921 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 341.222(439.5) DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.70.3.18 Prejeto: 27. 8. 2022 Matija Zorn izr. prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0002-5788-018X Peter Mikša doc. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva cesta 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: peter.miksa@ff.uni-lj.si ORCID: 0000-0001-8336-0957 Mejniki na štajersko-ogrski meji – nekaj primerov iz Občine Ljutomer in okolice* IZVLEČEK Mejni kameni (mejniki) so fizične oznake, ki označujejo kopensko mejo, predvsem njene spremembe. Pogosto stoji- jo na posebej vidnih mestih, opremljeni pa so z različnimi informacijami. Uporabljamo jih tako za označevanje meja med državami ter administrativnimi enotami na različnih ravneh znotraj držav kot tudi za označevanje zasebnih zemljišč. Na območju nekdanje Habsburške monarhije najdemo številne mejne kamne, ki so na primer označevali posestne meje gospostev, dominikalne in cerkvene posesti ter administrativne, med njimi deželne meje. V prispevku se osredotočamo na slednje, in sicer na mejne kamne, ki so do konca prve svetovne vojne označevali »slovenski« del meje med Štajersko in Ogrsko, predvsem na širšem območju Občine Ljutomer. Ohranjeni mejniki danes ne služijo več prvotnemu namenu, kljub temu pa ponekod sovpadajo z občinskimi in katastrskimi mejami. KLJUČNE BESEDE zgodovinska geografija, meje, mejni kamni, kulturna dediščina, Štajerska, Ogrska, Občina Ljutomer * Prispevek je nastal v okviru nacionalnih raziskovalnih projektov »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva« ( J6-8248), »Ustvarjanje, vzdr- ževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja« ( J6-2574) ter »Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina« ( J6-3124), ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Prispeva tudi k nacionalnim raziskovalnim programom »Slovenska zgodovina« (P6-0235) in »Geografija Slovenije« (P6- 0101), ki ju prav tako financira ARRS. Za pregled besedila in pomoč pri preverjanju krajevnih podatkov se avtorja zahvaljujeva Srečku Pavličiču s Pristave pri Ljutomeru. Za preverjanje krajevnih podatkov se zahvaljujeva tudi Rajku Mlinariču (Geodetska uprava Republike Slovenije, Geodetska pisarna Ljutomer). 922 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 ABSTRACT BOUNDARY STONES ON THE BORDER BETWEEN THE DUCHY OF STYRIA AND THE KINGDOM OF HUNGARY. A FEW EXAMPLES FROM THE MUNICIPALITY OF LJUTOMER AND ITS SURROUNDINGS Boundary stones are physical markers that identify land borders and above all changes thereto. They are often placed in particularly visible places and inscribed with various kinds of relevant information. They are used for mark- ing borders between countries or between various levels of administrative units within countries as well as for delim- iting private landholdings. In the territory of the former Habsburg Monarchy, one can locate many boundary stones that, for example, marked the boundaries of seigniorial, dominical, and church estates as well as administrative and provincial borders. This contribution presents the latter, that is, boundary stones that marked the “Slovenian” section of the border which separated the Duchy of Styria and the Kingdom of Hungary until the end of the First World War, with a particular focus on the wider area of the Municipality of Ljutomer. Although these boundary stones no longer serve their original purpose, in some areas they still coincide with municipal and cadastral boundaries. KEY WORDS historical geography, borders, boundary stones, cultural heritage, Duchy of Styria, Kingdom of Hungary, Municipality of Ljutomer Uvod Meje in mejne oznake so osnova za upravne ozi- roma zemljiške razdelitve, bodisi med državami bo- disi znotraj držav.1 Če mejo na načrtih in zemljevidih predstavlja narisana linija, v naravi za razmejitev slu- žijo različne mejne oznake, znamenja.2 Te danes sodi- jo med kulturno dediščino, saj imajo poleg funkcijske tudi pričevalno (na primer podatek o letu postavitve, funkciji razmejitve) in estetsko vrednost, hkrati pa so edini pričevalci zemljiških izmer na terenu.3 Ker so mejna znamenja pogosto stala na bolj izpostavljenih mestih, tj. ob cestah, grapah in vodotokih, se številna bodisi zaradi širitve infrastrukture bodisi zaradi na- ravnih procesov (na primer bočna erozija vodotokov, preperevanje) niso ohranila. Največ starih mejnih oznak najdemo v gozdovih.4 Pred postavitvijo mejnih oznak so bile meje pri- bližne in so potekale po naravnih mejah (na primer grape, gozdovi, grebeni, izstopajoča drevesa ali skale). Šlo je bolj za mejna območja oziroma mejne pasove kot za natančne mejne linije. Med gospostvi so bile meje zapisane v urbarjih. Ker meje niso bile natanč- no določene, je prihajalo do številnih mejnih sporov. Kasneje so bile trajnejše mejne oznake postavljene z geodetsko izmero zemljišč in njihovo upodobitvijo na zemljevidih.5 Upravna razdelitev slovenskega ozemlja, ki sicer še ni temeljila na pravi geodetski izmeri,6 je bila pr- vič podrobneje prikazana na zemljevidih prve habs- burške vojaške izmere iz druge polovice 18. stoletja 1 Waldhäusl et al., Sind das landsweite, str. 538. 2 Slak et al., Dediščina katastrov, str. 84. 3 Kozorog, Mejna znamenja, str. 77–78. 4 Prav tam, str. 88. 5 Zorn in Mikša, Boundary stones, str. 234. 