Lelo XIX.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 Din, za It leta BO Din, za '/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za InO' semstvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo
Številka 129.
Uredništvo in upravniStvi Je v Ljubljani v Gregorči. čevl ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — TeL St. 25-51
Ishaia vsak torek’ **'
trtek in soboto
Liubliana. sobota 14. novembra 1936
Cana p09""**®1 i*ca
Ve,,<l Številki Din ■
Za naš veiiki Krani
Ni slovenskega mesta, ki bi v 'teli kratkih povojnih letih doseglo tako silen razvoj kakor naš starodavni Kranj. Več ko podvojil je število svojega prebivalstva in na mah se je uvrstil na 4. mesto naših največjih mest. A že je na pragu novega razvoja, ko se naj uresniči zamisel Velikega Kranja. Prvi koraki v ta namen so že storjeni in upamo, da bodo v kratkem sledili tudi drugi, da bo dobila naša gorenjska metropola vse one pogoje, ki jih za svojo rast in za svoj dvig nujno potrebuje.
Ta veliki razvoj pa je dosegel Kranj v glavnem z lastno silo in po zaslugi onih svojih mož, ki so znali v Kranj pritegnili tekstilno industrijo in dvigniti Kranj v naš slovenski Manchester. Tem zaslužnim možem vse priznanje, zlasti še, ko so morali imeti mnogo trdne volje in veliko energije, da se niso ustrašili demagogije, ki je takrat skušala preprečiti njih dalekosežne načrte. Niso se ustrašili žrtev, ki so bile potrebne, da je postal Kranj za industrijo vabljiv in tako so se te žrtve izkazale kot blagoslov, ki je dvignil Kranj na njegovo sedanjo višino.
A Kranj ni znal samo privabiti
tujo industrijo, znal jo je tudi sam ^TrStvarjatf:- CPTS vrsta podjetij v Kranju, in nikakor ne najmanjših, more reči o sebi s ponosom, da so čisto naša, da je kapital slovenski, da je lastnik Slovenec in da so tudi nameščenci naši domači ljudje. Se vedno pa napreduje v Kranju ta razveseljivi proces naše gospodarske osamosvojitve in dvignil se bo še sunkoma, ko bo z Velikim Kranjem ustvarjena podlaga za nadaljnji napredek.^
Gorje, če Kranj ne bi znal pritegniti tekstilne industrije in če ne bi še v pravem času tako pravilno razumel zahtev nove dobe, ker bi sicer postal umirajoče mesto, ki bi bilo zapisano propadanju. Njegove velike predvojne industrije so ali propadle ali pa silno nazadovale. Veliki valjčni mlin, ki je dobavljal moko gori na Tirolsko in daleč na jug, ni mogel vzdržati vojvodinske konkurence. Nazadovala pa je tudi lesna trgovina, nekdaj tako bogati zaslužek vse kranjske doline. A tudi v trgovini in obrtu za marsikatero podjetje ni bilo več onih pogojev ko preje. Samo n<?vo nastala industrija je obvarovala Kranj pred usodo umirajočega mesta.
In ta usoda bi zadela Kranj tem bolj gotovo, ker se za Kranj ni prav nič storilo. Železniška postaja v Kranju je skoraj takšna, kakor je bila, ceste so ostale iste, kakršne so bile in komaj sedaj se je začela graditi nova cesta, da bo Kranj vsaj z Ljubljano zvezan z moderno cesto. Uradi uradujejo v istih poslopjih ko nekdaj, vse je ostalo pri starem, kakor da se ni dvignil Kranj v eno naših prvih gospodarskih središč. Še tisto, kar si je Kranj sam ustvaril, se mu je vzelo, kakor kaže primer s puškarsko šolo, ki je morala oditi iz Kranja, kjer se je lepo razvijala, v kraj, kjer je le balast za državno blagajno. Ne samo središče tekstilne industrije, tudi središče puškarskega obrta bi lahko bil Kranj, da ni oni nesrečni pred-
sodek proti industriji na meji ta obrt v Kranju ubil.
Niti v tujsko-prometnem oziru
se ni za Kranj nič storilo, pa čeprav ni kmalu mesta, ki bi bilo tako poklicano, da je žarišče za ta promet, kakor je Kranj. Vsa okolica Kranja je vendar en sam paradiž za letoviščarje. Naravne krasote na vsakem koraku, na vse strani prilika za najlepše izlete, bogati kraji, ki morejo tujcu dobro z vsem postreči in še povrhu ugodne železniške zveze! Toda kljub temu se ni storilo za Kranj niti toliko, da bi motorni vlaki vezali Kranj z Ljubljano in Jesenicami. Mesto na gorenjsko progo, eno najbolj rentabilnih prog v državi, vozijo ti motorni vagoni tam daleč na vzhodu!
In vendar je Kranj več ko dokazal svojo globoko udanost državi, in vendar je Kranj za držav-
no blagajno zelo močna aktivna postavka, ki prepričujoče govori, da se splača investirati denar za napredek mesta! Saj bi se vsak izdatek za Kranj v obliki večjih davčnih dohodkov več ko povrnil.
Smo na pragu nove dobe za našo gorenjsko prestolnico, ko se začenja doba Velikega Kranja. — Nove in težke naloge nastajajo s tem za Kranj in nujno je, da dobi vsaj sedaj nekaj resnične podpore. Tujski promet zahteva, da ima Kranj moderno kopališče, potrebno je razširjenje vodovoda, potrebno je zboljšanje cest, ne-obhodue so nove šolske stavbe, predvsem pa je treba rešiti velike socialne naloge, ki so nastale z industrializacijo Kranja. Že danes je treba misliti na to, kako preprečiti, da ne bo Kranj čez 10—20 let preobremenjen z invalidi iz tekstilnih tvornic. A tudi za kulturno življenje Kranja je
treba nekaj storiti, ker mora biti Kranj ne samo gospodarsko središče Gorenjske, temveč tudi njeno kulturno žarišče. Le na ta način bo mogoče odpraviti senčne strani, ki jih naglo razvijajoča se industrija vedno povzroča.
Iz lastne moči se je dvignil Kranj na svojo sedanjo višino. Pravilno upoštevanje njegovih potreb s strani oblasti naj^ ga ne samo na tej višini ohrani, temveč mu še omogoči nov napredek in nov razmah. In da bo Kranj te podpore tudi v resnici deležen, je glavni namen naše kranjske številke, ki naj opomni slovensko javnost na njene dolžnosti do ustvarjajočega Velikega Kranja.
Napredek Velikega Kranja mora postati zadeva vse naše javnosti. S pričujočo kranjsko številko opozarjamo Slovenijo na to njeno dolžnost.
Privilegiii se moraio nehati
Priviiegiii odpiralo pot korupciii
V naših finančnih zakonih je cela vrsta odredb, ki jih poznajo le redki, posebno poučeni ljudje. Tako je n. pr. izšla v enem finančnem zakonu določba, po kateri se priznava dvem tujim šolam značaj visokih šol, pa čeprav ti dve šoli niti v lastni državi nista nikjei mogle doseči tega značaja. Toda pri nas sta ti dve šoli ta značaj dosegli, ker imamo pri nas dva absolventa teh visokih šol, a sta oba z dobrimi zvezami. Zato se je morala njima priznati akademska naobrazba, ker bi bila sicer v nevarnosti, da bi dobivala manjšo plačo.
Ni pa to edina določba, ki dokazuje, da imaijo pri nas nekateri ljudje prav posebne privilegije, pa čeprav bi bili ti tudi popolnoma nezakoniti. Pa saj ni treba niti brskati po finančnih zakonih, da se vidijo ti privilegiji nekaterih ljudi, saj jih v vsakdanjem življenju vidimo kar neprestano. Tako je znano, da so nekatere službe pridržane sploh le za nekatere rodbine. Posebno velja to za vsa dobro plačana mesta v tujini.
Toda ne samo posamezniki so pri nas tako posebno privilegirani, temveč tudi kar cele skupine. Tako smo o privilegijih zadrug govorili že tolikokrat, da nam na tem mestu ni treba o tem govoriti še podrobneje. A ne samo skupine, tudi nekatere pokrajine imaijo posebne privilegije. Treba n. pr. samo pogledati, kako se izvaja davčna praksa v eni in kako v drugi pokrajini. Tako je znana stvar, da so se pri nas v Sloveniji trgovci neusmiljeno kaznovali, če niso izdajali vedno vsaki stranki računskega listka, dočim jih v Beogradu niti poznali niso.
