Año (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 41.
“ ES LO VENIA LIBRE”
BUENOS AIRES,
15. oktobra (octubre) 1959
'Eniaga honservativcev
Volitve v Angliji so mimo in zmagali so konservativci. V zadnjih sto letih se ni zgodilo, da bi v Angliji pri treh volitvah zaporedoma zmagala ista stranka. Bilo je tako, kakor da bi igra demokracije naravnost terjala, da vsaj pri tretjih volitvah mora priti na oblast o-pozicija. To se tokrat ni, zgodilo in v nekem oziru je to škoda. V Angliji ;e laborizem socialistično gibanje, ki ni marksistično in ni sektarsko. Laboristi so se naslanjali na močne delavske strokovne organizacije in kadar so delavci poslali na vlado svojo ekipo, so se s to mogli pokazati kot za vlado in pozitivno državniško akcijo sposoben del enega najpomembnejših narodov na svetu. Laboristi so bili — vsaj zelo velika večina — ostro protikomunistično usmerjeni in je to njihovo stališče v veliki meri vplivalo na ostale evropske socialistične stranke, da so se ohranjale trdno proti prehudi infiltraciji z leve. Angleški laborizem je dajal evropskim in mnogim drugim delavskim gibanjem po svetu nauk in upanje, da :je možno vladati za delavstvo in za nove socialne reforme, ne da bi bilo pri tem treba škiliti h komunistom in se pri njih česa učiti, če so bili sedaj laboristi v Angliji poraženi, je to v nekem oziru lahko za evropsko politiko usodno: v Angliji se bo poslej skušala laboristična stranka reševati s tem, da bo krenila bolj na levo in bodo vodstvo prevzemali Be-van in drugi skrajni levičarji. V Evropi že dolgo pišejo listi, da je socialna demokracija v zatonu, zlasti v Nemčiji bledi njena zvezda in v Italiji bi mogli socialno demokracijo 'rešiti” samo demokristjani, če bi jo vzeli v vlado. Toda do tega je še dolga, zelo dolga pot.. . Mnogi navajajo, da postaja “mlajši rod” v Evropi besen in o tem ne manjkajo dokazi. Vse to nezadovoljstvo je skušal v nekoliksni meri zadovoljiti in pomiriti angleški laborizem. če bi zmagal, bi verjetno mogel pozitivno usmerjati vsa ta trenja; v opoziciji bo moral hiteti za tistimi, ki bodo najbolj radikalni.
Zmaga konservativcev v Angliji je predvsem zmaga tistih, ki menijo, da ie v hudih časih najbolj nujna tista po-politika, ki sloni na pravem čutu za mero in ki vse sodi po “vatlih” zdrave pameti. Dolgo je trajalo, da, se je Anglija po drugi svetovni vojni znašla in začela oblikovati politiko velesile, ki mo-la biti odločilna za oblikovanje miru v svetu. Churchillova senca je bila premočna, da bi jo bilo možno nadomestiti kar v enen desetletju. Eden je bil izbran za njegovega dediča; kriza ob Suezu ga je izločila s tolikšno silo, da ga ni zlomila samo politično, ampak mu je uničila tudi zdravje. Churchillove metode vladanja sveta za novo dobo niso bile več primerne. Macmillan je stopil na Edenovo mesto in v začetku sam izjavljal, da bo še trdneje stopal po Churchillovih stopinjah; toda to so bile le besede, ki naj zakrijejo veličino Ede-novega poraza. Anglija se ni mogla o-hranjati na svojem položaju z vojaškimi ali kolonijalnimi potezami, rešitev je mogla biti samo v tem, da se ohrani v vrhovnem zboru tistih, ki bodo vodili svet. šlo je zato, ali se bo preprečila delitev sveta na dvoje, ali pa bo uspelo tistim, ki terjajo, da mora biti svet e-noten in da novi časi diktature enega, dveh ali treh ne morejo prenesti. Ko so se napovedovali ožji stiki med ZDA in Sovjetsko zvezo — in to je postalo vidno po obisku Mikojana v Združenih državah, ki je bil tam, da pripravi pot Hruščevu — je Macmillan pohitel na o-bisk v Moskvo. Potovanje je bilo v prvem delu celo poniževalno zanj, ker je moral izpiti mnogo Hruščevovih bridkosti —, toda vsebina tajnih razgovorov (tajno diplomacijo ljubijo komunisti enako, kakor so jo vsi absolutistični • vladarji) je pokazala, da more predsednik angleške vlade gledati z velikim optimizmom v bodočnost; celo volitve so že prejele obris, ki je kazal na gotovo zmago.
Izbira je bila dvojna: delavska stranka je hotela preprečiti ameriškosovjet-ski duumvirat s tem, da bi razorožila vso Evropo, prepovedala izdelovanje a-tomskega orožja in proglasila tisti del Evrope, ki ni za železno zaveso kot nevtralno ozemlje. NATO bi bil razpuščen — in za to ceno bi se duumvirat
evfiaristično slavje v Argentini
Argentina je prejšnji teden znova doživljala velike dneve. V Cordobi je bil od 7. do 12. t. m. VI. državni evharistični kongres, ki je privabil v to slavno argentinsko mesto izredno velike množice vernikov. Na evharistični kongres so dalje prišli vsi argentinski cerkveni dostojanstveniki. Prav tako nad-škofje in škofje iz sosednjih držav, papež Janez XXIII. je pa poslal svojega posebnega odposlanca v osebi kardinala Fernanda Centa.
Poleg cerkvenih oblasti so se evharističnega kongresa udeležili tudi najvišji državni predstavniki s predsednikom republike dr. Frondizijem na čelu. Evharistični kongres so za zvezno vlado pozdravile vse provinc, vlade, zvezni. parlament, provinc, parlamenti, poleg. kršč. demokratske stranke tudi vladni, kakor opozicionalni radikali, konservativci, ne pa socialisti in komunisti, pač pa peronisti. Slednji bolj iz političnih, kakor verskih nagibov.
Papeški legat je prišel v Cordobo v sredo 7 .t. m. Dobrodošlico mu je na žel. postaji izrekel guverner dr. Zani-celli, vojaška godba mu je v pozdrav igrala papeško himno, oddelek topništva je,.oddajal častne salve, letala na reakcijski pogon so v nizkem poletu preletavala žel. postajo. Navdušenje je bilo nepopisno. Naval množice tako velik, da je civilna policija odpovedala in je morala priskočiti na pomoč še vojaška, da je papeški legat sploh mogel nadaljevati vožnjo v mesto.
Prejšnjo sredo popoldne se je po cor-dobskih ulicah vila prva evharistična procesija ter se zlila v katedralo, kamor je~ pozneje prišel papeški legat. Ob vstopu v svetišče mu je izrekel pozdrav domači škof dr. Castellano, zbor 250 klerikov je pa pel mogočno pesem Ec-ce sacerdos Magnus.
Kardinal Cento je imel nato govor, v katerem se je argentinskim oblastem zahvalil za pomoč, ki so jo nudile pri organiziranju tega veličastnega evharističnega kongresa. Omenjal je dalje težave, ki jih je Argentina preživljala v zadnjih letih, pohvalno pa tudi njeno zaupanje v Boga, kajti v času besnih napadov organiziranega brezboštva proti ustanovi katoliške Cerkve je izbira samo ena: ali Kristus ali kaos. In Argentina je pokazala, da hoče imeti
Kristusa. Nato je dejal, da se sedaj začenja evharistični kongres.
V	sredo zvečer je bil v čast papeškemu lega tu v cordobskem gledališču sin-fonično vokalni koncert, na katerem so bile najodličnejše osebnosti.
Naslednje dni so kongresne svečanosti potekale po določenem sporedu. Četrtek je bil posvečen ženam in dekletom. Mašo zanje je imel kardinal Gag-giano, petek je bil določen za otroke. Maševal in pridigal jim je sam papeški legat ter jih z ostalimi duhovniki tudi nato obhajal, sobota je pa bila posvečena vojakom, ki so se s svojimi poveljniki posvetili Kristusu in izpovedali hvalnico sv. Evharistiji.
Zaključne evharistične slovesnosti so bile v nedeljo. Nanje je prišel iz Buenos Airesa tudi predsednik republike dr. Frondizi s svojim- spremstvom. Dopoldne je imel papeški legat pontifikalno mašo na Španskem trgu, po maši je govoril predsednik dr. Frondizi, za njim je pa preko vatikanske radijske postaje in argentinskega radijskega omrežja naslovil poslanico na argentinski narod sedanji papež Janez XXIII v španščini.
Popoldne je bila v Cordobi zadnja evharistična slavnost. V procesiji od Ro-ženvenske cerkve do španskega trga je nosil Najsvetejše papeški legat, na Španskem trgu je nato krajevni ordi-niarij prebral posvetilno molitev argentinskega narodu Evharističnemu Kristusu, za njim je pa papeški legat z lepim nagovorom zaključil VI. državni evharistični kongres v Argentini.
V	kongresnih dneh so bila tudi dobro obiskana zborovanja za posamezne sta-neve in maša za trpeče vernike pod komunisti.
Peronisti so tudi te slavnosti skušali izrabljati politično. Kjer je le bilo mogoče, so se pomešali, med množico ter vsklikom živel papež, pridajali še vsklike Peronu. Po posredovanju laplat-skega nadškofa dr. Plaze so članu spremstva papeškega legata izročili tudi spomenico, v kateri ga naprošajo za posredovanje pri vladi, naj bi prišli na svobodo zaradi terorizma konfinirani gremialisti. Ostali prevratni elementi, katerim mogočno evharistično slavje ni šlo v račun, so pa šli še dalje ter so strašili in begali množice, da bodo na raznih mestih eksplodirale bombe, da
spremenil v nadvlado treh: ZDA, Anglija in Sovjeteka zveza. Konservativci so zastavili svojo novo petletno dobo vladanja na druge osnove. V Evropi se no bo nič spremenilo. NATO bo ostal in — Nemčija bo še dolgo razdeljena. Taka Evropa bo sicer še naprej zelo šibka, toda nad njo bo Anglija držala dežnik, pa naj bo to evropskim narodom po volji ali ne. ZDA bo končno morala podpreti tako Macmillanovo ravnanje, ker bo v igri treh angleška karta odločilna in najmočnejša, če se zgodi, da bo v ta klub mogel pozneje vstopiti še kdo drugi (Francija po izdelavi svoje prve atomske bombe), potem bo to le še bolj okrepilo angleško smer politike, ki 'je trenutno najmočnejša v tem, da preprečuje oblikovanje duumvirata.
Vse to bi bilo verjetno možno in celo polno optimističnih zaključkov, če bi se mogli v celoti zanašati na to, kaj bodo sklepali oni v Moskvi. Ali jim gre res za to, da se svet pomiri in se prepreči konflikt, ki bi se končal v kaosu in bi kaos potem ustvaril pogoje za komunistično nadvlado nad vsem svetom. V Moskvi imajo veliko prednost pred vsem ostalim svetom: tam je na oblasti ekipa profesionalnih politikov, ki jih nobene volitve ali notranje spremembe ne morejo vreči z oblasti (vsaj še za dolgo dobo ne). Ustvarili so v Rusiji sistem, ki je v mnogih ozirih učinkovitejši od zahodnega (suženjsko delo, absolutna policijska kontrola). Toda v komunističnem sklopu samem so težave, ki silijo Moskvo v opreznost in predvsem v — čakanje. Cela Azija je dejansko pod kontrolo komunistov, toda to še ne pomeni, da je pod kontrolo Moskve. Trenutno more Hruščev še diktirati Pekingu in ohranjati Poljsko pod kontrolo, spremenilo pa se bo to razmerje, ko bo Kitajska imela svojo prvo atomsko bombo. Takrat se ne bo spremenilo samo razmerje sil v komunističnem bloku, am-
pak se bo postavila na kocko usoda belega človeka v borbi s človekom, ki meri politiko in mednarodno sožitje po načelih, ki so evropskemu in zahodnjaškemu pojmovanju čisto nasprotna, ne bodo pa se ozirala na gesla, ki bi prihajala iz Moskve.
