Stev. 182.
V Trstu, v soboto 3. Julii« 1915,
Letnik XL.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
I :iJi .<vo: L'lica Sv. Franoka Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi ČLj.^: ncj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. J. i,..;, te!j ii c Jgciorni Lrednik Čtefan Godina. Lastnik konsorcij . .1 tiiiictu*. — Tisk tiskarne .Edinosti", \ptsane zadruge z iii.cj*nn; j erestvom v Trstu, ulica 5v. Frančiška Asiškega št. 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. ! aroiaiua znaša: Za celo leto ........ K 24.—
Za y i Jcta................. 12.—
za tri mesece....... . - . •••••• • 6-—
z a nedeljsko i z d a j o za celo leto ........ 5.20
za pol leta............ • • • • • 2.60
r ^ i		
1 £ 1		
L . "i;		
		
		
	;-"»» V-	
		
	'i? 'V"-	
		
		
		
	■j	
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, Oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
i Hini i
Rusi vrženi iz postojank ob Gnili Lipi. - Krasnih zopet o nnšin roKah. - Med Oislo in Busom Ni z močnimi ruskimi slloml.
Lep uspeh armade nemšKoga prestolonas!eđnlKn v AršonsHem lesu. - Francoski napad zapadno Soneta odbit.
I avstrllskG-ltaillaBSksga
DUNAJ, 2. (KorJ Uradno se objavlja: 2. julija 1915.
Včeraj je sovražnik obnovil napad na planoto pri Doberdobu. Po večurni artiljerijski predpripravi s težkimi topovi je bilo izvršenih popoldne in zvečer več in-ianterijskih napadov med Sdraussino in Verraeljanviin. Vsi napadi so bili odbiti ob veiikih izgubah sovražnika.
Predidoči slabejši napadi na del goriškega predmestja in na Krnskem ozemlju so bili istotako odbiti. Naše hrabre čete vzdržujejo sleikoprej prvotne postojanke.
Topovski boii se nadaljujejo na vseh frontah.
Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
DUNAJ, 2. (Kor.) Ob dolnji Soči je bil zopet odbit srdit italijanski napad.
Nadvojvoda Kar! F ran Josip na lužno-zapadnein bojišču.
DUNAJ, 1. (Kor.) Nadvojvoda Kari Fran Josip si je ogledaval od 10. do 30. junija f aie čete na južnozapadnem bojišču. Pot -a je vedla najprej v Pulo, kjer si je nadvojvoda najprej ogledal tiste ladje naše \ ojne mornarice, ki so se posebno odlikovale v bojili proti Italiji. Nato je obiskal nadvojvoda čete. ki se nahajajo v Istri. Goriški, na Kranjskem. Koroškem in v Tirolu. Povsod se je mogel nadvojvoda uveriti o razveseljivi vojevitosti. strogi disciplini, junaškem duhu naših~vr-li1! bojnih sil. Nad »se zadovoljen z.ohir skom na iužnozap idni fronti ^.e je nadvoi-voda dne 30. junija povrnil na Dunaj, da poroča cesarju o tem. kar je videl.
Dolina Posiaa izpraznjena od prebivalstva
"VILAN. I. <Kor.) Avanti poroča iz Benetk v dopisu, ki ga je cenzura dve tretjini zaplenila, da je italijansko armadno poveljstvo dalo dolino Po?ino skupno s sedmimi občinami planote \siago izprazniti <>d civilnega prebivalstva, ker je š!o isto Avstrijcem na roko in daialo zlasti avstrijski artiljeriji znamenja, število e-valt r-piifi znaša 25.0*>0.
Povraiek Salandre iz glavnega stana.
RIM. I. (Kor.) Ministrski predsednik se je povrnil s svojega potovanja v glavni
stan.
Potura na vest o konferenci Salandre s kraljem in z načelnikom generalnega štaba pripoveduje o konstataciji visokega vojaškega duha pri četah. Salandro je prebivalstvo vojne cone simpatično pozdravljalo. \ est ne omenja, je-li bil Salan-«1ra tudi pri prebivalstvu Asiaga in okolice.	_
l ai'sm]sR{Husfee$a bojišča.
DUNAJ, 2. <Kor.) Uradno seo bjavlja: 2. julija 1915 opoldne.
Po večdnevnih srditih bojih so zvezne čete armade g?nerala Linsingeua vrgle Ruse »z zelo močne postojanke ob Gnili Lipi pod Firiejowim. Sovražnik, ki se u-mika v vzhodni smeri in je zasledovan na vsej fronti po armadi, je imel zopet težke izgube. 7765 mož je bilo v teb boiih ujetih in uplenienih 18 strojnih pušk.
Severno odtod se boji še nadaljujejo.
Ob Dnjestru se ni zgodilo ničesar bistvenega.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — francoski spi »al Xavier de Mantepia
Na Rusko - Poljskem se bojujejo zvezne | čete med Vislo in Bugom z močnimi ruskimi silami ob potoku Poru in ob vVyzni-ci. Naše armade napadajo povsod.
Zapadno Visle so naše čete napadle sovražno postojanko pri Tarlowu. Ob 5 popoldne je bilo zavzeto z naskokom sovražno oporišče severno imenovanega kraja. Tekom večernih ur se je prebiia o-stala napadalna fronta do naskočne razdalje in je udrla ponoči v rusko postojanko. Na zasledovanju je bil zavzet Jozefow ob Visii.
Tudi jugovzhodno Siena so bili Rusi vrženi iz postoiank. 700 mož je bilo pri tej priliki ujetih.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
DUNAJ, 2. (Kor.) Čete armade generala Linsingena so vrgle Ruse iz njihovih močnih postojank ob dolnji Gnili Lipi. Na bojiščih Krasnika in Zamošča se je razvila velika bitka.	______
Z nenfto-raske!!! bojišča.
BERLIN, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. julija 1915.
Vzhodno bojišče.
Jugovzhodno Kahvarje bila sovražniku po srdUem boju iztrgana ena višinska postojanka. Pri tem smo ujeli 600 Rusov.
Jugovzhodno bojišče.
Po osvojitvi višin pri Kurostovvicah (severno Halicza), so bili Rusi na vsej fronti v ozemlju Mariampola do severno Firle-jewa prisiljeni k umaknitvi. Plen se je j zvijal do včeraj zvečer na 7765 ujetnikov med njimi 11 oficirjev) in !S strojnih pušk.
Armade generalfeldmaršala Macken-seiia so nasprotnika zapadr.o Zamošča ? :ed neprestanimi boii potisnile čez oddelek L- ':unka ^otok Por, ki so ga deloma že prekoračile.
Dalje zapadno so dosegle naše čete sovražno linijo Turobin - Krasnik - Jose-fow (cb Visli). Predpostojanke pri Strozi in Krasniku in oba ta dva kraja so bili zavzeti že zvečer.