V isto poglavje privilegiranja nekaterih pokrajin spada tudi razdeljevanje javnih del in drugih državnih investicij. Tudi o tem je že bilo tolikokrat govora, da ni treba še posebej podrobneje razpravljati o tem žalostnem poglavju.
Še lepše pa je to, da je režim privilegijev razvit v tej meri, da so celo tuja podjetja privilegirana na škodo domačim. Tako dobi skoraj vsaka tuja družba, ki se ustanovi pri nas, takoj celo kopo privilegijev. Uvoz strojev je carine prost, dovoli se ji tudi davčna prostost in na vse zadnje se ji še
garantira določen odjem. Pa še cela vrsta drugih privilegijev se iji podeli. A vse to še ne zadostuje in pri licitacijah imajo dostikrat te tuje firme še prednost pred domačimi. Formalno sicer ne, a tisti gospodje, ki so zastopniki teh firm, znajo že vse tako urediti, da se končne odda delo vendarle tuji firmi. Saj je znano, da so se domače firme pri gradnji železnic ponovno zaman potegovale za delo, pa čeprav so bile cenejše, ker s e je delo oddalo tuji firmi. Ce so hoteli delati, so mogli priti do dela le kot podnajemniki tuje firme.
Ni zato prav nič pretirano, če se rečeT da pri nas vlada režim privilegijev. Oni, ki dobro poznajo razmere, s tem režimom tudi že vedno računajo. Zato vedo, katera reč ije izvedljiva, katera pa ne. Tako n. pr. se more znižati carina na vse predmete, pri katerih ni zainteresirana lirma, ki ima zaslombo pri privilegirancih. Nasprotno pa se more tudi povišati takrat, če se s tem ne zadeue v interese privilegirancev.
Ti interesi so vedno močnejši ko vsi drugi oziri in pred njimi morajo kapitulirati vsi drugi. Kaj n. pr. pomaga, če je vsa jugoslovanska javnost nad vse ostro obsodila zakon o šolskih knjigah, kaj zato, če se ta zakon tudi večinoma ne izvaja, pri izdaji važnih šolskih knjig, ko gre za zaslužke nekaterih ljudi, se vendarle izvaja. Tak šnih in podobnih primerov bi mogli navesti ne cele strani, temveč cele knjige.
Ti privilegiji so tudi oni žalostni zadnji vzrok, da se pri nas niti ena temeljita reforma ne more izvesti in da ostajajo tudi naj boljši zakoni na papirju. Vsaka, količkaj resna reforma, se pač mora v te privilegije zadeti, s tem pa je tudi že pokopana, ker proti vplivu onih temnih sil, ki ščitijo vse te privilegije, ni mogel doslej uspeti še nihče.
Vse naše gospodarstvo se pri' tožuje, ker zaradi tega težko trpi, nad nejasnimi zakonskimi določbami. Čeprav je jasno, da so tudi državi v korist jasne določbe, ven dar so vse te pritožbe zaman, ker nekateri pač hočejo nejasne dol tč-be, ker te jim vedno dajejo prostorček za njih privilegije.
In tako se dogaja, da se naši ljudje trudijo in mučijo, da bi pri-
šli do boljših razmer, da bi se ustvarilo v državi blagostanje, a je vse njih prizadevanje zaman, ker ne morejo razbiti vseh teh privilegijev, ki so zadnji vzrok vse nezakonitosti, ki se dogaja pri nas.
Boj , roti privilegijem je zato pegoj vsakega zboljšanja in dokler ta boj ni doboijevan, naj tudi nihče ue sanja o zboljšanju. Na papirju se bodo sicer izdajali številni predj ‘si, s katerimi se bodo ti privilegiji omejevali, toda v praksi bodo vsi ti predpisi brez veljave. Na vse zadnje se bo vendarle zgodilo samo to, kar bo ustrezalo onim, ki mislijo, da ima država le to funkcijo, da jim je za vse njih pohlepe vedno na razpolago.
Kdor hoče naši državi dobro, kdor hoče sebi dobro, kdor hoče, da bodo spoštovane pravice vseh državljanov, ta mora vstopiti v vrsto borcev proti privilegijem. Boj proti njim je edino sredstvo, ki vodi k blagostanju Jugoslavije.
Razstava Male antante na velesejmu v Pragi
Trgovinski muzej ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu obvešča, da bo na pomladanskem velesejmu v Pragi meseca marca 1937 prirejena skupna razstava držav Male antante. Razstava, ki bo predstavljala prvo skupno gospodarsko manifestacijo treh prijateljskih držav, bo prirejena \ večjem stilu. Zato opozarjamo na to prireditev vse naše producente in izvoznike. Podrobnejše informacije glede udeležbe, prevoza vzorcev in dr. daje interesentom neposredno: Trgovinski muzej ministrstva trgovine in industrije v Beogradu, Miloša Vel. 29.
Opozarjamo na važno predavanje
Združenje trgovcev opozarja interesente, da bo v ponedeljek, dne 16. novembra ob 8. uri zvečer v pritličju zgradbe direkcije državnih železnic v Ljubljani (vhod iz Kolodvorske ulice) predavanje o temi:	Lokalni	vlaki in okoliški
promet razširjene Ljubljane. Vabljeni so vsi, ki se interesirajo za razvoj naše lokalne železniške proge. — Uprava Združenja trgovcev.
Naš plai promet	z
Narodna banka odkupuje klirinške nakaznice po tečaju 270 din za 100 lir
Po sklenjenem dogovoru o ureditvi plačilnega prometa z Italijo je začel Nacionalni zavod za zamenjavo blaga v Rimu pošiljati Narodni banki poročila o izvršenih vplačilih na račun kliringa, ki se tičejo od nas v Italijo izvoženega blaga pred sankcijami. Za časa sankcij je bilo na ta račun vplačanih okoli 12 milijonov lir, kar znaša skupno a prejšnjimi vplačili okoli 49 milijonov lir. Na podlagi prejetih aviz iz Rima je začela naša Narodna banka od 3. novembra dalje izdajati klirinške nakaznice na lire ter se morejo te realizirati s prodajo na borzi uvoznikom blaga, ki je bilo uvoženo iz Italije pred začetkom sankcij.
Takoj po prejemu teh nakaznic so jih začeli nekateri izvozniki tudi prodajati na borzi. Prvi dan, to je 3. novembra je bil njih tečaj 303 din za 100 lir ter je ta tečaj obveljal tudi naslednji dan.
2e 5. novembra pa je padel tečaj teh nakaznic na 290 din, 6. novembra na 25120, 9. novembra na 245, 10. novembra na 235 in v Ljubljani 11. novembra celo na 218 din.
Da bi se preprečilo to naglo padanje tečaja, od česar imajo izvozniki silno izgubo, je Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrom sklenila, da bo sama odkupovala klirinške nakaznice na lire, ki so bile izdane po 3. novembru. Odkupovala bo te nakaznice po tečaju 270 din za 100 lir ir, po tem tečaju morejo ponuditi izvozniki svoje nakaznice Narodni banki. Naravno je, da bo vplivala ta intervencija Narodne banke tudi na tečaj nakaznic na lire, ki se prodajajo na borzi.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja glede predpisov o ureditvi plačil za trgovinsko zamenjavo blaga med Italijo in Jugoslavijo na dekret italijanskei vlade z dno 10. oktobra, po kate-j rem mora vsak, ki hoče plačati fz Jugoslavije uvoženo blago, položi-, ti dotične zneske pri Italijanski brnki, kot blagajniku italijanskega Nacionalnega zavoda za zamenjavo blaga s tujino. Ta zavod in naša Narodna banka soglasno določujeta tečaj lire in dinarja. Vsi zneski se bodo preračunali na podlagi srednjega tečaja tujih deviz na borzi v Rimu, kakršen je bil pred dnevom vplačila. Pod predpise tega dekreta spada vse blago, ki je bilo uvoženo v Italijo, z izjemo tranzitnega blaga. — Kdor uvozi začasno ali definitivno blago v Italijo, mora podati na carinarnici izjavo po predpisih navedenega dekreta. Tej izjavi je treba priložiti še posebno prijavo. Za vsako blago, ki se hoče uvoziti v Italijo, je potrebno predhodno dovoljenje rimskega zavoda za zamenjavo blaga.
Pri izvozu blaga po datumu, ko je stopil ta dekret v veljavo, mo-la izvoznik na carinarnici predložiti tudi prijavo na predpisanem obrazcu, in sicer v treh izvodih.
