večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5« uri zvečer.
Uredništvo In upravnlštvo: Kolodvorske ulice štev. 16. — Z urednikom ae more govoriti vBak dan od 11. do 12. ture. — Rokopisi ae ne vračajo. — Inaornti: Šeatstopna petit-vrsta 4 kr., pri tečkratnom ponav Ijauji daje ae popust. — Valja la Ljubljano v upravniitvu: ma colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., aa četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., poiiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti volja aa celo
leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., sa četrt lota 2 gld. 60 kr. in aa jodon moaoo 86 kr.	__________
Štev. 284.	V	Ljubljani	v soboto, 12. decembra 1885.	Tečaj II.
Knez Bismarck in središče.
Kakor se kaže, uname se v Nemčiji zopet kulturni boj. Bolj kot kedaj se zdaj postavljajo Bismarcku nasproti ultramontanci (središče) z Wind-horBtom na čelu. Pri misijonski debati in pri vpraševanji o izteravanjih zavzimali so popolnoma vladi nasprotno stališče ter skušali preprečiti njeni' na-roere. s tako opozicijsko politiko skuša stranka Windhorstova pridobiti si na vsak način kaj ma-terijelnih koristij; dokazati hoče vladi, kako jej je ta stranka zelo potrebna ter jej vsled tega izvijati koncesije v cerkvenih zadevah. Železni kancelar imel je prestati v slednjih dnevih marsikatero bridko uro od VVindborstove stranke; poraz za porazom obeta in pripravlja ta stranka vladi, če pa se jej posreči z opozicijo doseči svoje ko-ristolovne namene, je težko določiti; jedno pa je gotovo, da ima vlada zdaj najmanj povoda plašiti se pred grožnjami Windhorstove stranke. Knez Bismarck pričel je proti njej boj, brezozlren boj; s strogimi besedami bičal je politiko središča, katero težf le po partikularnih interesih in lastnih koristih, kakor višji sodnik očital je kancelar Wind-horstovi stranki nje razdiralno politiko: Jedno vam je, če država uniči sebi v korist posamične države, al> pa če naščujete posamične države k uporu proti državi, da je le to vaš dobiček! To je huda, trpka obsodba.
In kje je iskati vzroka temu razporu, kje iskati vzroka kulturnemu boju, kateri zopet preti v vsej grozovitosti in brezozirnosti uneti se v Nem-ftji? Zdanje nasprotovanje središča težko je raz-•agati iz položaja katoliške cerkve in cerkvenih interesov, kajti zdavna uže ni bilo razmerje med državo in cerkvijo tako ugodno. Med prusko vlado
Listek.
A n d r e a.
(Črtica iz življenja imenitnega inoža. Spisal L. du Bois, poslovenil —c.)
Nekaterim položen je bil uže v zibel trak za redove, pa umrli so z vrvico za vratom; drugi z°pet niso imeli niti plenic, a na mrtvaškem odru P°krival jim je škrlatast plašč ali maršalska suknja mrtvo srce. Kdo zamore kaj zoper usodo? Za Najjasnejšim jutrom pride najtemnejša noč; komur j® vzhajalo Bolnce megleno, oni ima vender vedno upanje, da mu zatone svetlo.
»Ven, zanikarni hlapec, na delo! Mar se še vedno kuha vino v prazni glavi tvoji? Spiš še, a moral bi uže davno biti na delul"
S tem neprijaznim pozdravom budil je bogati PoseHtnik vinskih goric Battista v Monzi zgodaj v jutro svojega hlapca Andreo, ki je še trdno spa na svojem trdem ležišči.
Ta hitro skoči po konci in sam sebe spodbujajoč, odgovori mirno, a trdno:
in papežem vlada prijaznost, čemur je gotovo živa priča to, da se je Nemčija v Karolinškem vprašanji uklonila papežu kot razsodniku ter voljno, brez premisleka udala se njegovi razsodbi. Prej tako kočljivo vprašanje o nameščenji škofovskih sedežev, katero je provzročilo toliko prepirov, je zdaj tudi skoro da po polnem rešeno. Vsi ško-ovski sedeži, izimši Poznanj-Gnezen, so nameščeni, in papež<yu* spravljivost pokazala se je posebno )ri zopetnem nameščenji škofovskega stola v Ko-onji. Tudi katoliško časopistvo piše zel<5 pomirljivo ter priporoča povsodi zmernost. Da se med narodom torej nikjer ne čuti potreba po zopetnem 'tulturnem boji, je jasno; tudi Rim živi v po polnem miru s prusko vlado, vender hočejo Wind-lorstovi pristaši na vsak način boj. In če se vprašamo zakaj? moramo odgovoriti, da jedino le iz velfskih interesov. Odkar so namreč združene vlade zavrgle prestolne zahteve vojvode Cumberlandskega, od tedaj pričel se je boj proti pruski vladi, zapriseglo se jej je maščevanje, katero slabi na vse strani državo ter^ ima na sebi vse znake revolucije. Narod in država morata trpeti in se pokoriti, ker se ni ugodilo željam in hrepenenju po prestolu vojvodi Cumberlandskemu.
To so baje glavni vzroki nenadnega in neutemeljenega boja proti vladi, cerkveni interesi so zagrinjalo, za katero se skriva koristolovna politika. Zaradi tega se je stavila zahteva, naj se jezuvitje pokličejo nazaj, zaradi tega se kliče država na pomoč proti Prusiji, kolouijalni politiki stavijo se na vseh straneh ovire, in morda se ti strastni koristolovci v napačni opoziciji spozabijo cel6 tak6 daleč, da zavržejo zakon proti socija-listom. „Nordd. allg. Zeitung" pravi, da središče hoče boj, ker njegov vodja vidi v njem jedino
„ Včeraj nisem niti videl gostilne, da-si je bila nedelja, temveč pozno v noč delal sem v vinogradu."
