepe goveje živine ali kupčija je bila slaba, ker so tuji kupci vsi izostali. In kako je mogoče, da bi se bila na Tirolskem iu Solnograškem dognala pri kranjskih prašičih kužna bolezen, ko se vendar na tukajšnjem kolodvoru vsak prašič pregleduje po živinozdravnikih ter se mora zato celo posebna pristojbina plačevati. — V interesu živinske kupčije, ki je za uašega kmetovalca najvitalneišega pomena, želeti bi bilo tu pač temeljitega pojasnila.
— (Umrl) je v ponedeljek 23. t. m. na Vrhniki tamošnji dekan g. Janez Koprivnikar v 68. letu svoje dobe. Pokojnik služboval je za časa zloglasnega okrajnega glavarja Litijskega, Vestenecka, dlie časa kot župnik na Savi ter je moral, kakor takrat vsak naroden mož, mnogo pretrpeti vsled naši istva tistega germanizatorja in poznejšega defrav-danta. V zadnjem času bil je pokojnik hud nasprotnik narodno-napredne stranke. A preko groba ne sega naš prepir in zato: Lahka mu zemljica I
— (Zmrznil.) Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V nedeljo je prišel posestnik in izdelovatelj harmonik iz Sv. Planine imenom A. Goljuf po Opravkih v Zagorje. Nesrečnež, ki je neki že v Za-gorji in potem še po poti proti domu precej pil, je le prav blizu doma onemogel ter se na prostem ulegel in zmrznil. —
— (Iz narodnih društev.) Narodna čitalnica v Kranji priredi predpustno veselico v svojih prostorih v nedeljo dne 29. t. m. Predstavljala se bode „Šolski nadzornik", veseloigra v jednom dejanji. Potem je ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. — Narodna čitalnica v Čr-nomlji priredi Vodnikovo veselico dne 2. febru-varija v salonu v Gradu. Koncertni vspored obseza 8 pevskih in glasbenih točk, po končanem koncertu  pa   bode  sijajen jples.   PevBke   zbore vodi
gosp. Julij Bučar. Pri plesu svira mestna godba pod vodstvom g. kapelnika Fr. Pad ie rti. Uatopnina za ude 50 kr., z dbiteljo 80 kr., za neude 70 kr., z obifeljo 1 gld. — Čitalnica v Sežani priredi veselico na Svečnico, dne 2. februvarija 1893. v gostilni pri „Tren kronah". Vspored obsega petje in glumo aSam ne ve kaj hoče". Potem je ples, pri ko j eni Bvira Fehmlov kvintet. Začetek točno ob -/.,* uri zvečer. Ustopnina: za osebo 40 kr., za obitelj 1 gld. — Ormoška Čitalnica je imela dne 22. t. m. občni zbor. Izvoljen je bil predsednikom goBp. Franc Gomzi, gostilničar in posestnik v Ormožu, podpredsednikom pa gosp. župnik Jakob Ca j n kar v Ormožu. Na dalje so se izvolili v odbor gospodje: dr. GrŠak, dr. Omulec, Ivan Knop, Franc Čulk in Franc Magdič. Njih namestniki so gospodje : kaplan Munda, Simon KandriČ in Fran Hanzelič. Tajništvo je prevzel g. dr. Omulec, blagajništvo pa g. Franc Culk. — Hrvatski Sokol v Zagrebu priredi sijajno kostumirano zabavo dne 1. febiuvarija pod naslovom : Jubilej odkritja severnega pola, za katero se delajo velike priprave.
— (Obče slovensko obrtno društvo v Cel ji) sklicalo bode v kratkem ustanovni občni zbor, ker je miuisterstvo potrdilo predložena pravila. To društvo bode neizmerne važuosti, ako se mu (»osreči, da se postavi ua trdna tla in ako se v Celji pomnoži število zavednih narodnih obrtnikov. Da to spoznavajo tudi nasprotniki, dokaz temu je njih pi k;in ■ in njih strastna pisava. Celjski rodoljubi pa naj ae ne dajo plašiti in naj mirno in sistematično delajo v to svrho, da se okrepča vedno bolj nezavisni narodni žlvelj v Celji, ki je in ostane naravno središče štajerskim Slovencem. Skoro morajo tudi njim napočiti boljši časi, ako bodo vstrajni in neupogljivi.
