ft. 278 Pedalu f«iu|«M (C. C. U p*sta) V Trsta. « torak, 22. bra 1927. - L«to VI. fttarllka M cent. Letnik Lil Li* tzhafa v»aki d I m*Mci L 22 L 6.50 — v SiroUoati 1 k niče, lahv« pontdtljkt. Naročnina: za I me sac L 8.—^ celo lato L 75.—, v inozMactvo masećno 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora vtke in obrtne oglase L —, za osmrt-.50, oglase denarnih zavodov L 2.—h strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravaištvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pitata se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edino9t». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Svetom obhod (Piše I. E. Šrom iz Moskve) Moskva je nudila dne 7. novembra 1927. od ranega jutra pa do poznih večernih ur enega izmed najpestrejših prizorov v svoji zgodovini. Sicer pa se je Že mnogo pisalo o tem, kako se zna Moskva postaviti povodom raznih svečanih prilik, kako zna prirejati veličastne manifestacije in proslavljati obletnice... ' Ze na vse zgodaj zjutraj omenjenega dne je bil Rdeči trg obdan po kordonu pehote ter zaprt za vse nepoklicane goste. Ves ceremonial proslave desetletnice ruske oktobrske revolucije je natančno izdelan in po-sluje z vojaško točnostjo. Ko so civilni povabljenci in mnogi inozemski zastopniki in odposlanci napolnili obe strani Lenirovega mavzoleja, tribune in tudi stopnice, je stala rdeča armada že zbrana na svojem mestu. Vojaki so ročno korakali, konji artiljerijskih vpreg so natrkavali z udarci podkev po tlaku stranskih ulic, a na trgu so kopali njegov negladki tlak konji konjeniških eskadronov. Vidijo se brezštevilni napisi z vsemi mogočimi gesli. Povabljenci od blizu in daleč jih či-tajo s tribun ene za drugimi. Jutro pa je hladno in vsa Moskva je ovita z gosto meglo. Točno ob 9. uri zadonijo trobente in Varoši lov, ki je še pred enim Jčetrtom razpostavljal svoje oddelke, jih je sedaj predstavljal urejene in razporejene-Kalininu. Strogo po vojaško mu je javil stanje'posadke in z istim strogo-ostrim vojaškim ponosom je spremljal drobnega predsednika izvršilnega odbora, ki je stopal ob kilometre .dolgih vojaških vrstah, ki so bile kot ena sama nepregledna niz tipičnih sivih sukenj. Kalinin se je tu pa tam ustavil za hip, da odgovori vojakom s par besedami na 'njihovo predpisano pozdravljanje. Ko je bilo pregledovanje vojaških čet končano, se je podal Kalinin s prvaki komunistične stranke, sovjetske vlade in armade na tribuno poleg Leninovega groba, da bo imel govor. < Hura!» zaori po zadnjih stavkih govora kot grom in ob zvokih internacionale začno pokati topovi s starega Kremi j a. Oddanih je bilo nekoliko tisočev strelov in streljanje je bilo tako silno, cla je bil ves ogromni trg v enem samem hipu pogrnjen z gostim zadušljivim dimom. Po Kalininu je imel kratek govor Buharin v imenu Centralnega odbora komunistične stranke, nato je sledila prisega angleškega komunista Calla-cherja, kateri je obljubljal «v imenu svetovnega proletariata» pomoč sovjetski zvezi za slučaj, da bi jo angleški imperializem vojaški napadel! Po teh ceremonijah so zado-nela zategnjena povelja in nato je šlo vse eden dva. Prvi oddelki so defilirali pod osebnim poveljevanjem generala Vorošilo-va. Ko so korakali mimo tribune, jih Kalinin ni pozdravljal z nje, temveč je stopil s tribune na tlak. Nakrat se tu velika masa občinstva na tribunah vznemiri in zavalovi. Z druge strani trga se je napravljalo proti njemu nekako črno krdelo jezdecev. Ta črna pega je bila podobna zveri, ki je priprav-1 *"»a na skok. To je bil kavka-Vr' oujiški polk, oddelek sev.e-i .» kaških domorodcev, čefe slavnega Hadži-Murata. Ni bilo to defiliranje konjice, kot si ga navadno predstavljamo, temveč let, brezumen let nekoliko stotin jezdecev na prekrasnih konjih, let črnih plašcev, plavih lilač in svi t lih mečev, ki so jih jezdeci sukali v najbolj divjem diru s tako urnostjo in lahkoto, kot bi vihteli peresa. V neverjetno divjem zagonu so švignili mimo tribune, a njihovi gorski brazi, ki so jih izdajali za Čerkeze, Kabardince, Cečence £n Inguše, obrnjeni proti tribunam, so gromoglasno jeknili pretresljiv «IIura!», ki se je mogočno razlegal na vse strani. Občinstvo se je Tza hip zdrznilo od groze. Kar je ]>otem sledilo, ni moglo \lohro izbrisati vtiska onega prizora. Prišle so potem ogromno ma^e manifestantov z zastavami, napisi, karikaturami itd. itd. Pred nami se 1je razgrinjalo morje praporov in znakov, pozdravljanju in odrdravljanju ni bilo ne konca ne kraja... Politične karikature ob takih prilikah nikakor ne morejo iz-ostati. One so stalna ločka pri vsaki svečanosti. Danes je največje ogorčenje roti Chamber-lainu, Baldwinu, generalnemu svetniku angleških Trade-U-nionov, ^a celo tudi proti Pur-cellu, t. j. istemu Purcellu, ki so ga še pred dvema letoma na istem mestu proslavljali. Seveda poleg njih je dobil svoj del tudi Poincarš, Briand in tudi fašizmu so privoščili primeren delež. Vse karlkaturne osebe so defilirale okoli tribun ob 'Leninovem grobu neštetokrat v naj- -r> rši lejših položajih, obešeni, posamezniki ali salda Mnssolinija MILAN, 21. Na tukajšnjem madžarskem konzulatu je gen. konzul dr. Tiburcij pl. Puzel izročil včeraj gr. uff. Arnaldu Mussoliniju križec II. reda z zaslužno zvezdo, najvišje odlikovanje madžarske vlade za tujce. Odredb« za nadzorovanje borznih operacij RIM, 20. «Informatore della Stampa» pravi, da je finančni minister on. Volpi dal podrejenim uradom navodila za bolj temeljito nadzorovanje borznih operacij. Povod za ta ukrep je dal polom na rimski borzi. On. Bottai v Madridu MADRID, 20. Davi je prispel semkaj on. Bottai, italijanski državni podtajnik v ministrstvu za korporacije. Njemu na čast se je zvečer vršila v zunanjem ministrstvu pojedina, katere so se udeležili ministri z gen. De Rivera na čelu ter mnogi višji državni uradniki. Novinarski pokojninski zavod RIM, 21. Italijanski pokojnin-| ski aavod sporoča, da se je »15. j novembra dovršilo delo štetja j članov. Seznam onih novinar-j je v, ki so bili sprejeti v zavod, j bo objavljen v decemberski šte-j vilki nacionalnega (novinarskega sindikata. Kdor ni bil sprejet, *sme vlažiti priziv na glavni odbor in sicer potom tajništva. Prizivu mora priložiti listine, ki dokazujejo, da ima pravico do sprejema v pokojninski (zavod. Novi ukazi RIM, 21. «Gazzetta Ufficiale» i objavlja kr. ukaz z dne 27. oktobra 1927., išt. 2059, ki vsebuje določbe za ustanovitev občinskih svetov v občinah, katere imajo več ko 20.000 prebivalcev. \ Nov francoski poslanik v Rima bo De Beaumarchais ? PARIZ, 21. «Echo de Paris» zatrjuje, da Ibo imenovan za novega francoskega poslanika pri Kvirinalu kot naslednik dosedanjega poslanika senatorja Besnarda De Beaumarchais, ravnatelj za politične in trgovinske zadeve pri francoskem zunanjem ministrstvu. Francoska vlada bi naj pred uradnim aktom imenovanja ^pričakovala samo še tozadevno privoljenje s strani italijanske vlade, s katero je že v tozadevnih stikih. O-menjeni francoski list dodaja k tej svoji vesti, da je sedaj (povodom sklenitve francosko-ju-goslovenske pogodbe nastopil trenutek, da se docela razčistijo odnošaji med italijansko in francosko vlado. Glasom «Jour-nala» bo sledil De Beaumar-chaisu kot ravnatelju za politične in trgovinske teadeve pri francoskem zunanjem ministrstvu Conty, sedanji francoski poslanik v Riu de Janeiro. Velik uspeh Martini j eve dramo v Zagreba ZAGREB, 21. Sinoči se je vprizorila v narodnem gledališču drama «Fiore sotto gli occhi», ki jo je spisal Faust Ma-ria Martini in katero je prevedel na hrvaščino pisatelj Bego-vić. Vprizoritev dela italijanskega pisatelja je žela velikanske uspehe. Igralci so se morali več kot 20-krat izven dejanj pokazati na odru. Tudi pisatelj, ki je bil osebno navzoč, je moral po drugem in tretjem dejanju nič manj nego 8-krat pred zaveso. Prireditvi so prisostvovali zastopniki oblasti in literarnih krogov. Navzoč je bil tudi svetovnoznani kipar Ivan Meštro vic. Komunistično gibanje v Turčiji CARIGRAD, 21. Politična policija je zasledila tajno komunistično gibanje, razširjeno po mnogih turških mestih. V Carigradu, S mirni in drugod je bilo aretiranih 47 ljudi, med njimi tudi Šefket Sureja beg. Poskus napada na oluk ▼ Aleksandrova