„Molči, fant!“ zavrne ga Battista, „ti si leno, jezično človeče, z bičem ukrotil ti bom jeziki«
Krčevito stisne Andrea ustni in gleda za odhajajočim Battisto, stisnena pest naznanjala je skrivno misel, in le še malo je manjkalo, da je ni izpeljal.
Molče odšel je potem na vsakdanje delo v vinograd, in prvi solnčni žarki vzprejemali so z vsmiljenjem vzdihe, ki jih je odpošiljala uboga potrta duša njegova.
„Vi ste rano na nogah, sosed, in videli ste vzhajajoče soluce pred menoj; toda stavim, ni vas vzbudilo pri taki dobri volji, nego mene. Kaj strmite tako čmeruo v lepo jasno jutro, kakor bi bili imeli Bog vedi kako težke sanje ?“
To so bili polnozvoki glasovi dražestne Ka-mile, ki so semkaj dohajali od sosednega vinograda. Toda predno jo je Andrea še zagledal, pokrila je bliskoma rudečica veselja njegov čmerni obraz. Glasek bil mu je dobro znan in s čarobno močjo razvedril mu je lice.
sredstvo, s katerim drži vkup svoje spremstvo in s katerim upa svoji stranki zagotoviti eksistenco. Za to velfsko, državi kvarno maščevalno politiko pustijo se rabiti središče in katoliški narod ter celo nekaj omamljenih svobodnjakov.
Železni kancelar knez Bismarck napovedal je boj, in gotovo ga bode bil v spoznanji resnega položaja ter uničil ali preprečil nakane maščevalne politike žaljenega velfskega samoljubja. Napovedan je boj, in Ml se bode z vsemi močmi, kar pa gotovo ne bode na korist državi uiti stranki, katera ga je provzročila.
Reforme v ljudskih in srednjih šolah.
Večkrat so se uže omenjale kvarnosti, katere nastajejo vsled tega, da se vsakdanji pouk v splošnih ljudskih šolah tudi v najhujži zimi pričenja uže ob polu 8. uri zjutraj. m^re se tajiti, da je v ^dra^stvenem oziru za nežne mlade šolarje in šolarice skoclljivo, da morajo tako zgodaj in ob slabem vremenu uže v šolo. To napotilo je nj. ekscelenco naučnega ministra dr. pl. Gautscha, da je naročil dolenjeavstrijskemu. deželnemu šolskemu svetu, naj takoj stori potrebne korake, da se bodo krajni šolski sv6ti na Dunaji bavili z vprašanjem, bi li ne bilo primerno, začetek dopo-ludanskega pouka po zimi preložiti na poznejšo uro, nego je bilo to do zdaj navadno ter da naj v tej zadevi potrebno sklenejo. Kakor se čuje, se bode jednako postopalo tudi v provincijah, kjer morajo otroci uže v temi podati se zjutraj na dalnjo pot v šolo.
Ob jednem se je deželnemu šolskemu svčtu naročilo, naj poroča o tem, če bi iz istih vzrokov
„Hvala lepa za prijazni pozdrav, Kamila0, zakliče jej ;”Bste-li vi tudi vstali s solncem in vas ni predramil krut gospodar iz prijetnega spanja?"
„Ne, Andrea", odvrne mu prijazno Kamila; „vi delate Battisti krivico, on je sicer strog, a ni krut “ „Ni krut?" — vzplamti Andrea. „Poznate-li tigra v puščavi. Plen, ki umira v najhujših mukah, diši mu najbolje!"
„Kako grozno togotni ste danes, Andrea," zavrne ga devojka. „ Pridite mi mojo dobrovoljnost."
„Ne!“ seže jej Andrea, naglo potolažen v besedo, „ne tega nisem hotel. Bodite veseli, še ste prosti. Tigrov zob se še ni zajedel v vas — in le želim, da bi se nikoli ne."
Pri tem skočil je bil čez plot in jej prijazno podal svojo roko, katero mu je gorko stisnila. Usmiljeno jo je bil pri tem pogledal, in kakor da ga ume, odgovori mu:
„Dobro vem, Andrea; moja stara mati je zel6 oslabela in nima je podpore, nerada bi njeni poslednji volji nasprotovala. Zaradi tega sem dovolila, dasi tudi moje srce —"
Tu zastala jej je beseda in ni si upala k višku pogledati. Toliko bolj ognjevito upr& jej Andrea
ne bilo primerno, da se vsakdanji pouk na dunajskih srednjih šolah, vsaj v prvih dveh nižjih razredih, v času od 15. oktobra do konca marcija preloži od 8. ure na 9. uro.
Gospod naučni minister je naročil tudi dolenje-avstrijskemu deželnemu svetu, naj po možnosti ozir jemlje na večkrat izražene želje gledč vnanje uravnave na dunajskih srednjih šolah, če ne go-vor6 posebni razlogi proti temu.
Najprej namerava gospod naučni minister redni obrok za vapre^agme in ponavljalne izpite iz slednjih dni jesenskih poiHtnie preložiti^j)rve ^r^dneve^novegašolskega^eta. Tudi se je izreklo, da se onimučencem, katerih stariši ali varuhi za to zaprosijo, dovoli dejati vsprejemno skušnjo uže v slednjih štirih tednih pred začetkom glavnih po-čitnic ter da se potem na podlagi te skušnje tudi takoj more zvršiti vpisanje.