Ko vari sedaj JHruščev veliki direkto-rij vesesil, ki naj zavaruje mir za dolgo dobo, ne misli samo ha mir, ampak tudi na zavarovanje hrbtenice komunizma na vse strani. Prva nevarnost bi bila zmaga laboristov v Angliji; ljubša mu je zmaga konservativcev, ker noče, da bi bila v Londonu na oblasti delavska vlada, ki bi intrigirala v Beogradu, Varšavi in nazadnje tudi v Pekingu in oznanjala socializem, ki bi bil boljši od onega v Moskvi. Razvoj v Aziji bo ZDA in ostali zahodni svet silil v zbližanje z Moskvo verjetno bolj kot se to nakazuje in spet bo Moskva tista, ki bi mogla narekovati pogoje, od časa do časa pa celo še večala napetost v Azijo, da bi mehčala tiste, ki v ZDA ne bi bili za koncesije komunizmu.
Konservativna zmaga v Angliji v veliki meri odpira pot vsem tem kombinacijam in dokler so kombinacije obilne, toliko časa je vojna nevarnost še daleč. In če se ta doba raztegne na dolgo vrsto let, bo Anglija imela dovolj prilike, da se ne samo afirmira kot vodilna svetovna velesila, ampak pod vodstvom konservativizma izvede izredno važen poskus: delavske koristi (in delavci so v veliki meri omogočili zmago Macmi-llana) more braniti in zavarovati tudi stranka, ki ni izrečno proletarska in ne igra na karto socialne revolucije. Za zmago delavskih idealov ni edina možnost v radikalizmu, komunizem ni tisti, ki ponuja delavstvu največje blagostanje. V ZDA se je to že pokazalo, vzgled Anglije bi bil največja vaba za vso Evropo in bi bil udareč tistim, ki iz Moskve še oznanjajo kbmunizem.
bodo na predsednika napravili atentat in podobno. Krajevna policija je zato objavila sporočilo, da je izdala potrebne ukrepe za vzdrževanje reda in varnosti, vojska jih je pa presekala z odločno napovedjo, da bo na napad na predsednika ali na kateregakoli člana oboroženih sil odgovorila z orožjem. Teroristi drugih zločinov niso mogli napraviti razen, da so v delu mesta, kjer je stanoval papeški legat odvrgli v soboto v zgodnjih jutranjih urah bombo, ki pa ni zahtevala človeških žrtev.
Papeški legat kardinal Cento se je v spremstvu predsednika dr. Frondizija vrnil v ponedeljek v Bs. Aires. Tu je obiskal vseučilišče pri jezuitih ter katoliško univerzo, vlada mu je pa podelila najvišje argentinsko odlikovanje Red Osvoboditelja. V ponedeljek opoldne je bilo v čast papeškemu legatu kosilo na nunciaturi, na katerega je prišel tudi predsednik dr. Frondizi, zvečer pa poslovilna večerja v zun. ministrstvu. V torek zjutraj se je kardinal Cento vrnil v Rim.
Komunistična igra v Pekingu
Hladno ozračje, ki je spremljalo Hru-ščeva na njegovem obisku v rdeči Kitajski, je mnogim zahodnim strokovnjakom postavilo vprašanje, kakšna je resnica o razkolu med Moskvo in Pekingom.
že od trenutka, ko so komunisti zavzeli Kitajsko, raziskovalci kitajsko-sovjetskih odnosov razpravljajo o možnosti, da bi tkzv. titoizem dobil svoje največje pristaše v Pekingu.
Kitajski komunisti niso samo postavili svoje lastne šole komunističnih teoretikov. Zahodni strokovnjaki, ki zagovarjajo teorijo ločitve, so se vedno zanašali na nespremenljivost teženj kitajskega naroda, ki so bolj kitajske kakor komunistične. Niso verjeli, da bi bilo mogoče za stalno vzdržati sovjetsko-ki-tajsko sodelovanje in sicer zaradi tradicionalnih razlik med obema državama.
Toda ta teorija doslej ni izgledala pravilna, kajti kitajski komunisti so se vedno bolj in bolj posluževali gospodarske in socialne taktike prvih let komunistične revolucije v ZSSR, prav tako pa so tudi na zunanjepolitčnem področju pokazali podobno napadalnost proti Zahodu, kakor je to delala Moskva v letih po drugi svetovni vojni.
Peking je, kakor v dokaz za to, tudi Hruščevu priredil prav hladen sprejem zaradi njegove “mirovne ofenzive” proti Zahodu. Medtem, ko je on govoril Kitajcem o potrebi mirnega sožitja z Zahodom, je Peking ponovil svoje sklepe o nasilnem zavzetju Formoze, če drugače ne bo šlo. Prav tako je Peking na-
daljeval vojaške premike ob indijsko-sovjetski meji, na področju, za katerega je Hruščev posebej takorekoč prosil Kitajce, naj se z Indijo raje pogajajo, kakor pa da bi spor reševali s silo.
Hruščev je bil sprejet v Pekingu z majhnim pompom, odšel pa je od tam sploh brez tega. Ko je govoril o mirovni ofenzivi, ni kazal, da govori, kakor o-bičajno, za ves komunistični blok, pač pa samo za ZSSR. Maoeetung in čuen-laj sta se mu pridružila samo v poročilu o skupnih namenih.
Medtem, ko so se še nedavno zahodnjaki naslajali ob mislih na ločitev med Moskvo in Pekingom, pa jim sedaj postaja jasno, da more sedaj taka ločitev pomeniti samo nevarnost za sedanji mir. Sedaj, do ZSSR vsepovsod išče vsaj začasno premirje, se nad Azijo iz Pekinga zbirajo težki oblaki nemira in napadalnosti.
Če bo do ločitve prišlo, ne bo podobna titoistični, ki ne kaže nadapalnosti.
Vsa stvar pa seveda tudi ne more biti nič drugega, kakor ena izmed mnogih komunističnih iger, v kateri se Hruščev in Maoeetung dobro razumeta. Moreta namreč sodelovati zato, da dokažeta Zahodu, da ta v svojem iskanju miru ne more upati na uspeh brez priznanja važnosti komunistične Kitajske.
Prav tako pa je mogoče misliti tudi na to, da Hruščev išče olajšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom samo zaradi začasnih ciljev, čakajoč na čas, ki se mu bo zdel primeren za ponovitev svetovne kampanje komunistične napadalnosti.
IZ TEDNA
Argentinska in čilska vlada v skupni izjavi znova zatrjujeta, da bosta vsa sporna vprašanja med obema državama reševali v duhu prijateljstva, ki ju druži.
Policija v venezuelski prestolnici Caracas je prišla na sled široko razpredeni mreži teroristov, ki so pravkar začeli izvajati teroristična dejanja. Vrgli so bombo v študijske prostore caraca-ške radijske in televizijske postaje, v skladišče nafte, proti strankinim prostorom Republikanske demokratske zveze in v študijske prostore radijske postaje Libertador. V zvezi s temi bombnimi napadi je policija aretirala nad 45 pristašev prejšnjega režima.
Mehikanski predsednik López Mateos je s svojim obiskom pri Eisenho-werju še poglobil prijateljske zveze med obema sosednjima državama.
Ameriška atomska podmornica je na odprtem morju zadela v kita. Pri sunku se je poškodovala gonilna naprava vendar se je podmornica lahko vrnila v svojo bazo.
V Severni Ameriki pripravljajo konferenco o Antarktiki. Udeležili naj bi se je delegati 12 držav ter razpravljali o prijateljskem sodelovanju na tem zemeljskem področju, nikakor pa ne o teritorialni razdelitvi Antarktike. Na konferenci naj bi bile zastopana naslednje države: Argentina, Čile, Avstralija, Belgija, Francija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Južnoafriška zveza, Velika Britanija in Severna Amerika.
Končni rezultati splošnih volitev v Angliji, ki so znova potrdili na oblasti konservativno stranko, so naslednji: Konservativci imajo v novem parlamentu 365 poslancev, laboristi 256, liberalci 6, eden je pa neodvisen. Konservativci so dobili 13.750.000 glasov (49%), laboristi 12.216.166	(43.8%), liberalci
1.640.761 (5.9%), ostale manjše skupine skupaj pa okoli 250.000 glasov. V vsem je glasovalo 28.053.393 v volilne imenike je pa bilo vpisanih 35.378.417
V	TEDEN
volilcev. V parlamentu bo med poslanci zopet stari Churchill, ki se vrača vanj kot “oče parlamenta”. Nova poslanska zbornica se bo sestala 20. t. m.
V	posameznih evropskih državah imajo letos izredno sušo. N. pr. v Angliji take suše niso imeli že 200 let. Vsa mesta trpe zaradi pomanjkanje vode, zaradi česar je hudo prizadeta industrija. V nekaterih predelih države je pomanjkanje vode tako veliko, da jo morajo dnevno dovažati za ljudi in živino od drugod. O veliki suši tožijo tudi v Zahodni Nemčiji, kjer se veliki vodni rezervoarji za večja mesta hitro praznijo ter so morali ponekod uporabo vode zelo omejiti.
Britanski polarni raziskovalec Vivian Fuchs bo janurja meseca prihodnjega leta prišel na obisk v Buenos Aires, kjer si bo ogledal naprave Argentinskega antarktičnega zavoda. Iz Buenos Airesa bo odšel z angleško ladjo Kista Dan proti Antarktiki. Vivian Fuchs je v času od 24. novembra 1857 do 2. marca 1958 prevozil na Antarktiki 3378 km od taborišča Shackleton do baze Scott.
Z ozirom na Peronovo izjavo, da nikdar ni bil uradno obveščen o svojem izobčenju iz kat. Cerkve in da je še vedno vitez Malteškega reda, so v Vatikanu izjavili, da je biv. argentinski diktator z ekskomunikacijo zaradi nasilja nad Msgr. Tatom in Ramonom Carlosom Novoa in zaradi njunega izgona izgubil tudi vse častne katoliške naslove, vključno viteštvo Malteškega reda. Isti vir navaja, da je Peron dobil odlikovanje Malteškega reda kot predsednik argentinskega katoliškega naroda 'in ne o-sebno kot Peron. Končno isti vatikanki vir omenja, da je vrnitev biv. argentinskega diktatorja nazaj v kat. Cerkev odvisna samo od njega ter tudi omenja korake, ki jih izobčena oseba mora storiti, da je sprejeta nazaj v občestvo kat. Cerkve. Ponovnega sprejema kake osebe v kat. Cerkev pa cerkvene oblasti nikdar uradno ne objavljajo. To lahko stori oseba sama.