— (Teharske podružnice sv. Cirila in Metoda) prvi občni zbor bode v nedeljo dne 29. t. m. Slavnostni govor o pomenu in namenu družbe bode govoril teharski rojak, gosji. dr. Fran S t o r iz Ljubljane.
— (Novo p e vb k o društvo) snujejo v Bra-slovčah na Spodnjem Štajerskem. Tako je prav ! Z veseljem {»ozdravljamo novega boritelja za probuio in napredek sloveuskega duha na spodnjem štajerji!
— (Res Ca ri nth i aca e.) Občinsko pred-Btojništvo v Bistrici pri Pliberku prejelo je od okrajnega glavarstva VelikovSkega doslovno sledeči dopis, seveda v nemškem jeziku: „V prigibu vraćaše občinskemu predstojništvu poročilo z dne 12. decembra 1892. št. 1499, a katerim je prosilo za odpošiljanje državnega in deželuega zakonika v slovenskem jeziku ter zahtevalo (das Ansinnen gestellt \vurde), da naj bi se slovenske uloge reševale slovenski, z naročilom, da se ima občinsko predstojništvo v služenem občevanji s c. kr. okr. glav. v zadevah izročenega delokroga posluževati vsmisluobstoječih nare d b (der bestehenden E urichtuugen) nemškega jezika". Ravno tak ukaz prejela je tudi občina GlobaBoiška. — Krajna Šolska sveta B striški iu Globasniški pa sta prejela od okrajnega šolskega sveta Velikovškega tale ukaz seveda tudi v nemškem jeziku : Krajnemu šolskemu svetu Be vsled naredbe visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 1. novembra 1892 št. 3333 naroča, da doprinese k vsem slovenskim zapisnikom in dopisom nemške prevode ter da proti globi zopet predloži tako dopolnene spise. — Prav radovedni smo na jiojasmlo višjih instanc, katere so tiste obstoječe naredbe, zabranjujoče baje slovenskim občinam slovensko uradovanje in na katera zakonita določila opira deželni šolski svet koroški svojo zahtevo glede nemških prevodov slovenskih zapisnikov. — Očividno je, da oba odloka hočeta onemogočiti avtonornuira korporacijam slovensko uradovanje iu ker ne poznamo nobenega zakona, ki bi to dopuščal, bilo bi morda umestno tudi, ako bi kak slovenski poslanec prosil pojasnila neposredno gospoda ministra notranjih zadev. Vigi-lantibus jural
— (O bč i ns ke vo 1 i t ve v Loč n i k u na Goriškem,) za katere agitira italijanska stranka že sedaj strahovito, se bodo vršile dno 30. in 31. t. m. in »inu 1. februvarja. Upati je, da tudi narodna Btranka ne bo zamudila storiti kar treba, da ubrani lahonsko zmago.
— („Matica Hrvatska") v Zagrebu prične konec tega tedna razpošiljati knige za minulo leto. Knjige so se tiskale v 9000 izvodih, to je za 1000 več nego lansko leto. Navzlic temu utegne se zgoditi, da bi zaradi obi lih novo oglasivsih ne članov ne mogli dobiti knjig stari člani, ako  se_no zglase
pravočasno, oziroma ne nplačajo letnine. Zatorej pozivlje odbor vse poverjenike in posamične člane, da to store nemudoma, ako hote v redu dohiti svoje knjige. Ker ima „Matica Hrvatska" tudi na Slovenskem mnogo članov, zdelo se nam je potrebno, da to omenimo.
— (Osepnice v Zagrebu.) V hrvatski pre-Btolici razsajajo precej hudo osepnice, ki so se prikazale z epidemičnim zuačajeru. Magistrat je odredil, da odslej ne smeta več spreiemati boluici milosrdnih bratov in sester take bolnike, nego da se morajo vsi oddajati v bolnico za nalezljive bolezni, ki se je lansko jesen zgradila „na zelenem vrbu". Zbolelo je v bolnici milosrdnih bratov več navadnih bolnikov in tudi strežnikov za osepnicami, zato je potrebno, da se izolirajo popolnoma bolniki, ki imajo osepnice.