Na tej prijavi mora biti ime kupca, kraj, kamor naj se pošlje blago, označba blaga, cena v valuti, v kateri je dogovorjeno plačilo ter dospelost plačila. Dekret navaja končno kazenske sankcije proti onim, ki se ne bi ravnali po tem predpisu.
Hefta 2. ■*—»««
Konferenc«
na določitev lesnega izvoza v Italijo bo šele prihodnji teden
Poročali srno, da je bila za pe-in soboto sklicana konferenca »ih organizacij, ki naj bi raz-elila lesne izvozne kontingente Italijo. Konferenca pa je bila brzojavno preložena na torek. Ka-»r smo že poročali, bo na konferenci zastopal slovensko lesno gospodarstvo predsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi [trgovskih združenj, g. Franjo Škrbec.
Kar smo že zadnjič naglasili, to ponavljamo tudi sedaj. Interesi slovenskega lesnega gospodarstva morajo biti ie enkrat upoštevani. Po težkih izgubah, ki jih je preživljalo slovensko lesno gospodarstvo od 1. 1931. dalje in zaradi ruskega dumpinga, silno težke konkurence. z vsemi sredstvi privilegiranega avstrijskega lesnega izvoza po Italiji, sankcijah ter ne-rednostih v plačilnem prometu, je treba že enkrat tudi nekaj pozitivnega ukreniti za slovensko lesno gospodarstvo.
Zato zahtevamo:
Izvoz mehkega lesa v Italijo naj se predvsem rezervira za Slovenijo, Gorski Kotar in za majhna bosanska lesna podjetja. Večja bosanska podjetja, ki so kapitalno močna, si tudi morejo drugod priboriti trge.
Vsaj enkrat se naj za slovensko lesno gospodarstvo nekaj stori!
Kako je prav za prav s podružnico Priv. agr. banke v Ljubljani
Pred dnevi smo poročali, da se ustanovi v Ljubljani podružnica IPriv. agrarne banke, ker je ta v zvezi z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov nujno potrebna. Takrat smo tudi na podlagi vesti iz Beograda poročali, da bo ljubljanska podružnica, kakor tudi zagrebška, popolnoma avtonomna in da bo imela svoj upravni svet. Predsednika tega sveta in tri upravne svetnike da bo imenoval ban Dravske banovine, tri svetnike pa centrala v Beogradu. Od bana imenovani svetniki bi torej vendarle imeli večino. Končno smo poročali, da bo podružnični upravni svet imenoval tudi vse uradništvo in vse nameščence podružnice.
Sedaj pa naenkrat čitamo, da so že imenovani prvi uradniki, druga vest pa celo pravi, da so [imenovani sploh vsi uradniki in nameščenci, dočim ni o imenova-
Eju podružničnega upravnega sve-i niti govora. Vse kaže, da bomo jeopet enkrat doživeli ono znano razočaranje, s katerimi so v Beo-jgradu tako nad vse radodarni. Tem bolj težko pa občutimo to iranje sedaj, ko se vedno bolj govori o bližnjem sporazumu, ki sj da naii državi notranji mir utrdi njeno moč na zunaj. Zato vprašamo: Kako je s polico Priv. agrarne banke v sbljanif Kaj je s upravnim sve-podruinice? Ali bo ta avto-šele potem, ko bo že vse eno?
Angleži nas morajo opozarjati na naše koristi
Znano je, da slovi slavonska Ihrastovina kot ena najboljših na svetu. Tujci to tudi dobro vedo in zato izkoriščajo slavonske hrastove gozdove predvsem tujci, kakor [e to našička afera posebno jasno dokazala.
A prvovrstno kvaliteto slavonskih hrastov poznajo tudi Avstrij ki. Na londonski trg se je namreč 'izvažala pred vojno slavonska hrastovina pod imenom »Austrian-Oakc (avstrijska hrastovina) in pod tem imenom še danes izva žajo Avstrijci v Anglijo svojo lira stovino. Furnir, ki se izdeluje iz slavonske hrastovine velja kot najboljši furnir, ta pa je bil v Angliji že od nekdaj znan pod imenom »slavonski hrastovi fur-
nir«. Kljub temu pa izvažajo Avstrijci tudi svoj lurnir pod imenom slavonski furnir ter s tern eilno škodujejo našemu slavonskemu, kateremu avstrijski ni enakovreden. Avstrijci poleg tega kupijo vsako leto pri nas nekaj slavonske hrastovine, ki jo pomešajo med svojo in potem vse skupaj prodajo kot slavonsko hrasto-vino. Zaradi tega pa trpi sloves naše slavonske hrastovine in s tem tudi njegova cena.
Na vse to je morala šele sedaj
Tud# druge odkianiaio
Konferenca	gospodarskih	zbornic v
izrečno opocoriti m* IjMt neka angleška tvrdka, bi je tudi predlagala, kaj ae naj ukrene v zaščito naše braatovine.
Predvsem bi ze moralo v trgovinski pogodbi s Anglijo doseči, da se sme prodajati kot slavonska hrastovina samo ona, ki se direktno uvaža iz Jugoslavije.
Z ozirom na to opozorilo angleške tvrdke se moramo nehote vprašati, kako pa to, da se to že davno ni doseglo pri trgovinskih pogajanjih z Anglijo.
Tako m znova izkazuje, kako škodljivo je, ker so kot delegati pri trgovinskih pogajanjih vedno le birokrati, vedno pa manjkajo gospodarski strokovnjaki in praktični gospodarji. Posledica tega je, da nas morajo danes Angleži učiti, kako naj branimo svoje interese. A ne samo pri slavonski hrastovim, tudi drugod se vidi, kakšno veliko škodo imamo, ker nas zastopajo pri trgovinskih pogajanjih vedno le birokrati, nikdar pa ne praktični gospodarski ljudje!
V torek se je začela v Banjaluki konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev, zakonski načrt o cestnih londih, razširjenje delavskega zavarovanja tudi za primer starosti in onemoglosti ter smrti, podaljšanje davčne odmere za pridob-nino iz 1. 1936 tudi za leto 1937, uredba o minimalnih mezdah ter vprašanje našega izvoza in uvoza.
Konferenco je otvoril predsednik banjaluske zbornice dr. Zu-rnnic, ki je naglasil pomen konference ter nato nadaljeval: »Gospodarstvo kot celota mora imeti ne glede na razne izpremembe in zunanje vplive vendarle določene stalne smernice, ki so jasne in razumljive za vsakogar. Za določitev te smeri so baš vsedržavne konference zbornic posebno pripravne, ker reprezentirajo ne samo vse gospodarske kroge, temveč imajo tudi velike izkušnje, ki morejo biti vedno v veliko korist vladam.« Nato je pozdravil vse delegate, na kar so sledili referati.
Kot prvi je poročal delegat novosadske zbornice Gaja Gračanin o zakonskem predlogu o cestnih fondih. Po njegovem referatu se je razvila obširna diskusija, katere so se udeležili delegati vseli
blaga, ki se nalaga in razklada na železniških postajah in ladjah, je ta predlog popolnoma nemogoč in o njem se ne more niti debatirati. Končno je mnenja, da bi se morala sklicati posebna konferenca s sodelovanjem gospodarskih zbornic. Ta konferenca naj bi izdelala program cestnih del ter tudi predlog za financiranje teh del.
V imenu zagrebške zbornice je govoril dr. Fleischer. Izjavlja, da smatra zagrebška zbornica za potrebno, da tvorijo vse ceste, državne ko banovinske, eno celoto ter da tvorijo eno cestno omrežje. Samo naloga banovin naj bo, da skrbe za ceste na njih področju, in sicer brez ozira na to, če so te ceste banovinske ali državne. Zato je tudi mnenja, da je državni cestni fond sploh nepotreben, temveč se naj ustanove samo banovinski cestni fondi, ki pa naj bodo pod nadzorstvom gradbenega ministra.
