STir. 83.
Poštaiaa plaiajia v goUriai.
LJUBLJANA, dne 29. julija 1925.
LETO VIL
Izhaja vsako sredo. Naročnira: za celo lefo Din 30 — ža pol leta , 15 — za inozemstvo za celo leto Din 30" -Inse> ati pb tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se p» iloži znamko za odgovor. - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadova svojtga dela in marljivosti!
Glasilo „ Zveze slovenskega kmetskega liudsiva
M
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in tož; se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Tetefon Inler. št. 506. — Račun pri ppšt. čekovnem zavodu št. 11.368.

Govor narodnega poslanca Ivana Pudja v parlamentu ob nastopu mm vlade.
(Po stenografskem zapisniku.)
Gospodje poslanci! Govorim kot žlan hrvatskega kmetskega kluba ... (ploskanje v sredini), toda v imenu >Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«, (Glasovi: Živeli Slovenci!) ki je dobila pri zadnjih volitvah 32.753 glasov in katera je torej druga najmočnejša politična organizacija v Sloveniji.
Franc Smotlej: Koliko mandatov?
Pucelj: Štiri, gospod Smodej!
Dr. Žanic: Vi dobro skačete. Tudi sedaj ste skočili preko ograje.
Pucelj: To mi je ljubo. Res, nisem imel časa pripravifi se na ta govor, pa mi je zato zelo ljubo, da mi g. dr. Žanic sedaj pomaga. Glejte, nisem skakal in se nisem pripravljal za to, temveč sem vse, kar sem izvršil in vse, kar sem doslej izjavljal, storil vsled soglasnega sklepa našega letnega kongresa, ki je bil v mesecu marcu v Ljubljani in katerega se je udeležilo 462 delegatov iz vseh naših okrajnih in krajnih organizacij. Kakor vidite, to ni nobeno skakanje, temveč je legalna legitimacija ljudstva.
Ko sem prvikrat... (Dr. Žanic in Smodej godrnjata nekaj o ministrstvu.)
Pucelj: Vidi se, da bi se tudi vi radi oprijeli ministrstva, ako bi se Vam ponudilo. Vaša opozicija je v tem, da niste prišli na vrsto.
Smodej: Mi nismo kameleoni.
Pucelj: Temveč še nekaj slabejšega. Dobro vemo, da gospoda Smodeja njegova stranka ni kandidirala zaradi njegovih talentov, ampak zaradi tenorja njegovega.
Smodej: Kateri stranki pripadate?
Pucelj: Povedal sem že in mislim, da so čuli tudi stenografi, kar sem rekel.
Boža Milovanovič: Tisti, ki bo črne internacionalce zamenila!
Pucelj: V imenu stranke, ki sem jo zelo točno označil, moram izjaviti, da bom glasoval za zaupnico tej novi vladi. (Ploskanje v sredini in na desnici.)
Smodej: V Ljubljani ste rekli, da ste opozicionalec po prepričanju.
Pucelj: Bil sem.
Smodej: To je kameleonstvo.
Pucelj: Kakšno kameleonstvo? To je soglasno sklenilo vodstvo naše stranke in, razume se, je v popolnem soglasju tudi z mojim prepričanjem. V pondeljek bo ravno leto dni kame-leonstva — dovolite, da rabim ta izraz gospoda Smodeja in njegove stranke — kajti v pondeljek bo ravno leto dni, ko so sedli na ti-le ministrske klopi štirje, »dobri moji prijatelji« iz >Slovenske ljudske stranke«. Gospodje poslanci, zgolj vsled tega, ker «o tedaj ti gospodje v svoji deklaraciji izrekli tisto lepo besedo, brez katere naša država sploh obstati ne more, to je besedo sporazum, šem tudi tedanji vladi glasoval za zaupnico, v pričakovanju, da bo ona zares delala pošteno in dosegla sporazum. Gospodje, ako nisem bil storil tega zaradi stvari, bi imel g. Smodej pravico očitati mi kameleonstvo, toda jaz sem ideji ostal zvest in dosleden do danes, ko imamo vlado, ki je temu velikemu cilju še bližja. Bil bi zares kameleon, če bi tej vladi odrekel zaupnico, kajti ona mi nudi popolno sigurnost, da more izvesti sporazum, med tem, ko* se je tedanja vlada kitila samo s pavovim perjem, s krilaticami, dokler ni prišla do oblasti; ko pa je dobila oblast, jo je strankarsko izkoristila, kar je občutila moja stranka v Slovenji prav dobro. Vidite, gospodje, to je moje kameleonstvo! Nova vlada, ki je sedaj tu, ima moč in po mojem prepričanju tudi zaslombo v ljudstvu, ima moč in silo, da izvede sporazum, ker si je nadela to za nalogo. To so spoznali naši volilci in nam dali mandate, da takšno vlado podpremo.
Ker je že pozno, Vas nočem veliko truditi, povedal bi rad le nekoliko važnih reči, ki sem jih čul povodom
te deklaracijske debate. Čuli smo ugovore, čuli pa nismo nikogar, ki bi bil proti sporazumu sploh, in tega tudi nihče ne more. Zakaj brez sporazuma te države biti ne more. To vsakdo ve, tu in v inozemstvu. Toraj nihče izmed te pisane druščine ni proti sporazumu. Toda, gospodje, oni se skrivajo za neko drugo frazo in pravijo, da to ni pravi sporazum, temveč, da bo neki drugi sporazum pravi. Mene ta tekma med pravim, boljšim, še boljšim in najboljšim sporazumom spominja na neko veselo stvar izza mojih mladih let, ki se je zgodila v ljubljanski Kolodvorski ulici.
Tam je bila neka mala gostilna, v katero je zahajalo preprosto ljudstvo in se ji je reklo »Pri starem tišlerju«. Lastnik pa je to hišico prodal in si kupil na drugi strani ulice drugo, na katero je dal napisati isto firmo. Kupec, ki je kupil »starega tišlerja« samo zaradi firme, je sedaj na hišo dal napraviti nov napis »Pri pravem starem ,tišlerju«. Tako so licitirali. Sosed pa je dal sedaj napraviti napis: »Pri prav ta pravem starem tišlerju«, oni drugi pa »Pri še bolj pravem starem tišlerju«. Tako se je licitiral »stari tišler« do brezkončnosti. — Bojim se, da tudi nekatere naše politične stranke hočejo živeti od licitacije sporazuma in neprestano zahtevati, da se napravi boljši in še boljši sporazum. Kajti pisana druščina z nasprotne strani ni edinstvena. (Smeh v .ssedini,) Prjbičevič dokazuje Korošcu, a Korošec Pribičeviču, da to ni pravi sporazum. (Odobravanje.) — Glavni razlog ugovorov temu sporazumu leži v tej licitaciji. Sedem let obstoja te naše države izgubljamo vse sile in vso moč v borbi za aparat, ki naj upravlja državo in jej daje zakone. Po mojem mnenju je ta aparat sedaj dosežen. Pogovorimo se o borbi, v kateri smo zaman trosili naše moči, z našega kmetskega gledišča, programa in potreb. Po našem globokem prepričanju je ta izhod najbolj pošten in utemeljen. Mislim, da vsak pošten človek mora iti po tej poti. Gospod Sušnik je tu govoril, da ta sporazum ni pravi, da ni dober in da ni popoln, pravi da je samo tisti, ki so si ga oni zamislili. Toda veseli šef te pisane druščine, g. Davidovič (smeh v cen-trumu) ...
Predsednik Marko Trii kovic: Prosim Vas, da ne rabite neparlamenlar-nih izrazov.
Pucelj: Pa kako naj sodim? Ako g. Sušnik pravi, da ta sporazum ni dober, ker ni takšen in drugačen, pravi pa istočasno g. Davidovič, ki ga nisem hotel smešiti, ker ga spoštujem, da ta sporazum ni znan. Gospodje, vprašam vas, kako se more kakšna reč kritizirati, ki je ne poznamo, reči, da nekaj ni dobro, kar nismo ne slišali in ne otipali? Vzemimo še nekaj drugega. Vzemimo, da sporazum res ni dober, pa se vprašajmo, ali so oni v stanu in imajo moč ustvariti nekaj boljšega?
Na to je lahko odgovoriti. Tisti, ki so kadarkoli iskreno želeli ta sporazum, ga morajo pozdraviti in pomagati, če kaj še ni dobro, da se to popravi in zboljša. To je nadaljnji razlog mojega gledanja, ki ga tu danes zastopam. • I
Z druge strani ste čuli, da je ta spo- j razum slab zato, ker baje pomeni po- [ nižajočo kapitulacijo od strani g. Ra-diča, to je »Hrvatske kmečke stran-stranke«. Jaz, gospodje, tega ne smatram kot kapitulacijo in veste zakaj ne? Zaradi tega sporazuma ne sma- j tram za kapitulacijo, ker imam doka- i ze in vzroke, da verujem, da to ni ka- j pitulacija zaradi samega sporazuma, temveč zaradi nekih reči, ki so se pri tem zgodile. Mrtvih more biti samo v strastni bitki, sicer mrtvih ni. Pri tej »kapitulaciji« pa smo doživeli, da je ostala mrtva družina g. Pribičeviča z 22 člani. (Smeh v sredini.)
Svet. Pribičevic: Vi boste še čutili j to družino!	i
Wilder: Ali je mrtev tisti, ki ni v vladi?
Pucelj: Poleg teh-le je tam-le še nekaj drugih, ki malo govore, o katerih pa mislim, da se nahajajo že v politični agoniji. Ako je toliko žrtev na mrtvih in ranjenih, kakor ste slišali to od gg. dr. Trumbiča in dr. Žaniča, tedaj spoznate, da je bila to velika in neizprosna borba. Kako velika in sijajna "je tedaj zmaga »Hrvatske kmetske stranke«!
Svet. Pribičevic: Meni je ljubo, da so se zadovoljili s tako ceneno zmago. Pucelj: To danes pravite. Svet. Pribičevic: Ne bodite šarle-tan.
Minister N. Uzunovic nekaj kliče ! Pribičeviču.
Pribičevic: Ako sprejmete mojo politično smer, tedaj to pozdravljam.