6 Podobnikar, Georeferencing, str. 50–51. v merilu 1 : 28.800.7 Kljub nenatančni izmeri imajo zemljevidi ponekod označene deželne in državne mejne oznake (na primer mejni kamni (slika 2), mej- ni jarki).8 Na območju Slovenije so bila zemljišča prvič na- tančno geodetsko izmerjena v začetku 19. stoletja z vzpostavitvijo zemljiškega (t. i. franciscejskega) kata- stra v merilu 1 : 2880.9 V franciscejskem katastru so meje natančno vrisane, ponekod pa so označene tudi katastrske mejne oznake.10 V prispevku izmed mejnih oznak obravnavamo mejne kamne,11 ki jih na ozemlju Slovenije najdemo najmanj od rimskih časov.12 Mejni kameni (mejni- ki) so fizične oznake, ki označujejo kopensko mejo, predvsem njene spremembe. Pogosto stojijo na pose- bej vidnih mestih, opremljeni pa so tudi z različnimi informacijami (na primer okrajšava imetnika meje, datum vzpostavitve). Uporabljamo jih tako za ozna- čevanje meja med državami ter administrativnimi enotami na različnih ravneh znotraj držav kot tudi za označevanje zasebnih zemljišč.13 Na začetku so bili mejni kamni neobdelani kosi kamnine in brez oznak, pretežno iz kamninskega gradiva iz okolice. Kasne- je postanejo obdelani in različnih oblik ter ne nujno iz »domačega« kamna, dobijo pa tudi različne ozna- ke (od poznega srednjega veka). Kvadratasta oblika mejnih kamnov se pojavi v poznem srednjem veku, kasneje pa dobijo pravo geometrijsko obliko z zglaje- nimi površinami.14 Ne glede na starost jim je skupno, 7 Zorn, Jožefinski vojaški, str. 130. 8 Rajšp (ur.), Slovenija, 6, str. 253. 9 Kozorog, Mejna znamenja, str. 78–79. 10 Triglav et al., Stalna geodetska, str. 304. 11 Prim. Mikša in Zorn, Stari mejni. 12 Šašel Kos, The boundary stone. 13 Guo, Cross-Border, str. 56. 14 Simmerding, Grenzzeichen, str. 101–103. 923 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–9322022 da kažejo potek meje; stojijo predvsem tam, kjer meja spremeni smer.15 Od 16. stoletja so bili mejni kamni oštevilčeni. Tako so lahko hitro ugotovili »izgubo« posameznega mejnega kamna.16 Na območju Habsburške monarhije najdemo številne mejne kamne, ki so na primer označevali posestne meje gospostev, dominikalne in cerkvene posesti ter administrativne, med njimi deželne me- je.17 V prispevku se bomo osredotočili na slednje, in sicer na mejne kamne, ki so do konca prve svetovne vojne označevali »slovenski« del meje med Štajer- sko in Ogrsko, predvsem na širšem območju Občine Ljutomer. Ti mejniki danes ne služijo več prvotnemu namenu, kljub temu pa ponekod sovpadajo z občin- skimi in katastrskimi mejami. Štajersko-ogrska meja V grobem je »slovenski« del štajersko-ogrske meje,18 ki je v skupni dolžini meril okrog 70 kilo- metrov (preglednica 1), na severnem delu potekal po vodotoku Kučnica/Kutschnitza, ki je danes meja med Slovenijo in Avstrijo, v osrednjem delu po reki Muri, ki je danes v celoti v Sloveniji, v južnem delu pa prek gričevja Slovenskih goric, kjer je danes meja med Slovenijo in Hrvaško (slika 1). Pretežen del meje je potekal po vodotokih, ki so sicer jasno vidne naravnogeografske ločnice, a lahko zaradi spremenljivega poteka ovirajo trajno admini- strativno razmejitev, zlasti na ravninskih območjih, kakršni so bregovi Mure, izpostavljeni pogostim po- plavam in vijuganju reke. Zato lahko »nestatičnost« vodotokov povzroča razmejitvene težave, saj lahko na primer ena država trdi, da meja poteka po »stari« strugi, druga pa, da meja poteka po »novi« strugi.19 Na reki Muri se je meja ustalila v prvi polovici 13. stoletja.20 Po njej je vse do razpada Avstro-Ogrske potekala deželna/državna, upravna in večji del obdo- bja tudi carinska meja, ki je območje slovenske Šta- jerske razmejevala od današnjega Prekmurja.21 Zaradi spreminjanja struge Mure so znani pre- piri in tožbe že v prvi polovici 16. stoletja. V začet- ku 16. stoletja je na primer ogrski plemič tok Mure spremenil tako, da je začela erodirati štajersko stran – spodkopavati njive in ogrožati hiše. Zaradi erozije so na štajerski strani celo izginile tri vasi. Spor je šel tako daleč, da sta obe strani na svojem bregu razpo- redili vojaške sile.22 Zaradi sporov je moral posredo- vati celo kralj, ki je, da bi vzpostavil mir, na območje 15 Philippi, Grenzsteine, str. 18–20. 16 Simmerding, Grenzzeichen, str. 106. 17 Lisec et al., Mreža meja, str. 405. 18 Štih, Salzburg, str. 535. 19 Perko et al., Changing river, str. 213. 20 Kos, Meja proti, str. 88. 21 Kosi, Slovenski nacionalni, str. 36. 22 Zelko, Stoletne razprtije, str. 24; Zelko, Zgodovina Prekmurja, str. 65. poslal vojsko. Kasneje so se spori, tudi krvavi, zaradi reke nadaljevali. Tudi v 17. in 18. stoletju so se Štajer- ci večkrat pritoževali, da Madžari svojevoljno spre- minjajo mejo.23 Reka je svojo strugo neprestano in na »škodo« ene ali druge strani spreminjala tudi naravno zaradi pogostih poplav.24 Zaradi tega se je »poveča- la« enkrat štajerska, drugič ogrska stran. Posest je v takšnih primerih prešla na lastnika na nasprotnem bregu. S spremembo meje bi se moral spremeniti tudi davek na posest, kar pa se ni zgodilo, tako da so morali na primer štajerski kmetje še vedno plačevati davek na posest, ki pa je zaradi spremenjene struge ležala na nasprotnem bregu.25 Ob veliki poplavi leta 1676 je zaradi novonastale struge reke Mure Ogr- ska na račun Štajerske pridobila okrog 1500 ha ze- mljišč.26 Meja je bila