Gledč ustnih zrelostnih izpitov želi nj. ekscelenca gospod naučni minister, naj bi se kolikor možno ob jednem vršili v zadnjih osmih dneviF > šolskega leta, in da tedaj, ko se prično zrelostni ^ izpiti, za druge učence preneha pouk, izročijo se jim spričev^k inj)(Wi^i! n^gla^e	,
Gledž tftlSih zrifostniH izpitov izda naučnir' minister naredbo, da se dopoludne in popoludne izpraša po jedna skupina kandidatov iz vseh predmetov ter se jim potem takoj opoludne in zvečer naznani izid izpitov. Deželnemu šolskemu svetu se je naročilo, o teh točkah zaslišati mnenje srednje-šolskih ravnateljev ter potem o tem poročati.
(
jim
O znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje umobolnili v blaznici v Ljubljani in na Studenci.
(Konec.)
Vpeljava normalnega jedilnega lista na Studencu, katero predlaga red, zdi se deželnemu od-boru neumestna, ker se vsled spremembe letnih časov itak tudi menjajo razne vrste sočivja in druzih jedil.
Gledč blazničnega oddelka v deželni bolnici ima se v pogodbi od 23. februvarija 1876, §24111.
c) glasiti: za III. razred.......................22	kr.,
in sicer pričenši s l.januvarijem 1886. (Štev. 7124 de 1885.)
Red je v svojem poročilu od dnd 22. novembra 1885 naznanil, da je pripravljen, v stari blaznici znižati od 24 kr. na 22 kr., ako ne bode treba pomnožiti osobja za postrežbo, katero za sedanje razmere popolnem zadostuje.
V	blaznici na Studenci zahteva pa red 26 kr. za osebo na dan toliko časa, dokler se ne zgradi perilnica in sušilnica.
Kar se tiče tarifa za hrano sprejme red predloge deželnega odbora samo za vino, kruh in sa-
svoje oči v lepi, sramežljivi obrazek. Čutil je, da jej je znana njegova najskrivnejša želja; tudi ona vračevala je prostovoljno ljubezen, ki jo je tiho gojil in nosil zaprto v prsih, čisto in nedolžno. Ta misel navdala ga je s pogumom, kakor ga še ni imel nikoli; neki blaženi čut razlival se mu je v udih, in kar si dosedaj ni nikoli upal: oklenil se je z roko vitkostasnega života njenega.
Ona ni se branila.
Potegne jo na-se; goreče njegovo oko išče njene in z zastajočim glasom in tresočimi ustni jo vpraša:
„Je-li res, Kamila. Je-li sem te dobro umel?
—	govori, povej mil Ti si moje življenje in smrti Glej, jaz te ne smem, ne morem zvati svojo; reven hlapec sem, nič nimam in ne morem ti nič dati. Zato mi le povej vse Jaz te ljubim uže leta, goreče, kakor goreče je solnce; a jaz skrival sem to ljubezen v najskrivnejšem kotičku svojega srca, da nikdo ne zve zd-njo; nisem razodel svojih vzdihov niti zraku, zatrl sem jih, ker te nisem hotel žalostiti. Kako sem smel povzdigniti svoje oko javno k tebi? Kamila, odrekel sem se, Bog ve, kako mi je krvavelo srce — a sedaj je proč. Odgovori mi le, je-li sem bil srečneji, vedoč, da je v tvojem srcu še prostorček za-rae?“
lato, zahteva pa povračilo za izvanredne porcije mesa & 16 kr. ob tem slučaji, ko bi oskrbovanje ostalo neomejeno ter bi dobila polovica umobolnih vsaki dan meso.
Ko bi se pa vpeljal normalni jedilni list, katerega red z nova priporoča, odpadlo bi povračilo ne samo za izvanredne porcije mesa, temveč znižala bi se tudi cena za močnata jedila na 4,8 kr. tedaj bi bila še nižja od one, ki jo je deželni odbor predlagal.
Ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov priporoča v svojem poročilu odločno vpeljavo normalnega jedilnega lista, ker za neozdravljive zadostuje, ako dobijo dvakratna teden goveje meso, tudi bi se tem potom mnogo dalo prihraniti. Vsekako moral bi pa imeti primarij pravico, izjemoma tudi več porcij govejega mesa ordinirati, toda le toliko, da ne bode treba troškov imeti za izvanredne porcije mesa.
Ako bi se na podstavi teh predlogov spremenili tarifi, bilo bi menj troškov:
Pri režiji v stari blaznici in blaznici na Studenci 2 kr. za osebo na dan 1220 g ld.,
Pri hrani na Studenci, ako se vpelje normalni jedilni list, blizo .	.	2000	,
Prihranilo bi se tedaj skupaj blizo 4000 gld. Ker bi se na podlagi obravnav, katere so se vršile z redom usmiljenih sestra, oskrbni troški izdatno zmanjšali, na. hilojjjjimestno, r^dijjjgggdbo od dne 13. septembra 1880. leta odpovedati; zarad tega nasvetuje deželni odbor:
Visoki deželni zbor naj sklene p^>
Deželni odbor se pooblaščuje, z redom usmiljenih sestra duč 13. septembra 1880. leta gledč postrežbe in oskrbovanja umobolnih v blaznici na Studenci sklenjeno pogodbo na podlagi z redom dovršenih obravnav predrugačiti, in sicer gledč hrane na podstavi normalnega jedilnega lista.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Deželni zbor koroški je v predvčerajšnji seji sklenil naročiti deželnemu odboru, naj se natanko bavi z vprašanjem o ustanovitvi prisilne delavnice za Koroško ter naj v prihodnjem zasedanji o tem poroča deželnemu zboru.