blizu Skoplja BEOGRAD, 21. V soboto ob 9.30 je pri vhodu na postajo Aleksandrovo, in sicer med signalnim aparatom in vstopnimi kretnicami eksplodiral peklenski stroj. V Skopi j u se je predvčerajšnjim zvečer razširila Vest, da je bil na progi Skoplje-Kumanovo izvršen napad na brzovlak, ki je odšel iz Skoplja ob 18.10. Ta vest se je kasneje izkazala kot netočna, izvedelo pa se je, da se je v resnici poskušal izvršiti atentat na tovorni vlak pri postaji Aleksandrovo, ki je tretja postaja od Skoplja v smeri proti Beogradu. Sodijo, da je poskušeni atentat delo makedonstvujuščih. Pri preiskavi so ugotovili, da se je pri eksploziji pokvaril del proge in da sta bila poškodovana dva vagona. V bližini so našli na progi še drug peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Oba peklenska stroja sta bila slična onim, ki so jih našli ob priliki odkritja pripravljanja atentata v Solunu. Postajenačelnik v Aleksandrovu je takoj obvestil varnostne oblasti, ki so odposlale na lice mesta svoje organe. Peklenski stroj, ki je eksplodiral, k sreči ni napravil velike škode. Pc vi j en je bil bržkone med 20. in 21. uro po odhodu večernega brzovlaka v Beograd. Na zasledovanje zločincev so bili takoj odposlani orožniki, policijski organi in o-boroženi seljaki. Progo, ki je bila poškodovana vsled eksplozije, so kmalu popravili ter je bil promet v dvefi urah spet vzpostavljen. Človeških žrtev ni bilo. BEOGRAD, 21. Povodom atentata na progi Skopije-Kumano-vo pri postaji Aleksandrovo, se doznava na podlagi informacij iz notranjega ministrstva, da so zločincem že prišli na sled. Notranje ministrstvo je za prijetje zločincev razpisalo nagrado 50.000 dinarjev. Orožniki in oboroženi seljaki jih zasledujejo v vseh smereh. Na licu mesta se nahaja komandant orož-ništva general Tomić. Vsi prehodi na bolgarsko ozemlje so zaprti in se z gotovostjo pričakuje, da bodo zločince ujeli. Krstna slava jugoslovenskega patriarha BEOGRAD, 21. Jutri slavi svojo krstno slavo patrijarh Dimitrije. Ob tej priliki se bo vršil svečan obed, katerega se bodo udeležili predsednik vlade, predsednik narodne skupščine, ministri pravde, prosvete, šum, ver, javnih del ter zastopniki beograjske občinske uprave. Bolgarski izhod k Egejskomu morju ATENE, 21. Bolgarska vlada je odklonila ponudbo grške vlade, ki se je izjavila pripravljeno odstopiti Bolgarski kot izhod k morju prosto cono v Solunu. Bolgarska vlada je izjavila, da je ta ponudba nesprejemljiva, ker določa mirovna pogodba kot izhod Bolgarske k morju Dedeagač. Sovjetsko odlikovanje nemškega ( komunista BERLIN, 21. V vladnih in drugih političnih krogih je vzbudilo veliko vznemirjenje odlikovanje bivšega voditelja nemških komunistov Hoelza . s strani sovjetske vlade, katerega so nemške oblasti iz političnih razlogov zaprle, posebno pa še, ker sovjetska vlada pri tem ni upoštevala^ da bi povodom tega njenega postopanja nastale lahko napetosti v odnošajih med obema državama. Maksa Hoelza so kot voditelja komunističnega terorističnega gibanja v turinških industrijskih krajih izza leta 1920. zaprli in celo obsodili na smrt. Obdolžen je bil, da je ubil nekega nemškega industrijca. Pozneje se je kazen usmrtitve spremenila v dosmrtno prisilno delo. Aretacija nemškega novinarja radi veleizdaje BERLIN, 21. Pred nekaj dnevi je bil aretiran dr. Roetscher, odgovorni urednik pacifističnega glasila «Menschheit». Ravnatelj fiista profesor Foerster je objavil v časopisu informacije zelo delikatnega značaja gleda nemške državne brambe. Roetscher j a so pozvali, naj se predstavi francoskemu zastopniku v Monakovem, in pod to pretvezo je bil aretiran. Kriza belgijske vlade ^ BRUSELJ, 20. Vladna kriza, o kateri so mislili, da se bo dala odvrniti vsaj do srede prihodnjega meseca, se vedno bolj zapleta in so se davi v parlamentarnih krogih razširile govorice, da se socialistični ministri pripravljajo na ostavko, ki jo baje nameravajo podati jutri dopoldne. Povod tej krizi belgijske vlade je dalo vprašanje o trajanju vojaške službene dobe. Socialisti, ki se nahajajo v vladni koaliciji, so zahtevali, naj se tozadevni zakonski načrt predloži redni parlamentarni komisiji, vlada pa ga namerava predložiti izredni komisiji, sestavljeni iz poslancev in visokih častnikov. Belgijski minister vojne je sicer ugodil socialistični zahtevi, naj se uvede v Belgiji Šestmesečna vojaška služba, zato pa se je tembolj u-prl temu načrtu glavni stan belgijske vojske. Spričo tega je skušal ministrski predsednik Jaapar najti srednjo pot. Socialisti pa so ostali pri svojem. Nocoj je list «Soii» prinesel vest, da socialistični ministri kljub nesporazumijenju s svojimi tovariši ne bodo podali o-stavke, če pa bi se moralo kaj pripetiti, tedaj bo bržkone jk>-dala ostavko celokupna vlada. Če bi pa vendarle došlo do tega, da bi se socialisti izločili iz vladne koalicije, tedaj bi se skoro gotovo koalirali katoliki, liberalci in flaminski demo-kratje. Medtem je bil sklican za jutri dopoldne ministrski svet. ki se bo bavil z zakonskim načrtom o vojaški službeni dobi. Politične beležke Nova zvezda na obzorju madžarske propagande Poskusi madžarske propa-gande, da > je objavila te dni obvestilo, v katerem je rečeno, da načelnik v', de ne bo več spre* jemal pok ionov v obliki darov, ki predstavljajo različne vrednosti. Take darove, ki predstavljajo včasih znatno vrednost, pošiljajo cesto zasebniki in društva. Dasi ministrski predsednik ceni take izkaze vdanosti, je vendar sklenil, 3a takih predmetov, ki jih je sicer tudi do sedaj odstopal raznim dobrodelnim ustanovam, knjižnicam itd., ne bo več sprejemal. Zelo prijetno bi bilo marveč predstavniku vlade — pravi obvestilo agencije Štefani — da bi darovalci o-brnili slične namenjene darove v prid dobrodelnim ali občekoristnim u-stanovam. Le v tem smislu, in če se /a darovi ne skrivajo nikaki nepriznani nameni, bo načelnik vlade v bodoče sodeloval pri sličnih poklonili v toliko, da naznači zavod ali pa kakega izmed potrebnih prosikev. ki se obračajo z zaupanjem za pomoč, da se jim nakažejo dotične vrednosti Rozsodffča za obvezno zavarovanje Pri zavodili za socialno zavarovanje se ustanovijo te dni razsoje-valne komisije I. stopnje za obvezno zavarovanje proti ofonemog-losti in starosti. V vsaki komisiji bodo zastopniki sledečih krajevnih organizacij: dva zastopnika lelo-dajalrev. eden iz industrije. drugi iz poljedelstva, in dva njuna namestnika: dva zastopnika zavarovancev in dva njuna tu -'nika, dva zdravnik in dva namestnika. Procesija v čast H. B. zdravja Kot smo naznanili v eni izmed številk «Edinosti» preteklega tedna se je imela vršiti v nedeljo velika procesija v ča*>t M. B. zdravja. Procesija bi bila morala iti od sv. J usta po nekaterih glavnejšili ulicah mesta. Ker pa je bilo v nedeljo ves dan slabo vreme in je jvadal močan dež ravno okoli 3. ure, ko se je imela procesija začeti.- je svečan obhod po mestu odpadel iti se je vršil ie na trgu sv. Justa. Za napovedano svečanostjo se je zbrala pri sv. Justu velika množica vernikov. Pobožnih svečanosti so se udeležili potom svojih zastopnikov civilna in vojaška oblativa, fašistovska stranka ter številne verske in meščanske organizacije. Častni špalir pred cerkvijo sta tvorila ena četa vojakov in oddelek 58. legije milice. Vzdrževa-nje reda je bilo poverjeno mestnim stražnikom. Ko je prišel sprevod iz rerkve sv. Justa, so zapeli zvonovi, vojaštvo in milica sta izkazali čast, a verniki so pokleknili. Iz občinstva so ju notri sipali cvetje na kip Matere Božje. Ko je bila procesija končana, je trža^ko-koprski škof dr. Fo-gar podelil blagoslov, nakar se je odpela «Ave Maria». Š tem je bila glavna pobožnost končana in škof se je nato poslovil od zastopnikov oblasti. Pri slovesu je trfcašk. poteštata kom. Archa poljubil. Nato so se v cerkvi vršile litanije in po njih je bil kip M. B. prenesen zopet v cerkev S. Maria iUaggiore. PROMOCIJA Na bolonjski univerzi je bil promoviran 1<». t. m. za doktorja veterinarske medicine naš rojak g. Jože Bizjak iz St. Petra pri Gori« i_ Novemu doktorju čestitamo! POPUST PRODAJALCEM ŠOLSKIH IZKAZOV S kr. ukazom-zakonom od 23. ok-to-bra 1^27., št. 208»! je odrejeno, da dobijo prodajalci šolskih izkazov ipagella scolastica). ki so bili ustanovljeni s kr. ukazom-zakonom od 20. avgusta 192«., -t. 11315, posebni jsopust 15 stotink pri vsakem komadu. ZBRANI SPISI IVANA CANKARJA Sesti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal knjige «Ob zori>, »Življenje in smrt Petra Novljana« ter «Hišo Marije Pomočnice«, se. kot so nam poroča, sedaj dotiskuje in bo od 2. decembra v knjigarnah na razpolago. Ta dan ga Nova založba začne razpošiljati tudi odjemahem.' ki so naročili vso serijo. NalezJjive bolezni v našem metla V tednu od 12. do 19. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 18, ?krlatica 7, legarjeva mrzlica 4. Vmrli sta dve osebi na davici. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 19.-21. XI. 27. Danes se je blago prodajalo na trgu na debelo po naslednjih cenah: Zelenjava: česen 100-100 za ctot, rdeča pesa za kuho 90-100, navadna bela pesa H0-100, kislo zelje 130-150, korenje 60-90. navadno sladko zelje 40-50, karfijol 50-130, tem noze I eno sladko zelje 100, vrzote 30-G0, čebula 80-90, fižol v stročju 240. zeleni sladki jane* (10-80, ločike 80-320, malancane 80, ze-lenordeča paprika za kuho 50-120, krompir 55-75, specielni pozni grah 320, paradižniki 40-120, radič 00-420, radičeve sadike 130-250, sladka repa 25-60, kisla repa 100, zeleni selen 80-140, špinača 50-200, valeri-jana 50-200, «topinambour» 90. Sadje: pomaranče 40-50 lir za zaboj, pomaranče 115-150 za kvin-tal, kostanj 70-200, datelji 31C-340, indijske fige 120, suhe fige 240-250, limone 10-35 za zaboj, mandarini 250-350, jabolka 50-3(50. orehi 280, hruške 140-300, suhe češplje 300-450, grozdje <^00. Cene brutto per netto. V razprodaji na drobno je dovoljen na cenah povišek 20%. Iz tržaškega življenja PosVuiea samomor. Ker je menil, da je neozdravljivo bolan na pljučih, -čeprav ga je zdravnik zagotavljal, da je njegova bojazen neutemeljena, je 49-let-ni železničar Anton Daviš, bivajoč v Krvavem Potoku pri Kozini lako obupal nad življenjem, da mu je sklenil napraviti konec s samomorom. Hotel se je na ta način izogniti hudemu trpljenju, ki ga po njegovem zgrešenem prepričanju £e čakalo. In v nedeljo zjutraj je izvršil svoj obupni naklep. Z revolverjem, ki ga je bil nedavno kupil s tem namenom V našem mestu si je v svojem stanovanju pognal kroglo v prsa ter se nevarno ranil. Njegovi domaći, ki so prihiteli na strel, so Davisa za silo obvezali, nato so ga položili na ko-leselj, s katerim ga je sin Angel hotel prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Toda ker ranjenec ni mogel prena.ati tresenja voza, ki mu je povzročalo hude muke, se je mladenič ustavil v Bazovici ter od tam telefoniral za pomoč rešilni postaji, odkoder je bil odposlan na lice mesta sanitetni avtomobil, s katerim je bil nesrečni železničar prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno, kajti krogla mu je predrla skoz in skoz prsa. ter mu nevarno poškodovala pljuča. Smrtna nesreča v Nab ražini Včeraj popoldne se je dogodila v Nabrežini huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V bližini te vasi je družba «Officine elet-triciie deIlTsonzo» začela nedavno graditi električno napeljavo. Pri tem delu je bil včeraj zaposlen med drugimi delavci tudi 47-letni elektrotehnik Ferdinand Delbian-co. Med delom se je nenadoma prelomil debel drog ter treSčil Del-biancu. ki je delal tam blizu, na. glavo; zadel ga je tako hudo, da mu je prebil lobanjo. Nesrečni delavec je bil na mestu mrtev. Nezgoda prt delu Med delom na parniku «Craco-via», ki ga popravljajo v Llodovi ladjedelnici, je 44-letni težak Gregor Kocjančič, stanujoč v ulici Lloyd št. 18, včeraj popoldne padel z nekega mostiča ter se pri tem pret-ej hudo pobil po levem komolcu, desni roki ter prsih. — Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je podal v spremstvu nekega tovariša, nato je bil na lastno željo prepuščen domači oskrbi. Ozdravil bo v 2 tednih. Nezgoda z nabojem 12-let ni Viktor Zulian, stanujoč v ulici Llovd št. 24, je hotel v nedeljo popoldne odpreti puSkin naboj, ki ga je iztaknll nekje med staro šaro. Ko je s tem namenom tolkel s kamnom po njem, se je naboj nenadoma razpoči! in drobci so ranili neprevidnega paglavca ter njegovega 3-letnega bratca, ki je stal poleg njega, a k sreči ne enega ne drugega hudo. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonič-no poklican na lice mesta je dal prepeljati mala ranjenca v mestno bolnišnico, kjer sta dobila potrebno pornoč. Nato sta bila prepuščena domači negi. Nehvaležen vol. Ko je 18-letna Josipina Ražem \y Vrhpolja pri Herpeljali, v nedeljo pokladala krmo živini v domačem hlevu, jo je vol tako nesrečno dregnil v oko, da je reva zadobila nevarno poškodbo in bo r.aibrž izgubila oko. Nesrečna mladinka se je zatekla v tukajšnjo bol. ;Miico. kjer so jo sprejeli v okuiistični oddelek. Toročajte m Me „EDINOST" Goriške mestne vesti Vsa dovoljenja za izvrševanje javnih obrti morajo biti obnovljena. Goriški poteštat sen. Bombig je izdal razglas, da morajo biti do 31 decembra tega leta obnovljena vsa dovoljenja za izvrševanje javnih obrti, za razprodajo nadaikoholnih pijač in za. podaljšanje dnevnega umika v javnih lokalih (posebna dovoljenja za točitev črez uro). Vsi oni, ki so v tej zadevi zainteresirani, se obrnejo lahko do zveze trgovcev (Corso Verdi št. 10) kjer bodo zvedeli vso stvar natančneje. Tudi vse prijave onih, ki dajejo sobe v najem (navadne ali niebli-rane), morajo biti obnovljene do 31. decembra 1927. Plačati je treba tudi pristojbine, ki jih predpisuje zakon — namreč v administrativnih znamkah. Prošnje naj se pošljejo na kve-sturo, prej za mora dati «nulla osta^> županstvo. Vsi oni. ki žele prodajati alkohol ne pija-če, morajo plačati prej potrebne pristojbine na občinski zakladnici Hesoreria coinunale, o kence št. 1). Brez potrdila o plačanih pristojbinah se prošnje ne bodo sprejemale. Avtomobilska zveza z Idrijo zopet vzpostavljena Radi južnega vremena, ki je v precejšnji meri raztopilo zgodnji letošnji sneg, kateri se je posebno na debelo nakopičil po cesti, ki vodi iz Ajdov Čine v Idrijo,-je zadnje dni pričela, zopet redno voziti ko-rijera iz Gorice v Idrijo po eolski cesti preko Črnegra vrha. Zato se potniki lahko brez skrbi poslužujejo tudi te poti. Zgcdka o sir« Zadnjič smo na kratko poročali v «Edwioeti» o siru, ki so ga v l>ornbergu ukradli iz avtomobila znanega veleposestnika in trgovca g Adolfa Mlekuža iz Bovca. Dobili smo o tej zadevi natančnejše po datke in jih radevolje navajamo. Znani g. Mlekuž se je namreč mu dil v Dornbergu po kupčiji, in sicer je nakupoval vino. Na tovornem avtomobilu je pripeljal nekaj prazne vinske posode. Pustil je avto na cesti in ee napotil v hišo, kjer je imel ie kupljeno vino. (Znano dornberflSko vince, ki je prvovrstno in letos še posebno zelo močno.) Medtem n&mrefc. ko se je on mudil v hiši, so neki sirosnedneži (da ne bomo vedno rabili besede uz-moviči!) pokradli sir in ga odnesli domov. To je zapazil pozneje neki Anton Žorž, ki ga je g. Mle-kuž postavil za varuha k avtomobilu. Na njegovo pobudo se je napotil g. Mlekuž v nekaj sosednih hiš, da bi brezsramne kradeže iz-taknilf In resnično se je izkazalo, da je pobral sir ' " Jožef Kavčič. Ovadil ga je njegov brat. Potem so se za stvar zanimali orožniki. IZ OKROŽNIC OORI&KE PREFEKTURE Znižanje živinske taka« Goriška prefektura je sporočila vsem poteštatom okrožnico notranjega ministrstva, da naj znižajo živinsko takso. Raje naj zmanjšanje občinskih dohodkov skušajo pokriti na kak drug način. Gotovo bodo živinorejci z veseljem pozdravili to odredbo, ker jih je občinska taksa pri zmanjšani vrednosti živine res v občutni meri tiščala. Upajo, da se bodo poteštati držali prefektovih odredb in da bodo res v obilni meri znižali živinsko takso. Izdajanje kazenskih. Hitov oatai, ki so rojeni v Inozemstvu Kompetentno za izdajanje kazenskih listov onim. ki so rojeni v inozemstvu je državno pravdništvo v Rimu in ne zunanje ministrstvo. Zasaditev drevja ob oestak Prefektura poživlja poteštate, naj čimprej izdelajo načrt kako zasaditi drevje ob občinskih in deželnih cestah, ki spadajo pod njihov okoliš. Zatajevati naj bi se pričelo že v tekočem letu. Posadila naj bi se z drevjem tudi gola, zapuščena občinska zemljišča. Pozivajo