končno določena leta 1755, med 20. majem in 1. decembrom. Podložniki gospostev ob Muri so za označbo meje gradili posebne nasipe, ponekod pa so bili postavljeni kamniti mejni kamni (slike 2–7).27 Mejniki Najstarejši materialni dokaz določitve meje je mejni kamen severovzhodno od naselja Pristava iz leta 1674 (slika 3), ki je bil postavljen v času vlada- nja Leopolda I. Habsburškega.28 Mejnik je kasneje, v času druge svetovne vojne, stal na meji med Nemčijo in Madžarsko, danes pa stoji ob občinski meji med občinama Ljutomer in Razkrižje (slika 2) oziroma med katastrskima občinama (KO) Pristava in Vešči- ca. Mejnik fizično stoji v Občini Razkrižje (oziroma KO Veščica), ki ga je razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena,29 vpisan pa je tudi v državni Re- gister kulturne dediščine.30 Več mejnih kamnov na območju med omenjeni- ma občinama je ohranjenih iz časa vladanja Mari- je Terezije iz srede 18. stoletja.31 Ti mejniki nosijo letnico 1754 (slika 4). Oštevilčeni in postavljeni naj bi bili tako, da so bili med seboj optično povezani,32 njihova postavitev pa naj bi bila vezana na opravlja- 23 Kovačić, Ljutomer, str. 25; Zelko, Stoletne razprtije, str. 25– 26; Zelko, Zgodovina Prekmurja, str. 68; Hozjan, Reka Mura, str. 25. 24 Radovanovič, Reka Mura. 25 Čuček, K problematiki, str. 117. 26 Radovanovič, Štajerski del Pomurja, str. 54. Več o poplavi v: Radovanovič, Reka Mura. 27 Kovačić, Ljutomer, str. 25. 28 Obstoj mejnikov iz tega obdobja dokazuje tudi poročilo o veliki poplavi leta 1676, ki omenja mejni kamen četrt ure od- daljen od vasi Mota v Občini Ljutomer (Radovanovič, Reka Mura, str. 14, 29, 33). 29 Odlok, str. 2848. 30 Evidenčna številka enote dediščine: 20001. 31 Damjanović et al., Mura, str. 268. 32 Pavličič, Stari mejniki, str. 54; Krnc, Veržejske, str. 51; Da- mjanović et al., Mura, str. 269. 924 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 nje tlake.34 Domnevno so bili prav ti mejniki v osemdesetih letih 18. stoletja zabeleženi na zemlje- vidih prve habsburške vojaške izmere (preglednica 1; sliki 1 in 2). Večino teh mejnikov je Mura ob spre- 33 Rajšp (ur.), Slovenija, 6; Rajšp (ur.), Slovenija, 7. 34 Pavličič, Pozdrav, str. 177. minjanju struge odnesla, več jih je bilo uničenih tudi zaradi obdelave zemljišč,35 a nekatere najdemo še danes (slike 2–7).36 Ob določitvi meje so pregradili tudi več kilometrov struge ter ustvarili nove kanale, 35 Kovačić, Ljutomer, str. 25. 36 Pavličič, Stari mejniki, str. 54; Pavličič, Pozdrav, str. 177; Ratiznojnik, Na valovih. Kovačič je sredi 20. let prejšnjega Preglednica 1: Mejniki med Štajersko in Ogrsko, označeni na zemljevidih prve habsburške vojaške izmere iz druge polovice 18. stoletja33 na območju današnje Slovenije (*celotna meja na Muri; **brez odseka na Muri; – podatek ni preverjen). Za vsako sekcijo sta bila izdelana dva zemljevida – original in kopija. območje opisno (od severa proti jugu) dolžina (km) izmera Notranja Avstrija (1784–1787) izmera Ogrska (1782–1785) sekcija original kopija sekcija original kopija meja pretežno na vodotoku Kučnica; današnja meja med Slovenijo in Avstrijo 26 143 7 7 I-6 0 0 meja pretežno na vodotoku Kučnica; današnja meja med Slovenijo in Avstrijo 144 11 7 I-7 1 0 meja na reki Muri; danes v Sloveniji 30* 167 6 5 I-8 6 6meja na reki Muri; danes v Sloveniji 168 5 5 II-12 1 1 severni del: meja na reki Muri; danes v Sloveniji osrednji in južni del: gričevje Slovenskih goric; današnja meja med Slovenijo in Hrvaško 17,5** 169 12 9 II-13 11 10 gričevje Slovenskih goric; današnja meja med Slovenijo in Hrvaško 198 7 7 II-14 – 7 mejni kamni skupaj 48 40 19 24 Slika 1: Pregledni zemljevid sekcij prve habsburške vojaške izmere (iz druge polovice 18. stoletja na območju današnje Slovenije), ki so pokrivale »slovenski« odsek meje med Štajersko in Ogrsko. Pri posameznih sekcijah je označeno število mejnikov na originalu in kopiji. 925 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–9322022 s čimer so se začela prva večja regulacijska dela na reki Muri.40 Kot omenjeno, so bili mejni kamni označeni na zemljevidih prve (t. i. jožefinske) habsburške vojaške izmere. V njenem okviru je bila meja med Štajersko in Ogrsko izmerjena (kartirana) dvakrat – najprej v okviru izmere Kraljevine Ogrske med letoma 1782 in 1785 ter pozneje še v okviru izmere dežel Notra- nje Avstrije med letoma 1784 in 1787 (sliki 1 in 2). Kartirano območje je bilo razdeljeno v sekcije, za vsako sekcijo pa sta bila v okviru obeh izmer izdelana stoletja zapisal: »Končno je za časa Marije Terezije posebna ko- misija natančno določila meje in postavila mejnike, ki še deloma dandanes stoje, zlasti med Medjimurjem in Štajersko« (Kovačič, Slovenska Štajerska, str. 255). 37 Rajšp (ur.), Slovenija, 7. 38 Rajšp (ur.), Slovenija, 6. 39 Zadnji terenski pregled, dne 13. oktobra 2022, je pokazal, da ostankov mejnega kamna »pri lipah«, ki je na desnem zem- ljevidu označen najbližje Muri, ni več. Fotografijo mejnega kamna najdemo v: Pavličič, Stari mejniki, str. 54. 