MISLI OB DVEH OBLETNICAH
Dne 10. oktobra t. 1. je minilo 39 let, odkar smo izgubili na Koroškem plebiscit, ki je bil določen v zoni A (južno od Drave). Za Avstrijo je tedaj glasovalo 22.025 ljudi, za priključitev k Jugoslaviji pa 15.278. Pravzaprav malenkostna razlika v številu glasov, ki je pa za Slovence postala usodna. Kajti gornji rezultat v korist Avstriji je imel za posledico, da je odpadel plebiscit v zoni B, (po večini severno od Drave), ki je bil določen za 31. oktobra 1920 leta. Jugoslovanske oblasti so morale izprazniti zasedena področja na Koroškem.
Tako je 10. oktober 1920 postal eden od tistih žalostnih datumov v zgodovini slovenskega naroda, ki je na slovenskem narodnem telesu zasekal globoko rano, ki se ne bo zacelila, dokler bo živel slovenski rod. Kajti izven meja domovine je ostalo veliko Slovencev, ki so v glavnem vsled nasilja in groženj nemških
šovinistov, raznih sleparij in pristranosti zavezniške komisije, še vnaprej izpostavljeni zatiranju nemških nacional-cev ter se morajo na lastni zamlji še vedno boriti za najosnovnejše narodne pravice.
Ob misli na izgubljeni del Koroške se spominjamo tudi slovenskega moža, ki se je za utrditev slovenske narodne misli na Koroškem odločno boril dolgo vrsto let med koroškimi slovenskimi rojaki. Je to pok. Franc Smodej, ki je pred 10. leti umrl v Beogradu ter ga je tamošnji nadškof dr. Ujčič dne 23. septembra 1949 spremil ob veliki udeležbi rojakov v zadnjemu počitku.
Pok. Smodej je bil štajerski rojak. Po končani gimnaziji je stopil v bogoslovje. Kot duhovnik je služboval na Koroškem. V Celovcu je bil urednik tamoš-njega slovenskega lista Mir ter tajnik “Političnega društva za Slovence na Ko-
roškem”. Ob prevratu leta 1918 je bil imenovan za komisarja za slovenski del Koroške. Po nesrečnem plebiscitu leta 1920 je moral bežati. Prišel je v Ljubljano, kjer je prevzel glavno uredništvo Slovenca. Leta ¡1925 je bil izvoljen za narodnega poslanca na listi Slov. ljudske stranke za ; ljubljansko okolico. Po-slaniški mandat je obdržal vse do razpusta narodne skupščine leta 1929. Pod Živkovičevo vlado je bil nekaj časa šef administrativnega odseka v Osrednjem tiskovnem uradu nato pa upokojen. Ostal je v Beogradu ter se je živahno udejstvoval v kulturnem življenju beograjskih Slovencev. Na sestankih jim je predaval in bil govornik na njihovih velikih prireditvah. Ko je bila SLS znova zastopana v vladi od leta 1935 naprej, je Smodej postal senator.
Okupacija ga je zatekla v Beogradu. Z vsem srcem je skrbel za Slovence, ki so jih nacisti pregnali iz Slovenije v Srbijo ter bil vključen tudi aktivno v Mi-
hajlovičevo gibanje. Nacisti so ga preganjali, še bolj pa je trpel pozneje pod komunisti.
Že pred vojno je Smodej dokončal veliko delo. Sestavil je velik srbsko-slo-venski slovar ter ga ponudil Mohorjevi založbi v Celju v izdajo, kjer so pa rokopis nacisti verjetno z ostalimi knjigami uničili.
Pok. Smodej je v predvojnem političnem življenju igral vidno vlogo ter je bil znan kot odličen govornik v narodni skupščini. Zlasti so bili znani njegovi govori proti Orjuni in Svetozarju Pri-bičeviču. Kot poklicni časnikar je bil aqlgo vrsto let predsednik Jugoslovanskega novinarskega združenja ter je tako pri slovenskih, kakor hrvatskih in srbskih časnikarjih užival splošen ugled.
Ob 10 letnici njegove smrti se ga spominjamo svobodni Slovenci z zahvalo za vse njegovo delo, ki ga je opravil med Slovenci na Koroškem, pa tudi drugod.
KAJ PRAVITE?
PISMO IZ VENEZUELE
SMRT PRIJATELJA SLOVENCEV
Gospod urednik!
Pred tednom sem bral v Vašem cenjenem listu misli “Ene v imenu mnogih”. Ne oglašam se, ker bi se kot mož ali kot oče čutil užaljenega zaradi njenega “da ne govorim o naših možeh.. .” Tudi ne zaradi njenega predloga o slovenski zgodovinski knjigi, ki bi nam in našim otrokom ( vztrajam pri tem vrstnem redu: nam in našim otrokom...) povedala, kar smo že pozabili o naši preteklosti. Povod za te vrstice mi je dala druga stvar. Po mnogih letih sem namreč presenečen .Nekdo je javno spregovoril o nekem problemu in pri tem ni padel v tragiko. Nasprotno: celo nekoliko humorja je bilo v tistih vrsticah.
Gospod urednik! Ali se ne bi dalo od časa do časa povedati kaj iz življenja našega “kolektiva”, recimo tudi kaj neprijetnega, grenkega, toda — v hudomušni obliki? Slovenci smo sicer znani, da ne obešamo radi umazanega perila drugim pred oči in tujci, ki nas poznajo, pravijo, da 'je to znak naše zrelosti. Jaz pa mislim, da je to znak — vsaj deloma, — še nečesa drugega: našega strahu. In vendar se da v mirni, celo smešni obliki, marsikaj rešiti. O-sebne ali politične probleme bi naj seveda pustili pri miru, toda še vedno je stotine vprašanj, ki so vredna, da se ob njih ustavimo. A nikar spet v tragični obliki! Šaljiv ton dopusti, da ljudje tudi grenke misli laže pogoltnemo 'in — tudi do srca nam bolj gredo. Marsi-kaka dobra misel bi se izluščila, marsikatera nevšečnost bi se mogla že vnaprej odpraviti.
Zakaj smo vedno tako preklemansko resni? Res je, včasih je življenje resno in ga je treba resno vzeti, toda spet so trenutki, ko se je treba znati nasmejati, pa čeprav kdaj na lasten račun. Mi tega že ne znamo. Vse si prav po grobarsko resno jemljemo k srcu. Ali je res, kar je Plečnik dejal: “Slovenci nimamo humoristov, ker smo premalo trpeli?’* Človek bi dejal: mar nismo prav zadnja leta trpeli? Smo in je nekaj zanimivega v tem: domobranec, ki je šel dostikrat skozi ogenj, ki je bil ranjen in bo vse življenje nosil posledice teh bojev, ne govori rad o njih. Kadar pa govori, zanimivo, skoraj vedno pove tudi kakšno šaljivo iz tistih dni. Drugi, ki ni doživljal ne nevarnosti ne smrti od blizu, ki je takorekoč bolj poceni šel sko-
zi tista leta, pa strašno tragično in na dolgo pripoveduje in vse je črno in še odeto v črnino.
Pri nas se gremo vedno “zares”. Pri nas gre vse vedno “na nož”. S tragično črnoglednostjo, s preveliko resnobo dostikrat samo slabšamo položaj. Ali ni to znak nezrelosti, pa čeprav drugi od daleč drugače sodijo.
Neki francoski jezuit-mislec piše v svoji knjigi o treh dobah v človekovem življenju. Otroška doba, ko človek vse naivno veruje, povsod vidi samo dobro, ne more verjeti v zlo. Druga doba, ko človek spozna zlo, ko vidi hudobije ljudi, razliko med njih besedami in njih dejanji, in ko postane nezaupen in si ustvari nekak “obrambni zid” pred svetom. Tretja doba, ko človek kljub vsemu zlemu vendarle odkrije svetle točke v življenju, ko neha posploševati, ko z veseljem gleda svet in se zahvaljuje Stvarniku za vse. To je doba mirne, radostne zrelosti. Avtor pravi, da velika večina ljudi ne dozori toliko, da bi dospela do te tretje dobe.,
Ali se Vam ne zdi, da ne samo posamezniki ampak da tudi narodi, s svojo preveliko obrambnostjo, resnobo, ne morejo dozoreti? Kaj se nismo tudi mi ustavili na “drugi stopnji”? Ne znamo veselo gledati, ne prenašati humorja. Surovo zbadanje in dvoumne šale so ena stvar, toda šaljivo in skozi smeh kazano življenje, pa čeprav polno težav, je drugo. Včasih sem v Vašem časopisu bral kak hudomušno napisan podlistek. Zdaj pa sem slišal, da se je pisec umaknil, ker so “razni ljudje” tisto pisanje njemu in Vam baje zamerili. Slabo spričevalo za bralce. Človek, ki ne prenese humorja, bo težko sebi ali skupnosti kaj doprinesel. Nam vsem bi koristilo, če bi se nekoliko “prevzgojili”. Če se namreč po nepotrebnem resno razburjam, ne bom imel sil kasneje, ko bi jih morda za kakšno resno stvar moral imeti.
Na! Nazadnje sem še sam zajadral v “resno pisanje”. Kaj hočemo? Stara navada — železna srajca! Pa bi bilo bolje, Če raznih srajc ne bi imeli, saj tudi nek tukajšnji pregovor pravi, da “el hombre feliz no tenia camisa... ”, pa čeprav v drugačnem pomenu.
Kaj pravite, gospod urednik?
“Ljubljančan”
Caracas, 7. oktobra 1959
V Venezueli se je pri vožnji z avtomobilom 30. septembra t. 1. smrtno ponesrečil Msgr. Dr. Rafael Arias Blanco, nadškof v Caracasu. Njegova smrt predstavlja za venezolanske katoličane veliko izgubo, ker je bil pokojni nadškof moderen cerkveni knez ter odločen demokrat, kar je pokazal s svojim znanim pastirskim pismom dne 1. maja 1957, v katerem je odločno obsodil diktaturo prejšnjega predsednika gen. Pereza Ji-meneza. Sedanji, predsednik republike Romulo Bentacourt je ob smrti caraca-škega nadškofa odredil narodno žalovanje.
Msgr. dr. Rafael Arias Blanco je bil Slovencem zelo naklonjen. Podpiral jih je v vseh stiskah ter zanje posredoval, kjerkoli je bilo potrebno. Po teh Slovencih je spoznal slovenski narod in zve-
K OR O ŠK A
Sv. Višarje so dobile elektriko in v nekaj tednih bodo dokončali tudi vzpenjačo. Ob priliki posvetitve električne napeljave je 23. septembra t. 1. poromalo 400 slovenskih romarjev: iz Marije pri Zilji na Koroškem je pripeljal svoje farane dr. Šegula, iz Trebč pri Trstu in iz Jamelj so prišli s svojima župnikoma Rožmanom in Štamtom, iz Kojskega v Sloveniji pa je romarje spremljal župnik Bruno Polc.
Konec avgusta t. 1. so praznovali 200 letnico nove župne cerkve v Št. Janžu v Rožu. Cerkev je do nacizma krasil slovenski napis: Leta 1169 sem prvikrat imenovana, — 28. avgusta 1762 posvečena, — _ 1925 popravljena. Z zidanjem so na mestu stare cerkve pričeli 1759, ko so postavili lep prezbiterij, čez tri leta pa je prvi goriški nadškof Mihael Attems posvetil novo cerkev Janezu Krstniku.
V spomin na zgodovino cerkve je šentjaška farna mladina uprizorila igro o “Mariji v ognju”. Zgodba je vzeta iz zadnjega turškega napada na Koroškem.