Za trgovinsko zbornico v Beogradu je govoril tajnik dr. Maro-dič. Mnenja je, da bi bila potrebna načelna debata o politiki gradnje in vzdrževanja javnih cest. Poudarja, da je naše eestno omrežje kvantitativno nezadostno. Pri cestni politiki odloča dostikrat demagogija in druge politične težnje, ki so v nasprotju z gospodarski-
Premog
«*Koks
''Drva
vseh vrst, za industrijo in domačo kurjavo
najodličnejša šlezijska znamka HINDENBURG, 7.500 kalorij
trda in mehka, v vsaki množini dobavlja promptno in poceni
podružnica tv. DON. ČEBIN v Kranja
Vidovdanska cesta (Stavčeva pristava), telefon 14
zbornic, da se je jasno spoznalo stališče vseh zbornic države do cestnega fonda. Iz izjav delegatov zbornic je razvidno, da večina zbornic novi predlog odločno odklanja, nekatere zbornice pa niso novemu predlogu načelno nasprotne, ker bi pač nekaterim pokrajinam bil novi cestni fond zaradi svoje centralistične tendence v korist. A tudi te zbornice odklanjajo vsa bremena, ki jih predvideva novi predlog. Za predlog ni v celoti niti ena zbornica. V naslednjem podajamo mnenja posameznih delegatov, kakor so bila objavljena.
V imenu splitske zbornice in na podlagi sklepov, ki jih je sprejela v ta namen sklicana konferenca, izjavlja tajnik Boškovič, da bi se morali vsi zneski, ki jih plačujejo davkoplačevalci za ceste, tudi v resnici uporabljati le za ceste. 0 teh izdatkih bi morali sklepati banovinski cestni odbori, ki pa bi morali biti izvoljeni. Ti odbori naj bi se izvolili ali direktno ali pa jih naj bi izvolile zainteresirane gospodarske organizacije. Kar se pa tiče predloga, da se naj bi v korist cestnega fonda pobirali posebni prispevki od
mi interesi. Strinja se s tajnikom Boškovičem, da bi bilo treba sklicati posebno konferenco, na kateri bi se določila državna politika glede cest. Naše ceste pa so tudi kvalitativno slabe. Gradnja novih cest bi se smela izvrševati le s pomočjo posojil, dočim naj se ceste vzdržujejo s cestnimi fondi. Ta bremena pa naj ne padajo v breme onih, ki uporabljajo ceste, temveč v breme državnega proračuna. Končno naglaša, da je tudi beograjska zbornica proti vsaki uvedbi novih bremen.
V Imenu banjaluške zbornice je govoril g. Dragoslav Ljubibra-tič, ki je mnenja, da je ideja cestnih fondov vendarle dobra. Ta ideja pa je v predloženem predlogu zelo slabo izdelana. Tudi on je proti vsaki novi obremenitvi davkoplačevalcev zaradi cest.
Mnenju g. Ljubibratiča je v celoti pritrdil zastopnik sarajevske zbornice, ki pa je mnenja, da bi bilo vendarle treba predlog obravnavati tudi v podrobnostih.
Delegat osješke zbornice dr. Beljan se v celoti pridružuje mnenju zagrebške zbornice. Ustanove naj se samo banovinski cestni fondi. Glede bodoče cestne politike pa se strinja s predlogom beograjske zbornice.
Za mnenje zastopnika beograjske zbornice se izreka tudi zastopnik podgoriške zbornice Radovič, ki je proti predlogu zagrebške zbornice, da se ustanove samo banovinski cestni fondi. (Njegovo stališče je zelo razumljivo, saj je znano, da ima Zetska banovina najvišje državne subvencije od vseh banovin v državi.)
Zastopnik beograjske industrijske zbornice se v celoti pridružuje mnenju dr. Marodiča.
Končno je še delegat ljubljanske zbornice podal stališče ljubljanske zbornice, ki je našim či-tateljem itak že znano.
Tako je banjaluška konferenca zbornic v glavnem potrdila naše stališče, da je treba državni cestni fond odkloniti in da naše gospodarstvo ne zmore še onih bremen, ki jih predvideva predlagani državni cestni fond.
Splošni mojstrski izpitni tečaj v Ljubljani
Zavod za pospeševanje obrta bo priredil v prvi polovici decembra tečaj za pripravo na mojstrski izpit. Tečaj bo v pritlični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in in' dustrijo v Ljubljani skozi 5 dni, in sicer v popoldanskih urah tako, da se ga bodo mogli udeležiti tudi rokodelski pomočniki iz krajev izven Ljubljane, ker bodo lahko dohajali z opoldanskimi vlaki in odhajali z večernimi zopet domov, Predmet predavanj bo tvarina o obrtnih, davčnih in drugih predpisih, ki se izprašuje pri teoretičnem delu izpita. Za poset tečaja se ne plača nikaka pristojbina. Prijave za tečaj s točnim naslovom je poslati najkasneje do dne 25. novembra na Zbornico TOI Ljubljani.
N* seji češkoslovaškega parlamenta je stranka sudetskih Nemcev zahtevala popolno avtonomijo za Nemce. Njena zahteva pa je tula odločno odbita.
Ministrski predsednik dr. Hodža je v parlamentu napovedal, da dobi Podkarpatska Rusija v kratkem svojo popolno avtonomijo.
. Dunajska posvetovanja držav rimskega bloka so se v četrtek končala. V komunikeju o konferenci se med drugim pravi: Na konferenci se je znova pokazala soglasnost delegatov Avstrije, Madjarske in Italije v vseh vprašanjih splošnega zanimanja. Svoje gospodarske odnošaje z drugimi državami bodo vse tri države uredile z dvostranskimi pogodbami. Pomoč Italije Avstriji in Madjarski je bila izdatna. Rimski protokoli so funkcionirali odlično. Poročilo avstrijskega ministra o razvoju odnoša-jev med Avstrijo in Nemčijo je bilo sprejeto z odobravanjem. Zastopnika Madjarske in Avstrije pozdravljata sklep rimske in berlinske vlade, da bosta v duhu prijateljskega sodelovanja razpravljali o vprašanjih Podonavja. Vse tri vlade so za to, da se prizna Mtadjarskl pravica zopetne oborožitve. Avstrija in Madjarska priznavata aneksijo Etiopije. Prihodnji sestanek držav rimskega bloka bo v Budapešti.
Italijanski tisk demantira trditve francoskih in angleških listov, kakor da bi Italija podpirala stremljenja za obnovo habsburške monarhije.
Na posvetovanju Becka z angleškimi ministri je bila Mussolinijevi grupaciji sil na osi Berlin—Rim postavljena protigrupacija, ki jo bodo tvorile države Male antante in Poljska. Anglija pa se zavezala, da se glede zapadno-evropskega pakta ne bo sklenilo nič, kar ne bi bilo po volji Poljske.
Času primerno
je, da nakupujete blago za plašče, suknje, obleke in manufakturo sploh pri tvrdki
NOm-UUBUANA
Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi)
OGROMEN IZBOR — SOLIDNE (ENE
Palčne vesli
Že v 24
barva, pleslra in kemično anali obleke, klobuke Itd. škrob) in nvetlolika iralee ovratnike in manšete. Pere tuši. mongu in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. fielenbnrgova ni. S. Telefon it 22-72.
Ciano se je z Dunaja odpeljal v Budapešto, kjer so mu priredili velikanske ovacije v zahvalo za Mussolinijev milanski govor. Kar ni mogel doživeti Ciano na Dunaju, to je sedaj dosegel v Budapešti. Baje se bo vrnil Ciano v Italijo skozi Jugoslavijo.
Številne aretacije so bile v Nem-čiij, da se preprečijo stavke, za katere je velika pripravljenost med delavci. Kljub večji draginji ostajajo plače vedno iste, to stanje pa bo trajalo še dve leti, kakor je napovedal Goring. Napovedujejo pa se še nove aretacije. Zaradi izvajanja štiriletke se bo diktatura v Nemčiji še poostrila. Goringova oblast je povečana, nemški parlament pa bo baje razpuščen. Mesto njega bo imenovan senat, ki bo štel 200 od Hitlerja imenovanih senatorjev.
Vladne čete so pri Madridu izvedle uspešno protiofenzivo ter zopet zasedle letališče Getafo. Opaža se, da so madridske čete sedaj mnogo bolje oborožene ko preje. P°s?bno je povečano letalstvo madridskih čet.
Madridska vlada javlja, da je prodiranje nacionalistov ustavljeno. Reko Manzanares nacionalisti še vedno niso mogli prekoračiti. Zunanji minister madridske vlade javlja celo, da čete madridske vlade zmagujejo. V Avili so letala madridske vlade bombardirala letališče in baje uničila 20 letal nacionalistov.
General Franco je zagrozil, da bo Madrid popolnoma porušil, če se ne bo mesto vdalo.
Vlado španskih nacionalistov v Burgosu so dosedaj priznale le srednje-ameriške republike Gvatemala, Ekvador in San Salvador.