Pucelj: Komur vse to ne zadošča, bi ga opozoril še na neko reč, ki jo iz-i naša današnja opozicija, da bo spoznal razočaranja ob tem sporazumu. Treba je brati Koroačev list in njegove SLS stranke, ljubljanskega »Slovenca«, katerega šef je g. Smodej. Mi smo pred in po govoru sedanjega ministra agrarne reforme, g. Pavle Ra-dica pripominjali, kako so ti ljudje z radostjo in velikimi nadami pričakovali in pozdravljali priprave za ta sporazum. (Smeh v sredini.) Razume se, da so tedaj plavali v nadah, da pridejo tudi oni na vrsto. (Ponoven smeh v centrumu.) Ko pa je postajalo jasno, da more priti do tega tudi brez njih, začeli so bolj in bolj' klevetati. In danes za te klevete ni nobene meje več. Danes ljubljanski »Slovenec«, tistega, katerega je še nedavno hvalil in najlepše o njem pisal, psuje in sicer g. Radiča, da je_ na povraiku iz Avaie pil v vsaki oslariji z velikim navdušenjem smederevsko vino in je tako prišel pijan v »Novinarski klub«, da ga nihče ni razumel, ko je nekaj brbljal. Gospodje, ti ljudje govore še o neki morali!
Minister Pavle Eadič: To je njihova »katoliška« morala!
Pucelj: Gospodje, to ni nobena morala več, a ta gospoda se hoče še vedno postavljati na visoki piedestal sodnika nad drugimi. Oni danes trdijo, da je ta sporazum veliko izdajstvo, da so Hrvati izdali interese svojega hrvatskega naroda za korist in dobrobit Radičeve hiše. Gospodje, mene to ne boli, jaz sem ta ogenj preživel že pred štirimi leti. To je dokaz naše boljše morale, ki ne pravi doma: »Vera je v nevarnosti« — temveč pravi, da je treba takšno »moralo« odkloniti v interesu krščanske kulture in vzeti v zaščito resnično katoliško moralo. Mislim tedaj, da to ni nobeno izdajstvo. Oni govore o vrtoglavosti in nestalnosti, a pozabljajo na to, kar so sami delali. Oni, gospodje, predbaci-. vajo meni, da sem šel v »Hrvatski kmečki klub« samo zato, da bi bil minister, drugi zopet, da sem storil to zaradi drugih izvestnih ciljev, tretji zopet to in ono. Gospodje, kmečka stranka je absolutno isto, kar je se-ljačka stranka in ne pozabimo pa, da so klerikalci do včeraj menjavali svo- | jo formo in svoj program. Oni hočejo S z lastnimi grehi druge oblatiti. Leta 1918., ko je g. dr. Korošec prišel v Beograd, ni bil Slovenec, temveč največji »Jugoslovan«. Zaradi tega se še dandanes ti ljudje imenujejo »Jugoslovanski klub«. Prvi je g. dr. Korošec zatajil naše lepo slovensko ime, našo zgodovino in vse, kar je v zvezi s slovenstvom. G. dr. Korošec je bil to. On je zavrgel slovensko našo za- j stavo. Oni danes imenujejo svoj klub ; »Jugoslovanski klub«; obenem pa imajo potrebo, da trgajo s svojih vrat cirilski napis, da s tem podkrepe slo- ) venstvo. Oni pa niso zatajili le Slo- J venstva. Ob času, ko jih je bilo malo ; strah, ko jim je ime »katolik« hodilo ; v škodo in v namenu, da bi v Beo- : gradu imeli drugačno mišljenje o njih, niso zavrgli le svojega slovenstva, i temveč tudi svoje katoliško ime. V i Ljubljani imajo tiskarno, ki se je ime- l novala »Katoliška tiskarna«. Ko je g. \ dr. Korošec postal minister, so izbri- i sali besedo »katoliška« in še danes !
! ^
stoji tam nov napis: »Jugoslovanska tiskarna«. V Ljubljani so iineli svojo »Katoliško bukvarno« preko 40 let, a tedaj, ko je postal g. dr. Korošec podpredsednik prve naše vlade, so katoliško ime čisto navadno zatajili in še danes stoji tam zapisano: »Jugoslovanska knjigarna«. Vse je šlo v tem ' tempu, v: katerem so ti ljudje (klerikalci) zatajevali katolicizem.
Ko so leta 1920. izgubili zaupanje, tedaj so se znašli v avtonomiji. Pravega programa niso niti imeli. Mi smo imeli svojo deželno avtonomijo: deželni zbor in deželni odbor, ki je vodil administrativno upravo. Tega pa nam ni odvzel Beograd, temveč naša prva narodna vlada, v kateri je bil podpredsednik naš g. dr. Korošec. Kakor vidite, nismo mi izdali ničesar. Ako sem jaz izstopil iz »Zemljorad-ničkega kluba« v »Hrvatski kmečki klub«, sem storil to zaradi tega, ker so Hrvati kmečka stranka in so nam bližji. Oprostite, brez Hrvatov mi ne moremo priti do Beograda. To je eden vzrok. Drugi pa je ta, da je v agrarni državi potrebna kmečka stranka, pa naj se ista potem imenuje seljačka, kmečka ali pa zemljoradnička. To je vseeno. Jaz nisem in nočem ničesar zatajevati, hočem pa sodelovati na tem, da pridemo do kmečke stranke od Triglava do Gjevgjelije, a pozneje od Triglava do Bospora!
Še nekaj moram reči. Iz »Slovenske ljudske stranke« mnogi zameravajo, da Slovenci v tej vladi nismo zastopani. Jaz mislim, da je to veliko zlo. Mi pomagamo, toda formalno in aktivno v vladi vseeno nismo zastopani. Toda, gospodje, mislim, da bo prav, če ponovim, kar sem preteklo soboto napisal v »Narodnem Dnevniku« in sicer to-le: Žalostno je, da Slovenci od aktivno - formalnega sodelovanja v vladi niso izključeni, temveč, da so se izključili sami. Stranka, ki ie dobila legalno mandate, legalno legitimacijo, to je večino vseh mandatov in 100.000 glasov, predvsem od slovenskih kmetov, je vsled slabe svoje politike izključena iz vlade. In dokler Slovenci te legalne legitimacije ne prekličejo, dokler ne povedo, da se ne
Tedensii koledar.
j	T ■ ' r T,	■ TH
| 2.	avgust, nedelja, Porcijunkula.
| 3.	avgust, pondeljek, Štefan.
; 4.	avgust, torek, Dominik (polna luna).
; 5.	avgust, sreda, Mar. Snežna.
| 6.	avgust, četrtek, Jez. napov.
j 7.	avgust, petek, Kajetan.
1 8.	avgust, sobota, Cirijak.
Sejmi:
; 2. avgust: Dol na Kranjskem, Sv. Le-! nart v Slov. Goricah. 3. avgust: Ribnica na Kranjskem, Videm na Dolenjskem.
5.	avgust: Ljubljana, v Dolih pri Litiji,' Gora pri Ribnici na Dol., Kraš-nja, Krka, Vrhovec, Trbovlje, Ptuj, Loka, Lemberg.
6.	avgust: Črnomelj, Mokronog. 8. avgust: Studenec pri Krškem.
Važne prireditve:
15. avgusta: Veliki kmečki iabor na
Krškem polju. 8. septembra: Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet na Bledu in kmečki praznik istotam.
Vrednost dinarja.
Za	1 dolar ...:..	57 Din
Za	1 funtsterling ....	277 Din
Za	100 lir............208 Din
Za	100 čeških kron ...	169 Din
Za	100 francoskih frankov	269 Din
Za	100 avstrijskih šilingov	800 Din
Za	100 švicarskih frankov	1104 Din
zlagajo s to slabo politiko, ne morejo aktivno in formalno sodelovati v -tej vladi. Niso tu krivi ne Srbi in ne Hrvati, da so Slovenci formalno od vlade izključeni, temveč samo Slovenci. Naj se tistih 100.000 glasov, ki so bili oddani za g. dr. Korošca, dvigne in reče: Tako nočemo, da gre dalje! Takrat bodo tudi Slovenci formalno in stvarno zastopani v vladi.
Izjavljam, da mi je zelo prav, ako bo nova vlada imela izrazito kmečki značaj. To je poglavitni razlog, da morem s ponosom in veseljem pomagati prvi narodno-kmečki vladi. (Burno in dolgo ploskanje in klici: Živeli!)
Sadite politične vesti,
Z obljubkarstvom so se doslej vedno pečali Koroščevci in Žerjavovci. Eni kakor drugi so znamenito nasedli, kajti baš na obljubkarstvu jih je narod spoznal, da s<5 čisto navadni laž-njivci in sleparji. Sedaj se ti čudni ljudje silno jeze, ker mi nočemo biti obljubkarji. Ali ste neumni! Z obljubkarstvom nikdar nismo delali politike in je nikdar ne bomo. Rečemo samo to: Razmere, v katerih živi naš narod radi pogrešne klerikalne in Žerjavov-ske politike, so strašne, da strašnej-še biti ne morejo. Dolgo bo trajalo, predno se stvari popravijo. Storili bomo za ljudstvo, kar je le mogoče, toda brez obljubkarstva! Obljubkarstvo prepuščamo Koroščevcem in Žerja-vovcem.
Mutec mariborski se v klerikalnih listih silno jezi na Radičevo zgovornost. Razumljivo, kajti mutec ni od 1. 1918 naprej dosegel še prav nobenega uspeha, nasprotno stalno se manjšujejo vrste, a vsaka ostala stran-. ka v državi ima z mutcem silno nerada posla. Zgovorni Radič pa je ustvaril drugo najmočnejšo stranko v državi in so se zelo mogočni krogi v državi trudili, da ga spravijo v vlado, med tem ko mariborskega mutca prav vsakdo odriva. In ga bodo še naprej odrivali, dokler njegova stranka popolnoma izgine izpod solnca. Kajti vsi pošteni politični krogi v državi so si edini v tem, da Koroščeva stranka mora izginiti, ker je narodu škodljiva. Pokvarjeni Habsburg je klerikalce ščitil, zdrava Jugoslavija jih pa ne bo!
Strahovito jezo kuhajo Koroščevci, ker so zopet ostali na dilci in nimajo besede pri novi vladi. Vsa njihova onemogla jeza se najlepše zrcali iz klerikalnega časopisja, ki je polno psovk in obrekovanj. Nas to le veseli!
»Slovenec«, junaški borec za pravice slovenskega jezika, še vedno ni prišel do sape, da bi povedal, kako misli o slovenskem bogoslužju. Naj vendar pove, hinavec hinavski, zakaj se bori za pravice slovenskega jezika tam, kjer niso v nevarnosti, med tem ko ne zine besede za vpeljavo slovenskega bogoslužja. Govori, govori, hinavec pobožni!