Turki so namreč hoteli žažgati Marijin kip in kapelo iz 1. 1942, ki še sedaj stoji. Toda les se ni hotel vžgati, na Ma-
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
del za njegove kulturne ustanove. V Venezueli je sam nameraval ustanoviti Mohorjevi družbi slično knjižno založbo, ki bi izdajala dobre knjige za ljudstvo. Ves čas je tudi podpiral prizadevanja venezuelskih Slovencev, da bi dobili svojega duhovnika. Ko je zvedel, da bo prišel med nje pastirovat g. Janez Grilc iz Argentine, ga je z veseljem sprejel in podprl pri njegovem dušnopastirskem delu.
Ko je pred nekaj meseci zvedel, da imajo Slovenci nabirko za nakup liturgičnih posodic za hostije, ki jih mislijo poslati v domovino, je pok. nadškof prispeval znesek za nakup 10 takih posodic.
Pogrebnih svečanosti v Caracasu so se udeležili mnogi Slovenci, ki so cerkvenim oblastem izrazili tudi sožalje.
R. J.
rijinem obrazu pa so se pokazale krvave rane. Po poročilu farne kronike so se tega Turki prestrašili in se razbežali.
Študentje iz Plešivca so se letos zbrali na študijski dan v Žitari vesi. Obenem pa so se tudi hoteli udeležiti igre “Dva tička” v ¡Št. Lipšu, toda ta je zaradi “nepričakovanih uradnih zaprek odpadla.” Poročilo ne pojasnjuje, kakšne so bile te uradne zapreke.
NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE V ARGENTINI
Stalno naraščajoče cene in negotovost sta bili vzrok, da tiskarna, ki tiska Svobodno Slovenijo, doslej ni mogla dati dokončnega proračuna za tiskanje Svobodne Slovenije v tekočem letu. Vsi proračuni so bili le pogojni. Zato tudi uprava Slobodne Slovenije ni mogla dokončno določiti višine naročnine Svobodne Slovenije za tekoče leto.
Sedaj pa je uprava ob upoštevanju trikratnega poviška tiskarskih stroškov v letošnjem letu, povišanju poštnih pfi-stojbin, cen papirju v zadnjem mesecu ter ob upoštevanju ostalega porasta najnujnejših efektivnih izdatkov določila dokončno višino naročnine za tekoče leto v Argentini z zneskom pesov 270.-—.
Vse naročnike, ki so doslej plačali manj, prosimo, da poravnajo doplačilo. Tiste pa, ki še niso plačali naročnine, prosimo, da čimprej poravnajo celotni znesek $ 270.—.
P. ML.
AVSTRALIJA IN
(Psihološjk
Avstralija? — Sam kontinent nima nobene podobnosti z nobeno drugo zemljo. Na prvi pogled ni lep, razen razkošnih vrtov okrog gosposkih domov. Vendar, če more kdo občutiti njen dih, ima svojo poezijo. Potegne v pradavnino, skoraj na začetek ustvarjanja. Mesta so zidana, prva naselja in prva mesta brez okusa, brez načrta, vsi slogi pomešam v zelo grdo arhitekturo. Velike brezbarvne palače s prav grdimi neštevilnimi ornamenti. Za Melbourne trde, da je čisto viktorijanski, Adelaide je lepo, moderno, prostorno, široko mesto. Moderna mesta pa imajo glavno cesto, tam je zbran ves business, levo in desno pa stanovanjske ulice. Predmestja velemest so zakajena in umazana, stisnjene hiše, kot pač povsod. Cerkve nimajo zvonikov, pač pa vladna palača in podobno. Vse, kar se zida novega, pa je tako moderno, da človeka zabole oči.
Ljude: vsi narodi so tu, kakor v USA. Angleži, Irci in Škoti se ne trpe med seboj. Avstralci najbolj cenijo Nemce, Holandčane, na vse druge iz
(D
NJENI LJUDJE
i prerez)
Evrope gledajo z viška in jih spravljajo pod skupni imenovalec: ljudje iz južne Evrope. Avstralci sami so veliki demokrati, tovariši med seboj, strašno flegmatični, eni so veliki skopuhi in žive kot puščavniki, drugi pa so spet taki, da vse sproti zapravijo. Povprečni prebivalci ne vedo o kulturi nič. Prepuščajo jo kar kontinentalcem (pod tem so mišljeni Evropejci), čeprav imajo tudi sami dosti odličnih ustvarjalcev, ki pa se uveljavijo šele, ko so na kontinentu dobili sloves, na oni strani morja. Listi imajo sproti novice o takih nastajajočih “zvezdnikih” in jih navajajo pod posebno rubriko “the socialclim-bers — tisti, ki plezajo navzgor po socialni lestvici”. Koncerti so v mestih na dnevnem redu.
Nekaj imen izmed črnih Avstralcev, ker samo ti so res pravi Avstralci: Harold Blair je slaven operni pevec — bariton, ki nastopa v Londonu in menda tudi v Newyorku, kjer je Verjetno spremenil ime. Albert Namitjara |je slikar, krajinar, je slikal samo pet let
in je letos umrl. Njegove slike bodo dosegle visoko ceno. Ubogi revež — navajen življenja v naravi je potem, ko so ga izpustili iz zapora, umrl. Zaprli so ga zato, ker je ves svoj zaslužek razdelil s sobrati ih jim dal s tem možnost, da so mogli popivati; tega ne bi smel storiti in je v zaporu (moral je prisilno delati na neki farmi) duševno mnogo trpel. Pitje alkohola namreč črncem silno škoduje. Izgube razum in postanejo krvoželjni. Je pač moralo biti v Avstraliji nekoč zelo čudno, da se v tako poznih rodovih oglaša še vedno okus po krvi... Kadar črnci kaj zaslužijo, takoj razdele vse med seboj; seveda je zanje težko sploh priti do kakšnega posebnega zaslužka.
Največ žive po umazanih taboriščih, bolni in popolnoma zapuščeni. Civilizacija jih ubija, obleka jim je napoti, kuhana hrana jim škoduje, menda celo čistoča tudi. Dobri, mirni in pohlevni so, belcev ne sovražijo (čudno); na žalost jih bo kmalu koiiec, če jim ne bodo dovolili živeti v okoliščinah, ki so jih navajeni. Saj jih je samo še okrog 50.000. Tretji je Robert Tudawali (ali niso njih imena blagozvočna?). Ta je filmski igralec. Pred leti sem ga srečala v tram-
vaju, ki ga je dobil na razpolago, da si ogleda mesto, ko je prišel, da bi nastopil v filmu Jedda (ime deklice). Namesto da bi mu bili dali na razpolago odprt avtomobil. Nekdo mu je daroval oguljeno, zamaščeno obleko in O.K. Ko sva si segla v roke, sva imela oba solzne oči.
Bil je ^ ravno Božič 1953. Režiser Chauvel si je porinil v žep masten zaslužek, glavni igralec je dobil 200 funtov (okr. 600 dolarjev), ter šel nazaj v taborišče. Zbolel je za tuberkulozo; nek zdravnik se je zavzel zanj, da je dobil hišo in se je menda pozdravil, sprejel novo vlogo in sedaj piše iz Evrope, da se mu smoking odlično poda. če pride tja v Argentino film Jedda, si ga oglejte. Je zelo zanimiv, ni v njem samo Avstralija, ampak tudi njeni “prvi” ljudje, običaji in njihovi instinkti. Imajo krasen jezik, oziroma narečja.
Obleka v Avstraliji: moški so Čisto brez okusa. Šele sedaj se pričenjajo navajati na masažo, manikiranje, parfum in — denarnice. Doslej so ves denar ‘nosili kar zmečkan v vseh žepih. Najbolj so priljubljene bele srajce.
Ženske pa so pač med najbolj elegaht-no oblečenimi na svetu in to od de-
A RGENTIN A
Notranji minister dr. Vitolo je v izjavi časnikarjem dejal, da bodo volitve z,a obnovo argentinskega parlamenta v nedeljo dne 27. marca 1960. Volitve bodo istočasno za obnovo zveznega parlamenta, za obnovo provincijskih parlamentov ter županov in občinskih svetovalcev v posameznih mestih. Za zvezni parlament bo treba izvoliti 93 poslancev. Od tega števila odpade na vladne intransi-gentne radikale 66 poslancev, na ljudske radikale 26, eden pa na liberalno stranko v prov. Corrienttes ter še 4 izredne poslance in sicer 2 za vladne radikale, 2 pa za opozicijo.
Notr. min. dr. Vitolo je odločno zavrnil očitek predstavnikov od komunistov in peronistov vodenih gremijev, da vlada sovražno postopa z gremiji. Ob tej priložnosti jih je opozoril na dejstvo, da je bilo v zadnjih desetih mesecih v Argentini nad 1.000 terorističnih atentatov. Samo v dveh dneh zadnje splošne stavke, ki so jo proglasili od komunistov in peronistov vodeni gremiji, jih je bilo nad 150. Z ozirom na terorizem sindikalistov je vlada morala odgovoriti s potrebnimi ukrepi za zaščito prebivalstva.
Biv. predsednik revolucionarne vlade v Argentini gen. Pedro E. Aramburu je letos prebil več mesecev na obisku v raznih zahodnih evropskih državah. Pred dobrimi 14 dnevi se je vrnil domov, prejšnji teden je pa znova odšel na enomesečni obisk v Severno Ameriko na povabilo Tinker Foundation. Od te ustanove je dobil tudi zlato kolajno kot priznanje za njegove napore za še bolj prijateljsko sožitje amerikanskih narodov in držav. V Severni Ameriki je gen. Aramburu dal več izjav časnikarjem. V njih je v glavnem izvajal, da je v Argentini treba ustvariti sožitje med narodom, ki je bilo pod Peronovo vlado razbito. Vlada ga mora vspostaviti. S svojimi napakami je doslej samo podaljševala neurejeno stanje. V narodu je treba vzbuditi vero, da bo po sedanjih težavah in žrtvah res prišel boljši čas. Za to so pa potrebni vzgledi in vlada mora z njimi prednjačiti.
V nadalnjih izvajanjih je pojasnjeval svoje mnenje, da je treba peronistom dovoliti, da se politično organizirajo - v stranki. Gen. Aramburu naglasa, da je to nujna potreba, da se prepreči nadaljevanje politične nemorale, ko so posamezne stranke med seboj skoro tekmovale v prizadevanju, da bi si za volitve zagotovile glasove peronistov. Tu je gen. Aramburu ugotovil, da doslej niti ena politična stranka v Argentini ravno zaradi tega ni javno napadla nosilca prejšnjega režima Perona. Aramburu pa stoji na stališču, da je treba Perona obsoditi, njegove pristaše pa vključiti v demokratsko politično življenje s tem, da jim oblast dovoli stranko, ki se pa seveda mora odmeči vsem totalitarističnim težnjam. Sedaj pa je v Argentini nastalo tako stanje, da so celo nekateri cerkveni dostojanstveniki na zborovanjih, na katerih peronisti dvigajo Peronove slike, mu vsklikajo in zahtevajo njegovo vrnitev.