Vrhovno italijansko poveljstvo v Etiopiji razglaša, da so sedaj po prenehanju deževne dobe krenile močne italijanske kolone na vse strani in da bo Etiopija v štirinajstih dneh popolnoma zasedena po italijanskih četah.
Kardinal Pacelli, državni tajnik Vatikana, bo v kratkem obiskal Hitlerja. Vse kaže, da pride na podlagi energične skupne borbe proti komunizmu do sporazuma med narodnimi socialisti in nemškimi katoliki.
Novi albanski vladi je izrekel parlament zaupnico, nakar je bil parlament razpuščen, ker je potekla zbornici njena zakonodajna doba.
Dr. iur. ef phil. Jos. Zontar, Krani
Gospodarsko zgodovinski prerez Velikega Krania
Carniopolis, hic Rhodus, hic salta!
Razvoj mesta Kranja je dosegel stopnjo, ko bo treba z vso resnostjo določiti smernice, po katerih naj se ta v gospodarskem in kulturnem oziru vele-važna gorenjska metropola razvija v bodoče.
Izredno krepko in solidno razvito kmetijsko gospodarstvo v okolici Kranja, ki je v svojih željah in upih po utehi obrambnih, gospodarskih in kulturnih teženj poklicalo v življenje prve početke tega mesta in mu Se dandanes, vedno krepkejSe, daje svoje življenjske sokove, zlasti pa od zadnjih let sem zelo lepo razvijajoča se Industrija ter z njo neizbežno porajajoče se delavsko vprašanje — vsi ti faktorji, z vsem, vsakemu teh svojskim socialnim obeležjem, krepko in glasno terjajo, da se brez odloga določijo osnove bodočega razvoja tega mesta, da se s tem izognemo večnemu krpanju in brezplodnemu prerekanju v občinskih zastopih in javnosti.
Pred durmi nam stoji
regulačno vprašanje mesta
a regulaciji sami je predpogoj, da se določi njen načrt, kakor zahtevajo moderni vidiki o grad-bi mest ter njih razvoja.
Mesto Kranj se po današnji situaciji razvija v podolgovato, elipsno obliko. Dočim je bilo središče mesta od vsega početka in je tudi v glavnem še dandanes v bližini glavne cerkve, okrajnega načelstva, davčnega urada, mestnega načelstva — v zadnjih letih to središče vidno usiha in odmira ter se istočasno pomika proti severu in si išče nove osrednje točke v bližini hotelov Stara pošta in Jelen. Posledica tega bo, ako se pravočasno ne določijo cenovne črte bodočega razvoja, da se bo mesto razraščalo liki nenegovanemu in divjemu drevesu, ki mu gre vsa rast v les, brez pravega cvetja in sadu, vse sile v nezmerno dolgo a šibko vejevje, ki jih ograža vsak hujši veter. Vsaka gradba človeških selišč, bodisi vasi ali mest, zahteva svoj osnovni center in brez tega, vsem lahko dostopnega regulativa in osrednjega središča, se ne more nikjer in nikdar razviti ono zdravo socialno življenje, ki je in mora biti smoter vsake uravnovešene narodne ekonomije. Ne zakrivajmo si oči in priznajmo, da se do-sedaj v tej smeri ni nič, prav nič storilo, da je bil dosedanji mestni regulacijski načrt slab, da je povzročil - nešteto sporov in v stavbarstvu našega mesta zagaten kaos ter oviral stavbno podjetnost.
Dejansko se mesto Kranj s svojim sedanjim središčem nikakor ne more razvijati radi svoje pretesne terenske ploskve. Stojimo tedaj pred odločilnim vprašanjem, ali naj se mestu ohrani sedanje središče, ali naj se to središče premakne proti severu. Proti slednjemu načelu govore razlogi, da so vse nove s,'.avbe, postavljene po dosedanjem regulačnem načrtu na zgrešenih mestih, da je vsaka pcprava obstoječega regulacijskega načrta brez visokih odkupnin nemogoča, da so zasebni, veliki kompleksi zemljišč, ki so v trdnih pesteh, neodtujljivi in da zavirajo redni razvoj mesta v to smer ter pokopališče, ki bo ostalo še leta in leta na svojem prostoru.
Seveda je treba obe vprašanji pretehtati predvsem iz zrelišč zgodovinskega, gospodarskega, socialnega in splošnokulturnega razvoja, iz zrelišča stavbne in komunalne politike, po geološkem položaju mestnega ozemlja, po dnevnih nujnostih premikanja prebivalstva, po higienskem vprašanju, kajti razširjanje mesta Je v polnem razmahu. V glavnem pa so vendarle naslednja vprašanja najvažnejša:
1.	Prednost dajem namenoma in proti pričakovanju splošno-kulturnemu vprašanju. V krajih, kakor je Kranj, kjer se v najnovejšem času Industrija tako močno uveljavlja in kjer nastaja nov stan, ki ga to mesto prej ni poznalo, delavski, Je vprašanje sploSne kulture tako
Vsaka človeška naselbina predstavlja organizem, ki razpolaga podobno kakor človek-poedinec z določenimi prirodnimi pogoji za svoj razvoj. Toda njen porast ali zastoj zavisi predvsem od privzgojene s[K)8obnosti, s katero izrablja vsakokratne gospodarske in socialne razmere.
Osnovo Velikemu Kranju ije dal
srednjeveški obrtniški Kranj,
ki je štel 1600 do 1800 prebivalcev. Obrt je bil glavni eksistenčni vir meščanstva. Trgovina je imela omejen delokrog, obsegala ije v glavnem le stroko kolonialnega blaga, finejšega tekstilnega blaga in železa. Vse ostale panoge so bile v rokah obrtnikov, ki so uživali prednostni položaj. V širokem pasu okoli mesta je smel biti po vaseh le po en kovač, en čevljar, en krojač in en krčmar. Nihče ni smel prirejati semnjev V okolici ter tržiti tam z živino, oljem, usnjem, kožuhovino ali sličnim blagom. Da bi preprečili priselitev rokodelcev v mesto ter s tem povečali nepotrebno konkurenco, so se združevali obrtniki sorodnih strok v prisilne stanovske organizacije, tako imenovane cehe (usnjarjev, čevljarjev, sedlarjev, mesarjev, pekov, barvarjev, klobučarjev, krznarjev, kovačev, ost roga rje v itd.). Le v onih obrtni strokah, ki jih kranjski meščani niso mogli pritegniti v mesto, n. pr. v platnar-stvu in sitarstvu, ki je bilo postranski zaslužek kmetskega prebivalstva od Smlednika do Besnice in proti Škofji laiki, so dovoljevali vpis v ceh tkalcev in Sitarjev v Kranju tudi podeželskim obrtnikom.
Vloga, ki so jo imeli cehi v gospodarskem razvoju Kranja, je bila važna. Ovirali pa so podjetnega in inteligentnega obrtnika, ki si je želel krepkejšega razmaha svojemu obratu. Na drugi strani pa so zazibali obrtnike v neki sen mirnega in brezskrbnega življenja tako, da so imeli svoje veselje na raznih neumnih šegah in navadah. V 18. stoletju so n. pr. pazili kranjski peki pri sestankih na to, da so imeli vsi prisotni rokavice in palico ter vse gumbe na suknjiču zapete, sicer je sledila globa, ki so jo skupno zapili.
za meščana kakor za delavca in okoličana eno najbolj perečih. Ako v takem kraju ni skupnega kulturnega zbirališča, vsem dostopnega brez daljših, slabih in slabo razsvetljenih poti, se sama po sebi. izcimi in razpase ona samovoljna in neuravnovešena miselnost, katere posledice smo imeli priliko videti tukaj ob zadnji stavki tekstilnega delavstva. Ni treba prav nič misliti na kak konservatizem, marveč mislim, da je prava podlaga vsemu zdravemu gospodarskemu razvoju tista duhovna razgibanost, ki se ne straši vzeti pod svoj secirni nož naj revolucionarne jše nauke in gesla, to zato, da se odbere vse dobro od slabega In navlake, kajti ne meščan ne delavec ne moreta, sama sebi prepuščena, predelati vse mogoče nauke, ki dandanes preplavljajo svet. Brez tega dela pa je vedrost duha, ki je pogoj za vso zdravo produktivnost, nemogoča. Dajte produktivnim slojem priliko, da se izobražujejo na predavanjih in. debatah, pa sl boste, pridobitniki, ustvarili tudi sebi boljše eksistenčne pogoje.