V	moravskem deželnem zboru je nemški poslanec dr. Fux se pritoževal, da so češke šole vzrok, da v nekaterih krajih ni zadostno število uradnikov zmožnih nemščine. Navel je novojičin-sko soduijsko okrožje. Mož pa se je s svojo trditvijo blamiral, kajti predsednik novojičinske okrožne sodnije je pooblastil poslanca dr. Sebeckega, da izjavi pred deželnim zborom, da dr. Fuxove trditve
niso resnične. Dr. Fux se je skušal izviti iz zadrege in popravljal je, da se to morda zdaj še ne godi, a da bi se moglo goditi.
V gališkem deželnem zboru predlagal je poslanec Abrahamovič, naj se upeljejo lovske karte in da naj se zanje plačuje primerna pristojbina, katera se ima stekati v deželni zaklad.
V ogerskeiu državnem zboru nadaljevala je predvčeranjim debata o podaljšanji zakonodavske dobe, a bilo je le malo poslancev navzočnib. Opozicija pobija sicer to predlogo, a ne s toliko odločnostjo, kakor navadno.
Tuje dežel«.
Položaj na jugu je še vedno nespremenjen Bolgarski knez ni mogel sprejeti pogojev, katere mu je stavila Srbija, da se sklene premirje, č-'š. da se ti predlogi ne strinjajo s častjo bolgarske vojne. Le v toliko se je zdaj predrugačil položaj, da se zdaj Srbija in Bolgarija obračata do vele* vlastij, naj bi posredovale, da se sklene najprej premirje in potem mir. Velevlasti ugod6 najbrže tej želji, in potem se snide konferenca, katera se ^bode imela posvetovati o tem vprašanji. — Važna je wfsfc? katero prinašajo BTitnes“, da so namreč zdaj uže vse tri cesarske velesile uverile se, da ni možno na Balkanu uvesti več prejšnji položaj. Ce se ta v&st obistim, potem pač Bolgari z gotovostjo smejo pričakovati združenja vzhodne Ru-melije z Bolgarijo.
Volitev predsednika francoske republike vršila se bode vender le dne 22. t m., naj se do ^edaj uže skonča ali ne debata o Tonkinu. Mnogo opraviti Grčvy, da je nasproti Brissonu vender to dosegel.
Angleške volitve so torej pri kraji. S sijajno večino so zmagali liberalni kandidatje. Liberalcev je izvoljenih 333, konservativcev 251 in 86 Parnellovcev. Liberalci so torej nasproti konservativcem in Parnellovcem za štiri glasove v manjšini. Odločevali bodo torej Parnellovci s svojimi glaBovi. Zdanja konservativna vlada baje ostane na krmilu, kajti Gladstone ne namerava predlagati nezaupnice.
V Španiji je vse mirno. Konservativci so pr* nekem shodu sklenili, podpirati vse vladne na-redbe, katere merijo na to, da se varuje mir v deželi. Dinastična levica je sklenila podpirati liberalne reforme ministerstva.
Zadnje besede govoril je z mehkim glasom; svoj obraz nagne k povešeni njeni glavici in vpra-šajoče zre jej v oči.
A mestu odgovora vlijo se jej solze in ihteče položi svojo glavico njemu na prsi.
Uvidela je stoprv sedaj svojo usodo, svojo ljubezen do Andre-e in mržnjo proti Battisti. Au-drejino slikanje skrite, brezupne ljubezni grozno pretreslo jej je dušo.
Andrea skuša jo pomiriti in kakor v zahvalo dvigne glavico, obrne oko va-njo, naznanjajoče vso vročo ljubezen njeno.
„Dobri Andrea, ubogi Andrea“, dč mu.
»Malovredni potepin!" zagromi za njim nenadoma razdivjani Battista, ki je poslušal njijin pogovor.
Andrea, bled od jeze, skoči v strau in se potem postavi v bran, kajti Battista z ostro lopato
v roki podoben je bil besnemu. Andrea se mu polagoma umika, da se mu posreči dobiti orodje v obrano.
Sedaj pa se obrne srd Battista proti nedolžni Kamili, ki je od strahu omedlela.
Do sedaj zadrževala sta bojazen in ugled do gospodarja Andreo, da se je le branil; videvši tigra planiti na Kamilo, razpadejo vsi oziri, in
Razne vesti.
—	(Nekoliko črtic o bolgarskem knezu Aleksandru.) Priljnhljnnn.it	Alnlrgan^rn	med
vzhodnorumelijskim prebivalstvom postaja vedno veča. Iz Plovdiva piše se BPest. Ll.“, da z boiififta vračajoči se ranjenci prave čudežo o junaStvu kneževem pripove-
miBel na osveto uresničila se je. Z jednim skokom bil je poleg njega.
Z levico prijel ga je za tilnik in mu ga zadrgnil, da je kričč spustil Kamilo.
»Sedaj, ničvrednež, pokori se za vse pregrehe prokletega svojega življenja", zagromi mu na uho Andrea.
Bodalce zabliska se mu v roki in okrvljen zgrudi se Battista na tla.
V	tem trenotku pa so prijeli in povezali na pomoč došli hlapci Andreo. Nič se ni branil. Jeden-krat. ge obrnil je oko k slovesu na-njo in odšel je z njimi.
Postala je med tem noč. Gosti oblaki pokrivali so nebo in gosta tema ležala je nad zemljo.
Na dveh ležiščih pa vladala Bta mestu okrep-čilnega spanca bSda in skrb.