General Aramburu je z očitkom, da so celo nekateri cerkveni dostojanstveniki med tistimi, ki podpirajo peroniste v njihovem prizadevanju, da bi se povrnili nazaj na oblast, mislil na nadškofa v La Plati dr. Plažo, ki je nedavno v La Plati organiziral prvi socialni teden v Argentini. Na njem so prevladovali peronisti, ki so v zborovalni dvorani odkrili vse polno Peronovih slik, mu vsklikali, zahtevali njegovo vrnitev in nazadnje začeli peti tudi peronistične popevke. Ta dogodek je med argentinskimi katoličani napravil mučen vtis, kajti med njimi jih je še vedno zelo, zelo veliko, ki niso pozabili, da so minila komaj štiri leta, ko so bili katoličani izpostavljeni odkritemu preganjanju in so po Buenos Airesu in v notranjosti republike gorele katoliške cerkve in kapele. Ti pa tudi ne odobravajo simpatično pisanih poročil o peronističnem gremialnem gibanju v kat. listu El Pueblo, ki ga ima v rokah omenjeni nadškof dr. Plaza. Zato mu peronisti niso bili nič hvaležni, kajti zgodilo se je, da ta list ravno za VI državni evharistični kongres v Argentini ni mogel izhajati zaradi finančnih težav.
lavke do bogatašinje. Samo včasih so preveč načičkane. Cvetje, perje, sadje, trakovi, vse na enem in istem klobuku.
čistoči ni kaj oporekati.
Najslabša lastnost: pijančevanje, popivajo ženske in moški, šport: konji, cri-ket, tenis, h. c., soccer, swimming, h.c., golf in tako vedno v istem redu naprej.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
wcwlce ùz Sùn>€tuje^
Na kirugični kliniki v Ljubljani je kirurg dr. Slavko Rakovec, znan kot specialist zlasti za bolezni mehurja. V zadnjem času je postal še bolj znan po težki operaciji, ki jo je izvršil na Dragici Naberi iz Maribora. Njeno življenje je bilo zapisani neizbežni smrti, kajti obe ledvici nista več redno delovali. Dr. Rakovec se je s svojimi kolegi-zdravniki odločil za odstranitev obeh ledvic. Obolele ledvice je 'nadomestil z umetnimi. Bolnice je tako rešil življenje in je Naberlova v treh tednih mogla zapustiti kliniko in oditi domov v Maribor. V svetovni medicini take operacije niso več nič novega, v Sloveniji, in menda tudi v Jugoslaviji, (je pa bil to prvi primer in so tudi umetne ledvice izdelali doma.
Republiški svet sindikatov za Slovenijo je imel razpravo o vprašanju letnega oddiha delavstva. Na sestanku so ugotovili, da je v Sloveniji 248 počitniških domov s 8797 posteljami. V letu 1958 je v njih preživelo dopust 87.970 ljudU Ot| upoštevanju dejstev, da je bila večina članov delavskih sindikatov na ■dopustu s svojimi družinami in da je v Sloveniji zaposlenih 426.000 ljudi, je razvidno, da v Sloveniji niti 10% ljudi, ki imajo pravico do 14. dnevnega dopusta, počitnic ni preživelo v počitniških domovih.
V Ljubljani je julija meseca umrla znana komunistična propagandistka Angela Ocepkova, znana po svojem komunističnem rovarjenju v tovarni Saturnas še v predvojni Jugoslaviji. Pod komunisti se ‘je v sedanji nasilniški hierarhiji povzpela zelo visoko ter je bila poslanka in podpredsednica v ljubljanskem komunističnem parlamentu ter
2BORNIK-KOLEDAR
Svobodne Slovenije za leto 1960
je že v tisku
Kljub izrednim gospodarskim razmeram v Argentini in velikemu porastu cen stane ta obširna in vsebinsko tako bogata in lepo ilustrirana knjiga v prednaročilu in predplačilu samo 150 pesov (Za pošiljatev po pošti doplačilo 15 pesov.
Kdor ne more plačati tega zneska naenkrat, lahko plača v obrokih tako, da bo zadnji obrok plačan do konca novembra t. 1.
Prednaročila in predplačila sprejemajo:
V Slovenski hiši na Ramón Falconu: Uprava Svobodne Slovenije, Dušnopa-stirska pisarna in Pisarna Društva Slovencev ter Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo; G. Lvan Lužovec, Slov. vas, La-nus; G. L. Erjavec, Av. de Mayo 2480, Don Bosco; G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro; G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija “Los Alpes”, C. Drysdale 5641, Carapachay; G. Mirko Kovač, Florida; G. Andrej Krošelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; Ga. Mimi Martinčič, Lomas del Mirador; G. Boleslav Cvetko, Berazategui.
Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
predsednica Zveze ženskih društev Slovenije. Pokopali so jo z vsem bleskom in sijajem, kot to delajo komunisti s svojimi najvišjimi funkcionarji.
Ljubljanska Drama je na gostovanju v Beogradu uprizorila najnovejšo Borovo dramo “Zvezde so večne”, Cankarjevo dramo “Za narodni blagor,” Os-bornovo dramo “Ozri se v gnevu” in Millerjevo “Smrt trgovskega potnika”.
Na simfoničnem koncertu v Ljubljani so izvajali z, velikim uspehom Igorja Stravinskega opero-oratorij Kralj Edip.
Na pobudo Trgovske zbornice LRS in ob pomoči dekana pravne fakultete dr. Stojana Pretnarja so začeli študentje njegovega seminarja zapisovati in zbirati dobre slovenske poslovne običaje. Letos bodo zbrali poslovne običaje, ki so v navadi v blagovnem prometu, prihodnje leto pa mislijo te navade raziskati med poslovnimi ljudmi in potrošniki.
Jugoslavija je leta 1958 v proizvodnji mleka dosegla 25 milijonov stotov, do leta 1961 pa jo nameravajo dvigniti na 29,5 milij. stotov. V dosego tega cilja bodo pričeli z izboroma domačih kravnin uvozom dobrih mlekaric iz Holandije, Švice in Danske.
Na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki so ga odprli 6. septembra je bilo nad 4000 domačih in tujih podjetij. Med temi je bilo tudi edino slovensko podjetje športnih po-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Kulturni večer
likovnega odseka Slov. kult. akcije v petek dne 9. oktobra 1959, deseti v letošnji sezoni, je bil posvečen slikarju Pablu Picassu. Predaval je g. Milan Volovšek, ki je bil profesor na umetniški šoli in vodja odseka, dokler se ni lansko leto preselil v Cordobo. Vendar se je letos rad vrnil za nekaj dni med svoje prijatelje in učence v Buenos Airesu in omogočil večer, ki je bil med zelo uspelimi v tej sezoni.
Večer je začel tajnik SKA g. Marijan Marolt, ki je pozdravil predavatelja in številne navzoče, dodal, da je ta večer prvi, ki ga odsek letos prireja, vendar bo še priredil razstavo del šole. Predavatelj je nato podal zaokroženo sliko življenja in delovanja Pabla Picassa. Povedel nas je od njegove mladosti, ki je že v prvih nastopih pokazala genialnost, skozi vse dobe njegovega razvoja do njegovih viškov in del iz poslednjih let. Dela je razlagal ob spremljavi slik, ki so bile izbrane tako, da so dobro ponazorile posamezne prehode in dobe.
Obilno odobravanje ob koncu je bilo izraz priznanja, pa tudi hvaležnosti za izredno nazorno podano snov in za skrb, s katero je bila obdelana.
Poročilo o enajstem večeru — koncertu — bomo prinesli v prihodnji številki.
Pozdravi iz Severne Amerike
G. Frank Žele je letos odšel iz Argentine v Severno Ameriko, kjer živi sedaj
trebščin “Elan” Med rastavljenimi predmeti so vzbujale pozornost hikory kmuči s plastično oblogo ter aluminijaste smuči, pa čolni za lov na race. Ti izdelki so v glavnem za izvoz, saj je cena aluminijastih smuči “samo” 20.000.— dinarjev.
Turistično in avtobusno podjetje Put-nik Slovenija se je preimenovalo ter se od 1. oktobra imenuje Turistično in avtobusno podjetje Kompas. ..
Umrli so. V Ljubljani: Marija Culkar, roj. Hribar, Karlo Samec, strojevodja, Ivan Milič, višji računovodja Narodne banke v p., Marija Kovač, roj. Zupanič, Marija Vedralpva, vdova prof., Viktor Batič, ključavničar, Ivan Plevnik, višji geodet in Rudi Hrast v Gradacu, Franc Bezlaj, gradbeni delovodja v Mi-slinju, Franci Artač v Brezovici, Drago Gorup v Mariboru, Katarina Markovič, roj. Rozman iz Dola pri Starem trgu ob Kolpi, Franc Lesar, uradnik v p. v Bohinski Bistrici, Drago Kosič, uradnik Okr. ljudskega odbora v Celju, Alojzij Židan, kolarski mojster v Mengšu, Albin Koprivnikar, obratovodja v p. v Mariboru, Lojze Remškar v Kozarjih, Anton Dokler, sodni uradnik v p. v Sevnici in Bogomir Majer, uslužbenec podjetja Elekro v Novem mestu.
Za člane Gozdnega sklada LRS so bili imenovani: za predsednika ing. Karmelo Budihna, za člane pa Pavle Avbelj, ing. Franc čafnik, ing. Lojze Funkl, Franc Jeraj, ing. Gregor Kersnik, Sveto Kobal, Alojz Komel, Tine Lah, Franc Martinc, Ignac Nagode, Anton Peternel, ing. Franjo Rainer, Pavel Tolar, Viktor Zupančič in ing. Bogdan žagar.
ARGENTINI
pri svojem sinu v mestu STEPNEY DEPOT, Conn. Pred dobrim tednom se je oglasil uredništvu Svobodne Slovenije s pismom, v katerem sporoča prisrčne pozdrave sotrudnikom lista in prijateljem gg. Milharčiču, Janu, Smersuju, Horvatu, Magistru ter ostalim znancem.
Spominska svečanost ob 25 letnici smrti kralja Aleksandra
Pripravil jo je Meddruštveni odbor, ki ga sestavljajo Slov. kulturno društvo Edinost, Hrv. kult. društvo Jurij Stros-majer, Jugoslovanski Sokol in Jugoslovanski dom v Dock Sudu v soboto 10. t. m. zvečer v Jugoslovanskem domu v Dock Sudu.
Na podstavku sredi dvorane je bila postavljena kraljeva slika, ovita v žalni trak, pred njo sta pa: goreli dve sveči. Predsednik meddruštvenega odbora Mate Veža je pozdravil navzoče, nakar je Franjo Holy prebral proglas Petra II. Karadjordjeviča, v katerem se najprej-spominja svojega očeta- in njegovega dela, v drugem delu pa izraža vero v lepšo bodočnost Jugoslavije, v kateri bo mogoče z, dobro voljo odstraniti vse o-vire za mirno sožitje narodov s tem, da jim bodo zagotovljene vse pravice ne le z besedo, , temveč tudi v dejanju.
Spominski govor o pok. kralju Aleksandru je imel biv. minister ing. Mio-drag Vasiljevič. V daljših izvajanjih je udeležencem podal sliko osebnosti in dela pok. kralja.
Po govoru ing. Vasiljeviča so bili vsi udeleženci pogoščeni ter so ostali več ur v prijateljskem razgovoru o vprašanjih,
ki so skupna Slovencem, Hrvatom in Srbom.
Šahovski turnir
Meseca avgusta in septembra je ukrajinsko akad. društvo SAUS priredilo šahovski turnir za pokal UDEAUOA, kateri se že tretje leto igra. Poleg Ukrajincev so se za polastitev pokala potegovala še slovaško, poljsko in slovensko akademsko društvo. Za SKAD so igrali žužek Stane, Šušteršič Bogomil, šinkove Jože, Močnik Jože, Krištof Janez in Bajlec Jože, ki so za slovenske akademike osvojili že drugi šahovski pokal v kratkem času. Rezultati so bili sledeči:
SKAD 3 : poljsko akad. društvo 1
SKAD 3 : slovaško akad. društvo 1 in
SKAD 2 : ukrajinsko akad. društvo 2.