2.	V našem mestu so izredno močno razviti tedenski tržni dnevi in sejmi. Skozi vse leto se vsak teden okoliško kmetsko prebivalstvo zbira v velikem številu na mestnem trgu po kupčijskih poslih. Ta običaj je
Srednjeveška obrtniška miselnost, da sta samo domači obrtnik in trgovec upravičena in poklicana kriti potrebe domačega trga, se je usidrala tako globoko, da najdemo njene sledove n. pr. še 1. 1850, ko protestirajo obrtniki proti Pollaku, ki hoče kot tovarnar prodajati usnje na drobno v mestu ali 1. 1910, ko prosijo kranjski čevljarski mojstri, naj ne pripušča mestni zastop zunanjih čevljarjev na tedenske sejme v Kra-lllju.
V dobi mcrkautilizma (od konca 17. stoletja) in fiziokratizma
(od 1770 nekako) pričenja padati gospodarska avtonomija srednjeveškega Kranja. Krajevna obrt in trgovina nista bili več zaščiteni pred konkurenco iz drugih dežel. Obrt v mestu in na deželi je pričel hirati. V tej drugi fazi gospodarskega razvoja mesta Kranja
je prišel do veljave trgovski stan
Nastopili so prvi kranjski kapitalisti, ki so nakopičili svoje premoženje iz naslednjih virov. Pretežna večina si je pridobila denar z nakupom raznih javnih dajatev (davkov, carin, mitnin in sl.). Sem štejejo rodbine Snedic (danes v avstr, republ. pl. Schneditz), Hay-ne, Joseck, Hauptmann, Galle, Pavlič, Terpinec. Manjši del ije posojal denar v mestu in na deželi ter tržil z deželnimi pridelki (Omersa, Florian, Pavšlar). Le nekateri »o se razvili v tako zvane podjetnike-zalošnike, ki stoje že na potu do industrijskega obrata.
prastara, iz zgodovinsko-gospo-■darskega razvoja izhajajoča institucija in nje premikanje na drug center bi brez dvoma pomenilo tudi nje razpad.
3. V poštev pride nadalje razdelitev prostorov za delo in stanovanje. Prostori kranjskih tovarn so v glavnem že določeni in bistvene izpremembe so za sedaj nemogoče. Pač pa je vprašanje naseljevanja delavcev nad vse pereče. Moderni nazor v tem pogledu zahteva, da se delavstvo, ki daje podjetnikom vse svoje delovne sile na razpolago, ne odriva od mesta, kjer bi bilo prepuščeno samo sebi, brez vsakih kulturnih zvez z mestom, marveč da se temu stanu dajo na razpolago vse kulturne ustanove. Zato je bilo dosedanje odrivanje okoliških občin, kjer prebiva največ delavstva, vse prej nego opravičljivo.
4. Priklopitev občine Primskovo k mestu Kranju, ki je gotova stvar in bo izvršena v najkrajšem času, sama po sebi zahteva krajšo in lagodne j šo zvezo z mestom, zlasti z vasema Klanec in Huje.
5. Kulturnim in socialnim vprašanjem pa se pridružuje zadnje, ki Je za današnje razmere glavno, to je finančno vprašanje, človeška selišča so z ozirom na upravne in gospo-darsko-kulturne odnošaje med
Nakupovali so surovine na debelo, n. pr. volno, bombaž, žimo in jo oddajali obrtniškim delavcem na deželo ter prevzemali izgotovljeni izdelek, s katerim so tržili v tu- in inozemstvu. V sitarstvu so se uveljavili v začetku 19. stoletja: zdravnik in graščak Natalis pl. Pagliarucci in njegov sin Mihael, Anton Loker in sinova, ki sta prevzela podijetje Ivana Omana in Mihaela pl. Pagliaruccija ter imela okoli 400 delavcev (1. 1843.). Gašper Kanduč, od katerega je prevzel Gašpar Prevc. V izdelovanju kocev, konjskih odej in preprog
so se udejstvovali: Blaž Terpinec, za njim Karel Florian (okoli 80 delavcev) in Valentin oziroma Konrad Pleiweiss, ki je imel okoli 100 delavcev na deželi.
Kranj in železnica
Smrtni udarec prevozništvu in domačim obrtom je zadala železnica, ki (je pričela obratovati nekako sredi 19. stoletja na naših tleh. Tkalniška obrt je skoraj popolnoma izginila. Vpliv velikih tujih industrijskih središč je pričel vedno krepkeje segati v naše kraje. Le za eno gospodarsko panogo se je z nastankom železnic šele pričela doba razvoja, za trgovino * lesom. Ker so nekako istočasno odpravili služnostne pravice v gozdovih (ok. 1869), so nastala v Kranju lesna skladišča italijanskih trgovcev in veleposestnikov iz Kokre. Šele ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so jih izpodrinile večinoma domače
središčem in periferijo in sicer v onih slučajih, kjer so taka selišča zgrajena v podolgovati, elipsni, dekoncentrični obliki — neprimerno dražja od koncentrično zgrajenih. Izdatki za ceste, kanalizacijo, vodovod, elektrovod itd., neglede na naprave, ki služijo čisto kulturnim svrham, naraščajo pri koncentracijsko zgrajenih mestih nekako v matematični, pri dekon-centracijsko zgrajenih pa najmanj v podvojeni, če ne celo v geometrični progresivi.
Ako upoštevamo te glavne smernice, ki vsebujejo vsa druga vprašanja, iz splošne, zgoraj navedene razčlembe, tedaj se nam sama po sebi poraja zahteva z vso logično nujnostjo, da naj se da in omogoči našemu mestu koncentrična, tedaj ne podolgovata oblika. To pa je mogoče z ozirom na splošne terenske, geografske in geološke razmere doseči edino na način, da se v prvi vrsti zgradi močan, vendar estetski železobetonski most čez sotesko reke Kokre, in sicer nekje v sredini mesta ter da se s tem odpre bodočemu razvoju mesta nova pot za njegovo razširjenje. Tako bi se za-vrlo modernemu nazoru o grad-bi mest protivno podolgovato, t. j. dekoncentracijsko razširje-vanje mesta, ki je v gospodarskem pogledu eno naj dražjih,
tvrdke (Dolenc, Gorjanc, Hein-riliar).
Iz navedenega vzroka je razumljivo, da je nastopil v dobi od 1860 do 1900 silen gospodarski zastoj v mestu, ki se javlja tudi v neverjetni brezbrižnosti odločujočih krogov nasproti železniškim projektom, ki se pojavljajo. L. 1896., ko se je gradila gorenjska proga, je obstajal načrt, po katerem bi šla železnica pri Mednem čez Savo in bi bil pri Kranju kolodvor na levem bregu za pokopališčem. Za to se je zavzela tudi rudarska družba v Kokri z nekaterimi kmečkimi občinami severno od Kranja, ki »o poudarjali, da mora proga pri Podnartu zopet samo dr. Tomanu na ljubo na desni breg Save nazaj. V Kranju pa se niso niti malo zge-nili ob tem vprašanju. Drugič in tretjič, 1. 1885. in 1. 1893. ni bilo dosti bolje. Šlo je za drugo zvezo Dunaja s Trstom. Anton Koblar in tržaški poslanec Cesare Combi sta se zavzemala za progo Škofja Loka—Divača, Gašperšič za progo Škofja Loka — Železniki — Gorica. To bi bilo za Kranj že vseeno, le da bi pri Kranju nastalo važno železniško križišče, od katerega bi šla po odobrenem načrtu proga čez Duplje—Tržič—postajo Sv. Ano, skozi 4845 m dolgi ljubeljski predor do postaje Sv. Lenart, nato Žihpolje do Celovca (skupno 45 kilometrov). Pa tudi to pot so v Kranju brez zanimanja. Celo tako daleč bi kmalu prišlo, da bi tržiški krogi (baron Bora, Andr. Gassnerj speljali lokalno progo iz Tržiča na Lesce in ne na Kranj (1897). Sicer pa k otvoritvi lokalne proge Kranj —Tržič zastopnikov mesta nemški koncesionarji še povabili niso. Nasproti železniškim projektom so ostali hladni v Kranju tudi pozneje, n. pr. leta 1909. ob poskusu električne železnice Kranj—Kamnik, leta 1910. ob projektu Polzela—Kranj—Kamnik—Škofja Loka —Žiri, ki je nastopil še enkrat v nekoliko izpremenjeni obliki leta 1928. in 1913. za načrt Velikovec—Železna Kapla—Jezersko— —Kranj—Škofja Loka—Poljane—< Ajdovščina.