Z odprtim očesom počivala je Kamila na ležišči, kamor se je podala le navidezno. Dogodki prejšnjega dnč — ki jej je rodil zibel in rakev — zelo so jej pretresli dušo in pokopali srečo njeno.
Jednako krasni cvetlici, ki je čez noč vzcvela, potem pa ravno tako hitro zvenela, je tudi Katni-lina ljubezen vzcvela in se razsula.
(Konec prihodnj .)
dajejo; nikakor ne morejo dovolj povedati, kako da je prijazen z vojaki; ravno tako no morejo prehvaliti njegove enoržiio. priprostosti in zmernosti. Vzhodnorumelij-ski prostovoljec iz boljših Vtanov, m se je vdeležil bojev okoli Slivnice in Dragomana, pripovedoval je sledeče o življenji Aleksandrovem na bojišči:	„Naš	knez je
pravi izgled vseh vojaških kreposti. Ziutra.i vstane
zvečer se zadnii vleže. čjipi med vojaki in id z. llmi iz istega kotla, ^ri YT‘1ri' bitki bil j« p prvi Vrst*. Vfldlin nrez st.rabn in.jnhrn,jw|j«. Z navdušenimi besedami dajo vojakom pijgum: „ Drsite s^ junači 1 Na-^ junačil Noji^t^se, B^k^najni!0 — Vbitvi Pn Slivnici jezdil je od nasipadoNi^ipa ne zmeneč *0 za krogle, ki so okolo njega žvižgalo. Ko so hoteli \ Dragoman vzeti, zgrabil je knez puško z nasajenim * bajonetom ter jo naskočil nasip na čelu prve kolone. ,. Hraber izgled navdušil je vse vojake in v prvi vrsti t« je temu pripisovati, da so si Bolgari priborili tako / * slavne zmage. Kakor levi drlo so vojaške čete na-7 prej, slepi za svinčenke, ki so kakor toča na nje pa-Idale^
— (Nesreča dvornedame.) Najlepša dvorna dama kraljico angleške, lady Isabell Clayton, ponesrečila se je nodavno na grozon način. Prosila je namreč kraljico za dovoljenje, da se sme peljati na sprehod z otrokoma vojvoda Connaughtškega, katera jo ona leta nadzorovala, ko so bili nju stariši v Indiji Kraljica je v to dovolila, in 20. pretečenega meseca opoludne prišla je dvorna dama po princa in princosinjo. Kraljica, ki je na balkonu stala, rokla je, da se jej konji d'vji zdč in da vsled tega ne pusti, da bi so njeni vnuki ž nj0 peljali. Nekoliko razžaljena, vdarila je lady Clayton po konjih. Konja sta so na to splašili tor zadela ob voz s senom; lady Isabell padla jo pri tonu iz voza in so jo prenesli umirajočo v kraljevo Palačo
— (Orel ropar otroka.) „Amoriki“ se pišo: Pred nekoliko tedni pitala je žena farmerja Jean Baptiste Romillyja iz Vincent de Paula v Kanadi na dvorišči kuretnino; med tem se je igral njen dveletni otrok zraven. Na enkrat plane orel kakor blisk na otroka, ga zgrabi s kremplji ter vzleti v zrak. Mati začuje otrokov krik ter vidi, kako sinček svojo ročice steza prosoč pomoči. Na kričanje materino priletd sosedje s poškatni hoteč preganjati orla. Ta leti kako miljo daleč 8 Ptononi, potem se pa vsodo no streho nekega skednja lukaj prične trgati otroka, a preganjajoči možje ga s tonu prepodč, da v zrak streljajo. A pomoč prišla jo Prepozno, kajti otrok, kojega je sedaj orel na strehi Pustil, bil je uže mrtev.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 9 decembra.)
(Daljo.)
Posl. Detela poroča o prošnjah boluiških zdravnikov, uradnikov, strežajev in babice, naj bi so petletne doklade vštevale pri upokojonji. Poročevalec predlaga, naj so prošnja zdravnikov usliši, ona uradnikov, strežajev in babice pa odbije. — Predlog so sprejmo.
Posl. Luckmann poroča o računskom zaključku deželnega odbora gledč posilne delavnice. Predlogi, ka-tore stavi v imenu finančnega odseka, se sprojmo.
Posl, Luckmann poroča o računskem poročilu °8a odbora ter stavi naslednje predlogo : Visoki 'ln* zbor naj sklone :
!•) Poročilo o predzgodovinskih najdbah ter položitev zbirk v Rudolflnumu se z zadovoljstvom vzamo v znanjo in gospodu muzojnemu kustosu D oseh -10 a n n u izreče se za njegov trud zahvala deželnega za-
stopstva.
3-) Predlagano pobiranje vstopnine v Rudolfinum v onih dnevih, ko ni navadno odprt, so prizna kot primerno; visokost vstopnine pa naj določi deželni odbor.
3.) Deželni odbor so pooblaščuje, da imenuje ^fana Kobala uradnim slugo in vratarjem v Rudol-
“Um z letno plačo 300 gld., s prostim stanovanjem ln kurjavo.
4.) Preparatorju Ferdinaudu Schulzu so dovoli
lOo
gld. osebno doklade od 1. 1886. počonši, prosto
8tonoVrinj0 in kurjavo.
Vsi predlogi se sprejmd broz debato
Gosp. Deschmann se zahvali za izročeno mu zahvalo ter izreka, da hoče še daljo truditi se po vseh močeh v prospeh muzeja.
Posl. Luckmann poroča o proračunu muzejnega zaklada za 1886. 1. Vkupni troški znašajo 3332 gld., vkupno pokritje 271 gld., torej primanjkljaja 3061 gld., kateri se pokrijejo iz deželnega zaklada. — Proračun sprejme se brez debato.