se stražniki vseh vrst. da pazijo strogo, da se nasadi ne poškodujejo SMU6ARSTVO NA TOLMINSKEM Zadnje dneve je padlo na Tolminskem precej zgodnjega snega. Tako je na pr. v Podbrdu in v vsem gornjem delu Bače skoraj pol metra snega, na Bovškem črez pol metra in še ne visoko nad Tolminom (vas Ljubinj) do kofen. Neposredno iz tega dejstva naj izide tudi sledeče razmotrivanje o srau-čarstvu in o morebitni koristi, ki bi to prineslo Tolminskemu. Pred vojno je Tolminska s Tolminom vred slovela kot ugodno letovišče. Dokaz temu je, da je krajem, kot so na pr. Sv. Lucija, Bovec, Tolmin, tujski promet prinesel lepe dohodke. Letoviščarjev, predvsem iz Trsta, istrskih mest, deloma Reke, Gorice itd. ni manjkalo. Seveda so bili ti posetniki naših krajev predvsem iz srednjih razredov meščanstva, t. j. uradniki, srednji trgovci itd. — V povojnih letih, po obnovi Tolminskega, se je pričakovalo isto. Toda bodisi radi povojne krize, radi precejšnje draginje ali iz kakih drugih vzrokov je bilo število letoviŠČarjev vedno enako nizko in tujski promet ni imel onih uspehov, ki bi jih bilo pričakovati. Temu je krivo to, da Tolminska ni imela nobene reklame, katera naj bi privlekla nase večjo množino leto-viSčarjev. Ta na pr. vidimo, da zimsko dobo na Tolminskem niso Se prav izkoristili ne Tolminci sami ne prebivalci drugih selišč po Tolminskem, V tej dobi bi prišlo predvsem v potUev smučarstvo. — Prav lepih smučarskih terenov na Tolminskem nimamo. V pošte v pa bi prišla predvsem dva kraja na Tolminskem: Sentviškogorska planota ter Livek. Šentvi?»kogorska planota do sedaj ne zaznamuje nobenega napredka. Smučarstvo z uporabo najprimitivnejših smučk je komaj v povojih med prebivalstvom samim. Vendar se že danes opaža zlasti med fantovskim na-račšajem leto za letom napredek. Vse bolj razvito pa je smučarstvo na Livku nad Idrskern pri Kobaridu. Na eni strani je smučarstvo tukaj razvito radi tega, ker je bližje cesti (tri četrt ure oddaljeno od Idrskega); na drugi strani pa radi tega, ker je tudi najbližji smučarski teren Vidmu in Čedadu. Tako vidimo, da se obiskovalci Livka v zimski dobi leto za letom množijo. Razviti pa se v pravi meri ne more zato, ker na Livku prvič ni umevanja ne sredstev za razmah smučarstva. I>a bi se razmahnilo smučarstvo v naših gorah, bi bilo predvsem potrebno reklame. Na drugi strani stanovanj, $mučk ter par smučarskih tečajev. Za vse to pa . je treba kapitala, katerega v naših časih nimamo. Dala bi se pripraviti stanovanja, smučarski tečaji, ker imamo na pr. na Livku tudi izvritnih smučarjev, ni nam pa mogoče nabaviti smučk. Vendar bi se kljub temu dalo marsikaj doseči. Toda tudi če ne mislimo, da bi smučarstvo uporabili v tujskem prometu, kljub temu bi se moralo smučarstvo razviti v naših gorah med nami samimi. Saj je vendar smučarstvo eden izmed lepih, pri ljubljenih športov in radi tega je vreden, da se goji, zlasti pa še zato-ker bi bile lahko smučke v marsikaterem delu naše dežele tudi prometno sredstvo (na pr. na Šent-vidskogorski planoti). Kot zgled pa si mi lahko vzamemo severnejše narode, ki so spoznali vrednost zimskega sporta radi krepitve zdravja ter s tem pomen smučarstva. ČEPOVAN Obesil so jo v jeseni svojo«« življenja V naši vasi se je pred nekaj dnevi obesil 61-letni Ivan Murovec iz Lok ovca. Zaprl se je bil v sobo, pritrdil vrv na žebelj in si na ta način vzel življenje. Kaj je gnalo Murovca v tako pozni dobi svojega življenja v smrt? Sumijo, da ni mogel prenesti žalosti, ki mu jo je povzročila težka bolezen sina Leopolda, edino njegovo oporo. — Pokoj njegovi duši, ki tukaj, na tem svetu, ni na^a miru in zadoščenja. PODBRDO Nezgode. Ko je Šel dne 11. t. m. tukajšnj trgovec z lesom Matevž Torkar s svojimi vozniki v Stržišče, da bi tam po snegu vozili les, je moral presekat plaz, ki se je vsul na pot. Ko je bil s tem delom že končal in je hotel oditi naprej, se je nenadoma utrgal nov plaz in ga odnesel. Zahvaliti mora Roga, da je imel toliko prisotnosti duha, da se je Zagrabil za grm, ko ga je že nosil plaz kakih 10 metrov. Razen precej velikega strahu ni dobil poškodb. Slabše sta jo izkupila. tukajšnji orožniški mareSjalo in z njiin nahajajoči se orožnik. Šla sta službeno v Stržišče. Ko sta se vračala nazaj, se je nenadoma utrgal plaz in odnesel orožnika kak'^onih 20 metrov s seboj, kjer se je oprijel grma. Marešjalo mu je šel na pomoč, toda spodrsnilo je tudi njemu in Sel je tudi on navzdol. Marešjalo je dobil par lažjih ran na telesu, orožnik pa se je pobil n^ glavi in drugih delih telesa. Moral je v posteljo, kjer se mu bo treba dalje časa zdraviti, ako ne bo moral še v bolnišnico. POCKRAJ V noči od -četrtka na petek pe pogorela Trkmanova žaga do tal. Škoda je le deloma krita z zavarovanjem. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Raje so" šli gg. karabinerji že po polnoči mimo, a ni bilo še nič videti, ob eni uri pa je bilo že v«e v ognju. Da se je rešilo nekaj desk okrog žage, gre zahvala edino požrtvovalnim gg. karabinerjem in gg. miličnikom, ker so bili takoj na mestu nesreče. Srečale- hotela, da je bilo vreme popolnoma mirno, sicer bi bilo v nevarnosti več sosednih poslopij. IDRIJA Smrtna kosa Dne 14. t. m. je po kratki in mučni bolezni preminul Fr. Pire, rudniški žgalniški poduradnik v pokoju ter posestnik in gostilničar, v *>3. letu svoje starosti. Radi svojega ti'icsia in mirnega značaja je trii splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb se je vrSil kljub mrazu in slabemu vremenu, ob zelo veliki udeležbi v sredo popoldne na tuk. pokopališče. Žalujoči rodbini naše sožalje! Znanost jnjimetnost HoMovii nagrada W literaturo Gradil Deleddi Nobelova nagrada. Ni dolgo temu, odkar je «Edi-iH>st» poročala o tej nagradi, o njenem namenu in ustroju, o velikem Nobelu, njenem ustanovitelju in o razdeljevanju vsakoletnih podpor, ki znesejo lepe vsote in jih smatra celi svet za visoko odlikovanje, ki je namenjeno Je redkim, srečnim delavcem s peresom. Zato pač ne bomo ponavljali Še enkrat onega, kar je bilo že pismo, pač pa moramo poudariti važnost in sloves te ustanove. Vsakdo si šteje v posebno čast, če je sin ali hči njegovega jezika dosegel ali dosegla to visoko odlikovanje. — Vsako leto pod jesen čaka zato ves svet na sklepe onih, ki o tej nagradi odločujejo. Tudi letos so čakali vsi, čeravno so se že prej čula neka gotova mnenja o tem, in akademija znanosti in u-metnosti je sklenila, da dobi nagrado za literaturo za lansko leto italijanska pisateljica. Gracija Deledda. Kdo je ta ženska? Že dolgo let je v svetu poznana, saj piše mnogo in so njena dela prestavljena na mnogo jezikov, čeprav ji mnogi očitajo da je pristranska in krajevna, ker večina njenih spisov zajema snov v njeni ožji domovini, v Sardiniji: — Bila je tam rojena dne 21. novembra 1875. in ima torej danes že ti. Vzlic tej svoji starosti pa se še mlada, polna volje in moči za delo, ki je do danes ni utrudilo, pač pa ji dalo vedno več sposobnosti za spise, ki so še v načrtih. Njena družina je spadala med malome>čanstvo mesteca Nuoro, kjer je Deledda tudi preživela svojo mladost in pričela s prvimi spisi. Bila je versko vzgojena in strogo. Zlasti je pazila na njena mlada leta in njihovo lepoto njena mati, pobožna žena sardske korenine. Oče ji je bil dober, vendar strog. Pri njem je mala Gracija tudi dobila prve nauke o \>oeziji, zakaj ori je pesnil mnogo v sardskem narečju in bil od svojih znancev radi te prednosti - visoko cenjen. Rada se ga spominja v svojih spisih, čeprav ga morda omenja 1-e mimogrede, kot primer ali z£v)dbo. — Obiskovala je šole v redndm mestu, nakar so jo starši hoteli poslati v višje zavode, česar pa ni in ni hotela. Izobraževala se je nato sama in tako brez vpliva od drugih tako popolnoma zrastla v eno s Sardinijo, da je ni mogla in znala pozabiti niti pozneje, ko se je, poročena s komendatorjem Palmirom Made-sanijem, preselila za stalno v Rini, kjer živi danes svoje toplo in delavno življenje v dva namena: leposlovju in družini, zakaj danes je že mati dveh fantičev. V vsem njenem Življenju ni niti velikih posebnosti niti onih običajnih redkosti, brez katerih si nekateri ne morejo in ne znajo predstavljati umetnosti. Vzlic temu je Gracija Deledda velika, svetovna. S