SKAD je dosegel 8 točk, Ukrajinci 6 in pol, Poljaki 5 in Slovaki 4 in pol.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Avgusta Jeločnika in njegove žene ge. Martine, roj. Bedenčič, se je 10. t. m. rodil sin. Srečni družini naše čestitke.
Iz Argentine bo odpotoval v Avstralijo v nedeljo dne 18. t. m. Anton Švigelj iz Munra. V Avstraliji ho živel pri svojih štirih sinovih v Sydneyu. Želimo mu srečno pot in mnogo zadovoljstva v novi deželi.
f Gen. Gjorgje Glišič. V petek 9. oktobra t. L je umrl na svojem domu v Quilmesu zadet od kapi gen. Gjorgje Glišič. Pogreb je bil v soboto 10. t. m. Pogrebne obrede je opravil prota presbi-ter Radojica Popovič. Pok. gen. Glišič je bil pred II. svet. vojno več let jug. vojaški ataše v Parizu, med službovanjem v Sloveniji pa načelnik štaba za utrjevanje meje. V Argentini je bil zaposlen v min. za javna dela. N. p. v m. ADROGUE
Slovenski tečaj dr. Antona Mahniča v Barriu San José. Pouk se je pričel 6. junija in je vsako . soboto. od 14,30 do 17,30. Tečaj obiskuje 5 dečkov in 7 deklic. Vodi ga in poučuje vse predmete g. bogoslovec Jurij Rode. Tečaj obiskujejo: Burgar Jurij in Miha, Kalan Franci, Levar Janko, Martinčič Tonček, Božič Jožica, Burgar Nada, Kralj Štefka, Levar Cveta, Markošek Katica in Marija ter Martinčič Marcela.
SLOVENCI
USA
Dr. Anton Stopar-srebrnomašnik
Dne 16. septembra je praznoval profesor dr. Anton Stopar 25 letnico ma-šništva. Slovesno sv. mašo je daroval za srebrno obletnico v cerkvi Our Lady of Snows v Reno, Nevada ob šestih zvečerr.
Ta odlični slovenski duhovnik, učitelj in vzgojitelj, je bil rojen 10. maja 1910 v Boštanju v Sloveniji. V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je končal srednjo šolo, v Ljubljani pa bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 8. julija 1934. Po kratki kaplanski službi ga je ljubljanski škof poslal študirat v Pariz, kjer je v Institute Catholique imel za profesorja med drugimi tudi znamenitega katoliškega pisatelja in znanstvenika Jacques-a Maritain-a. Ko se je vrnil v Ljubljano, je postal semeniški prefekt in profesor. Leta 1945 je dosegel čast doktorja bogoslovja.
III. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU
Kdor je bil pred tremi leti v San Justu na blagoslovitvi tamošnjega slovenskega doma in v nedeljo na proslavi 3. obletnice tega važnega datuma v življenju močne slovenske skupine v tem mestu in njegovi okolici, je lahko ugotovil veliko delo, ki so ga rojaki v San Justu opravili v tem času. Pred tremi leti še neurejeni prostori, so danes prijetno zbirališče Slovencev. V domu so urejeni prostori za pouk slovenskih o-trok, dvorišče lepo tlakovano, v domu postavljeno moderno kegljišče, nad njim galerija, zraven kegljišča bar z velikim hladilnikom in prostrana kuhinja.
Vse to delo je odbor zadruge opravil v komaj treh letih. V glavnem je dosegel svoj cilj, da dom služi Slovencem kot njihov skupni dom: slovenskim otrokom za pouk, doraščajoči mladini isto-tako in za pošteno zabavo, starejšim pa za prijetno zbirališče.
•Člani odbora pa z, dosedanjimi rezultati nikakor še niso zadovoljni. V načrtu imajo velike stvari. Če bi ne bilo sedanje gospodarske nestalnosti v Argentini, bi te načrte že začeli izvajati. Sprednji del poslopja mislijo namreč podreti ter postaviti nove in večje prostore s kletnimi prostori. Druga skrb je postavitev strehe nad dvoriščem, da vreme prireditev ne bo moglo motiti.
Po doslej opravljenem delu ni prav nobenega dvoma, da bodo rojaki v San Justu izvedli tudi te svoje načrte, kakor hitro jim bo mogoče. To bodo storili tem laže, ker se med seboj lepo razumejo, si vse zaupajo in se medsebojno podpirajo in ker delajo vse po dobro premišljenem načrtu z željo, da bi za Slovence v tem kraju ustvarili tako skupno ognjišče, za katerega bo lahko prav vsakdo dejal, da je resnično slovenski dom.
Nedeljska slavnost se je začela z jutranjo mašo v farni cerkvi. Imel jo je Janko Mernik, na koru je pa prepeval slovenski cerkveni pevski zbor iz San Justa.
V Našem domu so argentinsko in slovensko zastavo dvignili na drog slovenski skavti iz San Justa ob igranju obeh narodnih himen. Namesto zaradi operacije zadržanega predsednika zadruge Naš dom Alojzija Zakrajška je imel pozdravno besedo tajnik Srečo Belič. Vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali in še vedno pomagajo pri ureditvi društvenih prostorov, se je iskreno zahvalil. Toplo zahvalo je izrekal tudi gdč. Angelci. Klanjškovi, ki se vsa leta žrtvuje za slovensko mladino v domu ter duhovnikoma Francetu Novaku ,ter or. Starcu, ki tej mladini oznanjata verske resnice v domačem jeziku.
Slovenski pevski zbor iz San Justa, ki šteje nad 30 članov, ie imel naslednjo točko. Pod vodstvom pevovodje Štefana Drenška je občuteno zapel tri pesmi: narodni Lahko noč in V^i so prihajali ter Petra Jereba Jutranjo.
Kljub slabemu vremenu, ki je motilo prireditev, sta bili dopoldne še tekmi v odbojki med moštvoma Našega doma in dijaki iz škofovega zavoda v Adrogue-ju. V moštvu Našega doma so nastopili Jože Rus, Franc Tekayec, Jože Grabnar, Alojz Mehle, Tone Bergant in Marijan Indihar, dijaki iz škofovega zavoda pa so postavili naslednje moštvo: Jurij Skvarča, Jože Žakelj, Franc Žakelj, Avgust Poglajen in Božidar Vivod. Zmagali so Adroguejevci, ^ prvi tekmi z rezultatom 15:7, v drugi pa 15:10.
Izvedbo popoldanskega sporeda je prav tako motilo slabo vreme, pa so ga otroci kljub temu izvedli. Najprej je nastopil močan otroški ^bor pod vodstvom učiteljice gdč. Klanškove ter odpel pesmi Oj sekaj, sekaj smrečico, Na zeleni gori in Cin, cin. D.ve pesmici je zapela tudi mala Sonja Kožarjeva v splošno zadovoljstvo. Rajanje deklic je na harmoniki spremljala Terezika Mar-nova, nakar je Tomazipova Majda odpela venček narodnih. Ljubka je bila tudi tpčka, ki so jo imeli fpntiči. Pokazali so kako jezdijo na koncih. Ostale točke sp imel j, skavti. .Prikazali so razne
skavtske igre in vse, kar mora skavt vedeti. Zakurili so tudi taborni ogenj. Pred predsednikom Slovenske skavtske zveze Marijanom Trtnikom je zatem položila osnovni skavtski izpit, nato, pa tudi skavtsko obljubo prva skavtinja med slovenskimi novimi naseljenci v Argentini gdč. Zdenka Bodnarjeva, ki bo sedaj sprejemala prijave kandidatinj in bomo tako dobili v kratkem tudi organizacijo slovenskih skavtinj. Pred Marijanom Trtnikom je položila skavtsko obljubo v celoti tudi Sanhuška skavtska skupina ter so sedaj vsi njeni člani postali pravi skavti. Ob tej priložnosti smo zvedeli, da ie v pripravi ustanovitev skavtske organizacije v Moronu in bomo imeli tako skavtske organizacije v San Martinu, San Justu in Moronu.
Proti večeru se je vreme malo zboljšalo ter se je v vseh prostorih Našega doma razvila družabna prireditev v čisto slovenskem veseličnem vzdušju, prijetna plesna glasba je pa vabila na dvorišče stare in mlade. S prireditvijo so bili vsi zadovoljni. Obžalovali so samo, da se zaradi slabega vremena ni mogla izvesti v takem obsegu, kakor je bila zamišljena. Vsi so pa odhajali s trdnim sklepom, da bodo v Naš dom prišli znova, če ne prej, 22. novembra t. 1., ko bo na sporedu veselega Martinovanja tudi bogat srečelov,, ki je na nedeljski prireditvi zaradi slabega vremena odpadel.
Vsak teden ena
HOLA, HOLA, FANTJE, VSTAJAJTE!
A. M. Slomšek
Hola, hola, fantje, vstajajte, vstajajte dekleta in žene, lepo mlado jutro se budi, s stolpa jutrnico že zvoni.
Ptičice pod nebom letajo, se po drevju lepo vsedajo, žvrgolijo pesem jutranjo, nam pa dobro jutro voščijo.
Rožice po polju rastejo, v rosi jutranji se vmivajo, toplo jih ogreva sončece, da bi jutro nam polepšalg.
FLORIDA
Poročilo o slovenskem tečaju Frana Levstika
Tečaj je vsako soboto od 9.30 do 11.30 v lepem zavodu “Santa Teresita”, kjer so dali na razpolago dve učilnici. Za to dobroto se moramo zahvaliti razumevanju č. sestre prednice.
Hodimo torej v pravo šolo; le škoda, da nimamo pouka vsak dan.
Tečaj vodi Dušan Šušteršič, poučuje tudi Martin Kovačič, verouk pa g. dr. Alojzij Starc.
Tečaj obiskujejo a) začetniki: Lovrenčič Tomislav, Mramor Franci, Pokorn Hermina, Praprotnik Metka, ¡Šušteršič Mirjam in Vasle Janez: b) nižja skupina: Dragan Darinka, Markež Irenej, Markuza Edvard, Mramor Jelka, Osterc Polonca, Pleško Anka, Pokorn Janja, Šušteršič Miloš, Štefanič Jože, Vasle Mirko, Vaši Rihard in Willempart Silva; c) srednja skupina: Esih Rožica, Jerneje Branka, Komar Liza, Mramor Marija, Osterc Snežna, Pleško Janez, Pokorn Marija, Prijatelj Terezika in IVillempart Franci; c) višja skupina: Komar Katica, Lovrenčič Vida, Osterc Helena, Prelog Andrej in Willempart Mojca.
Tečaj obiskuje torej 32 otrok, in sicer 12 dečkov in 20 deklic.
MIRAMAR
¡Število Slovencev v tem argentinskem morskem kopališkem mestu se je povečalo. V družini Antona Japlja in njegove žene ge. Marije, roj. Mehle so namreč dobili hčerko Marijo Marjeto. Srečni družini naše čestitke.
PO SVETU
Ko so komunisti prevzeli oblast v Sloveniji, je profesor Stopar z množicami slovenskih katoliških ljudi odšel raje v begunstvo, kot da bi živel pod komunističnim nasiljem. Živeti itak pod komunisti verjetno ne bi mogel dolgo, ker so vnaprej napovedovali, da ga smatrajo za enega svojih najhujših sovražnikov in ga delali odgovornega, da so se ' mnogi bogoslovci borili v vaških ' stražah in ovirali komunistično revolucijo. Po taboriščih v Senigalliji in Barletti v Italiji je med begunci opravljal dušno pastirstvo in delil bridko usodo brezdomcev. V taboriščih je organiziral šolstvo, ki je kljub najneugodnejšim razmeram bilo tako dobro in je tako izpolnjevalo svojo nalogo, da so taboriščne in italijanske oblasti dale tem šolam popolno priznanje in veljavo.