Zaslužni kranjski gospodarski ljudje
Med gospodarstvenike velikega formata smemo šteti v dobi pred
neestetskih in protikulturnih. Poleg najkrajših in naj cenejših cest, cestišč In potov, elektro-vodov, kanalizacij itd. bi se novi del mesta v krožnem sistemu za ceno enega samega mostu razširjal v ravni legi po lepem in zdravem gozdnatem svetu, proč od tovarn, odkoder bi bilo do središča le par korakov.
S tem bi bilo obenem rešeno tujsko-prometno vprašanje, ki je spričo sedanjega regulacijskega načrta obtičalo v zagati brez izhodišča. Na tem temelju pa bi bila rešena tudi vsa drugo-redna vprašanja.
Na dlani je tedaj zahteva, da se mora pred novim regulačnim načrtom rešiti vprašanje: ali krpanje dosedanjih starih in preperelih razvojnih smernic, ali pa izbojevanje in uveljavljenje moderne, v resnici gospodarske, kulturne, sociološko in higiensko utemeljene zahteve, da naše delo ne bo našim zanamcem kamen spotike.
V namenu, da se ta misel lni načrt izvedeta, je potrebna enotna in energična volja vsega meščanstva, pa najsi bo za ceno presežka zmogljivosti sedanjih gmotnih sredstev, da s tem pridobimo res prave in zdrave življenjske pogoje sebi in vsem, ki pridejo za nami.
Zato: Carniopolis, hic Rhodus, hic salta!
Kranj v Valvazorjevih časih
tkalniški industriji,
svetovno vojno le par oseb v Kra-1 stavi ja nad 80% celokupne količi-1 jon. Promet na kranjski pošti n ju. Poleg Karla Pollaka, ki je ne produkcije kavčukovih izdel- stalno narašča ter je poštni urad ustanovil tovarno usnja, pa prene- kov v Jugoslaviji.	v Kranju edini v ljubljanski di-
sel kmalu težišče svojega delova-1 V konfekciji in pletilski stroki I rekciji, ki kaže tudi letos stalen nja v Ljubljano, štejeta predvsem so se polagoma razvijala tudi do- in močan porast. V železniškem Peter in Vinko Majdič. Peter Maj- mača podjetja, ki so pa ohranila prometu je zadeva nekoliko dru dič je kupil 1. 1875. bivši Jugovi- deloma starejšo obliko založništva gačna. Država ni mogla obdržati čev mlin ob Savi ter ga postopo- (Kocbek, Chrobath, I. Savnik). Le monopola v prevozu blaga. Zato ma do 1. 1892. izgradil v velik in manjši del je ustvaril tovarniško- se je promet blaga v tonah na moderni valjčni mlin, ki je dosegel Industrijske obrate (»Ika«, A. kranjski postaji od 1. 1870. do le-dnevno kapaciteto 8 vagonov. Za- Adamič, ki je ustanovil 1. 1905. ta 1935. samo za petkrat povečal lagali so Majdiči z moko predvsem trgovino z galanterijo in M. Ogri- (od 18.000 ton na 90.000 ton), ker Trst, Koroško, Salzburško in Dal-lzek).	Ise skoraj polovica blagovnega
macijo ter pokazali ekspanziven I Posebno močno je prišel do ve- prometa vrši s tovornimi avtomo-
| ljave tuj	podjetniški	kapital v | bili.
V zvezi z industrializacijo Kra-Inja stoji drug socialni pojav,
ki se je radi carinskih ugodnosti,
I cenenih delavskih moči ter dru-1	urbanizacija,
Savi pri Drulovki, med vasmi Igih prednosti naselila najprej nalbeg kmečkega prebivalstva z de-Bregom in Hrastjami, oziroma pri I najnižjih terasah ob Savi (podbeje- Pričel se je v usodnem ča Jami. Pri tem je zadel na odpor I Gaštejem, na Gorenji Savi, na Majdiča. Tudi deželne elektrarne Farovški Loki), nato pa še na so se zanimale za vodno moč Save I vrhu Gašteja in na Primskovem. med Kranjem in Smlednikom, dal Finančniki, ki stoje praški ban-celo železniško ministrstvo je ho-1 ki Petschek et Co. blizu, so osno-telo porabiti to silo za elektrifika-1 va\i »Jugočesko«, tekstilno indu-eijo gorenjske železnice. Pavšlar I atrijsko d. d. Sledila sta dva pod-je razpolagal tudi s koncesijo za I jetnika iz Lodza, poljskega centra
električno cestno železnico od Le- tekstilne	industrije,	G. Horak	in | Mnogo dobro	delujočih trgov-
sec do Bleda in z vodnimi silami]F- Markgraf. G. Horak je imel	že | skjh druženj je	v Sloveniji, toda
le malokatero more pokazati toliko uspehov in toliko intenzivne ga delovanja ko kranjsko združenje. Vseh 17 let svojega obstoja je bilo vedno med prvimi zdru-
duh tudi s pridobitvijo mlinov v | Karlovcu in Zagrebu.
V drugi smeri se je udejstvovala | .podjetnost T. Pavšlarja. Pripravljal je načrte za vodne naprave ob I
su, ko je padla v naši državi rentabilnost agrarnega obrata na najnižjo stopnjo, nastopila močna zadolžitev kmeta in ni bilo več stare možnosti izseljevanja. Naselitev delavskih mas se žal ni izvršila po kakšnih smernicah. Ni bilo pravočasno pokrenjeno vprašanje druge premostitve kokrske debri, da bi se koncentrirala delavska naselbina na levem bregu Kokre. Zato so se kopičile hišice poleg obstoječih kmečkih naselbin na Primskovem, Hujah, Klancu, v Cirčičah, Struževem in Stražišču, kjer je bila že od preje naselbina obrtnih delavcev-kočarjev. Vse pa so nastale izven okoliša mestne občine, kajti stavbeni svet na kranjskem polju je bil predrag in večinoma v trdnih rokah.
Kako močno se je izpremenila struktura mestne okolice, naj po-nazore nekatere številke. V Stražišču, ki je imelo 1. 1817. 137 hiš in 876 prebivalcev, je ostalo leta 1936 le še 19 kmečkih posestnikov poleg 350 delavskih hiš s 1800 prebivalci. Na Primskovem, Hujah in Klancu je bilo 1. 1817. le 94 hiš s 474 prebivalci, 1. 1936. pa okoli 400 hiš z okoli 1450 prebivalci.
Z industrializacijo Kranja se začenja njegova najnovejša doba, doba Velikega Kranja.
Končam z željo, naj bi prospe-val Veliki Kranj v obče zadovoljstvo in v složnem sožitju vseh slojev in stanov, ki smo jih pri opisu spoznali, kako so se razvili v njem.
Združenje trgovcev v Kranju
vzgledna stanovska organizacija slovenskega trgovstva
pri Otočah. Toda manjkalo mu jelv Hodzu srednjeveliko podjetje strokovne izobrazbe. Trošil je tudi	skupno z A. Wenskyjem. Novo
preveč sil v drobnem političnem	podjetje si je nadelo ime »Intcks«.
boju, ki se mu mora pravi gospo-	Ko se je osamosvojil prvi general-
darstvenik čimbolj izogibati. Koin-	n* ravnatelj »Jugočeske«, A. Hel-	___
'kurz »Glavne posojilnice« je poko-1 ^er> ki se je udejstvoval na Polj-1 ženji, ki je takoj vneto in z vso pal vse velike načrte Pavšlarjeve,	| skem, zlasti v Mauthnerjevem in- |	odločnostjo podprlo vsako	stvar,
med katere so spadale tudi tvorni-	dustrijskem koncernu, je nastala I	kj	je	m<>gia biti	v korist	sloven-
je za izdelovanje bombažnega I tretja tvornica >Tekstil-indus«.Ži-1 skj trgovini in slovenskemu gospo-
blaga.