Zapadno Visle so morali Rusi pod nri-tiskom našega napada izprazniti predmestno postojanko pri Tarlowu. Južno obrežje Kamiene je očiščeno sovražnika.
Ćete generalobersta Woyrscha so v uspešnih bojih vrgle Ruse iz njihovih postojank jugovzhodno Siena in Ilze in ujele pri tem 700 mož grenadirskega armadnega zbora.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zapBflnfSfl bojifta.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. julija 1915.
Zapadno bojišče.
Ponočen napad na našo postojanko zapadno Soucheza je bil odbit.
Na zapadnem delu Argonov so imeli deli armade prestolonaslednika lep uspeh; virtemberške porenske čete so severo-zapadno Four de Parisa zavzele z naskokom sovražne jarke in oporišča v višini treh kilometrov in globočini 200—300 metrov. Plen znaša: 25 oficirjev, !7!0 mož, 18 strojnih pušk, 40 metalcev min, en re-volverski top. Izgube Francozov so znatne.
V Vogezih smo zavzeli na Hilsenfirstu dve utrdbi. Reokupacijski poizkusi na-
Bela obleka in modri svileni predpasnik z na ram iicarni sta ji pristojala izborno in sta i Kiajala njenemu živahnemu in du-
hoviteru licu izraz otroške odkritosrčnost i i naivnosti. Debele kite krasnih ko-stanjastih las so tvorile njenemu čistemu
čelu i;i njeivn rožičastim licem diven
okvir
Igrala je kakor angel 1:1 žela je večkrat viharno odobravanje. V trenutku, ko bi bil imel pasti zastor in se je mis Dudleveva poklonila, da bi neomejenemu gospodarju vseli gledališč, občinstvu, po stari navadi izkazala svoje spoštovanje, je Henrik vstal in jo, ploskajoč, pozdravi! s poklonom.
M is s Ana ga ni pogledala. Vkljub temu pa je bil prepričan, da ga je opazila. Za-
pustil je gledališče in srce mu je utripalo v nekem nedoločnem radostnem upu.
Prihodnje popoldne ob polipetih . je
vstopil Henrik de Cherlieu v lepo hišo v rue Saint Georger ter je" vprašal hišnico:
—	Ali stanuje tu miss Ana Dudleyeva?
—	Da, gospod.
—	V katerem nadstropju?
—	V drugem.
Henrik je pohitel po stopnjicah navzgor in je pozvonil.
Rdečelična služkinja, veselega in nekaj več kot prostodušnega obraza, mu je odprla vrata.
Ravno ie hotel vprašati po miss Dudle-vevi, ko je priskakljala v predsobo mlada deklica. Bila je stara kakih šestnajst let, preje majhna kot pa velika, zelo ljubka in prikupna, sveža kakor binkoštnica, lepih rjavih las, temnomodrih ognjevitih oči in sijajnih kakor biseri zob med vlažnimi koralastimi ustnicami.
Ta deklica je bila Anina sestra.
Česa želite gospod? — je vprašala Henrika.
sprotnika so bili odbiti. Ujeli smo 3 oficirje
in 149 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega vodovja.
LONDON, 2. (Kor.) Angleški poštni parnik »Armenian« je bil ob obali Corn-vv ali torpediran od nemškega podvodnika. Zdi se, da se je oosadka mogla rešiti.
LONDON. 1. (Kor.) Norveška barka »Thistlebank«, ki je bila naložena s pšenico, je bila pri Fastnetu torpedirana. En del posadke je bil izkrcan.
LONDON, 1. (Kor.) Kapitan parnika »Scottish Monarch:; je poročal, da je približno 40 milj južno inalega otoka Ballv Cotton ob južni obali Irske zagledal dva podmorska čolna. Njegov parnik je takoj izpremenil smer ter odplul s polno paro, toda bil je takoj ustavljen. Podmorska čolna sta bila sivo pobarvana, približno 100 metrov dolga ter sta bila oborožena vsak z dvema topovoma. Ko sta se bila približala na sto yardov, sta brez svarila otvorila ogenj. Posadka je šla takoj v čolne. Ladja se je potopila ob 7. uri zvečer, potem ko je bilo oddanih več strelov. Sprednji in zadnji del ladje sta gorela.
NEW YORK. L (Kor.) Kakor poroča »Associated Press«, naznanja sedaj vlada Združenih držav nemškemu mornariškemu uradu odhod vsakega ameriškega parnika za potnike kakor tudi ukrenjene varnostne odredbe, da poveljniki nemških podvodnikov ameriških ladij ne bodo zamenjavali z britskimi.
Notranje posojilo Švice.
BERN, 1. (Kor.) Švicarski finančni de-partement numera.a razpisati v kratkem 4l-2% notranje posojilo. Pogajanja se še nadaljujejo.
Poincare pri četal ob Aisni.
PARIZ, 1. (Kor.) Predsednik Poincare je posetil v nedeljo čete v ozemlju Aisnc in pri Reimsu.
Ameriške granate za Francijo.
NEVYORK, 1. (Kor.) Kakor poroča »E-vening Post«, v Ameriki izdelane granate pred septembrom ne pridejo v večji množini v Francijo.
Stroga nevtralnost Danske.
KOPENHAGEN. L (Kor.) Na zborovanju radikalcev v Agerstedtu je trgovinski minister Hassing Jorgensen izjavil: Naša nevtraiiteta ni pričakujoča. Mi nismo ni-kake balkanske države. Naša nevpogljiva volja je, da brezpogojno ostanemo nevtralni, ne glede na izid vojne.
Nemški odgovor na ameriško noto.
LONDON. 1. (Kor.) »Times« poročajo iz VVashingtona: Čuje se, da bo odgovor Nemčije na ameriško noto odposlan koncem prihodnjega tedna. Ameriški poslanik javlja uradno, da je vsebina note zelo ugodna. Nihče ne pričakuje, da bi Nemčija z vojno podmorskih čolnov prenehala. toda zanesljiva poročila govore, da hoče Nemčija staviti predlog, po katerem bi se zagotovila večja varnost za življenje in lastnino Ainerikancev. Razen tega da hoče Nemčija napraviti še en poskus, da bi Ameriko prepričala, da je vojna podmorskih čolnov samo protiodredba proti blokadi.	_______
Homatije v Mehiki.
PARIZ, 30. (Kor.) »L' Information < poroča, da so čete generala Caranze pod poveljstvom Gonzalesa zasedle Mehiko in pregnale Zapatiste.
—	Ali je miss Dudleyeva doma? — ie odgovoril le-ta.
—	Da, gospod.
—	Ali hočete biti tako dobra in jej povedati. da se jej želi pokloniti Henrik de Cherlieu.
—	Stopite v salon in potrpite trenutek; takoj jej povem.
Henrik je komaj imel toliko časa, da si je ogledal pohištvo in slike v sobi, v kateri se je nahajal, in Ana je že vstopila.
—	Hvala vam, — je rekla in mu podala roko.
—	Ali veste, da sem bil v gledališču?