Gospodom okoli »Jutra«. (Dopis.) V mislih imamo one gospode, ki, se čutijo poklicane, delati na znižanje cen kmet. proizvodom. Ali ste pre-čitali v zadnjem »Kmetskem listu« članek »Jutro in cene kmet. pridelkov«? Da bi vam bil le šel tako globoko v spomin, kakor je šel nam, kmet-skemu ljudstvu — iz srca! Dotični članek je zdrav in stvaren izliv naših teženj. Zato vam priporočamo, da si ga razmnožite ter ga v zlatih okvirih izobesite v vseh svojih lokalih! — Še enkrat ponavljamo: Ker se da mleko tako ceno proizvajati, nabavite si krav ter nam sami dokažite možnost znižanja cen mleku. Vaša konkurenca nam bo v zabavo. Ali pa vam damo na razpolago svoje kmetije — le s pogojem, da nam jih v določenem roku vrnete v današnjem stanju — in sicer ne zahtevamo od vložene glavnice 25—40%, kakor delate vi, ampak vam bomo iz srca hvaležni, ako nam plačate 10%. Tozadevnih ponudb imate na razpolago! Pa še nekaj. Ako ste demokratje v pravem pomenu besede, bodimo enakopravni! Zakaj tudi nas ne ščitite s, 30% carine, n. pr. pri uvozu ameriške masti in žita ali rumun-ske živine, kakor to delate v korist svojim industrijskim produktom? Na to nam odgovorite, potem se bomo še kaj*več pomenili!
2
JtfP lafeeaa Mej* te hImi mis«l m sna^ala brea šrtov.
One gg. duhavnika, ki beraja aaš list in ki znajo presojati vsako stvar x lastno in ne z od »Domoljuba« izposojeno pametjo, uljudno prosimo, naj se ne spodtikajo nad besedo »klerikalci«. Ljudi, ki spoštujejo svojo katoliško vero, mi ne napadamo in ne »mešimo. Preziramo pa one, ki sveta verska čustva zlorabljajo za svoje politične namene, in te ljudi imenujemo klerikalce. To so ljudje, katerim je vera le zavarovalnica za poslanski mandat dr. Korošca in njegove kom-panije, in delovanja takih ljudi pri najboljši volji ne moremo hvaliti. V političnem boju dr. Korošec za nas ni duhovnik, ampak politik, in sicer najslabši politik, kar jih premore Slovenija, in njegovo »delovanje« bomo presojali vedno kot politiki in ne kot verniki. Kadar bo stopil pred slovensko ljudstvo kot duhovnik in govoril v cerkvi o verskih zadevah, takrat pa ga bomo spoštljivo poslušali in ubogali.
Za davke se baje zavzemamo, ker so naši poslanci glasovali za zaupnico vladi, tako vpijejo Koroščevci in Žerjavovci. Res je, da so naši poslanci glasovali za vladino zaupnico, to pa radi tega, ker je sedanja vlada na vsak način bolja, nego so bile vlade, v katerih so bili tudi nesposobni Ko-rošcevci ali nasilni mladini. Kar se davkov tiče, imamo še vedno one, katere so nam naprtili največji sovražniki kmeta, Koroščevci in Žerjavovci.
Federalizem in separatizem.. Nazadnjaškim generalom iz »Jutrove« dežele
ja bila jako aeijuba naša ugotovitev, da t Sloveniji mi separatistar«, t. j. takih ljudi, ki bi hoteli od države prač, ampak da živi v Sloveniji le znatno število ljudi, ki si žele notranjo premestitev države, tako, da bi se v državi čutili zadovoljne i Srbi i Hrvati i Slovenci vsak na svojem. Jutrovski mladički bi namreč še vedno radi ljudi farbali in strašili s »separatizmom« in bi radi iz vsakogar napravili »sovražnika države«, kdor ne trobi brezpogojno v njihov rog. Tem mladičkom bodi povedano, da centralizem kot tak še daleko ni država! Mi poznamo centralistično urejene države na svetu — dve ali tri, — imamo pa tudi jako dolgo vrsto iederalistično urejenih držav, med temi največje države sveta! Ali po mislih jutrovskih mladičkov Zedinjene države niso država? Ali federalistična republika Nemčije ni država? Ali federalistična republika Švica ni država? Po naukih jutrovskih mladičkov bi morali živeti v Ameriki, Švici, Nemčiji in Rusiji sami »separatisti« in sovražniki lastnih držav, ker so vsi državljani omenjenih držav republikanci in federalisti! Zato naj »Jutro« raje neha vrteti svojo >separatistno« lajno, ker pri nas takim melodijam že zadnji ljubljanski pijanec več ne verjame. Naša država bo še vseeno država, in sicer še mnogo močnejša država kot je, če se bo centralizmu odrekla in preuredila tako, kakor je prav za ljudi in n« »amo za Žerjava.
Shodi in razne prireditve.
V	Kamniku bo v nedeljo dne 2. avgusta seja okraj, odbora ob pol 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. Radi važnosti seje naj se tovariši v polnem številu udeleže. Fr. Kristan, predsednik.
V	Kranju bo seja okraj, odbora v pondeljek dne 3. avgusta ob 10. uri dopoldne pri Peterčku. K polni udeležbi se vabijo vsi odborniki in zaupniki. Joško Benedik, tajnik.
Pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje pri Jelšah, bo v nedeljo dne 2. avgusta ob 8. uri dopoldne sestanek kraj. orgar nizacije. Poroča tov. inž. Debelak.
V	Zibiki bo sestanek kraj. organizacije v nedeljo dne 2. avgusta ob 3. uri popoldne. Dolžnost vseh tovarišev je, da se seje polnoštevilno udeleže. Janez Taborne, predsednik.
V	Selcah je bil preteklo nedeljo obilno obiskan sestanek kraj. organizacije. Tov. geom. Mravlje je podal izčrpno poročilo o političnem položaju. Po debati o gospodarskih potrebah Selške doline je tov. predsednik Mat. Dolenc zaključil sejo.
»Društvo kmetskih fantov in deklet« v Žabnici pri Škofji Loki priredi dne 16. avgusta veliko vrtno veselico z obilim sporedom. Sodeluje domača godba, katera je bila ustanovljena letošnje leto. Ker je čisti dobiček namenjen društveni knjižnici, vabi k obilni udeležbi odbor.
Kaj bo 2. avgusta? Jugosl. Matica Jarenina in šolsko vodstvo priredita svečanost v prid revni šolski mladini
in Jugosl. Matici. »Glasbena Matica« iz Maribora poleti ta dan tudi v Jare-nino: Šolska mladina bo pocapljala na odru, pa uprizorila: »Knežev kamen«, »Matija Gubec«, Kronanje v Zagrebu«, »Janičar« ter »Čebelica in Ciciban«. To bo res vedrilo, kakor se malokdaj nudi. Gremo pogledat in poslušat v prijazno Jarenino, posebno, ker še podpremo s tem plemeniti namen, da se pomaga revnim učencem do učnih pripomočkov in ukrepi Jugoslovansko Matico na deželi.
Dopisi.
KRANJSKO.
Hraše pri Lescah. Če komu kaj spodleti, zelo rad zvrne krivdo na drugega. Tako je tudi v politiki in to pot je ubral tudi dopisnik v bedastem »SI. Narodu« iz Mošenj pri Brezjah. V tem dopisu sem seveda jaz glavni vzrok Žerjavovega poraza pri občinskih volitvah. Da pa bo javnost pravilno informirana, bom pokazal pravega krivca, in to je: 1. Mošnje so prva občina ljubljanske oblasti, katero je nasilni Žerjavov režim vzel v zakup s tem, da je podaljšal življenje na županskem stolcu za skoraj eno leto bivšemu županu Pahorju p. d. Mačku. Takih porazov bodete deležni povsod, kjer ste vladali s komisarji. Kaj pa Ljubljana? 2. Ni bilo v čast županu Mačku v čisto kmečki občini, kateri je bil on na čelu, da je zatajil svoj stan
in »voj program, na katerem je bil i«-voljen kot župan. To so glavni krivci za Žerjavov poraz. In prav je tako! Nasilja in neznačajnosti v politiki smo siti! Končno me veže dolžnost, zahvaliti se dopisniku, ker je priznal, da je moje godrnjanje imelo uspeh. Sem vedno na razpolago's svojim godrnjanjem. Vam znani Ažman Medved.
Novo mesto. V naši davkariji sedi en gospod, ki misli, da je od države samo za to plačan, da šikanira poštene kmete, ki trpijo od zore do mraka, da zaslužijo toliko, da siromašno vzdržujejo svojo familijo in plačajo visoke davke. Mislimo, da bo potrebno naučiti tega gospoda, kako naj občuje z davkoplačevalci. Ako ta opomin ne bo zadostoval, potem se bomo pritožili na višje mesto, da se bo nepotrebnim ši-kanom napravilo enkrat konec. (Op. uredništva. Sporočite nam ime in naslov gospoda in tudi v dopisu navedite, na kak način se davkoplačevalce šikanira.)
Šmartno ob Savi. Pri nas se vrše v kratkem občinske volitve. Dosedaj je bil običaj, da se je tudi pri nas za vasi Šmartno, Hrastje in Obrije na deski, ki visi pred hišo g. občinskega odbornika Kebra, nabil vsak razglas, ki ga je izdalo županstvo občine Moste. Bili smo popolnoma uverjeni, da nam županstvo postreže tudi z volilnim razglasom in to že radi tega, ker je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah izpuščenih precej volilnih upravičencev. Naše pričakovanje pa je bilo popolnoma zaman. 0 obvestilu za reklamacijsko dobo, še manj pa o volilnem razglasu, ni bilo ne duha, ne sluha. Volilni upravičenci pa, ki smo Dili pri zadnjih državnozborskih volitvah izpuščeni iz volilnega imenika, smo ostali zopet na istem, kakor smo bili prvotno. Ker smo mnenja, da se je dotični razglas popolnoma nalašč prezrl, to pa vsled tega, ker se je pri nas na novo ustanovila kmetijsko-de-lavska stranka, ki g. županu Oražmu nič kaj posebno ne prija, vprašamo g. župana, na kakšni podlagi se razglas o občinskih volitvah za občino Moste na naši deski ni nabil. Če je županstvo mnenja, da naša deska ne spada med občinske deske in da se objavlja na nji le županstvu ljube razglase, zahtevamo, da se ista nemudoma odstrani. Na podlagi tega, da so naše podobčine oddaljene dobre tri četrt ure od občine Moste in nismo podob-čani primorani se sprehajati vsaki dan iz Šmartna, Hrastja in Obrij v občino Moste ter obratno, poizvedovat za občinske razglase,, zahtevamo od županstva, da se v bodoče vsak razglas objavi pravočasno vsaj enkrat in sicer na vidnem mestu v enem ljubljanskih dnevnikov, da se bodemo mogli vsaj po istih ravnati. — Prizadeti občani.