40 Hozjan, Reka Mura, str. 26. po dva zemljevida, original in kopija oziroma preris originala,41 ki pa sta se v podrobnostih nekoliko raz- likovala. Za vsak del meje so tako na razpolago po štirje zemljevidi. V okviru obeh izmer je bil »sloven- ski« odsek meje razdeljen v šest sekcij (preglednica 1; slika 1). V preglednici 1 vidimo, da je bilo v okviru izme- re dežel Notranje Avstrije na zemljevidih označeno skupaj približno še enkrat toliko mejnih kamnov kot v okviru izmere Kraljevine Ogrske, razlike pa so tudi med originali in kopijami. V okviru izmere dežel Notranje Avstrije je bil mejni kamen označen na pri- bližno 1,5 km meje (na originalu oziroma slaba 2 km na kopiji), v okviru izmere Kraljevine Ogrske pa na približno 3 km (na kopiji). Na zemljevidih obeh izmer se razlikuje tudi po- tek rečnih strug; ta je v okviru izmere dežel Notranje 41 Rajšp (ur.), Slovenija, 6, str. XXVI; Rajšp (ur.), Slovenija, 7, str. XXVIII; Podobnikar, Georeferencing, str. 50. Slika 2: Mejniki med Štajersko in Ogrsko, označeni na zemljevidih prve habsburške vojaške izmere iz druge polovice 18. stoletja na območju meje med današnjima občinama Ljutomer in Razkrižje. Levo je zemljevid, izdelan v okviru kartiranja Kraljevine Ogrske med letoma 1782 in 1785,37 v sredini je zemljevid, izdelan v okviru kartiranja dežel Notranje Avstrije med letoma 1784 in 1787,38 desno pa sodobni ortofoto posnetek39 z označeno mejo med Nemčijo in Madžarsko med drugo svetovno vojno, ki se je naslonila na razmejitev med Štajersko in Ogrsko pred prvo svetovno vojno, kot tudi ohranjeni mejni kamni. Na vseh treh zemljevidih sta označeni tudi sodobna državna meja med Slovenijo in Hrvaško ter občinska meja med občinama Ljutomer in Razkrižje. Nepopolno ujemanje med sodobno občinsko mejo in zgodovinskimi mejami na odseku, kjer se meje prekrivajo, je posledica natančnosti posameznih izmer. 926 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 42 Pavličič, Stari mejniki, str. 15. Podrobnejši opis mejnika je v: Pavličič, Stari mejniki, str. 54–55. 43 Višina nadzemnega (vidnega) dela. Podzemni del takšnih mejnikov naj bi bil zgolj nekoliko krajši od nadzemnega (Pavličič, Stari mejniki, str. 54). 44 Pavličič, Stari mejniki, str. 16. 45 Radraststation Zelting, str. 4. Za razlago kratic glej tudi: Ma- gyarországi, str. 111. Slika 3: Mejni kamen med Štajersko in Ogrsko z letnico 1674, ki danes stoji na meji med občinama Ljutomer in Razkrižje (oziroma med KO Pristava in Veščica) severovzhodno od naselja Pristava (pri hiši z naslovom Veščica 39) – levo: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti nekdanji Ogrski oziroma danes Občini Razkrižje (KO Veščica), sredina: na stranski ploskvi mejnega kamna je lepo vidna številka 22, desno: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti nekdanji Štajerski oziroma danes Občini Ljutomer (KO Pristava). Mejni kamen je visok 120 cm, širok po daljši stranici 45 cm in krajši stranici 30 cm.42 Mejnik je vpisan v Register kulturne dediščine pod evidenčno številko 20001 (foto: Matija Zorn). Slika 4: Mejni kamen med Štajersko in Ogrsko z letnico 1754, ki danes stoji na meji med občinama Ljutomer in Razkrižje (oziroma med KO Stročja vas in Veščica) vzhodno od naselja Stročja vas (severno od hiše z naslovom Veščica 33b) – levo: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti nekdanji Ogrski oziroma danes Občini Razkrižje (KO Veščica), sredina: na stranski ploskvi mejnega kamna je lepo vidna številka 5, desno: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti nekdanji Štajerski oziroma danes Občini Ljutomer (KO Stročja vas). Mejni kamen je visok 88 cm,43 širok po daljši stranici 44 cm in krajši stranici 32 cm.44 Na ploskvi, obrnjeni proti Ogrski, so nad letnico zapisane črke M. R. H. (Meta Regni Hungariae45 oz. konec Kraljevine Ogrske). Mejnik je vpisan v Register kulturne dediščine pod evidenčno številko 20002 (foto: Matija Zorn). 927 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–9322022 46 V bližini vodnega zajetja pri Moti (Pavličič, Pozdrav, str. 177). Po ustnem viru (Rajko Mlinarič, 17. 10. 2022) je mejni kamen stal na njivi in je oviral kmetovanje; bil je nagnjen. O obstoju mejnih kamnov na tistem območju piše Mako- vec: »Pri Belelovi domačiji na Spodnjem Krapju, kjer je včasih šla pešpot iz Zgornjega Krapja v Cven, stoji oziroma leži … kamen-mejnik, visok kakih 70 do 80 cm. Na njem ni zaslediti nobenih znakov ali napisa, sicer pa je kamen že nekoliko preperel …« (Makovec, Kaj je, str. 13). 47 Slak et al., Dediščina katastrov, str. 89; Triglav Čekada et al., Stalna geodetska, str. 89. 48 Radraststation Zelting, str. 4. Za razlago kratic glej tudi: Ma- gyarországi, str. 111. Slika 5: Mejni kamen med Štajersko in Ogrsko z letnico 1754, ki danes stoji v Ljutomeru pred poslopjem okrajnega sodišča. Prvotno je stal v bližini naselja Mota,46 na današnje mesto pa je bil postavljen leta 200247 – levo: ploskev mejnega kamna, ki je bila obrnjena proti nekdanji Ogrski, desno: ploskev mejnega kamna, ki je obrnjena proti nekdanji Štajerski. Na ploskvi, obrnjeni proti Štajerski, so nad letnico zapisane črke M. D. S. (Meta Ducatus Styriae48 oz. konec Vojvodine Štajerske) (foto: Matija Zorn). Slika 6: Mejni kamen med Štajersko in Ogrsko, domnevno postavljen leta 1754, ki danes stoji na meji med občinama Ljutomer in Razkrižje (oziroma med KO Globoka in Veščica) vzhodno od naselja Stročja vas (ob hiši z naslovom Veščica 33) – levo: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti Občini Ljutomer (KO Globoka), desno: ploskev mejnega kamna, obrnjena proti Občini Razkrižje (KO Veščica) (foto: Matija Zorn). 