-	— Da.
—	Ste me opazila? Da.
—	Pa me ne vprašate, kako ste mi u-
gajala?
—	Zdi se mi, da sem vas videla, da ste ploskal nekoliko.
—	Da sem veliko ploskal, ste mislila najbrž reči.
—	Ali ste odobraval samo iz vljudnosti?
Turško bojišče.
Bol za Darlaaele in na kavkaski fronti.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavne— stana se poroča:
Pri Ari Burnu je bil sovražnik pri napadih proti našemu levemu krilu dne 28. junija vržen nazaj v njegove postojanke in je izgubil znatno število mož na ujetnikih. Novi brezuspešni napadi proti našemu desnemu krilu pri Seddil Bahru so se končali s težkimi izgubami za sovražnika.
Pri Dardanelah znaša število sovražnih mrtvih, ranjenih in pogrešanih do 31. maja 1722 oficirjev in 37.244 mož.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Na kavkaski fronti se nadaljujejo ob meji se vršeči boji ugodno za nas. V zadnjih bojih na desnem krilu je pustil sovražnik nad 6G0 mrtvih na bojišču. Ujeli smo 20 oficirjev in več vojakov.
Na dardanelski fronti, južno Seddil Bahra, ie trajal dne 29. junija boj ves dan. Sovražnik je hotel naše desno krilo obkoliti, toda njegov načrt se je izjalovil vsled naših protinapadov.
V	noč! od 29. na 30. junija so bili sovražni napadi pri Ari Burnu proti našim za-kopom v centru krvavo odbiti. Na desnem krilu smo odvze'i sovražniku dva zaporedoma ležeča strelska jarka.
V	isti noči so izvršile naše čete južno Seddil Bahra protinapade proti levemu sovražnemu krilu in so udrle v več delov zakopov, kjer h trajal srdit boj mož proti možu do jutranjega svita.
Dne 30. Umija se je vršila na obeh krilih srdita bitka, Ki je poie'ila zelo ugodne za nas. Anatolske obrežne baterije šo se uspešno udeleževale bojev.
ftnsiešRe izsufce pri Carđanslafi.
LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V spodnji zbornici je ministrski predsednik Asquith izjavil, da so izgube angleških sil pri Dardanelah na morju in na suhem do 31. maja sledeče:
Oficirji: mrtvih 496, ranjenih 1134, pogrešanih 92.
Moštvo: mrtvih 6927, ranjenih 23.542, pogrešanih 6445.
Bombardiranje maloazijskoga obrežja.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Kakor se brzojavima iz Smirne, je predvčerajšnjim neka angleška ladja bombardirala llidže v Edremidskem zalivu. Človeških žrtev ni bilo. Zadete so bile tri tovarne.
Na predvečer je izstrelila neka francoska lauja 70 granat na hotel, ki se nahaja v bližini kraja.
Predvčerajšnjim je bombardirala neka angleška ladja tipa »Hussar« mesto Česme. Čeprav je bilo izstreljenih 500 granat, je bilo poškodovanih le par poslopij. Hiša grškega metropolita je bila razrušena.
Sultanovo stanje.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Danes zjutraj o sultanovem stanju izdani buletin se glasi: Temperatura 36.6. žila 80. Visoki bolnik je spal mirno. Splošno se počuti zelo dobro. Izdajali se bodo samo še jutranji bu-letini.
Čestitke avstrijskega cesarja.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Cesar in kralj Franc Jožef je čestital sultanu nad uspešno prestano operacijo in nad srečnim potekom bolezni.
Albaisila.
Albansko vprašanje in Italija.
RIM, 1. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Barija: Srbski general Jovanović, ki je prevzel začetkom vojne mesto višjega štabnega šefa v črnogorski armadi, ie podal svojo demisijo, ker se ni ugodilo njegovim nasvetom, da je treba opustiti okupacijo Skadra. Srbija hoče na ta način zvaliti vso odgovornost za okupacijo Skadra na Črnogoro.
Albansko vojno sodišče.
LUG ANO, L (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Drača, da je Essad paša u-stanovil vojno sodišče, ki je izreklo že mnogo smrtnih obsodb nad Albanci. 26. junija je bilo obešenih sedemnajst upornikov. Druge obsojence je Essad paša po-milostil v dosmrtno delo na galerah.
Odhod voditelja avstro - ogrskega gen. konzulata iz Skadra.
DUNAJ, 2. (Kor.) Voditelj avstro-ogr-skega generalnega konzulata v Skadru, pl. Halla, ki je bii vsled zasedenja Skadra po Črnigori primoran mc&to zapustiti, ie dospel danes z uradniškim osobjem preko Cetinja v Tcodo, odkoder se poda na Dunaj.
VpokHcni termin za letnike 1878—1886 preložen.
DUNAJ, 1. (Kor.) Glasom razglasa ministrstva za deželno hrambo, je bil v vpo-klicnem razglasu z dne \2. junija 1915 za črnovojniške obvezancc avstrijskega državljanstva letnikov 1878—1886, ki so bili pri novih naborih spoznani za sposobne, s 15. julijem določeni vooklicni termin od-goden za en mcsec, tako da morajo ti čr-novojniški obvezanci mesto 15. julija. Šele 15. avgusta k vojakom.
Vsled te odredbe bo gotovo mogoče spraviti letošnjo žetev pod streho in jo bodo prizadeti krogi zato gotovo pozdravili z veseljem.
Tisza na Dunaju.
DUNAJ, 1. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza in raziskovalec Svan Hed-din sta prispela danes semkaj.
Žrebanje srečk.
DUNAJ, 1. (Kor.) (Žrebanje kreditnih srečk z I. 1858.) .100.000 K je zadela serija 24^7 št. \2, 60.000 K serija 217 št. 44, 30.000 K serija 2525 št. 95.
(Žrebanje srečk avstrijskega Rdečega križa.) 30.0C0 K je zadela serija 9892 št. 96.
—	Veste prav dobro, da je bilo ravno nasprotno res.
—	Potemtakem sem vam menda vendar nekoliko ugajala?
—	Kako vprašanje!!
—	Res je, da je nepotrebno, kajti drugače bi gotovo ne bil prišel k meni, ko bi ini bil hotel pripovedovati »neprijetne stvari. Kako so po vašem mnenju igrali drugi člani?
—	Ne vem.
—	Kako, ne veste?
—	Ne, nisem jih gledal in pazil na njihovo igro.
—	Koga ste pa gledal in na koga ste pazil?
—	Na vas.
—	In tedaj, ko me ni bilo na odru----
—	Sem zatisnil oči, da bi vas še videl v duhu.
—	Ali sem morda na odru zalši kot pa tako?
—	Ravno tako lepa, toda ne lepša — kajti to je nemogoče.
—	Ah ste dokončal igro?
Konflikt med Srbijo in Italijo.