pisanjem je začela že jako zgodaj. Pisala je najprej pesmi v domačem narečju kakor njen oče. Vendar ji to pisanje v verzih nikakor ni šlo ne od rok in ne od srca. In začela je s prozo. Se ne dvajset let stara je že objavila roman «Cvet Sardinije«, v katerega uvodu pravi, da naj ji čitajoče občinstvo oprosti možne napake in nepravilnosti, ker je pač še rnlada in bi rada še pisala in se bo popravila, ko se še nauči. V literarni svet jo je uvedel napol jski pisatelj Ruggero Ronghi. Ko se nekoč, že blizu svoje smrti, zdravil v Sardiniji, mu je neki prijatelj prinesel neki rokopis in ga prosil, naj bi mu on napisal uvod. Povedal mu je, da ga za to prosi mlado sardinjsko dekle, ki bi rado vedelo, kaj bi rekel o nji svet. Bon-ghi se je posmejal tolikemu pogumu, vendar je vzel rokopis in čim dalje je čital, tem bolj je bil navdušen. Napisal je romanu dolg in topel uvod, s katerim je predstavil mlado pisateljico italijanskemu narodu. Ta je ta prvi plod, ki se je imenoval «Poštene duše», sprejel dokaj hladno. Ie Sardinci so ga radi čitali. A ne vsi. Pisateljični starši so hčeri zelo branili in celo prepovedovali vsako nadaljnje delo in pisala je skrivaj in tudi pod psevdonimi ^objavljala. Objavljala pa je vcttno. In to ji je dajalo poguma da je takoj drugo leto za »Poštenimi dušamin napisala nov roman, zgoraj omenjeni «Cvet Sardinje». To so bili prvi njeni večji uspehi in publikacije po kratkih, pa zato nič manj lepih «Sardinskih povestih«, ki jih je stara 15 let, objavljala v sardinskem listu «Zadnja moda». Ta druga knjiga je bila že sprejeta mnogo topleje in opozorila je nase kritiko. Neki Sardinec je pisal o nji in rekel: «Rodila se nam je (Sardincem) pisateljica«! — In ta prvi korak naprej ji je dajal poguma, da je pisala vedno več in bolje In se ni strašila glasov, ki so zahtevali od nje splošnih, svetovnih del, temveč jim je odgovorila, da je Sardinija njen »vet in da rajši ne piše, kot da bi ne pisala o tem svetu, v katerem ,je zrastla in ga ne more zapustiti. Njena ljubezen do domače grude, do uboge in revne Sardinije, je tolika, in njeno poznanje ljudi, običajev, duševno-stl tako globoko, da zadifii sardiviska zemlja iz vsakega njenega spi- sa, pa če bi morda pisala tudi a severnem tečaju. In taka je ona njena u«netno»t. Verna, naravna, prav nič pretirana; in v svojem pripovedovanju, ki pa je Ulično in lepo vzlic temu, ker je verno in resnično. Pot ni vse življenje le grda in pusta gmajna, ta^ ko so njeni spisi večkrat polni vesele in globoke vere v življenje k* je lepo. Čeprav je včasih nerodno, V le omenjenem uvodu v svojo knjigo «Cvet Sardinije« pravi: Kdorj želi od sardske novele one navadne krvave sgodlie. silnih sovraštev ali-krutih ljubezni, naj ne Čita te knjige, ker nič takega ne bo nadel v nji. Kdor pa želi poznati vsaj rnaia navad, želje, običaje, življenje in kraje Sardinije, naj čita te skromne liste, ki vse to opisujejo zve-.< in resnično...« — S tecn uvodom si je dala pisateljica spričevalo, ki se jp le malat spremenilo v njenih poznejSih letih, ko je postala slavna in poznana in se mo**da ne bo nič sprem*-ni-lo niti sedaj, ko je prejela Nob« io-vo nagrado, ker ravno v tem je njena [»rednost in Sardinija je njen svet. Tam se počuti domača in dovolj močna za ustvarjanje. Po teh prvih dveh svojih knjigah je 1. 1960 izdala dva zvezka novel: «Gost» in «Nameni>> — I. 1901. j a drugi roman: »Starec z fior« i takoj za tem še: «Zakouska iu'i-tev», ki je bil pozneje ponatisnjen z naslovom «Potopljenci v pristanu« («Nautfraghi nel porto»). Sledile so nato druge knjig« s zbirke novel, katerih imena bi bL.> predolgo naštevati, ker jih je mn< -go in imena povedo malo. CH*ip' -mo naj še roman: «Cenere», ki ? iz^el l. liH)4. in v katerem je šu pila pofKiluonia v svet zrelih pi-;t-teljev. ko je nato tiskala romai « : «V puščavi« in «Zavisti» — kafri.i dva sta izven njene ravne Črte, ker ne pišeta o Sardiniji, pač pa o Kimu in njega modernih ljudeh, ter še roman «Annalena Bilslni« katerega snov je najeta v padski dolini. Toda nič prav domača se ne za»"u-ti v teh krajih in rekli «110 že. da diši vsak njen stavek po Sardiniji, pa naj potem morda tudi govori o Rimu a!i Padu. In zato je zno\a čisto mirna in dobra v dveh poznejših romanih, ki nosita naslov, «Mati» (ki je spomin na njeno mater) in «Skrivnost samotnega nio-ža>>. — Njeno zadnje delo je «Annalena Bilsini«, ki ga je literarna kritika sprejela jako toplo in lepo, čeprav, ie omenila, tla so morda romani, ki jih je tiskala tik preti tem, ve? vredni, boljši. No, so pač sardin-ski. Tako je v kratkih črtah podano njeno delo in njena velika umetnost. Hekli smo že, da je pisateljici 52 let, da pa ima Še polno načrtov in je še duševno morda tako krepka kot je bila na svojem začetku. Tudi je docela mirna in je ni, kot* poročajo Časopisi, nič kaj posebno iznenadila vesela novica o prejennt nagrade. Izrazila se je. tla bo kot doslej izpolnjevala le svoje svete dolžnosti, ki so družina, ker je močno zaljubljena v svoja dva o-troka, in pisanje. Hekla jc tudi, da bi si Štela v zlo. če i)i ne pisala, ko ji je Bog namenil poleg materinstva še to nalogo. Taka je Gracija Deledda, žena, mati in pisateljica. Igor Volk. Drobne vesti Važna iznajdba argentinskog? Poljaka Neki poljski inženir, |>o imenu Frycz, ki se je preti leti izselil v Argentini jo, je nedavne izumil nov poljedelski stroj, ki bo brez dvom« zadobil veliko valnoet v argrentinskem poljedelstvu. Zgradil je namreč nov stroj za žet je koruze, s katerim bo mogoče požeti ta pridelek s povprečnim stroškom 4—6 ]>o-zov na vsak ha, dočini so ti stroški do sedaj znašali okoli 30 pezov na ha. inženir Frycz pripravlja tudi neki drugi stroj za mehanično košnjo sladkornega trstja. Dva okraja prodana Dva okraja angleškega Lvei imo-la, in sicer Boothe Kirkdale in VValton, ki štejeta 22.000 hi$. j prodal te dnve I^ord Drl>y, znan politik in športnik, bivši angleški poslanik v Parizu, londonskemu finančniku Plilipu Ilill-u za 1 milijon 750 tisoč funtov (157 milijonov lir). To j bila menda najvčja prodaja te vrst na Angleškem. Samo okraj Booto Šteje 80.000 prebivalcev. Vzrok tej prodaji tiči v tem, da so zapuščinske pristojbine na Angleškem ogromne, in sicer zapuščinske pristojbine glede nepremičnin. Tri Amerikanka na polu okrog sveta. V Neapolj so se pripeljale s i>ar-nikom tri Amerikanke Collahas, Hornes in \ValIace, ki so preti časom prodajale v Ameriki vstopnice za rlevelandsko razstavo in ki so pri tej razprodaji dosegle *e-kord t: j. vsaka ih«1 njimi je prodala 250 tisoč vstopnic. Zato je vse tri odirkoval odbor razstave na ta način, da jim je omogočil brezplačno vožnjo okoli sveta v prvem iaz-rsdu kakega prekooceanskega par-nika. V?t tri bodo videle 11a svo;em potovanju vseh pet delov sveta V Neapelju io jih takoj obkrožili časnikarji, katerim so izjavile, da so navduSene za to vožnjo. Res <0 »o prej trudile z razprodajo listkov, toda njihov trud se je izplačal. V Trstu, dne 22. novembra 1527. m. GOSPODARSTVO Tedenski gospodarski pregled Višina žitnih cen v inozemstvu"se v preteklem tednu v glavnem ni spremenila, ugotoviti se pa da vendarle nekaj boljša tendenca kot prejšnje tedne. Pri jako nizkih cenah, ki so rezultat dolgega padanja, se porajajo spet polagoma kupci, ki so se prej vzdržavali od večjih nabav. V bližnji bodočnosti bo igralo na svetovnem trgu argentinsko žito najglavnejšo vlogo, kajti ravno sedaj je tam žetev in s 1. januarja se prične izvozna sezona. Notica za pšenico v Chicagu se je prošli teden zvišala za okoli 2 točki. Na italijanskih trgih so cene pšenice dosegle po hitri kaussi zadnjih štirinajst dni svojo najvišjo točko, na kateri izgleda, da se bodo za dolgo časa ustalile. Domača pseni-ca je narastla na 130—J3<; lir in je s toin ifosegla popolnoma ceno enakovredne inozemske uvožene in o-carinjene robe. Tako se sedaj trguje na isti višini tudi obdonavska argentinska.in ameriška Harthvin-ter. Ruska je razmeroma draga, 145 lir, ravnotako tudi Manitoba št. 2 l.">4 lir, št. 3 1U lir. Pri nas v Trstu se nahaja krušna moka v simpatiji s trgom pšenice v čvrsti tendenci. Današnja cona jo 1H8—178 lir fko dom. Se prod pol meseca smo se nahajali na, vi "tini 155—Ki5 lir. Cena koruzi nespremenjena na HI—83 lir ocarinjena v vrečah. Oves ima dobre cene: češki 103—104 lire ocarinjen Trst v vrečah. Na borzah vrednostnih papirjev jo bila prošli teden silna reakcija na prejšnje dolgotrajno višanje borznih kurzov. Akcije so pri tem bguMto okoli 10% svoje vrednost^ ol> začetku tedna in tudi državni papirji so nekaj trpeli. Vojnood-škodninske obligacije so se polagoma znižale na 70.