928 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 Avstrije natančnejši in z več podrobnostmi.50 Raz- likujeta se tudi izrisa mejne črte. Na sliki 2 vidimo, da je deželna meja, ki danes predstavlja mejo med občinama Ljutomer in Razkrižje, v okviru izmere Kraljevine Ogrske izrisana zelo premočrtno, medtem ko v okviru izmere dežel Notranje Avstrije sledi re- liefnim značilnostim potoka, ki je predstavljal mejo; posledično se slednja veliko bolj ujema s sodobno ob- činsko (in tudi katastrsko) mejo. Ob potoku so ohra- njeni mejni kamni z letnico 1754 (slika 2), torej iz obdobja, ko so prvič natančneje »zakoličili« mejo, ter mejni kamni z letnico 1912, ko je bila tudi izvedena izmera meje51 (slika 8). Mejni kamni so na zemljevidih prve habsburške vojaške izmere označeni ali na sami mejni črti (sliki 2) ali nekoliko vstran, predvsem tam, kjer je meja sledila reki Muri. Na zemljevidu sekcije 167 izmere dežel Notranje Avstrije (za lokacijo gl. sliko 1) so označeni na obeh bregovih reke in na rečnih otočkih,52 med- tem ko je na zemljevidu sekcije 168, kamor sega tudi severni del občine Ljutomer, meja začrtana na levem (ogrskem) bregu, večina mejnih kamnov pa je na de- 49 Šraj, Beltinci, str. 143. Citirani vir navaja, da naj bi mejna kamna izvirala z »državne meje med Madžarsko in Turčijo«, kratico M. D. S. na kamnih pa razlaga kot »Militaris Distric- tus Slavoniae« (Šraj, Beltinci, str. 142). S takšno interpreta- cijo mejnih kamnov se ne moremo strinjati, saj so identični drugim mejnikom z isto letnico in kratico, ki jih najdemo vzdolž štajersko-ogrske meje, npr. v Občini Ljutomer ter ob vodotoku Kučnica. 50 Hozjan, Gornje Prekmurje, str. 154–155; Hozjan, Dolnje Prekmurje, str. 11. 51 Zadeva, str. 151. 52 Hozjan, Gornje Prekmurje, str. 155. snem (štajerskem) bregu.53 Na komplementarnem zemljevidu sekcije II-12 izmere Kraljevine Ogrske je meja vrisana sredi Murine struge,54 bistveno manj je tudi označenih mejnih kamnov. Poleg mejnih ka- mnov je na zemljevidu sekcije 144 izmere dežel No- tranje Avstrije označen suh mejni jarek.55 Mejniki med Štajersko in Ogrsko so po prvi sve- tovni vojni izgubili prvotno vlogo. V severnem delu, tj. na območju reke Kučnice do sotočja z Muro, so jih nadomestili novi mejni kamni med novoustanovlje- nima Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS/Jugo- slavijo. Ti mejni kamni danes označujejo mejo med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Na ob- močju reke Mure mejni kamni niso bili več potrebni, saj sta oba bregova reke prišla pod okrilje Kraljevine SHS/Jugoslavije oziroma njene administrativne eno- te Dravske banovine. V južnem delu, tj. na območju, ki poteka prek gričevja Slovenskih goric, ki je prav tako pripadlo Kraljevini SHS/Jugoslaviji, se je meja spremenila v notranjo administrativno mejo med Dravsko in Savsko (kasneje Hrvaško) banovino, na kateri pa mejni kamni niso bili postavljeni. Na tem odseku »novi« mejni kamni tudi niso bili postavljeni med drugo svetovno vojno, ko je ista linija postala meja med Nemčijo in Madžarsko. Po drugi svetovni vojni je to postala meja med ljudskima/socialistični- ma republikama Slovenijo in Hrvaško znotraj FLRJ/ SFRJ, ki pa ju tudi niso razmejevali mejni kamni. 53 Hozjan, Dolnje Prekmurje, str. 10. 54 Prav tam, str. 13. 55 Rajšp (ur.), Slovenija, 6, str. 253; Hozjan, Gornje Prekmurje, str. 155. Slika 7: Mejna kamna med Štajersko in Ogrsko z letnico 1754, ki danes stojita v parku pri gradu v Beltincih. Prvotna lokacija mejnih kamnov ni znana, pred grajsko stavbo pa naj bi bila postavljena leta 1994.49 Levi mejni kamen je visok približno dva metra, od tega ga je bilo več kot polovica zakopanega v tla. Pri desnem mejnem kamnu je na stranski ploskvi vidna številska oznaka 27, levi mejni kamen pa ima na stranski ploskvi številsko oznako 20 (foto: Matija Zorn). 929 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–9322022 Danes mejna linija na tem odseku ostaja državna meja med republikama Slovenijo in Hrvaško, ki pa zaradi še vedno nedorečene meje med državama56 še ni »dobila« mejnih kamnov. Na tem odseku so bili tako mejni kamni, ki so razmejevali Štajersko in Ogrsko, do nedavne postavitve žičnih ograj57 edine mejne oznake med državama. Sklep Meje so več kot le prostorske razmejitve, saj so povezane s pravnimi, kulturnimi, zgodovinskimi, so- 56 Zadeva. 57 Mikša in Zorn, Boundary stones, str. 118. cialnimi, gospodarskimi in drugimi entitetami.58 V mejnih sporih so nesporni mejni kamni običajno do- kaz z visoko dokazno vrednostjo.59 Na primer meja države mora biti nedvoumno določena oziroma iz- merjena tako, da jo je mogoče v vsakem trenutku na novo vzpostaviti, če pride do uničenja ali premikov mejnih oznak. Zato mora biti njihova lega natančno določena s koordinatami v dogovorjenem koordinat- nem sistemu.60 Predstavljeni mejni kamni ne opravljajo več prvot- ne vloge, kljub temu pa ima njihova pojavnost po- 58 Waldhäusl et al., Sind das landsweite, str. 537. 59 Zadeva, str. 1848. 60 Mlakar, Geodezija, str. 487. Slika 8: Mejna kamna med Štajersko in Ogrsko z letnico 1912, ki danes stojita na meji med občinama Ljutomer in Razkrižje (oziroma med KO Pristava in Veščica) jugovzhodno od naselja Pristava (foto: Matija Zorn). Slika 9: Razlagalni tabli ob mejnikih na nekdanji štajersko-ogrski meji – levo: razlagalna tabla za mejnik na sliki 3, desno: razlagalna tabla za mejnik na sliki 4 (foto: Matija Zorn). 