Že včeiaj srno izjavili mnenje, da po vseh glasovih v italijanskih listih in po vseh poročilih o razpoloženju v javnem mnenju Srbije redi aspiracij I»al;je na vzhodni strani Adiije in nje posezanja po slovenskem in hr- aiskem ozemlju, j e p o p o I n o m a padla domneva, da bi se bilo za-sedenje Albanije po srbskih in črnogorskih četah izvršilo v sporazumi j enju in s privoljenjem Italije!
Poznavajoč na eni strani hrepenenje Srbije po zvezi z morjem, oziroma važnost, ki jo Srbija pripisuje taki svoji poziciji ob Adrij za svoje gospodarske koristi; in vedoč na drugi strani, da bi uresničenje italijanskih aspiracij izključilo izpolnitev rečene srbske želje: se nikakor n smo mogli pridružiti sodbi tistih, ki so menili, da je med Srb^o in It lijo glede Albarije dosežen sporazum
—	Še ne.
—	Zakaj ne?
—	Ker nisem delal.
—	To je seveda dovolj vzroka.
—	Da, dober vzrok je to, kaj ne da?
—	Ne zelo slab! Zakaj pa niste nič delal?
—	Ker sem mislil na vas.
—	Name? Zakaj ste pa vendar mislil name ?
—	Ker vas ljubim.
—	Vi me ljubite?----Razume se, seveda, kot prijatelj?,
—	Da, kot prijatelj.
—	To me veseli, kajti tudi jaz vas zelo ljubim.
—	Res? Tudi vi, gospica, me zelo ljubite?
—	Gotovo, bil ste mi všeč tak oj na prvi pogled. Vedeti morate, da sem si ustvarila čisto posebno idejo o pisateljih. Mislila sem doslej vedno, da so stari in grdi, da nosijo ponošenc suknje in modra očala, zamazane bele ovratne robce in zavoj rokopisov pod pazduho.
Sfran TI.
.EDINOST- štev. 182.
V Trstu, dne 3. julija 1915
in da je srbska vojska dogovorno z Italijo j „Agonija trozveze — zadnje desetletje ftali- Povpraševanje po beguncih. čim* dalje
tem pogosteje prihajajo v naše uredništvo ljudje, ki žele, da bi priobčevali v našem listu vprašanja po beguncih iz Soške doline in drugih krajev Goriške, ki so se morali pred sovražnikom umekniti s svojih domov. Sklicujejo se na to, da tudi drugi
zasedla albansko ozemlje.	janske nezvestobe j?" Resnica je namreč ta,
Glasovi iz italijanske avtoritativne žurna- j da se njegova današnja izpoved ojstro križa listike in vesti o razpoloženju v Srbiji pod-; z njegovim prejšnjim publicističnim delova-krepljajo kakor že rečeno — naše mnenje, i njem. Dejstvo je, da smo morali videti v Razun, ako bi hotel kdo misliti, da je kriku njem vsikdar nasprotnika narodnim stremije-v italijanskih listih le namen, da maskira njem Hrvatov in Slovencev nasproti Italija-
dogovor med Italijo in Srbijo! Ali tudi ta nom. Tej konstataciji mora pa naravnost sTe- listi priobčujejcwtaka povpraševanja, in domneva se mora zdeti povsem neverjetna, diti vprašanje: Cui bono — komu naj marsikdo tudi hoče plačati tako objavo, ako presojamo stvari s stališča realnih inte- korist je bilo to!? Gospod baron ( Mi smo doslej vedno pojasnjevali takim resov, na katere smo že opozorili.	Chlumetzky naj položi roko na srce in naj! ljudem, da so za enkrat vsa taka povpra-
Ne smemo namreč pozabiti na narav in si sam odgovori nato, \zpričo sedanjih do-1 ševanja skoraj izključno brezuspešna, to svrho sedanjega gigantskega boja. Balkan- godkov usodno vprašanje! In če si odgovori pa \z enostavnega razloga, ker ogromna ska vojna je bila pač idealna v najvzviše- na to vprašanje po resnici, pravici in vesti, nejern pomenu te besede, sedanja svetovna ne vemo, kako bo mogel svoje prejšnje na-vojna pa je v prvi vrsti borba za realne zore, svojo prejšnjo neprestano hvalo tro-gospodcjske Interese in ti so, ki razdvajajo zvezni politiki v prilog, spraviti v sklad s >rbijo in Ita'ijo. Ti realni interesi so, ki s svojo današnjo izpovedjo, da trozveze
zahtevajo od Srbije, da se protivi italijanskim j n i več, in daje Italija že celo
večina beguncev niti še ni dospela v ona bivališča, ki so iim jih določile oblasti.
Ljudje, ki vozijo s seboj pohištvo, živila in druge take stvari, ne glede na .cele ko-picc otrok, a imajo upreženega pred vo-i zom bornega voliča. kravico, taki ljudje
asp,racijam na Adriji.	desetletje pripravljala svoj o d-' ne pridejo v dveh dneh iz Soške doline
To izooznanie sili tudi trosporazumno pad od trozveze?!! To navskrižje j par st0 kilometrov daleč, tja gor na Sre-dipln;racijo, da milo govori Srbiji na sr- med prejšn imi potmi, ki jih je dosledno I dnje Štajersko, kamor večinoma potujejo, cc. naj vendar zaupa trosporazumu, da'hodil vse do blizu sedanjih dogodkov,
bo varoval nje interese. Glasilo francosko sedanjo izpovedjo v zbirki, nas
dkov, in; Preplašenim in izmučenim, kakor so, ta-posta\lj*| kim revežem pač tudi ni dosti mar za ča- j
pač morali sklanjati tako-Ie: »Plavi, Plavi, Plavem, v Plavi, pri Plaveh. za Plav-mi.c Naglas vedno na zadnjem zlogu. Pripominjamo edino še, da se tisti, ki sklanjajo »Plave« po »narodovo^ zelo radi izogibajo imenovalnika in tožilnika, najbrž, ker ne vedo, kako bi ju pisali, da bi bilo prav.
Nov hrvatski list za Istro. Z dnem 1. julija je začel izhajati v Puli (v tiskarni Josipa Krmpotiča) nov list z imenom „Hrvatski list". Izhajal bo vsak dan (razun nedelje) ob 4. uri popoldne. Članek, v katerem se predstavlja čitateljem, zaključuje takole: „Vprašati bi nas mogel kdo, kaj da bomo pisali in kateri stranki da pripadamo. Na to odgovarjamo: Danes ni strank, a naša politika je: bojne polji mu.