ŠTAJERSKO.
Fala p. Mariboru* Naš kraj je doslej znan svetu radi svoje velike elektrarne. Izgleda pa, da hoče postati znamenit še na druge načine. Na Fali je grad in veleposestvo Italijana »grofa« Zabeo. 0 starem Zabeu ni bilo nikdar slišati pritožb. Ljudem ni nikdar delal krivice, pa ga je radi tega tudi vse spoštovalo. Toda mladi Zabeo
si dovoljuje gorostasne stvari. Za aje-
govo dobrosrčnost je posebno značilno, kako preganja revne ljudi, ki po gozdovih nabirajo maline, borovnice in gobe. Ni se še pri nas zgodilo, da bi kmetje naganjali ljudi, ki po njihovih gozdovih pobirajo te stvari. Pač pa si to nesramnost dovoljuje mladi Zabeo. Hodi po gozdovih, odvzema ženam in otrokom košare, meče maline na tla in jih potepta, a žene in otroke pretepa, psuje, celo streljal je baje že za njimi. Seveda, kdor je v enem predrzen, tudi drugod ne pozna meje. Tako je polno dokazov na razpolago, da govori Zabeo o Slovencih kot o »vindišarjih«, katere treba pretepati, češ, da drugega ne zaslužijo. Taka je ta polentarsko-nemška nadutost. — Sosed Zabea je mariborski vsenemec advokat Orosel. Da on na Fali ne misli utrjevati slovenske misli, to je pač vsakomur jasno, samo ne, kakor izgleda, naši mariborski politični upravi. Navajamo, da je občina Činžat, kamor spada Fala, dala pri letošnjih skupščinskih volitvah okoli 30 nemškutarskih glasov, a sosedna obmejna občina ob Dravi, kjer je drugi del falske elektrarne, je dala nemšku-tarjem 42 glasov. Že ti glasovi, potem Oroslova osebnost, mladi Zabeo in okolnost, da je elektrarna v nemških rokah: vse to bi moralo gospodo pri velikem županu navajati za naše kraje k taki politiki, s katero se slovenstvo čim najbolj utrjuje, a nemškutar-stvo omejuje. Danes na žalost take politike ne zapazimo, nego vidimo, da se gotovim gospodom hrbet popolnoma skrivi, če zapazijo Orosla ali po-lentarja. Seveda v kuhinjah teh tujcev se bolje kuha, kakor pri kmetu, razen tega se tam lahko gre na lov itd. Ampak bomo tudi gotovo mariborsko gospodo še naučili, da se mora pri nas delati politika za kmečko ljudstvo, ki je slovensko in ne za predrzno tujo gospodo.
Iz Sv. Vida pri Ptuju se nam poroča, da je klerikalna zagrizenost dandanes zašla že tako daleč, da hočejo celo že nekateri mežnarčki komandi-rati vsakega, ki ni klerikalec ter hočejo veljati kot tudi — politiki. Majhen po telesu, a še manjši po duhu je od teh naš videmski mežnar, ki se je pred kratkim izzivalno zapičil v enega naših tovarišev. Za prvič mu damo krščanski nauk, da naj ljubi svojega bližnjega, če tudi slučajno ni kle-
rikalec in naj ne poeablja, da mu tor jejo vsakdanji kruhek tukajšnji kmetje. S politiko si ga revež pri nas v Vidmu prav gotovo ne bo služil. Nadalje bo za njega nedvomno bolj koristno, ako bode odslej raje pridno čistil čevlje svojim predpostavljenim ter skrbno ometal prah in naganjal številne pajke tam, kjer je njegova dolžnost in za katero ga plačujemo in mu dajemo berngo. Te vrste politik« mu nihče ne bo zameril; obenem pa smo prepričani, da bode ta rahel opo-minček zadostoval.
Maribor. Naš dični »Tabor« j© popolnoma zmešan, odkar je SDS na tako neslaven način zletela iz vlade. T svoji 162. številki, ko je še SDS prisegala večno in nespravljivo jezo in sovraštvo radikalom, piše: Samostojni demokrati niso več rezerva radikalom, da bi jih klicali v pomoč, kadar zaj-dejo v velike težave. Po dveh dneh pa, ko se je ta jeza in sovraštvo pre-kvasilo v žalost in spravljivost, piše v 164. številki v tolažbo nesrečnim pogorelcem, da še Pašič ni podpisal sporazuma in, da če bi utegnili Radičevci izzvati nove komplikacije, ima Pašič še vedno proste roke, da lahka gre s Pribičevičem v koalicijo. — Ka je še bila PP vlada, je »Tabor« govore klerikalnih poslancev samo kratka omenjal kot razgrajanje in kričanje, v štev. 164 pa se kljub svojemu zmanjšanemu prostoru obširnejše spominja govora klerikalnega poslanca Sušnika, »da je s temperamentnimi besedami udrihal po sporazumu«. Ker se tudi klerikalni listi simpatično spominjajo SD veličin, ni izključeno, da pojdeta Pivko in Žerjav o parlamentarnih počitnicah s Korošcem še na svetoletno romanje v Rim.
Središče ob Dravi. V našem prijaznem trgu je dokaj letoviščarjev; med drugimi tudi člana skopljanskega narodnega gledališča, g. Ž. Majcenovie in soproga mu Ankica Majcenovičeva. Odlična gosta zbujata tukaj splošno pozornost. Za časa svojega tukajšne-ga bivanja sta priredila že več gostovanj, v Mariboru, Ptuju, Čakovcu in Varaždinu, povsod z velikim uspehom. Simpatična mlada umetnika, ki slovita po svoji visoki umetniški kvaliteti, uljudno prosimo, da tudi nam v Središču privoščita kak umetniški užitek in nas seznanita z moderno našo dramsko književnostjo.
Novice In razno.
Vsem, ki potrebujejo poslanske pomoči, v vednost. Naslov moj je odslej: Hrvatski Seljački Klub, Nar. Skupšti-na, Beograd. Glasom sklepa vodstva »Zveze slov. kmetskega ljudstva« se moram pri intervencijah ozirati le na dopise, ki se pošiljajo preko krajevnih organizacij, bodisi SKS ali pa SRS, ali pa ZSKL, kjer take že obstojajo. Kjer pa takih naših organizacij ni, naj se pa ustanove ali pa če to ni mogoče, naj se poedinci obračajo na tajništvo v Ljubljani in Mariboru. Gorenji sklep vodstva naše Zveze ima namen preprečiti zlorabo posebno s strani njenih
Listek.
•-v.
1
Zdvažbar}!
Kmečka povest Iz predvojna dob®, ° Spisal Msted Ik>Ieu«.
(Madaljavaaja.)
Baniču je postalo tesno, ampak njegova atara kljubovalnost mu ni dala, da bi se uklonil. Na noben način ne bi. hotel v tem trenutku, baš pred nasprotnim odvetnikom, priznati — resnice.
»Številka je v dolžnem pismu, pa je!« se odreže.
»Kolega,« reče dr. Oražen dr. Kropivniku: »Jaz sem ga svaril. Poizvedoval bom še, in če stvar ne drži, — nobenega usmiljenja več!«
Baniču so donele te besede celo razpravo po ušesih. Vest se mu je oglašala, — da je vedoma lagal. Skočil bi pokonci in vse povedal, ali — —. Žena je bila pri razpravi, bile so priče iz vasi tu, ki naj povedo o vseh okoliščinah zastran požara, bila je navzoča Žabkarica sama... In pred vsemi
temi naj bi priznal,--ne, stokrat ne! Stisnil je
zobe in srepo zrl v tla. Razprava ga je malo zanimala. Ni mu dalo, da bi poslušal, kaj govore v dvorani sodniki, odvetniki... »Nobenega usmiljenja več...« Kakšnega usmiljenja neki, si je mislil... Kaj mi pa morejo?... Če me ovadijo, — hajd— proč —! Zadele so ga oči žene, ki niti ni slutila, kaj je govoril dr. Oražen ž njim. Speklo ga je v srce. Žena upa, da se vse dobro izteče, a odvetnik mu je dejal: »...nobenega usmiljenja več.. .« Zatisnil je oči, in misli so mu blodile — po tujih neznanih krajih...
»Reza Žabkar!« je poklical predsednik. To vzdrami Baniča iz blodnih sanj.
Pozvana stopi naprej. Za pričo naj bi bila zaslišana. Prisegla naj bi, pa — ni hotela. Predsednik jo vpraša, zakaj neče govoriti; naj navede vzroke^
da mpre sodišče odločiti, ali ima pravico odreči se pričevanja ali ne. Dr. Oražen pa ji reče na glas: »Kaj se neki obotavljate! Vse povejte, nihče Vam ne more ničesar očitati.«
In Žabkarica je pod prisego izpovedala: Andrejčič je bil na sveti večer pri njih. Hotel je denarja naposodo — par tisoč kron. Nekaj menic naj bi nujno plačal. Mož pa mu ni hotel posoditi brez in-tabulacije. Na samem je Andrejčič njo prosil, naj mu posodi ona... Imela je nekaj denarja, o katerem ni vedel mož, ker si ga je dejala na stran. Obečala mu je, naj pride, ko bo mož trdo spal, po denar. Utegne mu posoditi okoli 1000 K. Andrejčič je bil s tem zadovoljen. Prišel je po devetih, ko je mož že spal — od zadaj v hišo. Dobil je denar in odšel okoli desetih. Rekel je, da gre k polnočnici in potem domov.
Banič je gledal debelo. Mica, sedeča poleg njega, si je otirala pot raz čela in zašepetala možu: »Križ božji! Morda pa Andrejčič — ni zažgal?! Slišiš Žabkarico?«
»Laže!« sikne na glas Martin Banič.
»Tiho, Banič!« reče predsednik sodnega zbora ostro. »Vi ste si z jezikom nakopali že dovolj kazni. Hočete okusiti vnovič zapor?!«
»Žena mi je nekaj rekla in sem njej odgovoril...!« se izgovarja Banič.