— (Volkovi v Zagrebu.) Silna zima prignala je volkove prav v obliž je Zagrebškega mesta Nedavno prikazal se je volk v BieniČkl ulici. Te dni pa so |>regnali pri sv. Ksaveru volka, ki je ponoči pridrl do mlina tamošnjega posestnika g. StiploŠeka. Volk VBpenjal se ie na vrata dvorišča, odkoder sta ga pregnala dva hlapca. Jeden udaril je volka s sekiro po glavi, a ga menda ni zadel dobro, ker je zver pobegnila in ogrizla še psa necega drugega posestnika pri sv. Ksaveru.
— (Razpisane službe) Pri okrožnem sodišči v Novum mestu izpraznjeno je mesto dež. sodišča svetnika z dohodki VII. čin. razreda. Prošnjo do dne 8. februvarija pri j»redsedstvu okrožnega sodišča v Novem me^tu. — Razpisano je mesto c. kr. okrajnega živinozdravnika za Kranjski z dohodki XI. čin. razreda. Prošnje do 5. februvarija pri dež. predsedstvu v Ljubljani. — V Trbovljah išče Be do 15. februvarija občinski taiuik slovenščine in nemščine zmožen.   Plača 500 goldinarjev.
i % ji ./.Bii* vesti.
* (Hrvatski jezik v Dalmaciji.) Trgovinska zbornica v Spijetu sklenila je v svoji poslednji seji, da se bode v vseh svojih emblemih in tisiioviuah, kakor tudi v notranjem in vuaujem poslovanji posluževala izključno samo brvatskega jezika.
* (Sneg iu zima.) Tudi zadu|e dni bilo je mnogo žametov na razuh železnicah. Pred Požu-noiD obtičal je brzovlak v sne^u in še le po petin n- m uajioroem delovanji mogli so s snežnim plugom in z mnogimi delavci jirodreti do zametenoga vlaka. Potniki morah s> do druzega dne čakati ua Požunskem kolodvoru in su tako za ves dan pozneje dospeli na Duuaj. — Iz Prage pa se poroča, da je sicer ua Češkem res izredno huda zima, da pa je vest o 16 zmrznjenih ciganih pri Kraljevem G.adci izmišlieua in le izrodek prebuine fantazije. Isto tako izmišljena |e vest, da je zmrznil na straži vojak na Hradšinu.
* (Volkovi v Bukovini.) L'tos je posebno veliko volkov v Bukovini, ter se klatijo pu raznih vaseh, kjer so naredili veliko škode. Napadajo tudi liudi in bo raztrgali v Karczica necega soda rja
* (Ljubezniva žena) V Spanđantl pri Beroiinu živi pneei imovit gostiln'čar. Pred malo dnovl bil je tudi v zakonu tako sr-čeo, da so ga zavidali vh; njegovi sosedi. Imel je mlado, vedno veselo in prijazno ženo. Te dni slavil je svoj god in sicer toli trezni mož pri tej priliki ni štedil s pijačo, ampak si j« privoščil v oblini m^ri. Ko je bil popoluoina trd, spravila ga je skrbna ženi v postelj, potem pa {»obrala kar je bilo denarjev in dragocenosti! in utekla — s hišuiiu hlapcem.
rBlegr:im   .Slovenskemu Narodu":
Dunaj 25. januvarja. Včeraj opoludne vršil se uiinisterski svet, kateri se je bavil s končno redakcijo vladnega programa.
Praga 25. januvarja. V rudniku Osek pri Duhovcih nastala včeraj eksplozija plinov. V rudniku je mnogo delavcev.
Praga 25. januvarja. V rudnik upeljalo seje 250 delavcev ; čez 100je mrtvih, 56 mrtvih in ranjenih spravili na dan, nad 60 jih je še v gorečem rovu, ti so izgubljeni. Rudarji, ki hočejo v rov na rešitev tovarišev, se morajo vračati, da bi se ne zadušili.
Praga 25. januvarja. Listom se poroča iz Oseka, da je ponesrečilo 130 osob; 50 do 80 jih je še v rudniki. Ti so izgubljeni.
Berolin, 25. januvarija. Včeraj bila je ministerska seja, katere se udeležil tudi Gaprivi. Splošno se govori, da je vsled zadnjih štrajkov rudarjev nastala parcijelna ministerska kriza. Trgovinski minister Berlepseh  misli odstopiti.
London 25. januvarja. Na otoku Malti garnizujoči lovski polk odpeljal se v E^ipt.