Prošnja do usmiljenih Dalmatincev-Došla je v naše uredništvo Klelija Vranicani, bivajoča v ulici Istria št. 12, 111. nadstropje s prošnjo, da objavimo: Poročena je z An-
tonom Vranicanijem, pomorskim kapitanom,
diplomacije, Temps" izživlja Srbijo, naj pred alternativo: ali g. baron ChlumeUkv v | sopjsje. atudi,' če bi Tim bilo: kje in kedajj?e°™ jzgfniTIz Trsta to nI o^eda?'nfea ke i stadiju velike vojne ne bavi resnici ni^ vedel tega, o čemer nas danes pa jjm prjde časopis v roke. saj medpoto- j sIedi Q jjiem Opustil jo je s 4 otročiči —
ma ne posedajo po — kavarnah. Begunci, I od 3_7 4|et *__ bfez vsakega sredstva, da ki razpolagajo s takimi sredstvi, da so se se reva nahaja sedaj v največji bedi. Obrača
Cene rožnih živil u Trstu,
(Dne 2. julija 1915.)
Moka (za kuhinjsko rabo)......K —96 kg
Sladkor..............K 1— kg
Meso (goveje) sprednji deli ......K 3 GO kg
.	. zadnji „ ......K 5 20 kg
j Meso telečje ...........K 8— kg
Meso koštrunovo . • • . . K 2'— do 2-40 kg
Maslo sirovo............K 6*— kg
► • K 6-— do 7-30 ena . . K 3*— do 4.— eden ..... K 2-20, 2 40 kg
......K 1 60 kg
. 32, 40, 48, 56, 64 kg . . kg .... 40, 48, 56, €4 kg
....... 56,' 64 kg
.... 4 do 6 merica
......6, 10 glava
.....6 do 12 glaia
... 12 do 24 komad • . . 16, 17, 18 komad .... 4, 8, 12 komad . -. . 2 do 4 komad mala .'}, večja G komad . . . 6, 8 do 14 komad
........50 liter
......K 2 24 liter
......K —"— k«;
se v sedanjen
z drobnim problemom — Albanije ter jej
zagotovlja. da se bo mogla lepo na Jadranu — roleg Italije.
Kokoši . . • .	. • •
Piščanci ......
Polenovka suha	. . .
„	namočena
Fižol (stročji) vinnijev Grah
Kromprr	„
Paradižniki	m
liadič	a
Salata	„
Česen	n
Čebula	n
Jajca	„
Buče	„
Pesa	„
Koleraba	„
Kumare	m
Mleko	„ Olje (najceneje') Sardele (sveže)
uverja, ali je pa drugače govoril, urediti nego bi bil moral po zahtevi takega uverjenja! Ne, še nekaj je mo-
mogli odpeljati v svoja nova bivališča po
Ali vse kaže, da Srbija nič kaj prav ne,revidiral svoje nazore. Tertium non datur zaupa vremenu, ki Ra v Franciji in Italiji i Bavili smo se z g. baronom Chlumelzkym — obljubljajo. To n;e nezaupanje ie opra- nekoliko obsežneje, nego morda zaslužuje vičenoži po dejstvu, da fcinps* ne govo- ob vsem častnem naslovu „izvrstnega publi-ri nič konkretnega o mejah in o jamstvu za cista", ki mu ga poklanjajo nemški iisti. bodoče razmerje med Italijo in Srbijo ob Storili smo to iz tehtnega razloga, ker je g.
gcče : da je namreč tudi gospod baron j železnici in so se nastanili v mestih, tisti Chiumelzky še !e sedaj^pod težo dogodkov j so pa itak že ^^ £e so hoteli, mogli na-
"" *	J * znaniti Svojcem, kje se nahajajo. Zato
ci, naj za sedaj pred vsem ne trosijo po nepotrebnem denarja za taka poizvedovanja. temveč naj potrpe vsaj še en te-ravno to dejstvo naglašajo sr- b ron Leopold Chlumetzky tip izvestne, ste-| den. kaiti dotlej bodo, po našem mnenju,
politikov
se torej v prvi vrsti do dalmatinskih rojakov z mi o prošnjo, da bi se je usmilili v tem težkem položaju.
- .	V ruskem ujetništvu, v okraju Bar. Taš-
svetujemo vsemi onim ki zele Povedo- kent se nahajaJlvan Seražin iz Rocoia vati po svojcih, ki se nahajajo med begun-
Adriji!! In
b4:i vladni listi: Srbija da ne ve nič za vilne in mogočne vrste avstrijskih
kako zvezo, ki bi jo vezala na Italijo v* in publicistov, vprašanju vzhodne obali Adrijc. In Italija dokazuje s svojimi mipadi na Srbijo, da ta poslednjo govori resnico!
Uradne glasilo srbske vlade. Samouprava piše, da italijanske aspiracije ozlovcljujejo vskogar, kdor misli na bodočnost. In Srbija ni ritala samo pri besedi. ampak je iepo zasedla Albanijo. Sploh so članki v vseh srbskih listih pisani celo v ostrejem tonu. nego so bili za
Italijanski ujetniki na ljubljanskem grada.
begunci že v onih krajih, ki so jim jih o-blasti določile za bivališče. Od prihodnje sobote, 10. t. m., dalje bo naš list potem ♦udi rade volje, b r e z p 1 ač n o, objavljaj povpraševanja po beguncih iz naših slovenskih in hrvatskih primorskih krajev.
mu srn	MALI OQm%\			1 as
□□ uo □□		računajo po 4 Etot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina 7,na5r. 40 stotink. :	□ □	
853, dolgoletni odbornik „Gosp. društva pri Tirolcu". Piše, da je iz Przemysla bil odpeljan v lep kraj in da je zdrav, ter pozdravlja vse svoje rojake in mnogoštevilne prijatelje.
Kruh iz Tomaževe žlindre. Železniški i uslužbenec v Mariboru j"e naročil v skladišču! za živila južne železnice v Mariboru vrečo krušne moke. Ko je odprl vrečo, v kateri itak ni pričakoval kaj boljšega, je bil vendar!
Išče se
pove Ins. odd
poštena starejša služkinja, ki ljubi otroke in je sposobn? hišnega dela. — Naslov I. Edinosti.	400
Kupujem
žaklje (vreče) vsake vrite. Ulica Solitario 21, Jakob Margon. 129
Sledilne družinske pen
:: za pečenje kruha itd. po K 7*20, medena obešala za zavese K 3-50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14.	21»
.	. Češki pisatelj Bedfich Frida je slavil! nekoliko osupnjen, ko je zagledal v tej vreči
.Zeir objavlja sledeč, dopis svojega voj- dne , jul?a sv0 60. rojstni dan. jubilar je ' ^	čud°ne Danice toSf
bil 30 let profesor in predavatelj o kulturni 12-en,> Kl le sPelt,a lz le cudne meSamce krun-
nega poročevalca iz Ljubljane:
Kdor je bil kdaj v Ljubljani, ta pozna staro utrdbo srednjeveških kranjskih grofov,
ki se dviga visoko in strmo nad mestom. V
h •	I Osupnjenje je bilo tem večje, ker kruh,
zgodovini, vec let dramaturg narodnega gle- £ J tp mnke ni hil nraJ nir nnHnhen dališča v Pragi, je prevel veliko število gle- sPe£en u te molče, ni bil prav n,c podoben
__________________.	daliskh del na Češki jezik, je bil uvaže van !	Ko !e železničar poskus, košček tega
:asa srbsl o-b( !garskega konflikta. Tako romantičnem gradu se nahajajo še■ stirje to- gledališki kritikf in je _ kar bo posebno i	J* J^f" Sf«	tLSJ?^
kliče n. pr. srbski politik Protić v Samo- povi iz francoskih časov; sedaj j,h porab- Jan;malo brat pokojnega češkega pesnika .™e*> k, se je nahajala v vrec, -Tomaževa
uce n. pr. srbski politik Protić upravi vlastini trosporazuma: »Do dna srca užaljenemu srbsko - hrvatskemu in slovenskemu narodu ne more nobena v lada, pa tudi ncfeeiia političar stranka vii:i
!ja;o za naznnnjanje pezarov. bicer m nic
zamenjali krušno moko
po pomoti Tomaževo žlindro.