»Kar tiho. Jaz vas nisem ničesar vprašal,« ga zavrne predsednik. »Še enkrat mi napravite^ tako, pa pojdete ven in ostane samo vaš zastopnik še tu.«
Zaslišanih je bilo še par prič, ki bi po navedbah Baničevih morale videti moža, bežečega od pogorišča po poti proti Šentlovrencu. Ena sama priča je dejala, da je videla teči po bregu nedaleč od pota nekoga, ali tisti je bil bolj majhne postave. Andrejčič gotovo ni bil. Druge priče niso videle ničesar.
Sodniki so razsodbo takoj sklenili. Tožba zoper Andrejčiča je bila zavrnjena, Banič in žena morata povrniti Andrejčiču vse stroške. Predsednik se je skliceval, da je dolžnost tožiteljev dokazati Andrejčicevo krivdo. Dokazano je, da je bil An-
drejčič na Celini ob desetih, ali začelo je goreti šele po polnoči. Ni pravega nagiba, zakaj bi bil Andrejčič zažgal. Če je šel v Ameriko, ima to lahko druge vzroke. Da bi bil Andrejčič bežal od pogorišča, ni potrdila nobena, priča. Ko bi Banič tudi prisegel, da ga je spoznal, njemu samemu ne bi moglo verjeti. On je bil tistikrat skrajno razburjen, pa tudi sicer je človek, ki si vbije rad kakšno misel v glavo in si je ne da več izbiti. Tožba je bila na vsak način prenagljena.
Mica se je odpeljala takoj po sodbi domov; ker je težko hodila, jo je vzel sosed Kosem na voz. Banič pa ni hotel takoj domov. Ostal je v mestu in obiskal svojega odvetnika.
»Stvar z Žabkarico ni čisto v redu. Nekaj — je zamolčala!« mu reče dr. Kropivnik. »Ali napraviti se ne da ničesar. Kar stvar pustimo!«
Banič se je hudoval, da je Žabkarica po krivem prisegla. Odvetnik ga je svaril, naj se varuje in naj ne govori kaj takega pred ljudmi.
»Glede priziva zoper tožbo imate še časa dovolj. Pismena razsodba pride v 10. do 12. dneh. Tam bo povedano tudi koliko znašajo stroški. Majhni ne bodo. Andrejčičev odvetnik je moral pisati v Ameriko, prič je bilo mnogo!« Odvetnik obmolkne.
»In vse te stroške naj plačam — jaz?!« vsklik-ne Banič.
»Ali na moje stroške morate tudi misliti!« ga opozori odvetnik. »Pa pridite, ko vam bom pisal, z ženo k meni, da se dogovorimo. Srečno!«--
Banič je prišel pozno domov. Žena ga je čakala. Bil je močno vinjen.
»Križ božji, kakšen pa si, Martin!« mu reče
prestrašena.
»Zdaj — je — vse — preč! Pod — je preč. Otroka ni več ... Ob vse sva... Veš ... Nobenega usmiljenja več, mi je rekel dr. Oražen...« je jecljal Martin. Vrgel se je na postelj, kakor je prišel in že — smrčal.	.
Mico je streslo, pa sama ni vedela zakaj. Pre-bdela je vso noč.	(Dalje dedi.)
sovražnikov. Naslov tov. Kelemina j* isti, kot doslej. Ivan Pucelj, nar. poslanec.
Tajništvo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva za mariborsko oblaste
objavlja: Glasom sklepa seje »Zvezo slov. kmetskega ljudstva« od 19. julija 1.1. v Zidanem mostu se pozivajo pristaši bivše SRS in SKS, da vse vloge, peticije in intervencije na naše poslance pošiljajo istim le potom tajništva »Zveze«, Maribor, Narodni dom I. nadstropje. Somišljeniki! Zavedajte se velikega pomena nove Zveze in disciplinirano izpolnjujte ta sklep. Posebno krajevne organizacije naj r smislu gornjega sklepa vplivajo na pristaše in vse zadeve bodisi zasebne, občinske, pravdne ali davčne pošiljajo le na naše tajništvo. Za odgovor je priložiti vedno znamko za 1 Din ali pa kuverto z naslovom in znamko. Tajništvo je spopolnjeno in je tako urejeno, da bodo vse zadeve takoj rešene. Tajništvo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«.
Krajevne organizacije se pozivajo, da vpošljejo takoj vse podatke o protizakonitem delovanju katerikoli javnih uradov in uradnikov tajništvu v Ljubljano ali Maribor.
»Dohodninski davek. Kako se napoveduje in kako se sestavljajo pritožbe«. Pod tem naslovom je izšla izpod peresa odlič. davč. strokovnjaka pre-potrebna knjiga. Obsega 70 strani in razne tabele ter bo vsakomur najbolji svetovalec pri napovedovanju dohodnine in pri sestavljanju pritožb. Stane 10 Din, po pošti 1 Din več in se naroča pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8.
Podružnica Jugoslovenske Matice v Moravčah priredi v nedeljo 2. avgusta ob 3. popoldne na vrtu g. Orehka pri Kavki veliko vrtno veselico, združeno s srečolovom, ribolovom, ameri-kanskim. zaporom itd. Vstopnina 3 dinarje, za otroke 1 Din. Čisti dobiček je namenjen neodrešenim bratom in sestram. Sodeluje moravška godba in tamburaški zbor.
V Krškivasi se je ustrelil v nedeljo zjutraj orožniški stražmojster Za-vec. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt, je dosedaj neznano. Omenjeni je bil spoštovan in priljubljen med ljudstvom. Pečal se je tudi precej s poljedelstvom. Blag mu spomin!
fUtfširiajt« vseloj i«	zavest o p« tre bi k ■•tika p« ti lila« sam*«fe*ji*sti.
Veliko pozornosti je vzbudila izpustitev Štefana Radiča iz zapora, njegova triinpolurna avdijenca pri kralju na Bledu in njegov obisk v Beogradu, kjer je, kakor je razvidno iz beograjskih listov, zapustil najboljše vtise. Vsa srbska javnost je silno zadovoljna • prvim Radicevim nastopom v Beogradu. Stališče vlade je s tem postalo ie trdnejše. Iz Radičevega kluba so bili izključeni trije poslanci. Tov. Pu-eelj je vstopil v Radičev klub in mu kmalu slede še drugi zemljoradniki.
Umrl je v Boračovi pri Radencih po dolgotrajni in mučni bolezni Jakob Rihtarič, posestnik, zvest pristaš in dolgoletni član naše stranke. Bil je neumoren delavec na polju organizacije ter dober drug in prijatelj veselega značaja. Ohranimo ga v trajnem »pominu! Preostalim pa naše najglo-bokejše sožalje!
Strašna avtomobilska nezgoda med Kranjem in Medvodami. Večja družba iz Škofje Loke se je vozila 23. t. m. okoli 8. ure zvečer po državni cesti od Kranja proti Medvodam, da pre-Iskusi avtomobil, katerega je pred 4 dnevi kupil trgovec Rudolf Ziherl iz Škofje Loke. Radi prehitre vožnje je počila gumijeva cev, kar je povzročilo, da se je v veliki brzini prevrnil avto. Očividca Kuralt Vinko in Jenko Peter iz Žabnice, katera sta bila prav tik nezgode, sta cula močan pok in takoj na to gost val prahu, ki je zakril avto do momenta, ko je obležal v obcestnem jarku. Nudila sta prvo pomoč in se jima je pri tem nudil strašen prizor. Priskočila sta ter sta z steklenico vode, katero sta imela pri sebi, hladila bolečine ponesrečencev. Kmalu se je nabralo na kraju nesreče več v bližini se nahajočih kmetov, ki so urno pripravljali voz, da odpeljejo ranjence v bolnico. V tem trenutku pa privozi avto g. Polaka iz Ljubljane, ki je takoj odstopil svoj voz. Štiri težje ranjene so odpeljali v bolnico, dvojico lažje ranjenih pa je ostala na mestu do prihoda takoj naročenega avtomobila. Eden ponesrečencev, R. Ziherl, je ranam podlegel.
Strela je uničila v Vel. Stari vasi pri Višnji gori hišo in gospodarsko poslopje posestnika J. Štublja p. d. Starca. Zgorelo je vse, še obleka. Ško-daje velika. Istotako je strela uničila kozolec posestnika A. Žolnirja na Lopati pri Celju. Škoda znaša 60.000 dinarjev, zavarovalnina pa 3000 Din.
Roparji. V noči na 18. julij so vdrli trije roparji v hišo F. Vintaarja v Hru-sevcu pri Straži. Na obrazih so imeli krinke. Prišli so v poselsko sobo in tu spraševali za gospodarjem, ki pa se je med tem prebudil, vzel puško in samokres ter je roparje prepodil.
100-letnico svojega življenja obhaja letos hišni in vinogradniški posestnik K. Fluher v Mariboru. Kljub visoki starosti je čil in se vsak dan sprehaja.
Največji centralist je bil Koroščev minister dr. Kulovec, ki je ižanskega bika v Beogradu licenciral.
Osemkrat obsojen na smrt. Grozni morilec Angerstein, ki je ubil svojo na smrt bolno ženo, svojo taščo in šest drugih oseb in je nato zažgal hišo, da bi prikril svoje zločine, je bil obsojen v Linburgu osemkrat na smrt.
V Italiji je 1335 jetnišnic. V njih je prostora za 72.000 jetnikov.
Čebele so umorile dva konja in si-eer v Bosanski Kostanjevici. Konja sta vlekla voz sena. Kočijaž ustavi ravno pred nekim čebelnjakom in gre v gostilno. Kmalu zasliši peketanje konjskih kopit, zato beži iz gostilne in vidi, da so čebele iz 17 panjev navalile na konje. Ko je gostilničarka hotela priti konjem na pomoč, so se čebele spravile še nad njo in je komaj ušla. Konjev niso mogli rešiti. Čez nekaj ur sta vsled silnih pikov oba poginila.
Kobilice. Na Ovčjem polju so letos ogromne množine kobilic, ki uničujejo vse posevke in tudi mladike v vinogradih. Ker jim je že začelo primanjkovati hrane, so se lotile tudi že krompirja v zemlji. Edina sreča je še to, da so se pojavile obenem s kobilicami tudi velike jate kavk, ki se hranijo s kobilicami in tako pomagajo prebivalstvu v boju proti temu malemu, a hudemu sovražniku.
xxxxxxxxxxxxxn
RADIO BALSAMICA zdravilo proti revmatizmu.