— napram najvišjemu tečaju od 72.—. O vzrokih to reakcije so mnenja različna, vsekakor je z gotovostjo pričakovati energične intervencije od strani višje finance. Lesni trg Naša Julijska Krajina spada med z gozdovi najbolj obrašče-ne pokrajine Italije. Hriboviti kraji imajo svojo glavno bogastvo v lesu in iz. njega črpa tamkajšnje prebivalstvo pretežni del svojih dohodkov. Cena lasa je bila v prvih povojnih letih jako visoka. Konsum cvetočo gradbene obrti je bil radi povojne obnove povsod več kot srednji, dejstvo, ki je posebno pii nas gnalo cene visoko navzgor. I^esna konjunktura je tedaj cvetela. Zato pa preživljamo sedaj v lesni trgovini jako težko reakcijo. Gozdovi, ki so bili prej solidnejša posod kot. zlato, izgleda, da so izgubili veljavo, kajti cene, katere dobijo posestniki za svoj -les, krijejo komaj stroške za delo, za prevoz in trgovinske manipulacije. Sedanji j>oložaj še ni nermalen in so nikakor ne more na današnji pesimizem zidati črnoglede izglede na bodočnost. Tudi v gospodarskem življenju, velja isti zakon kot v naravi, da po so-lncu pride dež in po dežju in megli zašije spet zmagoslavno sol lice. Posebno je važno, da je Italija uboga glede gozdov in bo radi tega vedno dober odjemalec lastnega fesa in lesnih proizvodov. Dandanes mora uvažati iz inozemstva lesa in različnih I>roizvodov iz lesa za okoli 3 mi-liarde 1 i j * letno, in vladna gospodarska politika bo zategadelj vedno bolj stremela za tem, da so podpira gozdarstvo, da se pridela v notranjosti čim več lesa in se tako omeji uvoz. Vprar-šanje pogozdovanja se nahaja v Italiji glede važnosti približno na Isti točki kot žitna bitka. Z njim so združeni različni problemi, no samo poljedelski in ekonomski sploh^ ampak tudi politični. 1 Ni torej čudo, da je vzela vlada tudi rešitev tega vprašanja v svoje 'roke. Do sedaj so izšle iz te politike pogozdovanja posebno odredite glede nasadi-tve liktorskih gozdov v vsaki večji občini, vglede nasadov topole ob vseh glavnih cestah in odredba ki omejuje pašenje koz. Pogozdovanje hribovitih in za druge kulture ^nesposobnih površin se podpira tudi s še drugimi: sredstvi, kot brezplačno razdeljevanje mladih rastlin za pogozdovanje. Udruženje «Ope-ra nazionale forestale»,katero si stavi za cilj dvigniti pogozdovanje Italije, je za zaščito gozdarstva predlagalo pri vladi uvedbo zaščitne carine za lesno industrijo iz lesa dobavljenega iz italijanskih eozdov in določitev posebnih znižanih železniških prevoznin za domači les. Ta predlog ni bil sicer od vlade sprejet v celoti, vendar se ima, da se bo uvedla vsaj pristojbina na gol ove provenijence namesto prave uvozne carine. Lesni tig v inozemstvu se je v letošnjih poletnih in posebno še jesenskih mesecih znatno izboljšal. Središče okoli katerega se sedaj Vse vrti, je Nemčija. Miliardni dohodki iz inozemskih posojil se investirajo v naj-i-azličnejše gradbe, iz česar izvira povpraševanje 'po lesu, in to posebno po lesu za gradbo in železniške pragove. Cene so se radi tega v vseh državah srednje Evropo znatno zvišale. V najzad nje m času i34i je pričel tudi konsum v manjših ( državah, kot na Češkem, Avstriji in Jugoslaviji absorbirati vedno večje množine gradbenega lesa. Vsepovsod se je 'tam oživilo grajenje, ki je izraz zboljšane go-sjKKiarske konjunkture. V Jugoslaviji se pa lesni pco-ducentt še vedno pritožujejo, da jim tu povišane cene Se ne nudijo dobičkonosnega delovanja, ker so produktivni stroški nesorazmerno visoki. Izvoz gre največ v Nemčijo, in sicer posebno gl ad beni les. Oživil se je tudi izvoz frizov za izdelovanje parke tov. Trgovina, s slavonskim hrastom se je zboljšala, prav zadovoljiva pa je trgovina z bukovim lesom. Vse to gre dosti v Španijo. Notranji trg pa občuti vedno bolj blagodejno tudi rastoči notranji konsum, ki izvira iz grajenja železniških prog in drugih javnih naprav. Drva za kurjavo Še ne tzadovo-3 j uje jo, vendar se upa. da bo v kratkem, ko pritisne mraz, tudi 'tu več prometa. Najglavnejša izvozna . luka za les Jugoslavije je po zadnji statistiki Sušak. V prvih šestih mesecih tega leta je šlo skozi to luko 2100 vagonov mehkega lesa, 5000 vagonoV trdega lesa, 200 vagonov frizov za 'parkete, 1624 vagonov železniških pragov in 313 vagonov drv za kurjavo. V Avstriji je tendenca vedno dobra in cene nespremenjeno visoke. Boljši je posebno domači trg, fcer se tudi tu gradi dosti. Zadnji mesec se je zvišalo povpraševanje po lesu za pohištvo. Izvoz v Italijo pa je Še vedno minimalen in ne izkazuje napredka. i V Franciji, ki ima v lesu u-vozni pnebitek, izgleda, da ae približujemo koncu dolgotrajne lesne krize radi deflacije, vsaj konsum se je malo izboljšal, kar je zaustavilo padanje cen. Uvoz iz inozemstva pa je še vedno neznaten. Pri nas V Italiji smo beležili prejšnji mesec neko novo življenje pri konsumu in radi tega skromno povpraševanje pred- vsem po cenejših partijah, "Cer ne so se radi tega popravile nekaj malega. Zadnjih štirinajst dni se pa more »spet ugotoviti pojemanje v povpraševanju, in sicer to najbrž radi višjih cen v produkcijskih deželah, v Avstriji -in 'Jugoslaviji, katere preskrbujejo skoro izključno vse potrebe Italije po lesu. Pri sedanji stabilizirani liri ne privolijo konsumenti radiov boljše cene. Vendar se pa poroča iz vseh delov Italije, da, je grajenje, in, to posebno javnih naprav, še vedno pomembno.Sedanje zadržanje konsuma torej ne bo moglo trajati dolgo rtu tako nima lesna trgovina v Italiji za bližnjo bodočnost ravno neugodnih izgledov. Trgovina z drvmi za kurjavo pričenja svojo pravo sezono. Bukova, pi vo vrst na lanska produkcija!, se dobi ,fko Postojna po S lir za 100 kg (hlodi v dolžini 1 m), lesni trgovci oa droto-no kupujejo iste po 17 lir, postavljene v njih skladišče in jih prodajajo na drobno po 24—25 lir, razcepljena in sežagana. na dolžino 25" cm. postavljena na dom kuspea. Kmetje, ki pripeljejo letos posekano in razcepljeno blago v Trst, ga vprodajajo razmeroma jako po ceni, po 12—14 lir za 100 kg. Od te vsote pa. morajo še plačati L 1.50 za mestno užitni no. Frize z-a parkete se trguje: hrastove po 1200 di«. za m* in bukove po w00 din. m* franko Postojna. Parketi hrastovi: I. 76 din., II. 66 din., III. \h2 din.; bukovi 40—46 din. fko Postojna. V Trstu stanejo parketi hrastovi I 31 lir, II. 26 lir; bukovi .1. 20 lir, II. 16 lir. Gradbeni les: postavljen fir prosto luko Trst: Jelovina: škuretine, navadna mera, 840 L, škurete 290 L, deske 250 L, dilje 260 lir, tramovi 120—140 L. ^ Bukovina: piarjena. žamana Slavonska 650 lir; parjena ne-žamana 500 L; naravna žamana. 320 L; naravna nežam&na 280 L. Hrast slavonski: merkantilno blago, ponti 600 L; traverze, po velikosti 6—20 L. V soboto dopoldne je jugosloven-ski finančni minister dr. Bogdan Markovic predložil narodni skupščini zakonski osnutek državnega proračuna za leto 1928-29. Proračun je razdeljen v dva dela, in sicer v proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov ter v proračun izdatkov in dohodkov državnih podjetij. Proračun splošnih državnih iz-datkov in dohodkov izkazuje 7,407,949.000 dinarjev izdatkov ter 7,460,942.000 dinarjev dohodkov. Proračun je, kot sledi iz navedenih dveh številk, deficiten za 3,007.000 dinarjev. V členu 3. istočasno narodni skupščini predloženega osnutka finančnega zakona priznava finančni minister ta deficit in pravi, da bo sku tal za njegovo kritje najti naknadne denarne vire. Drugi del državnega proračuna, proračun o izdatkih in dohodkih državnih podjetij pa izkazuje 4.094.852.000 dinarjev izdatkov in 6,301,122.560 dinarjev dohodkov. Pri proračunu državnih podjetij znaša suficit 2.300,270.560 dinarjev. Proračun vrhovne državne uprave izkazuje 119,790.896 dinarjev, proračun pokojnin in invalidskih podpor 91t> 305.172, proračun ministrstva psavde 273,595.274, ministrstva presvete 809.488.170, ministrstva za notranje zadeve 554,646.007, ministrstva za narodno zdravje 195,922i>10, ministrstva za zunanje zadeve 199,646.884, ministrstva financ 348,457.090, ministrstva za vojno in mornarico 2,428,471.220, ministr. za jav. dela 294,958.905, ministrstva za promet 70,025.573, ministrstva za kmetijstvo in vodo 138,342/357, ministrstva za trgovino in industrijo 408,768.816, ministrstva za soc. politiko 30,221.091, ministrstva za agrarno reformo 41,687.476, ministrstva za izenačenje zakonov 336.250 dinarjev. Proračun izrednih kreditov izkazuje 74.000.000 dinarjev. Z ozirom na to znaša celokupni drž. prorač. izdatkov 11,592,794.000 dinarjev. Državni proračun za leto 1927-28 je izkazoval 11,477,370.000 dinarjev. Prvi torej prekaša drugega za 115,224.000 dinarjev. isptuki yen fMa. Do sedaj je že prišel t>% pod pariteto. 