Posl. vitez Gutmannsthal poroča v imenu gospodarskega odseka in o § 1 računskega poročila deželnega odbora in o §§ 10 in 11; prvi zadeva Najvišje potrjenje zakona o pogozdovanji Krasa. Poročevalec predlaga, da se Najvišje potrjenje tega zakona vzame radostno v znanje tor so izreče želja, naj bi se kmalu izvel; v tej zadevi naj se naprosi deželno prod-sedništvo.
Gospod deželni predsednik baron W i n k 1 o r pravi, da je tudi njegova želja, da se kmalu izvedo zakon, kajti pogozdovanje Krasa je njegova največja skrb. Saj se je tudi on sam neprostano trudil, da so jo zdelal zakon o pogozdovanji Krasa. Dopust, katerega mu je visoko ministerstvo dovoliti blagovolilo, porabil je gospod deželni predsednik v to, da jo sestavil postavni načrt na podlagi do zdaj izišlih zakonov o pogozdovanji Krasa na Goriškem in Tržaškem. Te zakone je preštudiral, jih razmoram primerno uredil ter zboljšal. Gospod deželni predsednik se živo zanimljo za pogozdovanje Krasa in mnogo mu je do tega, da se zakon kolikor možno hitro izvede. Predno pa se more izvesti zakon o pogozdovanji Krasa, mora so zgotoviti poslovni red kraško komisije kakor tudi volilni red zaupnih mož in namestnikov, natančno in v obeh doželnih jozicih. § 2. zakona o pogozdovanji Krasa ima meritorično določilo, da so zaupni možjo in njih namestniki izvolijo iz okrajnih glavarstev Logatec in Postojina, iz onih občin, katere imajo posestva na Krasu.
Nastane pa vprašanje, ali naj imajo vse občine omenjenih dveh okrajnih glavarstov volilno pravico v kraško komisijo, ali naj bodo nekatoro izjemo. Če se za gotovo ne določi, katero občino imajo izvoliti kraško komisijo, nastali bi mnogi prepiri, in mestu da bi se občine udeleževale volitve, bi se vlagalo le nebrojno ugovorov. Zaradi toga se je omenjenima okr. glavarstvoma naročilo, naj natanko pozvodujota v tej zadevi. Da se delo natanko in prav izvrši, treba mnogo časa. Po poročilu deželnega gozdnega nadzornika leži v logaškem okraji 32 in v postojinskem 38 občin na Krasu. Okrajni glavarstvi vkupno postopata v tej zadevi z udeleženimi občinami, in ko so delo dovrši, takoj se prične izvajati ta važni zakon.
Posl. dr. Dolenc predlaga v imenu svojih vo-lilcev, naj se gospodu deželnemu predsedniku baronu Wiuklorju izreče zahvala deželnega zastopstva, ker se je on toliko trudil, da je nastal dotični zakon, kateri zadeva vitalne interese Notranjske. (Dobro-klici.)
Predlog se jednoglasno sprejme.
(Konec prihodnjič.)
— (Volitev dolenjskih mest in trgov.) Danes vršila se je volitev v državni zbor poslanca dolenjskih mest in trgov. Stala sta si nasproti g. deželni poslanec prof. Suklje in grof Marghori. Gosp. prof. Šukljo dobil je 343 glasov, grof Margheri pa 241 glasov, torej je zmagal g. prof. Šukljo s sijajno večino 102 glasov.
— (C. kr. poštni in brzojavni urad) naznanja: Da bode zaradi mnogobrojnih pošiljatev, ki se oddajejo o božiči in novem letu na pošto, možno poštni voz o pravem času odpraviti k mešanemu vlaku Dunaj-Trst št. 100, poslovalo se bode pri vozne pošte pre-jemnem uradu od 16. pa do uštetega 31. decembra 1.1. s strankami le do 6. ure zvečer.
— (Miklavževa slavnost.) Minoli četrtek vršila so je v šoli na ljubljanskem mahu lepa Miklavževa slavnost Dečki in deklice bilo so bogato obdarovane z obleko in jestvinami, katere so razdelili med učečo se mladino učitelji in učiteljice. „Miklavževina“ nakupila se je z denarjem ustanovo gospe Matevžetove in z drugimi darovi. Slovesnosti udeležili so se šolski vodja, gosp. Bolar s svojo gospo soprogo, učitelj gosp Bahovec, voditoljica gospa Moos z gospodičinama učiteljicama Konšek in Kern, trnovski kaplan gosp. Jan. Kobilica, kot ondotni katehet, in ondotni posostnik gospod Josip Matevžo.
— („ Glasbena Matica") dobi novega učitelja gosp. Kučero iz Prage. Letna plača določila se mu je na 800 gold. Službovanje nastopi s prihodnjim mesecem.
— (Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem) Gosp. Anton Ozimek, nadučitelj v Dolenji Vasi pri Ribnici, in Ivan Toman, učitelj v Hotiči, sta stalno nameščena na dozdanjem prostoru.
— (Zblaznela) je včeraj zjutraj v stolni cerkvi neka mlekarica. Prepeljali so jo v blaznico. Na njej spoznali so versko blaznost.
— (Dolenjsko pevsko družtvo) v Rudolfovem bode imelo svoj občni zbor dne 20 decembra t. 1. v prostorih prvega „N&rodnega Doma" v Rudolfovem. Pričetek točno ob dveh popoludnč Spored: Nagovor predsednika, poročilo blagajnika, tajnika in arhivarja; shodni predlogi in volitev novoga odbora. K temu zborovanju se vljudno vabijo vsi p. n. domači in zvunauji udje. Odbor.