Leta 1947 je dr. Stopar odšel v Španijo, kjer je pastiroval tri leta. Ko mu je pa škof Thomas K. Gorman v Reno, Nevada poslal povabilo naj pride v njegovo škofijo, se je odzval in od tedaj deluje v Združenih Ameriških Državah, Kot pomožni župnik je bil v Ely, Sparks, Henderson, Las Vegas, Eureka in sedaj je v Reno.
Družina g. Stoparja je bila med vojno nasilno preseljena v Nemčijo. Po vojni so jih vrnili, komunisti pa so ubili brata, verjetno tedaj, ko so pobijali vrnjene domobrance.
Srebrni jubilej je pokazal, da si je dr. Stopar pridobil' tudi v'popolni tujini splošno spoštovanje in ljubezen. Daši v krajih, kjer službuje, ni skoro nobenega našega človeka, so njegovi prijatelji sedanji župljani napolnili župno cerkev za to slovesno sv. daritev, škofijski list je objavil obširno zgodbo njegovega življenja in delovanja. Med slovenskimi begunci iz leta 1945 je veliko njegovih učencev in vernikov, ki so bili deležni dobrot njegovega dušnopastir-skega dela. Ti in vsi drugi rojaki mu iz vseh naših src čestitamo in želimo, da bi Bog dal, da bi profesor dr. Stopar kmalu lahko posvetil svoje odlične sposobnosti vzgoji in vodstvu katoliške sloven-* ske mladine.
V Clevelandu je društvo LILIJA priredilo dne 2. avgusta na pristavi Društva Sv. Jožefa izven mesta Slovenski dan z izbranim sporedom. Slovenski ^ian je bil pqd pokroviteljstvom škofa (Nadaljevanje na 3. strani)
LUNIK III ZA LUNO
Sovjetski Lunik III, ki ga je vse svetovno časopisje po moskovskih poročilih označilo za “vsemirsko postajo”, je obletel Luno pretekli torek ok. petih popoldne po argentinskem času, nakar se je začel vračati proti Zemlji. Moskva je poročala, da je okoli Lune letel s hitrostjo ok. 2 km na sekundo, ko pa se je začel vračati proti Zemlji, pa da je začela njegova hitrost naraščati “kakor je bilo predvideno.” Iz teh moskovskih poročil, v katera vpletajo besedilo “kakor je bilo predvideno”, izgleda, kakor da ILuniku III sovjeti namenoma spreminjajo hitrost potovanja. Ta satelit se pa namreč sprehaja sedaj po vsemirju po obsolutno naravnih zakonih privlačnosti Lune in Zemlje, čim bolj se bliža Zemlji, tem večjo hitrost zopet dobiva. Edini, toda veliki znanstveni uspeh sovjetov je bil pri izstrelitvi Lunika III ta,
da so ga izstrelili s takim odgonom, da ga je povedel okoli Lune in ne mimo nje, kakor se je zgodilo že njim in Ame-rikaneem pred nedavnim, ko sta njihova satelita poletela na potovanje okoli sonca.
Čeprav so sovjeti napovedovali, da bodo sporočili zahodnim znanstvenikom kako izgleda Luna na “drugi strani”, tega do sedaj še niso storili. Poročali so, da bo Lunik III “fotografiral” Luno, ko bo letel okoli nje.
Lunik III sedaj leti mimo Zemlje v višini ok. 40.000 km in bo zaključil svojo eliptično potovanje v 15 dneh. Zaradi svoje izredne eliptične poti bo teoretično letal po vsemirju tisočletja. Tek mu more prekiniti samo — kar pa je silovito majhna možnost trčenje z meteorji ali morda celo z Luno samo. Možno je tudi, da bo Luno še kdaj obšel. Toda tudi ta možnost je strahovito majhna, odn. pomaknjena v bodočnost.
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
dr. Gregorija Rožmana, ki se ga je o-sebno udeležil, čeravno se tiste dni ni prav dobro poučutil. Nadalje so prišli na prireditev dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo, ter številne ugledne osebnosti iz stare in nove slovenske clevelandske kolonije. Prireditev je popoldne začel predsednik pripravljalnega odbora Marijan Jakopič. Vse je pozdravil in se jim zahvalil za obisk. Pevski zbor Slavček je pod vodstvom M. Savernika zapel venček narodnih, sledil je valček, ki ga je odplesala plesna skupina Društva Kres. Otroci slov. šole v Collinvvoodu so podali simbolično vajo “Navzgor se vije rožmarin”, nakar so člani Bruštva Lilija recitirali Prešernovega Povodnega moža, otroci slov. šole v Collhrvvoodu pa zapeli nekaj narodnih.
Glavna točka sporeda je bil govor škofa dr. Rožmana. Zbranim rojakom je v klenih izvajanjih poudarjal potrebo po gojitvi slovenskega narodnega
XIII. redni ©lični zbor Društva Slovencev v Buenos Airesu
sklicuje odbor Društva Slovencev na nedeljo 25. oktobra 1959 ob pol enajstih dopoldne v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falcón 4158, Cap. Fed.
Dnevni red občnega zbora bo naslednji:
1.	Overovitev in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila odbornikov.
3.	Razgovor o poročilih odbornikov.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitve: odbora,
nadzornega odbora, predsednika razsodišča.
6.	Predlogi.
7.	Slučajnosti.
Odbor vljudno vabi vse članice in člane, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeležijo, če ob napovedani uri občnega zbora ni zadostne udeležbe članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
Člani, ki stanujejo zunaj Velikega Buenos Airesa, morejo pooblastiti katerega koli člana Društva Slovencev, da jih na občnem zboru zastopa z vsemi pravicami. To pooblastilo velja za vsa glasovanja in za vsa dejanja ter pravice, ki jih imajo člani na občnem zboru.
Brez ozira na stalno bivališče pa morejo v zgornjem smislu pooblastiti tudi člani, ki so zadržani zaradi bolezni ali službe.
Prav tako morejo po pooblaščenih biti zastopani na občnem zboru rodbinski člani po svojih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke) ali pa rodbinski poglavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater).
član, ki želi biti zastopan na občnem zboru po pooblaščencu, mora tega pismeno pooblastiti in pismeno pooblastilo poslati tajništvu Društva Slovencev najkasneje tri dni pred občnim zborom; v primeru bolezni in službene zadržanosti pa je dovoljeno predložiti pooblastilo pol ure pred občnim zborom društvenemu tajniku.
Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev vključno do 11. oktobra 1959.
Buenos Aires, dne 5. septembra 1959.
Pred občnim zborom bo ob 9,30 dopoldne v kapeli Slovenske hiše skupna slovenska maša. Tako je vsem udeležencem občnega zbora omogočena udeležba pri sv. maši.
jezika in ohranjevanju slovenske kulturne dejavnosti v Severni Ameriki.
Po škofovem govoru so nastopili še mladi harmonikarji, pesem “Šumi, šumi, gozd zeleni” sta zapeli Mejačeva in Zormanova, otroci slovenske šole pri Sv. Vidu so deklamirali “Cicibana in čebelico”. Planšarska idila je bila plesna točka, s katero so nastopili člani društva Lilija, nakar je spored zaključil pevski zbor Korotan s pesmijo “V gorenjsko oziram se skalnato stran” in “Zdrava bodi”.
Po tem pestrem in lepo podanem sporedu je bila vesela družabna prireditev.
VENEZUELA
Slovenski zdravnik dr. Dare Vovk, ki je v zadnjem času opravjal zdravniško službo v mestu Pueblo Nuevo v državi Merina, je sedaj postal ravnatelj bolnišnice Naše Gospe Karmelske v mestu Barinitas v državi Barinas. Rojaku k imenovanju za ravnatelja bolnišnice iskreno častitamo in mu želimo veliko u-spehov.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Meddobje. .štev. 4. Vsebina: Krščanska doraslost (Karel Vladimir Truhlar); Pot v goro (France Papež); Motacilla Montana (Vinko Beličič); čas na tribuni (Ignacij Lenček); Imela je moj obraz (Rafko Vodeb); Petindvajset (Stanko Kociper); Troje ljubezni, Umor v zelenem mesecu (Vladimir Kos). Črke-besede-misli: Spomini od znotraj (Ruda Jurčec); Knjige: Vinko Beličič — Dokler je dan (Alojzij Geržinič); Anton Slodnjak: Geschichte der slovenischen Literatur (Vinko Beličič); John A. Arnež: Slovenia in European Affairs (France Dolinar); čuješ-Mauko: This is Slovenia (France Dolinar); Dr. Ivan Ahčin: Socialna ekonomija (dr. Peter Klopčič); Vinko Nikolič: Pod tudjim nebom (dr. Tine Debeljak); Rimaš (B. T.); Zapiski; Slovenska knjiga v letu 1958 (Martin Jevnikar); Srečanje z dr. Branko Sušni-kovo (dr. Tine Debeljak); Lukmanov prevod Avguštinovih pisem; Razno.
Vestnik, glasilo slov. protikom, borcev. Štev. 9. Vsebina: Po našem svetu; Nekaj o Turjaku (Rudolf žitnik); Cvetovom naše trate (Gregor Mali); Grčarice-Turjak; Krvave zarje (S. P.); Iz krvavih dni; Izseljenci (Gregor Mali); Danilo Havelka — 50 letnik.
Katoliški misijoni. September 1959. Vsebina: Božja pisma nam govore o misijonskem delu (Stanko Boljka, C. M.); “Dobre volje biti svoje žive dni...” (Stabo, C. M.); “Dajte jim jesti...” (R. J.); Evangelij na strehi sveta (B. C. M.); O, šel bom (Jože Cukale, D. J.); Kako gre v Belgijskem Kongu (M. K., C. M.); Beli misijonar v sodobnem afriškem okolju (Marcel Lihau); Da bi bili vsi eno (Alojzij Geržinič); Po misijonskem svetu; Naši misijonarji pišejo; S. Marija Fink umrla; Z raznih postojank.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na avtomobilskih dirkah v Monzi je zmagal Anglež Stirling Moss, ki je prevozil 414 km v času 2;4:5,10 v povpreč-
Prispevajfe v tiskovni sklad
SLOVENSKA I
BESEDA j
•
bo v soboto 7. novembra	proslavila j
svojo desetletnico	s	i
kuiturmo-družahno _ f prireditev
v običajnih prostorih v Santos Lugares |
Sodelujejo:	f
Slovenski pevski zbor iz San Martina i
in orkester Moulin Rouge	i
•
c..«..«.o..«..«..»..*..
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
Pred nakupom se posvetujte pri
To j zetu Novaku
Izključno zastopstvo
M JU M A M S. R. E.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
ju 200 na uro. S to zmago se je Moss povzpel v svetovnem prvenstvu na drugo mesto s 24,5 točkami, prvi je J. Brabham, ki ima 31 točk.
V Celju je bil sredi avgusta lahko-letski dvoboj med mladinci Italije in Jugoslavije. Po prvem dnevu so vodili Italijani s 110,5 točkami pred domačini, ki so nabrali 85,5 točk. Italijani sc prevladovali v tekih, a domači v skokih in metih Tako je preskočil Matjan 195 cm, Kač pa je vrgel kopje 66.96 m.