930 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 membno vlogo pri razumevanju razvoja pokrajine, saj predstavljajo nekdanjo pokrajinsko stvarnost. S tem so danes del kulturne dediščine – nematerialne v smislu tradicije urejanja odnosov v prostoru in materialne kot arheološka ostalina.61 Stare mejne oznake, ki ne služijo več prvotnemu namenu, so ogrožene s strani naravnih (na primer poplave (zasutje z naplavinami), prepere- vanje, pobočni procesi, rast rastlinja) in antropogenih procesov (namerno ali nenamerno odstranjevanje).62 Danes se sicer krepi zavedanje, da so mejni kamni po- membna kulturna dediščina;63 v korist tega med dru- gim govori dejstvo, da so bili predlagani za vključitev med Unescovo svetovno dediščino.64 V Sloveniji je v Registru nepremične kulturne de- diščine zabeleženih (le) 25 mejnih kamnov,65 od teh so štirje povezani z mejo med Štajersko in Ogrsko,66 od katerih dva stojita ob ljutomerski občinski meji (sliki 3 in 4), dva pa v bližnji okolici (v Občini Veržej).67 Njihova nezaščita še dodatno pripomore k njihovemu težjemu ohranjanju. Kljub nezaščiti pa so v Sloveniji posamezna združenja na lokalni ravni prepoznala njihov pomen za ohranjanje zgodovin- skega spomina in turistični potencial68 (slika 9), ne- kateri so tudi že dobili status kulturnega spomenika lokalnega pomena.69 VIRI IN LITERATURA Čuček, Filip: K problematiki štajersko-hrvaške drav- ske meje konec 18. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino 56, 2016, št. 2, str. 116–128. Damjanović, Dean in Kiš, Nataša in Krivec, Miran in Magdič, Andrej in Sapač, Eva in Vešligaj, Suza- na: Mura in njena preteklost. Proteus 78, 2016, št. 6–8, str. 266–273. Guo, Rongxing: Cross-Border Resource Management. Amsterdam: Elsevier, 2018. Hozjan, Andrej: Dolnje Prekmurje v jožefinski voja- ški izmeri 1784 in pomen vira za raziskave teda- njega prostora med Rabo in Muro. Zbornik sobo- škega muzeja 9–10, 2007, str. 7–29. 61 Zorn in Mikša, Boundary stones, str. 256. 62 Waldhäusl et al., Sind das landsweite, str. 226. 63 Prim. Kumer et al., From the Great War, str. 254–255. 64 Waldhäusl et al., Der Grenzstein; Waldhäusl, The network; Lisec et al., Mreža meja. 65 Iskalno geslo v Registru: mejnik. 66 Register. 67 Mejnika iz druge polovice 19. stoletja. Evidenčni številki enote dediščine: 7599 in 7600. 68 »V letu 2012 je Občina Razkrižje s pomočjo Pokrajinskega mu- zeja Murska Sobota v okviru projekta EKOMUZEJ MURA zavarovala in uredila dva mejna kamna …« (Povabilo, str. 11; glej tudi: Strategija, str. 37). Gre za mejna kamna na slikah 3 in 4. Mejni kamen na sliki 4 je mdr. vključen v traso poho- dniške poti »Želvica Zoja odkriva in varuje vodne vire«, ki poteka v okolici Stročje vasi v Občini Ljutomer (Želvica). 69 Lisec et al., Mreža meja, str. 405; Odlok, str. 2848. Hozjan, Andrej: Gornje Prekmurje in del Porabja v jožefinski vojaški izmeri 1784. Zbornik soboškega muzeja 8, 2005, str. 147–170. Hozjan, Andrej: Reka Mura na slovenskem v novem veku. Ekonomska i ekohistorija 9, 2013, str. 16–27. Kos, Milko: Meja proti Ogrski in Hrvatski v štajer- skem Podravju. Poetovio – Ptuj 69–1969: zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici (ur. Vladimir Bra- čič). Maribor: Obzorja, 1969, str. 83–91. Kosi, Jernej: Slovenski nacionalni prostor na Ogr- skem: ustvarjanje zamisli o slovensko-hrvaški meji v dolgem srednjeevropskem 19. stoletju. Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje (ur. Marko Zajc). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018, str. 29–46. Kovačič, Fran: Slovenska Štajerska in Prekmurje: zgo- dovinski oris. Ljubljana: Matica Slovenska, 1926. Kovačić, Fran: Ljutomer: zgodovina trga in sreza. Ma- ribor: Zgodovinsko društvo, 1926. Kozorog, Edo: Mejna znamenja na Severnem Pri- morskem. Goriški letnik 32, 2008, str. 77–90. Krnc, Janez: Veržejske podobe. Občina Veržej (ur. Franci Just). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013, str. 51. Kumer, Peter in Zorn, Matija in Žorž, Grega in Gašperič, Primož: From the Great War to inter- war fortifications: Changing narratives attached to the military landscape in western Slovenia. Places of Memory and Legacies in an Age of Inse- curities and Globalization (ur. Gerry O’Reilly). Cham: Springer, 2020, str. 247–263. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-60982-5_11 Lisec, Anka in Dajnko, Jože in Flogie Dolinar, Erna in Čeh, Marjan: Mreža meja in mejnikov: nomi- nacija za UNESCOvo svetovno dediščino. Geo- detski vestnik 64, 2020, št. 3, str. 403–415. Magyarországi Közgyülésnek Irásai, IV. Kötet. Po- zsonyban: Az Országgyülési Irományok Kiadó Hivatalában, 1844. Makovec, Juš: Kaj je z Renovci? Zgodovinski listi 4, 1995, št. 1, str. 13–14. Mikša, Peter in Zorn, Matija: Boundary stones: Stan- ding witnesses of World War II borders in pre- sent-day Slovenia. Boundaries and Borders in the Post-Yugoslav Space (ur. Nenad Stefanov in Srdjan Radović). Berlin: De Gruyter, 2021, str. 99–123. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110712766- 005 Mikša, Peter in Zorn, Matija: Stari mejni kamni na Slovenskem – (ne)koristni označevalci preteklo- sti. SLO: časi, kraji, ljudje, 2021, št. 29, str. 50–55. Mlakar, Gojmir: Geodezija in planinstvo 2. Planinski vestnik 93, 1993, št. 11, str. 486–489. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Razkrižje. Uradni list Republike Slovenije, 2021, št. 44, str. 2845–2849. Pavličič, Srečko: Pozdrav iz Pristave. Pristava pri Ljutomeru: Samozaložba, 1997. 931 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–9322022 Pavličič, Srečko: Stari mejniki. Gea 5, 1995, št. 8, str. 54–55. Pavličič, Srečko: Stari mejniki. Zgodovinski listi 4, 1995, št. 1, str. 15–16. Perko, Drago in Zorn, Matija in Ciglič, Rok in Breg Valjavec, Mateja: Changing river courses and border determination challenges: The case of the Slovenian–Croatian border. Geospatial Challen ges in the 21st Century (ur. Kostis Koutsopoulos, Rafael de Miguel González in Karl Donert). Cham: Springer, 2019, str. 213–230. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-04750-4_11 Philippi, Nikolaus: Grenzsteine in Deutschland: Ent- stehung und Geschichte der Grenzsteine als Steinerne Zeugen in Wald und Flur. Bad Langensalza: Ver- lag Rockstuhl, 2014. Podobnikar, Tomaž: Georeferencing and quality as- sessment of Josephine survey maps for the moun- tainous region in the Triglav National Park. Acta geodaetica et geophysica Hungarica 44, 2009, št. 1, str. 49–66. DOI: https://doi.org/10.1556/AGe- od.44.2009.1.6 Povabilo v Razkriški kot: »Razkrižje – križpotje, ki združuje«. Razkrižje: Turistično narodopisno dru- štvo Razkrižje, 2019. URL: http://www.razkrizje. si/wp-content/uploads/2019/04/Povabilo-v- -Razkri%C5%BEje-2019_v8_lr.pdf (1. 6. 2022). Radovanovič, Sašo: Reka Mura v 16. in 17. stoletju: meja, spori, poplave, jezovi, plovba, mlini … Zgo- dovinski listi 14, 2006, št. 1, str. 7–33. Radovanovič, Sašo: Štajerski del Pomurja v 16. in 17. stoletju. Zbornik soboškega muzeja 9–10, 2007, str. 31–55. Radraststation Zelting. Gemeindenachrichten Rad- kersburg Umgebung, december 2013, str. 4. URL: http://www.ra2.at/wp-content/uploads/2013/ 12/9-G-Nachrichten2013HP.pdf (1. 10. 2022). Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Opisi in Karte, 6. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2000; 7. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Repu- blike Slovenije, 2001. Ratiznojnik, Anton: Na valovih Mure in zgodovine: zgodovinski razvoj občine Veržej. Občina Veržej (ur. Franci Just). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013, str. 15–24. Register kulturne dediščine. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. URL: https://www.gov.si/teme/register- -kulturne-dediscine/ (1. 6. 2022). Simmerding, Franz X.: Grenzzeichen, Grenzsteinse- tzer und Grenzfrevler: ein Beitrag zur Kultur-, Re- chts- und Sozialgeschichte. München: Deutschen Verein für Vermessungswesen, 1996. Slak, Janez in Triglav, Joc in Boldin, Danijel in Ma- vec, Majda in Fonda, Mihael: Dediščina katastrov na Slovenskem: Digitalni arhiv zemljiškega kata- stra, katastra stavb in državnih prostorskih načrtov. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Sloveni- je, 2019. Strategija razvoja turizma za Razkrižje 2018–2028. Razkrižje: Občina Razkrižje, 2020. URL: http:// www.razkrizje.si/wp-content/uploads/2018/11/ Strategija-razvoja-turizma_Ob%C4%8Dina- -Razkri%C5%BEje.pdf (1. 6. 2022). Šašel Kos, Marjeta: The boundary stone between Aquileia and Emona. Arheološki vestnik 53, 2002, str. 373–382. Šraj, Peter: Beltinci: 1322–1993. Beltinci: Občina, 1995. Štih, Peter: Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-ma- džarske meje v današnji Sloveniji. Zgodovinski ča- sopis 50, 1996, št. 4, str. 535–544. Triglav Čekada, Mihaela in Oven, Katja in Radovan, Dalibor in Koler, Božo in Kogoj, Dušan in Kuhar, Miran in Lisec, Anka in Sterle, Oskar in Stopar, Bojan: Stalna geodetska znamenja kot temelj za ka- kovostno delovanje geodetske stroke. Končno poro- čilo, Ciljni raziskovalni projekt V2-1924. Ljublja- na: Geodetski inštitut Slovenije, 2021. Triglav Čekada, Mihaela in Oven, Katja in Radovan, Dalibor in Stopar, Bojan in Koler, Božo in Kogoj, Dušan in Kuhar, Miran in Lisec, Anka in Sterle, Oskar in Režek, Jurij: Stalna geodetska znamenja kot temelj za delovanje geodetske stroke. Geodet- ski vestnik 65, 2021, št. 2, str. 298–309. Waldhäusl, Peter in Twaroch, Christoph in Navra- til, Gerhard in Mansberger, Reinfried in König, Heinz in Hiermanseder, Michael in Hanke, Klaus in Schennach, Gerda in Günther, Abart: Der Grenzstein als Symbol für das Grundeigen- tum soll UNESCO Welterbe werden. Österrei- chische Zeitschrift für Vermessung und Geoinforma- tion 102, 2014, str. 1, 11–23. Waldhäusl, Peter: The network of boundaries and its monuments for world heritage. Border Are- as – Encounter Areas: Neighbourhood Conflicts and Neighbourhood Co-Operations in Europe (ur. John Ziesemer). Berlin: ICOMOS, 2017, str. 38–44. Waldhäusl, Peter in Günther, Abart in Hanke, Klaus in Hiermanseder, Michael in König, Heinz in Mansberger, Reinfried in Navratil, Gerhard in Schennach, Gerda in Twaroch, Christoph: Sind das landsweite Netzwerk von Grenzen und die Grenzsteine ein Weltkulturerbe? DGPF Tagungs- band 22, 2013, str. 534–542. Zadeva PCA št. 2012-04 v zvezi z arbitražo po ar- bitražnem sporazumu med Vlado Republike Hr- vaške in Vlado Republike Slovenije, podpisanem 4. novembra 2009. Uradni list Republike Slovenije, 2019, št. 18. Zelko, Ivan: Stoletne razprtije zaradi reke Mure med Avstrijo in Madžarsko. Kronika 32, 1984, št. 1, str. 24–27. Zelko, Ivan: Zgodovina Prekmurja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1996. 