ZDRAVNIK
M. Dr. M Perni čič
ordinira odi 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
^snBBK
<3
ZOBOZDRAVNIK
zaupan,a
na Jadrai in trajnih ni in itall
u
za
cu	______ i
razumi*:	
re:	si jej c
ba	ni je v
na	strehi
nriikt
V11
P1 f> T"
Itaiiic. Italijanska presezanja c morejo dovesti do zdravih odiu 5ajev med južnimi Slova-ter ne odpirajo prijazne r>er-bodočnost^.
med Srbijo in Italijo je sedaj ča-. da bi sledila nolitiki č po:itiki — računajočega Pravilno raz ume van i realni inte-ri!. ijo: več ie vreden vrabec Al-I esti. nego pa lepe ubliubc —
nišnicah, lahko
gradu.
se
ranjene
pa se negu e v
Pnron Leopol?! CRlBin£fzKy.
. t	. .svetovne siave — Jaroslava Vrchlickega:
vec vojaškega na tem gradu; do I. l&b je. brat ne ,e po ro|stvu> nmpak tudi po duhu
cltiTil crran leni »ra7nilnii*a Kracp.i ra7alPd )P I . .	•	.. ...'' _______j_i _________ i ~ .	_____. .	. .
dostavljalca brzo-stanuje v zgornji Čar-
,	x ------- j............ - —,— ------- —	.čeraj ob devetih do- _
gore. A sedaj je le ob gotovih urah mogoče ^ n a d u š a".	poldne na zdravniško postajo : imel je oseml U	g ^V
na grad. Pred vratnu gradu se nahajajo zo- ,z Pule_ v veče:i spomin na njegovo vi- j malih ran na desnem stegnu, kamor ga jel| L/l • J« pe; straže in v senčnatih dvorišč,h žvenkeia gokost pokojne&a nadvojvodo Frana Ferdi- i ugriznil nek pes. Zdravnik mu je izžgal rano CHOzje. LjuoijansKi grad sicer n, zopet nanda in s0pr0g0 mu vojvodinjo Sofijo \n povil stegno ter ga potem poslal po nje-tu, ker trdnjava, pac pa so i a i v njem gosto- , Hohenberg je odredil trdnjavski komisar z i govih opravilih. — ^Kdaj bo vendar prišel —ii.ii.-: jubje prv, italijanski UjetniK, s Soške fronte.; odobrenjem zapovednika vojne luke v Puli, I dan, ko nam ne bo treba pisati o ljudeh, Le težko ranjeni se nahajajo spodaj| v■ boi--jda se imate odslej ulica Arsena'e in Riva;ki so 5iIi ok!ani po kakem psU?	j
del Mercato imenovati „Ulica nadvojvode Frana Ferdinanda", a dosedanja Viale Barsan in Sljanska ulica »Ulica Sofije Hohenber gu. — Znancem in prijateljem izven Pule, ki so v skrbeh radi :u>ode njih, ki so ostali v Puli, sporoča L Hrvatski list*4, da žive dobro, da se nikomur ni še skrivil las in tudi hrane da je
dovo i. s • m o nekoliko ciraža da je. Mirni , , .	.. .. ...	, . .
n«j bode iorej in brez skrbi .adi njih. ki|	*St , lS*Z 1 BHtO B0S£il8!tfl itSV. 32, II/. BBfl., SOlM 23
so ostali tam doli „kao i naše more"*, po-I ši'jajo pozdrave prisrčnim vzklikom: na skorajšnje svidenje!
pribija sedaj svoje razglase na niestne zi ,	stanova-
dove tud, v hrvatskem jeziku intakO!„. f_»__.	____,____oo
je prišel slednjič do veljave tudi jezik av
Da se prepreči vsak nesporazum, je treba precej povedati, da ljubljanski grad ni ni-knko koncentracijsko taborišče. Ujetniki ne ostanejo dolgo tu, amprk jih lu samo zbirajo. pozdravijo, desinficirajo in zaslišijo in Srečujemo sJa e-a znanca. V nemških listih odpeljejo potem v razna ujetnika taborišča, čtamo: .Izvrstni avstrijski publicist Leopold kjer imajo več svobode kakor pa v srednje-
izpred sodišč.
baron Ch'umetzkv je pod naslovom .Ago- v'eških prostorih starih kranjskih grofov nija trozveze — zadnje deset- Toda tudi v teh prvih dneh se jim ne goi.i letje italijanske nezvestobe" ob- slabo. Leže na čistih slamnicah, solnčnatih, javi! zbirk kronologi jo urejenih političnih čeprav na debelo z danih prostorih. Skozi ses avkov, k> podajajo jasen dokaz za to, okna imajo lep razgled in se zamorejo poda so se že skozi vse zadnje desetletje po- dnevi sprehajati po zelenih tratah. Graški javljali vedno nedvoumni znaki odpada poveljnik ie storil vse, da se nekoliko za-It Ire od trozveze. Po njegovem (Chlumeiz- nemarjeni * grad očisti. Komforta seveda ni kega mnen u se vojna napoved od strani t>ilo mogoče pripraviti in italijanski oficirji Italije, prejšnjega zaveznika kaže le kot kon- sc nahajajo tu le malo časa. Toda ujetniki sekvenca že dolgo zasledovane politike-, dobe vsekakor izvrstno hrano, spe na dobrih Tu treba že izpregovoriti par pripomb na posteljah, vsak dan jih preišče zdravnik in naslov rizvrstnega avstrijskega publcista", sinejo se tudi sprehajati. Z eno besedo: ne gospoda Leopolda barona Chlumetzkega. manika jim ničesar. Nasprotno pa italijanski Ne da bi hote i oporekati tema, kar piše o 0fic'"rii vsled svojega obnašanja nisi nič kaj
dolgo zasnovanih priljubljeni, čisto v nasprotju z moštvom, s
Pila, jedla, se hotela obleči in obeti 3 plačati nič.