Preteklo nedeljo se je pričelo prvenstvo španske nogometne lige. Lanski prvak Barcelona je premagal Atletico Bilbao s 4:1, evropski prvak Real Madrid pa je pregazil Betis s 7:1. V francoski nogometni ligi vodi Nica 9 točkami, sledita Nimes in Reims z 8 točkami.
OBVESTILA
Študijski dan članov Slov. kat. akad. starešinstva bo v nedeljo dne 18. oktobra na Paternalu. Začetek ob 9.30 s sv. mašo. Predava g. univ. prof. dr. Ign. Lenček. Opoldne skupno kosilo. — Vabljeni tudi gg. akademiki.
Društvo Slovencev obvešča svoje člane, da je s smrtjo ge. Marije Rant zapadel 54 primer v izplačilo. Ob tej priliki opozarja na dosedanjo navado, da plačajo člani posmrtninski prispevek za tri smrtne primere vnaprej.
V okviru mednarodnih kulturnih prireditev Združenja srednjeevropskih a-kademikov (FEDECE) bo v soboto 24. oktobra ob 20,30 h v Slovaškem domu, Marmol 629 koncert posvečen svetovni, slovaški in slovenski glasbi. — Spored bo sledeči: I del: Skladbe Mozarta, Schuberta in Haendela: poje slovaški meš. zbor iz Berazategui pod vodstvom J. Omahne; violina solo: igra Dr. Noi-ret; Schubertova Die Forelle in fragment 4. dela “Lucia di Lammermour” solistinja Marta Cavelleri, s spremljavo
SLOVENSKIM ROJAKOM
SPOROČAM
DA SEM SE PRESELIL V LASTNI KROJAŠKI SALON
AVENIDA DE MAYO 2416 (Don Bosco), San Justo
Tone Midovee
ESL0VEN1A LIBRE
Editor responsable: Milos Store
Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO \RGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? £824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 270.—.
na klavirju Helene Maček; skladbe Bacha — klavir M. Gajdoš Žatko.
II	del: Slovenske narodne pesmi: Mladinski zbor SFZ pod vodstvom Jožeta Malovrha ter slovaške narodne pesmi: poje slovaški akademski pevski zbor “TATRAN“ pod vodstvom J. Sarka.
III	del: Venček slovaških narodnih pesmi: solo, nato mešani pevski zbor iz Berazategui in za zaključek že prej omenjeni akademski zbor TATRAN.
Izvršni odbor FEDECE kakor tudi odbor SKAD iskreno vabita vse člane in prijatelje, in upata, da bo udeležba čimbolj številna. — Vstopnine ni. Dohod: podzemska A: postaja Rio de Janeiro, Omnibus 165 in 112, trolejbus 316.
Maša za Oskarja Kozlerja, biv. graščaka v Orteneku, bo v nedeljo 18. oktobra ob 9. uri dopoldne v kapeli sester sv. Jožefa, ulica Avellaneda 2344, Capital (5 kvader od Plaza Flores).
"TAMAR”
Lastnik dr. JOŽE DOBOVŠEK Larrazabal 3799 — Tel. 69-9629
nudi rojakom zelo ugodno, do 40 % pod stvarno ceno: Vtekočilr.ike (likvadore)
na 3 brzine po	$ 1.790.—
Park. čistilce (lustradore) $ 3.990.— Sesalce za prah	$ 3.900.—-
Ročne sesalce za prah $ 2.200.— Vse z dveletno garancijo kot dokaz za prvovrstno kakovost naših izdelkov, ki si jih lahko nabavite tudi na obroke, pri nas ali pa tudi pri naslednjih slovenskih tvrdkah:
Mavrič & Co., Almeyra 498,
Villa Libertad
Regalos Floresta, Medina 81, Capital Novak Pavel, Cerrito 2245,
Lomas de Mirador
MLADINSKI DAN SDO IN SFZ NA PRISTAVI V MORONU 8. novembra 1959
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Gledališki odsek
SOBOTA 24. oktobra ob 19. uri, NEDELJA 25. oktobra pa ob 18. uri
v počastitev praznika KRISTUSA KRALJA
na odru kolegija Frančiškanskih misijonark Marijinih, Arroyo 909, Capital (Arroyo in Suipaeha 1400, tri kvadre od Plaza San Martin) PAUL CLAUDEL
OZNANJEN JE. MARIJINO
Misterij v štirih dejanjih z uvodno igro.
Igrali bodo članice in člani odseka.
Poslovenil Anton Debeljak.
Režiser: Nikolaj Jeločnik — Glasba: Alojzij Geržinič in kvartet Fink Scenograf: arh. Marijan Eiletz ★
Vstopnice po 30 in 20 pesov so v predprodaji v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falcón 4158, Capital, in v trgovini “Vesna”, Bolívar 593, Ramos Mejia; pol uro pred vsako predstavo pa pri blagajni.
Opozarjamo, da zmore dvorana za vsako predstavo samo 250 sedežev. Zaradi hišnega reda v samostanu bo začetek točno ob napovedani uri.
★
V nedeljo, 25. oktobra bo ob 16.30 slovesna maša z govorom v cerkvi Ntra Sra del Socorro, Juncal 876 (3 kvadre od Retira).
PERSPEKTIVE ZA JUGOSLAVIJO
Med Slovenci ni kakih izrazitih in napadalnih desničarskih skrajnežev. Po-kret za slovensko državo se odlikuje bolj po tem, da si želi Veliko Slovenijo, kateri bi pripadali tudi veliki deli Koroške in Trst. V 20. stoletju pa mora tak načrt biti komaj izvedljiv, čeprav je seveda upati, da bosta avstrijski in italijanski sosed s slovensko manjšino ravnala s strpnostjo.
Mnogo bolj realistična je Slovenska ljudska stranka (krščanski demokrati) pod vodstvom svojega predsednika dr. Mihe Kreka. Med tem ko slovenski ’’klerikalci” jasno povedo kakšno Jugoslavijo si želijo in stavljajo svoje pogoje, skušajo vedno in vedno posredovati med Hrvati in Srbi in njih privesti do sodelovanja na podlagi enakopravnosti.
Njihovi partnerji v Narodnem odboru so poleg enega socialista še člani Slovenske demokratske stranke, ki bi naj v emigraciji nadaljevali tradicijo slovenskega liberalizma. Žal ji še ni uspelo, da bi povezala vse liberalne in demokratične Slovence. “Les enfants terribles” slovenske emigracije so mlad! ljudje
(2)
okoli “Klica Triglava” .Iščejo novih poti, vendar se izpostavljajo nevarnosti, da se bodo izolirali in tako onemogočili svoja idealna stremljenja.
Med macedonskimi emigranti je še najbolje organizirana skupina pod vodstvom Vanča Mihajlova. Med tem ko je uvedena v jugoslovanski republiki Ma-eedoniji macedonščina kot uradni jezik, trdijo pristaši Vanča Mihajlova, da ma-cedonskega jezika sploh ni in da Ma-cedonci govorijo bolgarsko. Zato je tudi njihov cilj avtonomna Macedonija v okviru velike Bolgarije. Druga politična skupina med Macedonci pa priznava samostojen macedonski jezik' ter je mnenja, naj se v Jugoslaviji živeči Macedonci združijo s svojimi brati, ki žive v Bolgariji in Grčiji v samostojno ma-cedonsko republiko. Mogli bi pa sklepati, da odgovarja današnjim razmeram še najbolj mnenje, ki ga je izrazil Ma-cedonec Petrovski, ko je poudaril, naj Macedonija ostane v okviru Jugoslavije kot delna jugoslovanska republika z macedonskim uradnim jezikom. Njegov članek je priobčil hrvastki list “Hrvat-
ska zora”, ki izhaja v Münchenu in ki zagovarja jugoslovansko konfederacijo.
Omeniti moramo nadalje jugoslovanske socialiste, katerih vodja Srb dr. Živko Topalovič marsikdaj zagovarja proti komunistom v Socialistični internacionali svobodo jugoslovanskih narodov. Tudi socialisti gledajo pozitivno na stališče, da je treba vse jugoslovanske nacionalne probleme pravično rešiti.
V zadnjih mescih se je med zmernimi krogi jugoslovanske emigracije razvila diskusija o potrebnosti sodelovanja (vsaj v omejenem obsegu) med demokratičnimi Jugoslovani. Kot prvi se je oglasil dr. Miha Krek v “Svobodni Sloveniji”, ki izhaja v Argentini. Sledila sta mu bivši namestnik zunanjega ministra Ilija Jukič (Hrvatska kmetska stranka) in srbski demokrat Božidar Vlajič v uradnem glasilu Hr-vatske kmetske stranke “Hrvatski glas”. Tudi “Hrvatski dom” je pozival v svojem uvodniku k spravi in toleranci. Ta list Izhaja v Rimu, urejuje ga pa bivši vodja hrvatske Katoliške akcije Msgr. Pavle Jesih ter liberalni bosanski musliman Adil Zulfikar-Pašič. članek Vane Ivanoviča v argentinski “Svobodni Slove-
niji” je povzel dotedanje ugotovitve te diskusije.
Predvsem je diskusija ugotovila, da bo obstajala nevarnost, da se Jugoslavija namenoma vrne v Sovjetski blok ali da v njega neprostovoljno zdrkne, dokler bodo tam vladali komunisti. To je treba za vsako ceno preprečiti, kajti velika večina Jugoslovanov se priznava k Evropi. Prav tako je treba preprečiti medsebojne spopade med posameznimi narodi, če bi v Jugoslaviji prišlo do kake krize. Taki spopadi bi bili začetek konca pod še slabšim sovjetskim go-spodstvom.
Iz vseh teh razlogov je sodelovanje zmernejših elementov v jugoslovanski emigraciji zapoved sedanjosti. Ti demokratični emigranti ne smejo pozabiti, da mora končno le jugoslovanskim narodom samim biti prepuščeno, da nekoč odločijo o usodi Jugoslavije.
Za konsolidacijo demokratičnega jugoslovanskega mnenja bi bilo zelo koristno, če bi se sosednje demokratične države mogle odločiti za velikopoteznej-še ravnanje z jugoslovanskimi manjšinami kot doslej. V Jugoslaviji se namreč vedno pojavljajo pomisleki o zaho-
du, kadar slišijo, da se morejo manjšine v teh državah samo z veliko težavo ohranjati in da so izpostavljene raznim šikanam in težavam. To tudi povzroča strah, da bi se .v primeru kake krize v Jugoslaviji, v sosednjih državah pojavile želje po jugoslovanskem narodnostnem ozemlju. Velikopoteznost v tem oziru bi mogla pripraviti pot za poznejše plodovito sodelovanje.
Mnogi šovinisti poskušajo prehitevati dogodke s tem, da odklanjajo srbsko-hrvatsko sodelovanje z izgovorom, da ni potrebno, ker da bo itak prišlo do zedinjene Evrope, v katero se bomo vsi utopili. Navduševanje za Evropo, zgrajeno na humanitarnih, liberalnih in demokratičnih načelih pa je prazno, dokler ne pokažemo dovolj strpnosti in velikopoteznosti, ki bi nam omogočila spravo in sodelovanje s svojimi sosedi. Evropa ni nikaka čarobna formula, s katero bi se dalo s sveta spraviti vse težave. Majhni narodi se bodo morali tudi v zedinjeni Evropi povezovati, da si bodo pri velikih ustvarili ugled. V tem o-ziru bi bila aktualna ne samo Jugoslavija, ampak tudi zveza jugovzhodne Evrope”.	(Konec)