100 yenov velja le še 46 namesto 40.85 dolarjev. Zanimivo je, da je sedaj prešla valutna špekulacija na ta denar, ko je v Evropi radi faktične stabilizacije vseh valut le malo polja za njeno delovanje. Nas zanima padanje denarja dalnje Japonske v toliko, ker ono posredno vpliva na cene svili in torej tudi svilodov. Japonska svila more tedaj radi disagija yena konkurirati italijanski svili na ameriškem trgu. Vojna poaejila • so bila še nedolgo v srediŠčiTšpe-kulativnega delovanja, ravno tako v Avstriji kot na Ogrskem. Ker so padle tamkajšnje krone, na katere se glasijo papirji vojnih posojil, na smešno višino — trel>a je preko 3000 kron za eno liro — so posestniki istih izgubili takorekoč vse, kajti na pr. za 100.000 kron, ki so tvorile svoj čas veliko premoženje, se danes dobi le 26 lir. Posestniki teh papirjev so občutili to izgubo kot krivico in so upali, da se bodo njih vojna posojila vsaj deloma zopet revalutirala. V tej nadi jih je nakupovala tudi špekulacija, tako da so papirji šli na višino 10 do 20 kart nad pariteto. Sedaj pa se dogodi to-le: Obrestni kuponi 5%% državnega amortizacijskega vojnega posojila bi se morali letos oktobra obnoviti, ker stečejo s 1. a-prila 1928. vsi temu v papirju prvotno pridani kuponi. Avstrijska vlada pa objavlja, da se bo ta obnova kuponov opustila, km* se ne izplača z ozirom na skrajno majhno vrednost kuponov. Treba je pač 1500 kuponov za vrednost ene lire. S tem je avstrijska vlada dekre-tirala faktično razveljavljenje teh papirjev. — «Suia Viscosa«, največja italijanska družba za izdelovanje u-metne svile, je ravnokar nakupila v okolici Turina prostor za zgradbo še ene tovarne. — Obtok Ur je znašal 31. oktobra 18.089.4 milijonov napram 17,757,5 milijonov 21. oktobra. BORZNA POROČILA Trst, 21. nov. 1927. Amsterdam 738-745, Belgija 254.50-258.50, Francija 72.05-72.35. London 80.55-89.75. New York 18.32-18.38, Španija 309-315, Švica 353.75-355.75, Atene 24-24.50, Berlin 355.50-441.50, Bukare^t 11.20-11.60, Praga 54.36-54.65, Ogrska 318.50-3$* .50, Dunaj 256.50-262.50, Zagreb 32.25-32.55. Uradna cena zlata (19. 11) 354.80i vojnood-škodninske obveznice 70. Ljudje, ki se sprehajajo ponoči po strešnih žlebih tako gotovo in mirno kakor po posutih poteh kakšnega javnega vrta; ki izvršujejo v spečem stanju razna dela tako natančno kakor drugi ljudje ob belem dnevu; ki govorijo v sanjah in odgovarjajo na razna vprašanja na videz čisto zavestno in zmisel-no: takd-ni ljudje so vzbujali od v«elej veliko zanimanje med drugimi ljudmi. Obdajali so jih z gloriolo skrivnostnega, pripisovali t*o jim nadnaravne sposobnosti, bali so se jih in občudovali. Že davno pa se je polastila tudi znanost proučevanja teh ljudi in jih uvrstila med bolnike. Somnambulizem ali noktambulizem, po slovensko snohoja ali mesečništvo, nima za eksaktno vedo nič Čudežnega na sebi ali vsaj nič bolj čudežnega. nego hipnotizem in padavica (epilepsija), ki jima je po raznih znakih zelo soroden pojav. Tudi mesec ne bo igral za nastajanje ter intenzivnost te bolezni nobene uloge, kakor PODLI S T E K Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (52) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Od vznožja stopnic se je še enkrat ozrl k njej. a videl je le svetli oblak las, ko se je vračala v Ange-likino sobo. Na svoj nežni, svetniški način mu je Angelika želela lahko noč in ga izročila skrfol sluge, ki naj ga odvede na stanovanje Petra Gagnona. Ta je stanoval v ulit i Svete Uršule, ki ni bila daleč. A preden je prehodil polovico poti, ko je vihra divjala za njim in je pred njim stopal sluga in svetil, se je spomnil, da mu ni Anita niti z eno besedico pojasnila skrivnosti svojega nočnega opravka z Bigotona. Prav ničesar mu ni pojasnila. Skoro se je spoteknil nad slugo, ki se je ustavil pri vratih, ki so se nahajala tesno ob ulici. Ob svitu svetilke je lahko opazil, da je hiša nad njimi zidana iz kamena in obmetana z ometom. Polkna na oknih j*o bila tesno zaprta. Na ropot trkača je prihitel od znotraj sluga, odprl vrata, sprejel Davidove stvari in ga odvedel pa dolgi mračni veži in skozi druga vrata v veliko sobo. David bi v hipu spoznal, da stanuje tukaj Peter, tudi če bi slednjega ne bilo. Stena, proti kateri je gledal, ko je vstopil, je bila vsa pokrita z zbirko različnega orožja, vsa soba pa je bila polna raztresenega razkošja, kar je bila značilnost njegovega prijatelja. Toda Peter je bil navzoč. V prvem hipu, ko ga je David zagledal, mu je srce za trenutek zastalo. Peter je stopal trdo gor in dol po sobi in držal v roki dolgocevno dvobojniftko ptStolo. Smehljaj, s katerim je pozdravil Davida, je vseboval v^eč besne grožnje kot pa pri- | jateljskega veselja. Bil je kričeče nasprotje tistega rejenega, veselega in ljubeznivega Petra, ki ga je poznal ob reki Richelieu. «Tako, tako, tako,» je dejal z renčečim strupenim glasom. «Nanci-kin ljubimec. eh? Jako brzo delo si opravil ob Riehelieur ali ne? In vsi smo bili- medtem tako slepi kakor gozdni netopirji! Torej, kaj boš povedal? Zaradi tvoje matere te ne morem pozvati ven in te ustreliti. Toda že zavoljo Anice bi moral storiti to.» David je proženo roko počasi povesil in zijal v prijatelja. « Peter!» je zevmi. «To je vse pomota. Jaz nisem...« •Pomola !> mu je z rastočim glasom segel Peter v besede. tPi— t»l» in z besno kretnjo je zagnal piStolo po sobi. «Moram se je znebiti, da te ne pozdravim s smodnikom in kroglo! Zmota — poljubljati Nanciko tako! Torej pomota — taka ntAolna nezvestoba napram Antici in podlo izdajstvo napram prej tako poljubila kot tebe, gospod Ročk? Slišal sem, ko je to povedala. Dvoje ljubimcev — in ti si poslednji!« «PeteF!» Davidov obraz je postal bled kot platno. Z naglo kretnjo je pograbil drugega za rame. «Peter, ti lažeš!» Vrgel ga je za par korakov nazaj in prekrižal roki na prsih kakor Indijanec. «Ti 1ažeš!» Zdaj je bila vrsta na Petru, da je odprtih ust z^jal v Davida, a le za hip. Usta je krčevito stisnil, oči so se mu pa ožile, dokler niso postale kot dve iskreči točki. «Troje ljudi sem že ustrelil z manjšim povodom^ je rekel mrzlo. «Ustreli me, če hočeš,» je odvrnil David. «-Ponavljam pa še vedno: lažeš!» To je bil nov David, ki je stal zdaj pred Petrom. Ko bi bil nekoliko let starejši in ko Jri imel belo progo v laseh, bi ga lahko smatral za Črnega lovca. ■Poljubil sem Nanciko,» je rekol. ■Poljubil sem jo, ker mi je bila videti edina prijateljica v tem kraju, ZAHVALA. Podpisana rodbina izraža .globoko hvaležnost vsem onim, ki so iarazili svoje iskrene sočntje in izkazali poslednjo čast našemu dobremu, nepozabnemu soprogu in ečetu FRANCETU PIRC ob priliki njegove smrti in pogreba. Srčna hvala bodi velečaatitkn gospodom duhovnikom za častno spremstvo, dalje vsem njegovim stanovskim tovarišem m kolegom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. — Bog plačaj! IDRIJA, 18. novembra 1927. Rodbina PIRC. meni preprosto ljudstvo. Znanost ni mogla ugotoviti, da bi se pojavljali napadi ob času polne lune pogosteje nego tedaj, kadar lune sploh ni. Prazno-veme duše je seveda težko prepričati, da je beseda o ((trkanju« neosnovana rečenica in nič več. Že 1. 