Poletje je najboljši čas, v katerem je mogoče z najmanjšo porabo zdravila popolnoma izlečiti revmatizem. To zdravilo zavzema v sedanjem času prvo mesto po svoji vrednosti v vseh evropskih državah, v katerih so otvorjeni veliki laboratoriji za njegovo izdelavo in prodajo. O brzem in popolnem učinku zdravila >Radio-Balsamica< najbolje pričajo potrdila profesorjev, zdravnikov in zahvale ozdravljenih bolnikov. — Za prodajo zdravila »Radio-Balsamica« v kraljevini SHS se nahaja laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica štev. 43.
Kako spe razni narodi. Evropejec ali Amerikanec spi le takrat ugodno in komodno, če ima pod svojo glavo mehko blazino, Japonec pa se stegne po preprogi na tleh in si da pod glavo trd, štirioglat komad lesa, brez tega bi namreč slabo spal. Kitajec drži mnogo na svojo posteljo-, ki je zelo nizka, večkrat lepo izrezljana. Medtem ko ljudje severnih dežel ne morejo spati, če nimajo dovolj prostora, da iztegnejo svoje no-! ge, se zvijejo prebivalci tropičnih pokrajin kakor opice v klopčič in tudi v tem položaju dobro spijo. Anglež se pokrije s par odejami in spi večkrat pri odprtem oknu -v mrzli zimi. Rus nikjer drugje rajše ne spi kakor na veliki peči v svojem domu. Ko zjutraj zleze iz te svoje gorke postelje, se okoplje v mrzli vodi, če bi tudi moral odstraniti ledeno plast iznad vode. Laponec zleze z glavo v žakelj iz jelenove kože in notri prav toplo in ugodno spi. Na drugem koncu sveta živeči Indec ima tudi tak spalni žakelj, samo da je ta zračnejši od japonskega in služi za varstvo proti moskitom.
Naše čitatelje opozarjamo na oglas »Narodnega Dnevnika« ter priporočamo, da se naroče na ta list, ki edini od slovenskih dnevnikov objektivno poroča o politični situaciji.
Zgodba tisočdinarskega bankovca. — Beograjski trafikant Paikič je poslal svojega sina Vladimira v mono-polsko upravo z listkom, na katerem je bilo napisano vse, ker je želel imeti. Oče je dal Vladimiru tisoč dinarjev v obliki bankovca serije 889 in si je številko za vsak slučaj zapomnil. Deček je dobil tobak, ko pa bi ga moral plačati, je s strahom opazil, da ima samo pol bankovca. Ostala polovica je izginila na čudežen način, ne da bi kaj opazil. Vladimir je tekel domov, in oče je takoj odšel v Narodno banko in prosil naj mu zamenjajo bankovec. Uradniki, ki so se prepričali o istini-tosti tobakarjevih navedb, so vzeli pol bankovca in ga spravili v blagajno ter nesrečnemu starcu izplačali tisoč Din. O dogodku je bila obveščena tudi policija. Dolgo ni bilo druge polovice ukradenega tisočaka na izpregled. Končno pa se je le pokazala. Pred dnevi je prišel v Narodno banko mlad moški, ki je prosil naj mu zamenjajo pol bankovca, češ, da nujno potrebuje denar. Na vprašanje kako je prišel do raztrganega denarja, je dejal, da novec ni njegov, marveč neke ženske. Dva agenta sta ga odpeljala na policijo, kjer so vzeli njegovo izjavo na zapisnik. Takoj nato so šli detektivi po 19-letno Vukasovo Petrovičevo, delavko iz Novega Sada, na katero se je moški izgovarjal, da mu je dala denar. Vukosava je prišla in izpovedala: »Na veliki četrtek sem bila lačna in brez pare v žepu. Dela nisem mogla (fobiti, pa sem odšla na prežo k upravi monopolov. Kmalu sem ugledala dečka, ki mu je gledal iz žepa konec tisočaka. Celega nisem mogla ukrasti, zato sem ga odščipnila samo polovico in z njm odšla dalje svojo pot. Končno sem jo hotela zamenjati s posredovanjem svojega ljubčka.« Petrovičeva in njen fant sta bila izročena sodišču radi tatvine in poizkusa goljufije.
Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko-, gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 1. oktobrom 1925 se
otvori XXIV... tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora imeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Vsaka go-jenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jepic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika Nadalje perilo za posteljo, dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati či-tati, pisati in računati (zadnje šolske izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti posestni list, potrjen po davčni oblasti; 6. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 7. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim na-lože ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročne pisane, nekolko-vane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1925 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti
pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno. V Ljubljani, 30. julija 1925. Kmetijska družba »a Slorenijo.
Pravilnik k stanovanjskemu lakonu z natančno razlago in vzorci vseh mogočih vlog na stanovanjsko sodišče je izšel. — Cena Din 20.—. Dobiva se ga v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. (pisarna Jugoslovenske Matice) ter v Matični knjigarni v Ljubljani odnosno v pisarni Yerca na Kongresnem trgu v poslopju Kino Matica.
Dr. Iv. Lah. Knjiga spominov. (Ječe, Moja pot, Dan 1914.) V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 163. Broširano 35 Din, v celo platno vezano 45 Din, poštnina 2 Din več. — »Prva poglavja teh spominov so pisana v taboru v Mittergrabernu na Nižjem Avstrijskem spomladi 1916. Pisal sem ob svoji postelji v onih dneh, polnih nad in pri-
čakovanja, ko so onemogli nemški napadi
pred Verdunom in se nam je zdelo, da nastaja v svetovni borbi velik preobrat. Pisal sem | kakor sem se spominjal. Srival sem svoje zapiske v postelji in sem jih pri odhodu sreč-! no rešil. Podajam jih tu deloma neizpreme-i njene. Pozneje se mi je zdelo potrebno spo-j polniti te dogodke s podatki, kako je rastla j naša predvojna generacija, kako je iskala pozitivnega programa in kako se je iz tega mladega kipenja razvil naš jugoslovenski nacijo-nalizem, ki je končno leta 1918. objel vse slovenske pokrajine. Mislim, da se bodo mnogi radi z menoj spominjali teh časov. Bil sem v sredi našega boja obdan od neštetih znanih in neznanih sobojevnikov, ki so vsak na svojem mestu delali za našo skupno stvar. Dogodki so nas prehiteli. Ni mi bilo treba ničesar niti olepšavati niti pretiravati. Bilo je tako. Čas beži in marsikaj smo že pozabili.«
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA"-milo, ima prijetno delo in je hitro gotov, laz ne perem nikdar z drugim kakor z „ G AZ E L A milom.
AZEIH
1HIIO
UNIČEVANJE KMETA.
Že 1. julija smo priobčili protest »Mlekarskega društva za ljubljansko okolico« proti neutemeljenemu zniževanju cen mleka na ljubljanskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo utemeljuje svoj postopek s tem, da se je letos seno silno pocenilo. V protestu so ti argumenti stvarno zavrnjeni. Vendar ako tržnemu nadzorstvu to ne zadostuje, naj samo nakupi sena, redi krave mlekarice, da tako praktično preizkusi pogrešnost svoje utemeljitve.
Za mesec julij je bila cena mleku sporazumno med »Mlekarskim društvom« in tržnim nadzorstvom določena na 2.75 Din, na dom postavljeno 3 Din za liter. Kljub temu se je pripetil v nedeljo 12. julija zopet slučaj, da je nek uradnik na skrajno nedostojen in surov način nahrulil neko mlekarico, ki je prodajala mleko po 2.75 Din. Odločno proti kmetu se je postavil tudi nepotrebni g. gerent Li-kozar, ki je eden prvih članov samostojnih demokratov.
Na pocenitev mleka more vplivati edino le istočasna pocenitev vseh drugih življenjskih potrebščin. Le tedaj more biti utemeljena zahteva za pocenitev mleka, ako se istočasno znižajo cene obleki, soli, olju, sladkorju, železu itd., nadalje znižajo davki, plače poslom in drugo. Zato vprašamo tržno nadzorstvo, ali je že pričelo to akcijo pri veletrgovcih, pri uvozničar-jih, pri bankah in ne nazadnje pri trboveljski družbi, ki je napravila letos izkazanega preko 152 milijonov čistega dobička. Tu, gospodje demokratski gerenti in tržni nadzorniki, je vaša prva dolžnost. In ako bodete uspeli, bomo kmetje sami sorazmerno znižali cene mleku. Dokler pa tega ni, se nikakor ne pustimo uničiti.
Gospoda okrog tržnega nadzorstva naj se pa drugič tudi dostojno obnaša, kot se človeku spodobi, sicer bomo morali poslati nekaj pastirjev, da jih bodo manire naučili, ako jih ne bodo mlekarice same.
VPRAŠANJE REGULACIJE CEN MLEKU.
Z ozirom na naša utemeljevanja in na pojasnilo mestnega tržnega nadzorstva ljubljanskega k gornjemu vprašanju od 4. julija 1.1. Vas prosimo za objavo ponovnega pojasnila.
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nima namena vmešavati se v poslovanje mestnega tržnega nadzorstva. Dolžnost njegova je, varovati in braniti koristi svojih članov. Ker
mestno tržno nadzorstvo neti razdor med meščanstvom in kmetskim ljudstvom s pojasnili, ki ne odgovarjajo dejanskemu stanju, se čuti mlekarsko društvo primorano, da se še enkrat povrne na to vprašanje, kljub temu, da je za mestno tržno nadzorstvo zadeva končana.