— (Nesreča ali samomor?) Iz Krškega so nam piše: Dno 8. t m. zjutraj ob 9. uri potegnili so 66 letno vdovo Marijo Perše, ki je zadnji čas služila v Krškem, pri mostu čez Savo tik Krškega mrtvo iz vode. Jedno uro poprej videl jo je mitničar Jože Koletič na omenjenem mostu stati. Če se joj je pripetila nesreča, ali če je sama skočila v vodo, se do sedaj ni moglo konstatirati.
— (Požar.) Iz Motnika se nam poroča, da je dne 4. t. m ponoči v Učaku pogorela hiša Tineta Kušarja, kakor tudi njegov hlev in kozolec. Škoda znaša 600 gld., za katero pa Kušar ni zavarovan. Ogenj jo menda zato nastal, ker jo hišna gospodinja malo poproje kruh pekla in ognja v poči niso pogasili-
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Črnomelj, 12. decembra. Izmed 96 oddanih glasov dobil Šuklje 84 glasov, Margheri 12.
Višnja Gora, 12 decembra. Od 33 volilcev udeležilo se je volitve 28 volilcev; Šuklje dobil je 22 glasov, Margheri 6.
Kostanjevica, 12. decembra. Izmed 33 oddanih glasov dobil Šuklje 13 glasov, Margheri 20.
Rudolfovo, 12. decembra. Izmed 128 oddanih glasov dobil Šuklje 64 glasov, Margheri 62. Dva listka sta bila prazna.
Ribnica, 12. decembra. Šukljo dobil 18 glasov, Margheri 34.
Kočevje, 12. decembra. Izmed 88 volilcev se jihje volitve udeležilo 77. Izmed teh je dobil Šuklje 13 glasov, Margheri 64.
Metlika, 12. decembra. Izmed 114 oddanih glasov dobil Šuklje 108, Margheri 6.„
Krško, 12. decembra. Izmed 58 oddanih glasov dobil Šuklje 21, Margheri 37 glasov.
Dunaj, 12. decembra. „Polit. Corr.“ poroča iz Belgrada z dnč 11. t. m.: Minister za vnanje zadeve poslal je zopet do velevlastij noto, v kateri predlaga, naj bi mednarodna komisija uravnala prepirno vprašanje, da se tako odpravi situ-vacija, katera bi mogla zopet provzročiti vojno; konečno obrača se do velevlastij, naj bi sprejele ta predlog.
London, 12. decembra. »Times" poročajo, da se vzhodno vprašanje sme smatrati za rešeno; tri cesarske vlasti ne zahtevajo več, naj se uvede prejšnji položaj v vzhodnji Rumeliji.
Soiijil, 12. decembra. Nota vnanjega ministra na velevlasti pojasnuje, zakaj se niso mogli sprejeti srbski predlogi gledč premirja, ter izraža na-dejo, da bodo velevlasti uspešno vplivale, da se sklene premirje in na to časten in trajen inir.
Dunaj, 11.decembra Listi poročajo iz Belgrada:	Okrožnica Garašaninova iz Niša z dnč
9. t. m. naznanja velevlastem, da je srbsko vojno poveljništvo moralo slednje bolgarske predloge iz vojaških razlogov kakor tudi z ozirom na mir, ki se ima skleniti, zavrglo. Ker ni nadeje, da se doseže praktičen uspeh, so se pogajanja preuehala. Srbija ne bode motila zdanjega miru ter mora prepustiti krivdo Bolgarom, če se prelomi mir. Srbija, katera je vedno spoštovala voljo vlastij, je
tudi zdaj voljna sprejeti vsako posredovanje vele-vlastij, katero bi imelo praktičen, interesom Srbije ugajajoč uspeh.
Opav, 11 decembra. Deželni zbor dovolil je za zidanje deželne blaznice v Opavu 580000 goldinarjev.
Bern, 11. decembra. Narodni svčt je s 79 proti 53 glasovom dovolil 500 000 frankov kredita, da se vojaško zavaruje sv. Gothard.
"CTcen.ec
čvrst dečko, kateri je vsaj 5 razredov dobro dovršil, sprejme se v prodajalnico mešanega blaga pri gosp. Ivanu Modicu v Novi Vasi pri Rakeku pod dobrimi pogoji.
(183) 3-2
Telegrafično borzno poročilo
7. dn6 12. decembra.
Kid
Jednotni drž. dolg v	bankovcih....................... 82 70
»	»	>	>	srebrn........................83 '20
Zlata renta.............................................109'—
6°/„ avstr, renta.......................................99'90
Delnice n&rodne banke..................................... 874'	—
Kreditne delnice.......................................... 293	79
London 10 lir sterling..................................125'75
20 frankovec............................................ 9 975
Cekini c. kr................................................ 6	.98
100 drž. mark...............................................61-75
Umrli so:
D n 6 11. dec embra. Neža Rozman, črevljarjeva so« proga, 40 L, Rožne ulice št. 8, plučna tuberkuloza.
V civilni bčlnici:
Dnč 9. decembra. Marijana Hočevar, dninarica, 73 1., kron. plučna tuberkuloza.
Dn6 10. decembra. Blaž Jerančič, gostač, 73 let, kron. črevesni kat&r.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v m ni
Jll. decbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732 73 734 04 736 20	—	78 —	70 —	8-8	svzh. sl. jzpd. sl. zpd. sl.	megla obl. jasno	0-00
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
pričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. dan na celi poli (osem strani) velike četvorke.