Antonija Boic, 26 let stara, iz Trogira v Dalmaciji, je stanovala nekaj časa pri Eufe-miji Devescovi v ulici Giustinelli, kjer je
čati za hrano in stanovanje 24 kron a de-
se ie preselil in ordinira sedoj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Iziluanie zadov !3rezba]ečine. Ploniiilranjs.

"g-Vi MEBC a
P®i2vec!^va!na pisarna za begunce	s-s
od
narja v žepu nič, je izginila
ObčinskTposlovodja! iev.ihf« ,.SJ Pikala, drugo stanovanje pri i „a ,n«tnP 7i— An» Jakehcev, v ulic, Cavana st. 20, IV. n.
Devescovi-	naslove beguncev in psro'a 10^19
o njih pcfošalu proti mali o^jkodnini. Uraduje od S-11 zjutraj in od 4-5 pop.
Italiji, nie pc i iki. nje že
n h s bn nje ra p 1 ženju n .r;	k. so vsi zadovoljni. "Videl *eni ujet-
avstrr-ogrck, m narhiji. Saj je resnično vse	nike pod nadzorstvom, kako so nosili vodo,
to. A! i neki j nas osupija. nas frapira, ne le	čistili sobe in belili zidovje. Vsako delo se
pri t k izvrstnem pub icist«, ampak tudi	p[ačai Ljudje so popolnoma zadovoljni. Go-
tako r!e ii odličnem m >žu in navdušenem	VoriI sem skoro z vsemi ujetniki in nikdo
a\s rijske 1 pat-!j j kakršen je brez dvoma	5e ni pritoževal. Inteligenten četovodja iz grsiod Leopold baron Chlumel^B blic s u, ki rnu je v dolžno nara.
vori, kar ct^o.arja njegovim nazorom 11	j v splošnem izgledajo Italij£-: dobro, ce-
njegevemu uverjenju, pridobljenemu po bi-	prav bi imeii nove uniforme lahko malo
stre:n i ves nem opazovanju in zasledo-	bolj Ciste. Obnašajo se tudi kot ujetniki
vanju stvari in dogodkov. Pri odličnem možu,	str&g0 vojaški. Naše oficirje pozdravljajo
ki pa diči značajnost, Ver drugače ne bi bil	strumno, razumejo se dobro s stražami in
— cdličtn. In pri avstrijskem patrijotu, ker	večjidel ne morejo prenašati izdajstva Ita-
ravn patrijotizeai zahteva neizprosno, da	|jje. ^e gospodje ofi.irji se lega ne sramu-
cp 7'rjaš l itro in na ves glas, čim si za-	jej0). Će se vpraša kakega ujetnika, kako je
pazil, da se kje kujejo spletke proti domo-	bil ujet, odgovori vsak, da se je boril ka-
v;ni, da se zbirajo oblaki na nje horizontu,	kor junak ali še boljše, a da je podlegel
da jej grozi nevarnost da treba torej	premoči. Rus pravi navadno, da se je vdal
primernih odredb (oziroma revizije dose-	prostovcljno.
danjih odreJb) v obrambo domovine, nje	Vprašal sem jih mnogo, zakaj je pač ta
meji, rje integritete in nje ugleda in veljave	vojna. Nobeden ni znal odgovoriti. Odgo-
v zboru drugih držav !	va:ja'i so: Ukaz je ukaz. Mi se ne razu-
fjospod Leopold baron Chlumcizkv naj	meino na politiko in smo napravili svojo
dolžnos*. Le eden me je sk ivnostno poklical v kot in zamrmral tiho: „Avstrija nam
v njogovo dosedanje politično m	je ukradla kos dežele, ki ga moramo zopet
no delovanje, pri čemer mu ne	osvojiti."
priznanja, da je bilo to	^Pa bo to iahko?" sem ga vprašal. „Da,
nj govo delo anje vsikdar precej kako fc,	na§ podpolkovnik nam je rekel, da je na
rek! ? — g'ano in hrupno. Mi zašle, u emo	meji Avstrije le par utrdb; te je treba na-
"lvn "oktično in publicist čno delovanje	skočiti, čeprav bo malo naoorno. Kakor
r o. ^ *" . , «	, . ,r.J ..razne govorice, tni so menili, aa jo je po
^ SiK - mi ,e r ^ if SA K no.bei".l,ta,,lanskl! litična oblast razpustila, drugi pa, da je X i lkuar sme, m ,mel tako dobre »n obilne hrane, i dla Nc. eno ne drugo ni iesnično.
osi in napram vsakomur odkrito go- Skoro vsi so bili enakega mnenja, k: r odgovarja njegovim nazorom ii v splošner
n|u m pri tej priložnosti je ukradla 38 ; tA	u ___„'kosov perila v vrednosti 60 kron. Predenje
tohtonega hr^ega preb valst^ zlasti v ^ h{š ^ je v |sti h{ši , Qt vratar	Zaioga iu in inozemskih vin, špirita, liker-
okolici. pripad^či mestu puljskemu. Pn tem, na^ajajoči jaf Peter Daoetto avjI --.---------------
Pa treba vedet,, da ^esto samo ,ma jako| J	tudi njem, ostala dolžna 3
malo prebivalstva ,z davnine, a se to m bilo >. ' . ' .	J
samo italijansko. Pula je bila namreč še! krone m ods,a s
pred 50 leti malo mestece in se ima mornarici zahvaliti na svojem razvoju. A mornarica črpa svoj delavni element vseh kategorij tudi iz našega naroda, čemur je ne-
narodni delavski organizaciji so se raznesle Eni so menili, da jo je po-
iev in razprod^ia na drobno in debelo
Jmkob Parhauc
Trst, Via deSle Aeque si. S
(Nasproti Caife Centrale). Velik izbor irancoskega šampanjca, peresih dc/or-
barcn Chlumetzkv n m bi gohotno — ne šteje v zlo, ako s, tu dovoljujemo mal pogled nazaj v njegovo
minolos publicis
moremo odrekati
njem j
culico — iskat nove žrtve. V Trstu pa ima ža'ibog „ženski svet" zelo dolg jezik in se izve vse. Tako je izvedela tudi neka Angela Sbisa, stanujoča v ulici Cereria 14, da se Boičeva, katero je Jake-• ~ -k	?a • c,ri7anQ!ri	Hčeva srečala na ulici in jo dala armirati, |italijanskih in avstro-ogrskih vhel3ordeaux,
izoeiona poslea ca ta, da ie slovanski ele- , .	.. A . .■.	liurtunder, renskih vin, Mese la in Claanu. Rum.
ment razm-rno zastopan tudi v mestu -amem nahaJa v zaP°nh- An^eIa Jel J? svoječasno , konjak> razna žg;in;2 tcr bni pr[st!:i tropillovcc ment razmerno/asiopan tuai v mesiu samem	a	n| vjde|a yeč Sla e slivovec in briniavec. bdeiki I. vrste, došli iz do-
a Volitve zadnjih let pričajo da se ho.e tudi *	1	. djf ^, tjčnih krajev Vsaka naročba se taKoj izvrši Ra>;.
uveljavljati kot soodlocujoč faktor. — O nasi ' 0YLlfj:e	P J 1	1 pošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Na stanovanju Boičeve so posreči našli i "^»Prodaja oe po3 litra napram oškodovanki Jakeličevi ukradeno per lo in so
ga jej vrnili. Policija pa ima trdo srce in ni .....................,
hotela izpustiti Boičeve v svobodo, ampak
jo je izročila sodišču, katero jej je prisodilo j	[^^il^C^f
3 tedne strogega zapora radi goljufije in tatvine, in da se bo spominjala svojih gre-
propadla
Resnica je le ta, da je vsled evakuvacije tudi „N. D. O." začasno ustavila svoje delovanje.