1860. je izrazil Mesnet domnevo, da ^e snohoja neka vrsta silnejšega sanjanja, pri katerem bi bila po razumu nekontrolirana, torej podzavestna sanjska predstava tako živa, da pripravi spečega človeka do govorjenja in dejanja. I^a ta način si razlagajo danes tudi razne podobne pojave kot vmesne stopnje od zdravja do bolezni. Mnogo je ljudi, zlasti takšnih z močnim duševnim delovanjem, ki v spanju govorijo, pojejo, se premetavajo po postelji in celo vstajajo. Na otroke, ki kažejo vse te lastnosti, bi bilo treba še posebe paziti, ker obstaja nevarnost, da se jim začetkoma kolikor toliko neškodljiva navada sčasoma sprelevi v izrazito mesečništvo. Nekaj podobnega so pri dingače čisto zdravih ljudeh tudi pojavi v polsnu. Mesečništvo spk»h ni nič drugega, nego neka vrsta do skrajnosti pritiranega polsna, neko stanje med popolnim spanjem in omotenim do-znavanjem zunanjih stvari in dogodkov. Živčno bolni ljudje, epileptiki, histeriki, alkoholiki, oni, ki se omamljajo z zauživa-njem raznih strupov (kokaino-mani, morfinisti, opiumatiki) itd., so zelo podvrženi pol sanjskim stanjem in zato se pri njih somnambulizem najčešće pojavlja. Tudi otroci takšnih stari-Sev podedujejo nagnjenje do somnambulizma. Dosti krat o-pazujejo po epileptičnili napadih, da se je polotila bolnika čudna omotica, med katero dojema svojo okolico popolnoma napačno, ne. pozna oseb in krajev, čuje skrivnostne glasove, počenja nezmiselna dejanja, potuje, ne da bi vedel kam in kako, popiva, izvršuje celo zločine* tatvine, požige, umore, ne da bi »e vsega tega. zavedal. Ko se prebudi iz takšne omotice, se po navadi ne spominja, kaj je med njo doživljal in počel. Dostojevski nam opisuje v svojih romanih na mnogih mestih takšne slučaje in ljudi. On sam je bil epaleptik in v svojem življenju marsikdaj podvržen takšnim stanjem. To je somnambulizem. Njegovo sorodnost z e-pileptičnimi napadi in običajnimi sanjami dokazuje tudi že prej omenjena pozabljivost bolnikov iglede dogodkov v času' •nohoje. Le včasih jim ostane medel spomin nanje, ki ga potem po navadi pripisujejo sanjam. Neki adravnik je pripovedoval svoji ženi, da je sanjal pojoči o tem, kako je napisal dolgo zdravniško poročilo. Toda to poročilo je na-šel potem v resnici na svoji pisalni mizi! Sestavil ga je ponoči med som-nambulističnim napadom, ko je bil vstal s postelje. Potem se je mirno vrnil spat. Takšni slučaji zamenjavanja bolezenskega napada in sanj pa so redki. Običajno se bolnik ničesar ne spominja. Pač pa so (Dalje na IV. strani) 1 globoko žalostjo naznanjamo vsem znancem in prijateljem, daie naš ljubljeni, nepozabni soprog, brat in stric Fran Čarga ob 2 ponoči 20. t. m , previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 22. t. m. v torek,' ob 9. uri zjutraj, iz hiše žalosti Sv. Ivan Vrdelca-Sroglietlo 329. Žalujoči: Marija, soproga. Tončka, nečakinja, Andrej, brat, in estali sorodniki. □ □ BERLITZ-SCH001 vodi v vseh jezikih. Via Fabio Fiiz| 23, pouk in pre-1542 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskati pro-daialnu v Trstn, Paazza Oberdan Si. I. Bogata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah. 1476 avtorizaraoa »prejema noseč«. Govori slovensko Slavee. via Giulia 29. 1440 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Donaberg. 1512 2UTJMNA Albert Potrti Trat, Vin Maazlni 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Fopravlja in prodaja ziatenino. — Cene zmerne. Najvišje cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbc-cev. mačk, veveric, krtov, divjih in do- SfrejcmflJO 90 mačih zajcev itd. itd. posiljatve po posti. D. MracH - Trst Via Cesar« Battisti 10, «1. nad., vrata 16 Telefon Int. 36-65. TržflšKa posojilnica in hranilnica refiitr. iadruga z omej. poroštvom ura daje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun hi vlog« za čekovni promet, ter )ih obrestuje «r po 4% -m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebire kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- la lazpolaje nm\u celica (sate) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah )e urad zaprt. Stev. telef. 25-67. Mfjii M taiai zavod ki gn že začenjam sovražiti. V temi in nevihti sem £e! naprej k samostanu. Neki mož, ki se imenujo Pierre Colt>ert, me je vodil tja. Videla sva Anico priti iz samostana n z njo je bil Bijrot. Z njim se je odpeljala in z njim se je veselo smejala. Gospoda Colberta sem tedaj poprosil, da mi pokaže lii^o Nancike Lotbinifere. Čeprav je tedaj orthajala s svojimi prijatelji, me je sprejela in mi je bila dobra tako — da se je zgodilo. To je vse. Polejf moje matere in Anice je še ena ženskr katero se hočem boriti, kajti oobra je bila zame in dvakrat se je posta\ila zame proti drugim. Ako so v Quebc-cu angeli, kakor si mi mnogokrat pravil, tedaj je ona eden njih. Ne trpim, da bi jo kdo sramotil. Ako misi iS, da je slaba...» «Slaba!» je zagrme 1 Feo izjavi nekega nemškega statističnega urada znaša število periodičnih publikacij, nabranih v nemški knjižnici v Lipskem v letu 1926-27 okrog 17.000. Izmed teh jih je polovica (okrogla številka: osem tisoč) socialnuga značaja ter 5000 industrijskega, gospodarskega in tehniškega značaja. Vzgojeslov-ju in mladini je posvečenih 050 publikacij, 273 oblikovni industrijski umetnosti, 283 muziki, gledališču in filmu. Na polju znanosti je razen socialnih ved najbolj zastopana v žurnalizmu bogoslovna književnost, kateri služi 1599 publikacij. Zgodovinskih publikacij je 912, medicinskih G89, naravoslovnih 487, 415 kulturnozgodovinskih, pravnih 289, filozofskih 87 in 83 matematičnih. Kako živijo leningrajski učitelji Glasom statistike, ki jo je objavil nedavno leningrajski statistični urad, živi v bivši truski prestol i ci okoli 7000 učiteljev nižjih in srednjih šol. Omenjeni statistični urad je Kudi zbral zanimive podatke o življenjskih razmerah teh učiteljev. Poročen leningrajski učitelj, ki mora s svojo plačo prehranjevati družino, dobiva 104.80 ruhljev čiste mesečne plače, ki pa je v splošnem prepičla, da bi fdostojno izhajal, zlasti če je družina številna. Zato si morajo posamezni člani učitelj, družin često sami služiti ivsakdanji kruh. Osnovna plača srednješolskih učiteljev se jako razlikuje od plače učiteljev na osnovnih šolah. Srednješolski učitelj dobiva 124.90 rubljev mesečne plače, dočim dobiva učitelj na osnovni šoli samo 92 rubljev mesečno. Plače oženjenih učiteljev so enake zaslužku oženjenih delavcev. Učiteljska družina po trosi za lirano 41 odstotkov plače, za najemnino 7.9 do 9.2 odstotkov, za kurjavo in razsvetljavo pa 7.1 do 8.4 odstotkov plače. Za obleko in obuvalo potrosi leningrajski učitelj manj nego delavec, t. j. 9.7 do 10.4 odstotkov . napram 12.18 odstotkom. Izdatki za knjige in časopise so neznatni, ker znašajo samo 1.6 do 1.7 odstotkov plače, t. j. približno dva rublja na mesec. Za gledališče in kinematograf potrosi leningrajski učitelj povprečno 2.6 do 2.8 odst. svoje plače, za članarino *in za razne druge prispevke za komunistično stranko pa mora odšteti od 2.1 do 2.3 odst. plače. Menjavala je moške ko srajce V kraju Aulnav sur Bois na Francoskem so zaprli vtlovo me-sui'.»k. jMinjočnika Hrurque-a Prejšnji mesec so dobili sosedi v stanovanju mesarskega pomočnika mrtvega, poleg njega je pa ležala njegova žena Ure/ zavesti. Duh po plinu je dokazoval, da se je bila zgodila nesreča in da je uhajal iz cevi plin, ki je zadušil moža, ženo pa spravil ob zavest. Ljudski glas je pa trdil baš nasprotno in na podlagi raznih govorir >o orožniki prijeli vilovo in jo zaprli. 2e v prvem zaslišanju jp priznala, da je odprla pipo plina, ko je spal njen •mož v postelji, šla tačas, ko je deloval plin, v klet, vrnila se. ko Mi*S«* j Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor f J < ---—------——---------------------• : tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodom^jlmi stroji, i | črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. • X Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmsrnih cenah, r }M**H«mtMMSmt*M»**tSSMSM*M*SSMS»»SSS*sM,«,«MMn(MHHMM<|tH; j Ul. S. Francesco d' AssisM20j W. J. KRIŽANOVSKA: NEM ROMAN se prodaja. v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knjigarni-paoirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V KANALU: pri Izidoru Ivančicu. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk in Valentinu Tre-venu. V SOLKANU: pri Marij? Gomišček. V POSTOJNI : pri Antonu Milavcu. Cena 6"— lir Po pošti L. 7-SO Prodajalci dobilo običajni popust.