Naročnina 3 gld. za oelo leto, 1 gld. 60 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati	v	(185)	3—1
upravništvn „ROGACA“
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v R. Kirbischevi hiši.
Brzo hitite in si naročite
dokler traje še konkurencija, samo za 1 gld. 50 kr. velikansko velikih, neznansko debelih, širokih, nepokonč-ljivih
konjskih plaht.
Te plahte so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, z pisanimi obrobki in debele ko deska, torej zares nepokonč-ljive, in se iste mog6 rabiti tudi za posteljno odejo.
Samo 2 gld. 60 kr. Jedna fljakarska plahta
žolto-dlakasta, z 6 raznovrstno pisanimi progami in obrobki, kompletna, velika, prav fina, zel6 je priporočati osebito fijakarjem. — Razpošilja se proti naprej vposla-nemu znesku ali po poštnem povzetji, in naj se naročbe vpošiljajo trgovinsko-sodno uknjiženemu:
Unlversal - Yersandt-Burean, Wien, Ottakring Nr. 140/11.
Podružnica: Wien, Rothenthurmstrasse 5, im Hofe links.
NB. Kar bi ne godilo, sprejme se brez pomisleka nazaj. — Svari se pred kričaškimi naznanili. — Cenilniški katalogi za božična in novoletna darila franko in brezplačno.	(184)	2—1
Carsko, marčno in bock-
pivo
is pivovara bratov Kosi er
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (118) 22
UST a. j finejši
bohinjski sir
(160) 16	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
speeerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
Kisla voda, kopelišče Radvanj
Vsled obilega ogljenokis lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot spcciflkum pri: protinu, kainnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo-rici, bralioru, zlatenici, želodeč-nih boleznih in pri katarn v obče. Kopelji, stanovanja, restavracija ceno. Zaloga: F. Plautz, Stari trg, Ljubljana.
s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali , da je ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo. 52—31 (81)
Konkurencija
sleparstvu
konjskih plaht!
Neka uže 50 let obstoječa
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za koce in plahte
pooblastila nas je, da bi mogli z novo se prikazavšo konkurenco temeljito tekmovati, njene izdelku iz istinito solidnega, rcellnega in dobreg blaga, namreč
konjske plahte
od danes naprej
samo po gld. 1,60 komad
velikih, debelih, širokih in nepokončljivih konjakih plaht prodajati. Te plahte so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo barvne obrobke ter so debele lik deska, tedaj v resnici nepo-končljive.
Razpošiljajo se pr6ti gotovini ali povzetji. — Vsak dan se razpošiljajo na vse dele sveta te plahte in so povsodi jako omiljene, ker iste rabijo i za posteljne odeje in so preje veljale več nego dvakrat toliko.	(181)	4—2
Naslov:
Exportwarenhaus „zur Austria“,
Wien, Ober-Dobling, Mariengasse 31,
v lastni hiši.
Pazi naj se natanko na adreso.
;xxxxxixxixxixxxxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, L, Pestaloiiigasse
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastooj- (22) 50—40
:xxxxxixxixxixxxx
Uže SO let
na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velefirma s suknom
n
preje
Vincencij Strohschneider
Dunaj
I., Rothenthurmstrasse št. 14
razprodaje vso svojo zalogo pristnega
suknenega blaga
iz brnske ovčje volne
v ostankih za celo moško obleko, ki
po polnem zadostuje na ]edno kompletno obleko,
in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah i» nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in
sicer:
II. kakovosti zn celo obleko . gld. 3,50 1. n	,	„	.	.	„	450
Od le-teh ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj.
Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troškov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji.	(179)	4—2
Ne gul>iti o;isa !
Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi,
le po 1 gld. 50 kr.
velikansko velike, neznano debele in nepokončljive
konjske plaht«
z raznoterimi barvnimi obkrajki ter debele ko deske, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, z raznovrstnimi obkrajki, jako debele in istinito nepokončljive, I. kakovosti po gld. 1,75, najvišje kakovosti, jako fine po g\.l,S6. Dalje je tudi v zalogi:
500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht
z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kompletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolge, 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155cm. široke, zelo fine po 3 gld. komad.
Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj:
400 svilenih posteljnih odej
iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo gld. 6,50.
Na stotine zahval in zopetnih naročb od merodajnih osobnostij, kojili sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji dobi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti.
Kar bi ne ugajalo, sprejme ie brez pomisleka nazaj.	(180)	6—2
Naslov:
Webewaren - Manufactur J. R. Rabinovicz,
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr.
Ln	SSg	P>
■r> a .s«
O
N
n O
la S §*
a a; ®	Hrt
o o P< ©
O.J3 O N M>
o s-is'©® a
r1 n “ a
a
g
> > N j) ;H5aSHE5HSHSE5a52&
•■IMS " «•2
* £ S
Odločno najboljša, za vsacega najpraktičnejša
božična in novoletna darila
so na pr.: smodnjakl, denarni mošnjički za kavalirje, Nilson-brofti, patent, noži, užigala, sport-brelooques (umetalni privesek k žepnim uram), avtomati, krajoni, unioumi, medaljoni itd. z vedno za tisk pripravljeno stampilljo, kompl. od 1 gld. 50 kr. in više priporoča
L avstr.-oger. c. kr. pr. tovarna za stampilije iz kovine in kavčuka R. Gardtner & Comp.,
Atzgersdorf in Dunaj, IV., VViedener Hauptstrasse 49.
Graverski atelier, izdelovalnica pečatnih znamk.
Cenilniki franko.
(182) 2—2
Odgovorni urednik J. Nagli a
Tiokata in zalagata Ig. v. Kleinra*y r A Ked llamborg r Ljubljani