Pri »Plavah« ali pri »Plaveh«? Z več
. w w. , . 1 1 a j hov vsaj dvakrat na teden, jej je sodnik, strani se nam je ze očitalo, da celo kot do- ; ostril Jzapor z dvema postoma na teden.
mač primorski list ne pišemo prav kra-;K Sodnik: dr. Prati; za drž. pravdnika: jevnega imena te pososke vasice, ki se i Kernev
imenuje sedaj danzadnem v vsem evrop-i___I______
škem časopisju. Prav posebej pa se nam 1	[IflrflUi
še očita, da pišeta to ime popolnoma prav j	UuiOVf.
oba ljubljanska slovenska dnevnika, mi' IX. izkaz c. kr. namestnistvenemu pred-pa ne> — Dandanes je pač težko s krajev- sedništvu došlih darov v korist beguncem ko se vrši med slovenskimi j iz Furlanije in Soške doline : rodbina Arming!
g;; P
liS J
Trsa, UL	14 (sk 7©FreRfs)
Zaioga	kož
Velika izbera potrebščin .-3 čevljarje. - Specijalilola
potrebsc-SJ&rje.
ni
>vo p-
niči na ljubo, in si dovoden
čeprav se zgodi to,
je pot na Dunaj
p. e ej dolg j in pazno in moramo red res- hitro pa ■da se je že leta sem oglašal prosta.-
■ b.sedo politi J ne in publi- jj gospodje nas pač se ne poznajo ! cicti ne avtcriic.e ob vsakem važnem vpra- Razve n vojnih ujetnikov je na Ijubljan-lani-j ,n dogodku na polju notranje in vnanje skem gradu še par civilnih ujetnikov,-žensk po >♦ ke nase habsburške monarhije. Posebno jn otrok renjikolov, ki bodo v kratkem popa se je rad oglasi kot specijaiit za bal- slani domov, in pa nekaj političnih osum-kanske stvari in na polju no- Ijencev tranje državne politike na na-1 Šem jugu monarhije! Zato zahteva mrn^a tudi, da mu pr-znavarno poznavanje' razmer in političnega razvoja tu doli.
AH tu prihajamo do kočljive točke. Ne mo- j Osebna vest. C. kr. deželni šol. nad-,cno mu namreč priznavali, da b: b;le nje-; zornik nemških šol g. dr. Robert Kauer gove pre'?n;e večletne po'itične in pub'id-jse ie zopet vrnil na svoje n-esto in uradu-stične izjave r s glasju z njegovo današnjo j je ob navadnih uradnih urah na namest-p'.Iiično izpo.edji v geriomenjeni zbrkt'ni^tvu.
Domače vesti.
nimi imeni, poklicanimi in nepoklicanimi jezikoslovci ljutejši boj za vsako besedico slovenskega slovarja, kot pa med našimi in Lahi za Plave. Saj sino že tako popolnoma izgubili čut za praviinost našega jezika, da ne glede na vsa slovniška pravila sklanjamo »Grodek« (naš sGradekc), »Grode-
ka«, pri »Grodeku«; »Krakov, Krakova, | Marija pl. Hutterott K 500, Rozalija Lichten-pri Krakovu« namesto pravilno »Krakov, steiger K 50. Skupaj K 2588. Doslej izka-Krakovega, pri Krakovem in to vkljubjzano K 66230. Skupno K 68818. »Krakovemu« v Ljubljani, ki ga sklanja j XVI. izkaz darov, došlih cesarskemu ko-vsak Slovenec popolnoma pravnlno. in ta- ! mjsarju za begunce iz Furlanije in Isfrije: j ko se dogaja, da slovenski časnikar, ne da jstrski deželni oubor za istrske begunce K
(vd. Juliana, Ana, Jrudor in Rudolf Arming) K 50, društvo drž. uslužbencev v Trstu K; TRST. 50, zbirka ces. komisarja (14. in 15. izkaz) K 1643, dar državnonemške zveze in nekaterih v Trstu navzočih članov K 165, uči-, teljski zbor dež. real. gimnazije v Pazinu Ki	£e £>avi z
48. "zbirka župnega urada v Mornjanu K 82, UpfJJUljO fo Mili US2 UfetiHOte.
Hranilne knjižice obrestuje cJ 1. novembra 1914 po 470
ICrecSIfnS
(Siabilimento di credito'»
Piazza Nuova štev. 2, TRST
Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron.
vsemi bančnimi posli.
bi ga najmanje zapekla vest, piše na primer tako-le: *Onegav Janez iz Krakove-ga se nahaja v bolnici v Krakovu«. Za i Lvov (pravilno slovenski »Levov«) je popolnoma izključeno, da bi kdo pisal kedaj: »Levov, Levovega. v Levovem, za Levo-vim«. In sedaj »Plave«. Narod sklanja tako-le: »Plave, Plavi, Plavem, v Plaveh, za Plavmi.« Naglas vedno na zadnjem zlogu. Torej imenovalnik in tožilnik po »ribi«, ostali skloni pa po »klopi«. Slovnica takih izjem ne pozna, in zato sklanjamo mi pravilno: »Plav«Lp|av, Plavam, v Plave, pri Plav ah, za Plavam!«. Mislimo pa, 1 da bi oni, ki se drže »klopi«, potemtakem
3000, Istrski zemljiški kreditni zavod za istrske begunce K 2000, Franc Piischel in drug K 30, Figenvvald Alojz K 20. Skupaj K 5070. Prej izkazanih K 3-;?3S 94. — Skupno K 39853.94.
—	Na korist fondu za vdove in sirote padlih v vojni je prejel cesarski komisar potom upravništva „Lavoratore" K 42 50.
—	Na korist fondu za brezposelne je prejel cesarski komisar potom upravništva „Lavora tore" K 65.
—■ Na korist fonda za vojno pomoč je prejel cesarski komisar od g. Krista Wer-nerja K 10.
dohodninski davek plača zavod.
MENJALNICA (Vid Son flntonlo 5)
Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop.
VARNOSTNE CELICE „SAFES"
v posebni oklopni sobami,
j posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev: Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. *
Hepretrgan urnik od 9 nredp. do 5 popol.