Mestno tržno nadzorstvo razglaša 28. junija 1925 v časopisih: »Cena mleku se s prvim julijem zniža za 1 Din pri litru. Kdor se temu ne pokori, se mu ne bo pustilo mleko dovažati v mesto. Gospodinje-kupovalke mleka opozorite na to svoje mlekarice. »V srednjem veku so mogoče klicali na tak način zastopnike na pogajanja. V današnjih časih pa tak definitiven sklep diktira. Ne vemo, kakšen namen je imelo tržno nadzorstvo s tem sklepom. Ugotavljamo le to, kakšen učinek je imela ta objava. Našim mle-karicam so povečini vse gospodinje naznanile drugi dan 29. junija 1.1.: S 1. prihodnjega meseca bo pa mleko po 2-50 Din liter, ker se je znižala cena za 1 Din pri litru. Ljubljansko občinstvo je objavo tako vzelo na znanje; prodajalci mleka pa ravno tako. Zato so takoj sklenili, da se je treba temu takoj fiupreti in poslali zastopnike protestirati, ker smo bili prepričani, da se na podlagi razglašenega sklepa ne more noben zastopnik več klicati na pogajanja in da tega tržno nadzorstvo sploh ne misli storiti. Potek »teh pogajanj« je pa tržnemu nadzorstvu menda še v spominu. Obenem smo sklenili, da temu primerno vso zadevo pojasnimo v časopisih. Radi priznavamo, da bi bilo nujno potrebno znižati cene življenskim potrebščinam z ozirom na nizke plače delavcev in drugih nameščencev. Bolj socijalno bi bilo preskrbeti in dati de lavcem zasluženo plačilo za delo. ,Ni pa pravično to, da bi samo nekatere življenske potrebščine padle v ceni na škodo enega sloja. Vprašamo, ali se je katera življenska potrebščina sorazmerno znižala toliko kot mleko, t. j. od svoječasne najvišje cene 4 Din na 2.50 Din? Smatramo kot diktat, da je določilo tržno nadzorstvo ceno mleku na trgu na 2.50 Din za liter. Upravičeno pa ni, da je na trgu mleko ceneje, ker s prodajanjem mleka na trgu zgubimo veliko več časa kot z dostavljanjem na dom. Pustite nam, da se pri mleku regulirajo cene tako kot pri vsakem blagu. Če je obilica blaga, je bilo ponujano blago samo od sebe ceneje; pri povpraševanju pa dražje.
Na podlagi dejanskega, kmetskega gospodarskega življenja pa še enkrat ugotavljamo naslednje, o čemur bi
bila dolžnost mestnega tržnega nadzorstva, da bi se točno prepričalo, predno ovrže naše argumentacije kot nevredne upoštevanja in neresnično.
Kmet ni dragega semena nikdar kupoval zamrejo krav - mlekaric, ker bi s tem gospodarstvom šel v propast. Kupovali so ga le nekateri mali posestniki, da so preživeli kravo - edinko, od katere so imeli mleko le za lastno uporabo. Drugi so jih stradali. Ko ni več šlo, so jih pa prodajali, nikdar pa sena kupovali. Merodajno za pridelovalca mleka je bilo in je še, koliko ga stanejo stroški spravljanja lastnega sena. Tisti stroški pa še od daleč niso toliko manjši, kot naj bi bila cena mleku. To je dejstvo, kate-rega potrdijo vsi živinorejci in nobeden »če«. Da so pa krave-mlekarico v ceni padle imamo pa lastniki veliko izgubo na inventarju. Nižja cena krav bi imela pomen le za tistega živinorejca, ki bi znova začel z živinorejo. Po utemeljevanju tržnega nadzorstva pa tudi za tega ne, ker ima tudi ta manj vreden inventar.
Malo pozna tisti dejanski položaj, kdor trdi, da pri reji živine ni drugega dela kot krmljenje in molzfenje. Pri vsakem posestvu, ki redijo krave-mlekarice se pečajo v ljubljanski okolici kmetje s poljskimi pridelki edino toliko, v kolikor služijo za rejo živine in za lastno potrebo. Od poljskih pridelkov prodajajo le krompir in fižol. Izkupiček za te pridelke jo pa le enkrat na leto in z njim ne morejo vzdrževati stroške za gospodarstvo. Posle vzdržujejo, toda njihovo delo kot obdelovanje polja, košnja in pospravljanje sena je poleg krmljenja in molzenja krav v prvi vrsti usmerjeno za rejo krav. Z grahom, repo, čebulo, zeljem i. dr. se pa pečajo le mali posestniki v predmestjih Ljubljane, ki redijo kvečjemu eno kravo, da imajo mleko za dom. O tem se lahko prepriča vsak pozitiven opazovalec kmečkega življenja v ljubljanski okolici.
Radovedni smo, v koliko bi bili uslužbenci tržnega nadzorstva, uradniki ter nameščenci pripravljeni pogajati se za znižanje plač z ozirom na padle cene življenjskih potrebščin. Zloben bi bil, kdor bi hotel znižati plače s to motivacijo. Cene so se lo ustalile; v sedanjem času verižniki ne morejo več kupcev goljufati. Ta konsolidacija cen služi prodajalcem le kot rekldma znižanih cen. Kadar kdo kupuje, je pa v tem dobro uverjen. Kar velja glede obleke, obutve, špecerijskega blaga za druge sloje, bo tudi za kmeta veljalo; znižanje je tako malenkostno, da bi bilo govoriti o tem pač odveč. Mislimo, da ne bo nobeden trdil, da bi bil višek gospodarske modrosti tistega, ki bi se tolažil pri nakupu inventarja s tem, da bo imel veliko vreden inventar, ker je drago plačal. Takemu gospodarju bi vsak naprej prorokoval propast, ker inventarja nobeden nima za razkošje. Kmet ne more svojih davkov nikdar skalku-lirati, kot to dela marsikateri stan, ki res mora plačevati več davkov kot kmetje.
Za neodgovarjajočo vrednost ceni mleka ne drži dokaz, ker je cena siru padla od 43 Din na 37 Din pri kg. Tržno nadzorstvo samo trdi, da je padla le vsled tega, ker mlečni izdelki preostajajo. Obilica ali pomanjkanje blaga ter od tega odvisna cena ni v nikaki zvezi z vrednostjo.
Nesocijalno je, da mlekarska društva zaslužijo z razpečavanjem mleka, s katerim imajo opravila le pol dne, toliko kot pridelovalci mleka, ki imajo z istim mlekom samim vsaj toliko dela. Neprimerno več dela pa imajo z rejo krav. Kdor opazuje, vidi, kako slabo živijo, kako revno so napravljeni in kako borno opravo imajo, pač svojim dohodkom primerno. Nelepo je predbacivanje čistega dobička mleka-ricam, ki dostavljajo mleko na dom, ker ne damo zaslužiti prekupovalcem mleka. Mleko je treba dostavljati v vsakem vremenu in ob še tako grdi poti. Dostikrat bi ga marsikdo ne hotel prevzeti za dostavljanje, če bi ga mu darovali.
Končno pripominjamo, da mlekarsko društvo za ljubljansko okolico ščiti le koristi pridelovalcev mleka, pri čemur strogo odklanja vsak diktat.
Mlekarsko društvo za Ljubljansko okolico.
TRI ZLA.
Odkar sem v tukajšnjih krajih, slišim od strani kmetovalcev največ pritoževanja o škodah, ki jih povzročajo poljedelskim sadežem hrošči, črvi in rja. In v resnici vsa ta tri zla se redno eno za drugim pojavljajo.
Zakaj so ta zla pri nas tako razširjena in nam delajo toliko škode? Največ zato, ker se prav nič ne ukrene proti njim.
Pridobivajte naročaikor »Kretskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja.
V	naših krajih je v veljavi avstrijski zakon o varstvu poljščin pred škodljivci, katerega srezka poglavarstva publicirajo, ne ukrenejo pa ničesar, da bi se ta zakon v resnici izvajal. V tem oziru bi se moral vršiti na občine večji pritisk in onim občinam, ki se ne bi izkazale z uspešnim zatiranjem škodljivcev, naj bi se brezobzirno predpisala kazen. Tako bi bile občine primorane skrbeti za rigoroz-no pokončavanje raznih škodljivcev. Drugod, kjer nimajo toliko listnatih gozdov in so sadovnjaki bolj skupaj, je vsled tega zatiranje hroščev lažje in škoda manjša. Pri nas pa, kjer imajo povsod obilo hrane, najsibodi v listnatih gozdovih in raztresenih sadovnjakih, je sicer zatiranje težje in še vzlic temu ga pustimo pri miru. Znani so mi kraji na Češkem, kjer občine iz svojih lastnih dohodkov izplačujejo znatne nagrade za nabrane hrošče. Hrošči se lahko kompostirajo in takšen kompost, ki ima obilo redil-nih snovi, se najbolje porabi za vrtove in travnike. Hrošči so tudi izborna hrana za svinje in perutnino. Tudi na ta način se nam zamujen čas izplača. Nadalje pomorjeni hrošči ne morejo napraviti zalege, iz katere se razvijejo oni črvi (ogerci), ki nam po 2—3 leta delajo tako škodo. Spomladi tretjega ali četrtega leta se iz črvov, ki so se jeseni zabubili, prikažejo hrošči. Posebno letos je zalega hrošča tako razširjena, da na nekaterih njivah sadeži kar izginevajo (pesa, koruza). Pri oranju se v brazdi kar obračajo, kakor v mravljišču. V eni brazdi sem jih naštel preko 1000 komadov in kje so še oni, ki jih nisem videl. Na parcelah ob listnatih gozdovih jih je še več.
V	takem slučaju je to katastrofa, ki bi zahtevala strogih ukrepov oblasti,
ki bi s tem kmetu bolj koristila, kakor če se mu da na prosto voljo ali naj se proti temu brani poedinec ali pa celokupnost. Črve bi morali za brazdo pobirati. Ako bi se tako delo komu gabilo, bi si lahko ovezal prste ali pa nataknil rokavico. V enem popoldnevu jih je moj pastir nabral za en mernik. In to je bila razkošna večerja za prašiče in perutnino. Tako bi pa prišli v kratkem v okom oni nadlogi.
Isto je z rjo na žitu. V drugih krajih naše države je ta redka prikazen, pri nas pa običajna stvar. In zakaj? Zato, ker naše podnebje, ki je megleno, .zrak bolj vlažen, obilo padavin, zaprte lege so kot nalašč ustvarjeni za razvoj žitne rje. Nočem tukaj razvoja rje popisovati, opomnim pa, da se rja širi s trosi (rdeči prah), ki ga veter raznaša in kakor je dognano so dvojne vrste in sicer poletni trosi, ki se razvijajo na mladih rastlinah in zimski trosi, ki so na rastlinah pred do-zorenjem. Zimski trosi rje prezimu-jejo v zemlji in spomladi poženejo kolenčaste klice, ki razpadejo na več delov. Ti delci lahko ponovno kale in sicer samo tedaj, če padejo na listje plevelnih rastlin, n. pr. česmina, ki raste kot grm po mejah. V najnovejši dobi se pojavlja med fitopatologi (raziskovalci rastlinskih bolezni) nazor, da mora biti razen česmina tudi kaka druga rastlina kot posredovalec pri razvoju rje. Za enkrat še ni nič gotovega dognano.