932 MATIJA ZORN, PETER MIKŠA: MEJNIKI NA ŠTAJERSKO-OGRSKI MEJI – NEKAJ PRIMEROV IZ OBČINE LJUTOMER ..., 921–932 2022 Zorn, Matija in Mikša, Peter: Boundary stones and their »hidden« legacy in Slovenia. Hidden Geo- graphies (ur. Marko Krevs). Cham: Springer Na- ture, 2021, str. 233–259. DOI: https://doi. org/10.1007/978-3-030-74590-5_11 Zorn, Matija: Jožefinski vojaški zemljevid kot geo- grafski vir. Geografski vestnik 79, 2007, št. 2, str. 129–140. Želvica Zoja odkriva in varuje vodne vire: 1,2,3 pešpo- ti. Maribor: Zavarovalnica Maribor, 2006. S U M M A R Y Boundary stones on the border between the Duchy of Styria and the Kingdom of Hunga- ry. A few examples from the Municipality of Ljutomer and its surroundings Borders and boundary markers constitute the ba- sis for drawing administrative or territorial delimita- tions between or within countries. In respect of bo- undary markers, special attention is paid to boundary stones—physical markers that identify land borders. In the territory of the former Habsburg Monarchy, one can locate many boundary stones that, for exam- ple, marked the boundaries of seigniorial, dominical, and church estates as well as administrative and pro- vincial borders. This contribution presents the latter, that is, boundary stones that marked the “Slovenian” section of the border which separated the Duchy of Styria and the Kingdom of Hungary until the end of the First World War, with a particular focus on the wider area of the Municipality of Ljutomer. Altho- ugh these boundary stones no longer serve their ori- ginal purpose, in some areas they still coincide with municipal and cadastral boundaries. The northern about seventy-kilometre-long “Slo- venian” part of the Styrian–Hungarian border rou- ghly followed the watercourse Kučnica (Ger.: Kut- schnitza), which currently forms the border between the Republic of Slovenia and the Republic of Au- stria. The central section ran along the River Mura, now falling entirely in Slovenian territory, and the southern section traversed the Slovenske Gorice hills, which mark the present border between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. Given the above, a significant part of the border ran along watercourses as clearly visible dividers, the shifting courses of which may nevertheless hamper permanent administrative demarcation, especially in flat areas, exposed to frequent flooding and mean- dering. This also holds for the Mura and its shifting riverbed, which has been the subject of conflicts and legal disputes since as early as the first half of the sixteenth century. The border was finally delineated in the mid-eighteenth century, also by installing bo- undary stones. The preserved ones bear the inscrip- tion of the year 1754. The boundary stones were also recorded on the maps of the First Military Survey of the Habsburg Monarchy from the 1780s. The border between the Duchy of Styria and the Kingdom of Hungary was mapped twice within the scope of this survey—mapping the Kingdom of Hungary (1782– 1785) on the one hand and the provinces of Inner Austria (1784–1787) on the other. The boundary stones were marked approximately 1.5–2 km apart in the Inner Austrian provinces survey and about 3 km apart in the Hungarian kingdom survey. There were also differences in terms of drawing the border line, with the Inner Austrian one providing a more accurate and detailed representation. For example, the provincial border, which now separates the mu- nicipalities of Ljutomer and Razkrižje, was drawn as a straight line on the map produced for the Kingdom of Hungary survey and followed the relief features of the stream determining the border on the map for by the Inner Austrian provinces survey. As a result, the latter coincides much better with the contempo- rary municipal border. A few boundary stones that have been preserved along the border stream bear the inscriptions 1754, the year when the border was marked out meticulously for the first time, and 1912, signifying the year when another border mapping survey was carried out. After the First World War, the boundary stones on the border separating the Duchy of Styria and the Kingdom of Hungary lost their original purpose. In the northern section of the border, that is, the Kuč- nica as far as its confluence with the Mura, they were replaced by boundary stones separating the newly established Republic of Austria and the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (later Yugoslavia). Cur- rently, these boundary stones identify the border be- tween Austria and Slovenia. In the area of the Mura, boundary stones were no longer required after both its riverbanks became part of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (Yugoslavia)—or, more specifi- cally, its administrative unit, the Drava Banovina. In the southern section of the border, that is, the area tra- versing the Slovenske Gorice hills, which also became part of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (Yugoslavia), the border was transformed into an in- ternal administrative border separating the Drava Ba- novina and the Sava Banovina (later Croatia), where no boundary stones were placed. This section of the border line now determines the state border between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia and is yet to be marked by boundary stones.