Naši kraji so polni česminovih grmov, ki bi jih morali iztrebiti in po-žgati, da vsaj deloma omejimo razvoj žitne rje. V severnih krajih so ga znatno zatrli in danes se redkokdaj pripeti, da bi tam rja v znatni meri nastopila. Poleg tega pa bo treba vzga-jati žita, ki so odporna proti rji. Vse
vpeljane vrste žita so se pri nas izkazale kot malo odporne proti rji in zato bode treba le domača žita izboljševati.
Fr. Malasek, Grm.
Poučno potovanje planinskih kmetov na planšarsko šolo v Grabnerhofu pri Admontu v Avstriji priredi sredi avgusta t. 1. srezki ekonom v Radovljici. Potovanje bo zelo poučno, ker se bo natanko proučilo razne poljedelske, živinorejske in planšarske naprave na vzornih posestvih in zavodih. Želeti je, da se udeleži primerno število kmetovalcev, posebno iz goratih delov Slovenije. Ogledalo se bo planšarske in druge gospodarske naprave v Kallwangu, v samostanu v Admontu, travniško šolo istotam, vzorne Grabnerske in Seebodenske planine, planšarsko šolo Grabnerhof, posestvo Spreitzenhof v Landlu, posestvo Landlreit, morebiti tudi Roth-schildovo posestvo in planinske pašnike v Hinterbergu pri Waidhofenu a. d. Ybbs in tamkašnje zadružne pašnike. Potovanje bo trajalo šest do sedem dni. Stroški na potovanju bodo znašali najmanj 15 šilingov dnevno brez železniške vožnje, treba pa računati z dnevnimi izdatki okrog 17 šilingov, t. j. okrog 140 Din na osebo in dan, v katerem znesku bodo zapopa-deni vsi dnevni izdatki, vštevši neznatne stroške za vodstvo ekskurzije in napitnine, razven voženj. Kmetovalci, ki se odločijo Udeležiti, naj sporoče nemudoma točne naslove srezkemu ekonomu v Radovljici (Gorenjsko). Tej obvezni objavi je priložiti 50 dinarjev za prireditvene stroške. Zadnji rok za priglasitev je do j 8. avgusta t. 1. — Zanimanci si mora- j jo sami preskrbeti potne liste za Av-
strijo. Potovanje se vrši le, če se obvezno priglasi najmanj petnajst posestnikov. Vse podrobnosti o nastopu potovanja in drugo se sporoče prigla-šencem pravočasno pismenim potom.
Razstavo konj in goveje živine v zvezi s plemenskim sejmom priredita Kmetijska družba in uprava ljubljanskega velesejma v nedeljo dne 6. septembra 1925 na prostoru velesejma. Ta razstava velja le za plemensko živino. I. Razstava konj velja za toplo in mrzlokrvne živali. V razstavo se pripuščajo: 1. žrebci-plemenjaki; 2. kobile z žrebeti in zaskočene kobile in 3. dve do triletne žrebi-ce. II. Razstava goveje živine velja za živali vseh tistih pasem, ki se v deželi redijo in ki odgovarjajo pasemskim okrožjem. V raz- ! stavo se pripuščajo: 1. biki; 2. krave in 3. breje telice. Vsa živina mora biti do 9. zjutraj na razstavišču in.tudi že na svojem prostoru. Za premovanje so določene diplome in številne premije, ki jih bo priznala pre-sojevalna komisija. III. Plemenjski sejni velja za plemenske živali sploh. Na sejni se pripuščajo tudi mlajše živali, ki so namenjene za prodajo. Plemenski sejm se priredi za konje in za govejo živino in velja posebno za mlade živali. Priglasila za udeležbo sprejema Kmetijska družba v Ljubljani zadnji čas do 20. avgusta 1925. Uprava ljubljanskega velesejma. Kmetijska družba.
Zakon proti alkoholu, ki ga je sestavila vlada še, ko je bil minister dr. Gregor Žerjav, ima med drugim tudi tale določila: Alkohola ne sme nihče izdelovati (tudi trt ne saditi), dokler ne dobi dovoljenja od pristojne zdrav- j stvene oblasti; točenje alkoholnih pi- j jač je prepovedano vsako soboto od 6. zjutraj do pondeljka do 8. zjutraj, pro- i

=== USNJE =
Raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine najboljše kakovosti in po najnižjih ^dnevnih cenah na malo in veliko nudi
Franc Erjavec
trgovina z usnjem -v Novem mestu.
daja in točenje alkoholnih pijač je prepovedano na javnih prireditvah in semnjih, po kolodvorskih restavracijah je prepovedano prodajati pijače, ki imajo nad 4% alkohola. Tak je. načrt zakona, ki so ga hoteli uveljaviti, a predno bo postal ta načrt zakon, bomo še dosti govorili o njem. Ako bi sprejeli tak zakon, bodo v enem letu cele vinorodne pokrajine-brez sredstev.
XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskib nasadov v inozemstvu: Žatec, Č. S. R.,. dne 23. julija 1925. Pri obilem povpraševanju se je minuli teden prodalo 100 centov našega hmelja po 2400 do 2600 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje je prijetnejše — cene čvrste. Vsled silne vročine se ie zadnji teden stanje hmeljskih nasadov nekoliko poslabšalo. Za slučaj, da ne bode kmalu deževalo, se bo upanje na novo letino primeroma zmanjšalo. Cvetje prehaja v kobule in je v popolno izkobulenje dež neobhodno potreben. Obrambna dela zoper vedno se še nahajajočo hmeljsko ušico se ne morejo nadaljevati, ker imajo hmeljarji, obilo opravka s spravljanjem žita in drugih pridelkov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 24. julija se je pripeljalo 148 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Prašički 5 do 6 tednov stari 85—125, 7 do 9 tednov 125—175, 3 do 4 mesece 225—250, 5 do 7 mesecev 362.50—450, 8 do 10 mesecev 460—500 Din, 1 leto 600—1000. Za kg žive teže se je plačevalo 13—14.50 in mrtve teže pa 16 — 17.50. Ovce komad 100 Din. Prodanih je bilo 99 svinj in 2 ovci._
Edino najbolj*!
ivalnl strop in kolesa so i.
irj.mi

LJubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke (iritziisr, Phonrx in Mer
za rodbinsko, obrtno In industrijsko rabo. Pouk t vezenju In krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Deiavnica na razpolago
Jygos!iuanslfi kreditni za^od v Ljubljani
uii:i!imiiiiiti!if»
f! i.\
liiiiiiiiHiiiiiiiHun Marijin Irg štev. S
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najU0OC&ra@f@. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtn«, posebno kratkoročne kredite.

Najcenejše
strešno
kritje!

»PANONIJA"
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
'II dt) i.Ufft V.'W
Meljska ulica 12 (na dvorišču)
nudi avojim članom:
tobačni izvleček v sodčkih — galico žveplo — rafijo — cement — koruzo. — V zalogi ima ludi krajnike za ograje. — Preskrbuje tudi vse gospodarske in gospodinjske potrebščine.
SPAGO
dreto in vse vrste vrtar-skih izdelkov ter v to itroko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Goaposvetska 2.
Združene opekarne d
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje VIDIC - KNEZ
TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in *idno opeko. — Na željo »e pošlje takoj popi« in ponudba I
Majrečje vrtaarsko podjetje f Jugoslaviji
»VRT", Džamonjia In drugovi, truiba 35 ©mej. zav., Maribor.
?«jre?]i libar raBBtvrgtai« plemenitih gadaih dre rsa (čepov) r aajplemeaitejiih vrstah ia t vseh Olikah. Plemenite vinske trte aa amerikaaskih nadlogah, kakar tadi eepe Ia padloge Istih. Seme aeleajave, cvetja ia gospodarskih rastlia. Cvetje v laaeih ia raiao »krasne grmavje Ia drevja imana Zahtevajte eeaikel eela leta. Zahtevajte ceaike!
(Toui),
H zalogi pri
»EKONOM
osrednja gospodarska zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z.
11
Otroške uiajce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebšči-za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože., škarje za trte, britve
najcenejše edinoie pri
v »J v^fcl »Vv J
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana
Telefon 913.
Ječmen in rž
v vsaki množini kupuje po najvišjih cenah Ivrdka
IVAN PESTOTNJK IN DRUG, LJUBLJANA
Resljeva cesta štev. 3. — Telefon štev. 949.
iktrn
Prometni zavod za premo g
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS -»C
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NASLOV:
Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.
Na Subotičkom Vel. Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vojvodjanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljni količini. U poloprivrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utakmice u oranju konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potrošačima - posetiocima.
Tražite praspekt! — Za industrijsku i poljoprivrednu izloibu piimaju se prijave do 31. jula 1925. Legitimacije za ovaj vašar - izložbu kod svih Trgovačko-industrijskih komora u zemlji, kao i kod Trgovačkih udruženja i banaka. U inozemstvu pak kod svih predstavništva i konsulata Kralj. SHS, trgovačkih komora, agencija i banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva sta ju 30 Din, a za posetioce ii inozemstva 80 Din. — Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50%.
Vašar - Izložba če s® održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 mJ.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija i trgovac, treba da iskoristi ovu pr^liku i da učestvuje na ovom vašaru jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u naSoj zemlji. Stanovi osiguran*. — Nedaleko od samoga mesta izložba nalazi so čuvena klimati&na banja Palia.
Prijave se šalju:
Upravi I. Opšteg Velikog Vašara i Izložba u Subotici.
Telegremadresa: IZLOŽBA. — Telefon 302.
jjšjfefr Fižol
^^^^^ vseh vrst,
ftJT suhe
m irf ■ gobe,
repno seme, kumno, mrav-Ijinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & K0MP.,
LJUBLJANA.
Cene
sporočimo htevo.
Lanišče
tjodi no in negodeno
kupuje v vsaki množini == TERILNICA =
Anton Šinkovec, d.
Grosuplje.
Proda se
hiša
s posestvom
v Trnovcu, obč. Zabukovje pri Sevnici! Posestvo s hišo leži v jako lepi legi. Zemlja je prav rodovitna. Na posestvu se redi 5—6 glav goveje živine. Cena po dogovoru. Več pove M. Alie, Zabukovje, p. Sevnica.
Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica 13
Telefon 552
se priporoča za naročila vseh
v tiskarsko stroko spadajočih del
vsem našim cenj. č5ita-teljem, da si naroče
__"
_ '
Naročajte „KMETIJSKO MATICO"
Odgovorni arednik: MILAN MRAVLJE.
Natisnila tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.