Z ustanovitvijo Jugoslavije
so nastale nove politične in carin
vahnejše tekmovanje se je pričelo Carstvu. Obenem pa je vedno tudi z nastopom rodbine F. Bruna, ki | z vso energijo branilo interese je razpolagala z velikimi podjetji svojega članstva, da je to tudi v Plavy (CSR) in drugod. Po sreč- praktično spoznalo, da je združe
 _____________^	spekulacijah	v	Berlinu se je | nje v resnici njegova stanovska
ske meje. Nastopila je tretja faza | ustanovilo podjetje v Kranju pod I organizacija, na katero more raču-v gospodarskem razvoju Kranja: imenom »Jugobruna«, ki je želelo' industrializacija. Zdaj se je poka-1 čimprej dohiteti kapaciteto »Ju-zalo, kako pogrešena je bila gospo-1 gočeske«. Iz bančne stroke sta darska politika naših lenarnih za-1 vstopila med tekstilne industrijce vodov, ki so svoje milijone nabra- Fr. Sire in Ad. Prah. Iz stroke tr-nega denarja zalagali le v hipo- govcev manufakturistov je izšel teke, v zemljo, ki ne more nikogar I industrijec A. Božič. Za barvanje obogatiti, ki so se branili podpi-1 preje je nastalo podjetje A. Ko-rati domača industrijska podjetja, I bas.
pač pa so žrtvovali ogromne vsote Kljub ostremu konkurenčnemu za avstrijska vojna posojila. Po-1 boju je vzdržala podjetnost rod-stalo je tudi očividno, da nimamo bine Pollak pod firmo »Standard« trgovsko in strokovno izobraženih dr. z z-> čeprav v produkciji tehnikov in poslovodij.	I	usnia izdaleka ne more izkori
Sprva je kazalo, da postane Kranj trgovsko središče ne le Go renjske, marveč tudi južne Koro ške, ki se je pričela gospodarsko naslanjati na Gorenjsko. Namera vana je bila ustanovitev central nega živinskega trga na gaštej-skem pašniku. Po nesrečnem koroškem plebiscitu (1920) se je preselil del boroveljske puškarske obrti v Kranj. Obstajali so izgledi da se razvije s pomočjo praške
»Zbrojevke« močna puškarska in- nju naramnic in kravat, dustrija na Gorenji Savi, ki bi mogla uporabljati kot strokovno osebje absolvente kranjske puškarske šole. Iz vojaško-obrambnih razlogov pa ni prišlo do uresničenja te zelo dobre in pravilne zamisli.
Še puškarska šola se je 1. 1930. poslovila od Kranja, kar pa ji je bilo le na škodo. Na ta poskus industrializacije spominja v našem mestu le še par puškarjev (n. pr.
Fr. Mišič in tvrdka Viktor Omor za dr. z o. z. (izdelovanje lovskih patron, Čepov in poklopcev).
Mnogo več obetajoč poskus do-
usnja izdaleka ne more stili svoje kapacitete. Lepe uspe-1 he sta dosegla v industriji čevljev Ivan Prešeren in A. Štefc (Jadransko - posavska čevljarna).
V kemični industriji se uvelijav-1 lja Fr. Berjak.
Ivan Savnik, ki je mogel letos praznovati SOletnico svojega plo-1 donosnega dela, ni ustvaril le moderne blagovne hiše, ampak se j je tudi v industrijskih panogah specializiral, 1. 1929. v izdelova-
1. 1931.
pa je v prejšnjih prostorih Jadr. posav. čevljarne otvoril industrijo rokavic.
Le za najstarejšo industrijsko panogo Kranja, za mlinarstvo v
novih razmerah, ko je središče | nati vsak hip in v vsaki po-mlinarstva v žitorodni Vojvodini trebi. Zato je vladala in vlada osredotočeno, ni bilo več obstoja, med člani kranjskega združenja Ženialni Vinko Majdič je sicer že vedno največja sloga, zato je prenesel težišče svojega delova-1 kranjsko združenje bilo vedno nja proti jugovzhodu ter je našel | blesteč primer stanovske zavedno-
Predscdnik Franjo Sire
tudi edino rešitev za svojo domačo pozicijo v ustanovitvi hidro električne centrale. Iz raznih vzrokov mu ni bilo dano, da bi
mačih gospodarskih krogov je bila | skupno s svojo^ soprogo Matildo ustanovitev tvorniee kavčukovih I r°j*	dočakal	lin
izdelkov »Vulkan«, družba z o. z. I svojih načrtov, toda njegovo za Franca Šumija in družbenikov. | misel bo izvedla s kiepko 10'° Radi pomanjkanja kapitalov, go- Marica Majdičeva, ki je pode o-spodarske tradicije in zunanjih | va'a oeetov gospodarski talen zvez je prešla v roke inozemcev,
iki so jo pretvorili v »Jugoslov. Se m pe rit« dr. z o. z. L. 1934. so bili vsi deleži omenjene družbe v lasti dveh močnih inozemskih koncernov, ki nastopata pri nas
sti in solidarnosti. Zato tudi nikdar ni bil noben apel na kranjsko združenje brezuspešen! Kranjski trgovec je vedno v polni meri izvršil svojo dolžnost do svojega Kotnik dočakal uresničenje | stanu in do svojega naroda! Če je
danes trgovina v Kranju na tako visoki stopnji, da imamo tu veletrgovine, ki bi delale čast tudi mnogo večjim mestom, potem ni to v zadnji vrsti zasluga tudi kranjskega združenja, ki je vedno
Kaj izdela Kranj
Celotna produkcija industrijske- znalo vzdrževati med svojim član-ga Kranja znaša na leto nekako stvom neupogljivo voljo za na pr e*
29,850.000. m tkanin, 950.000 kg kavčukastih izdelkov, 65.000 kg
dek. Zato pa je tudi Združenje trgovcev v Kranju organizacija na katero je vse slovensko trgovstvo ponosno.
Delovanje Združenja trgovcev v Kranju je bilo vedno vsestran
1 1824 na Dunaju in Gumovč a | tudi v uporabi javnih prometnih l sko ter posvečeno vsemu, kar je __	.	.1	•	»-i—.•—	I	bilo	v	korist stanovski zavesti,
pod imenom: Wiinpassing Kaučuk j pletenin, 600.000 kg usnja, 70 ti-d. d. Zagreb (Vereinigte Gummi- soč parov čevljev, 10.000 tucatov vvarenfabriken Wimpassing, preje | rokavic, 30 vagonov mila itd. l a Meuier, J. N. Reithoffer, ustanov, rastoči pomen Kranja se odraža
balatovč zavody »Matador« akc. spol. Bratislava). Produkcija tvor-nice stalno narašča in je dosegla že skoraj 1,000.000 kg različnih kavčukastih izdelkov, kar pred-
naprav, pošte in železnice. Dočim | je imel 1. 1893. poštni urad v Kranju le 9709 gold. dohodkov, je [dosegel 1. 1926. 1,378.425 din in |l. 1935. žo prekoračil drugi mili-1 vprašanj
vprašanje vedno zahtevalo silno mnogo dela. A to delo je bilo nujno, ker je bil napredek trgovine od tega odvisen. Čeprav je zaradi krize vse poslovanje zastalo, je vendarle davčna uprava nalagala vedno večja bremena. L. 1934. je znašala davčna osnova za 1155 davkoplačevalcev iz gospodarskih stanov kranjskega okraja 15 milijonov 186.814 dinarjev, 1. 1935. pa za 1022 davkoplačevalcev 16 milijonov 704.121 dinarjev. Na enega davčnega zavezanca je odpadlo v 1. 1934 povprečno 13.149 din davčne osnove, 1. 1935 pa 16.346. Pri trgovini se je odmera tako zvišala kar za 19*/», in to v času najtežje krize. Kako je bilo to povišanje, dokazuje najzgovorneje fakt, da je bilo vloženih na upravno sodišče 38 tožb, ki so bile vse brez izjeme ugodno rešene!
Enako intenzivno je posvečalo združenje svojo pozornost tudi obrtno - pravnim zadevam, boju proti krošnjar-stvu, šušmarstvu in raznim zadružnim privilegijem, interesom lesne trgovino, boju proti nelojalni konkurenci, strokovnemu šolstvu in drugim aktualnim vprašanjem, o čemer smo obširno poročali že ob priliki letošnjega občnega zbora združenja.
Posebej pa moramo tu še omeniti skrb združenja za stanovsko glasilo slovenskega trgovstva, za naš »Trgovski list«. Ni združenja Sloveniji, ki bi štelo relativno toliko naročnikov ko kranjsko združenje, ni pa tudi združenja, ki bi tako redilo plačevalo naročnine ko kranjsko združenje. Tu se najlepše vidi, kako kranjsko združenje glede stanovske zavednosti in požrtvovalnosti prednjači vsem drugim združenjem Slovenije.
Da je združenje dosegalo te lepe uspehe, je zasluga njegove uprave, ki ji načeluje že od ustanovitve gremija g. Franjo Sire, poleg njega pa so člani uprave že vseh 17 let tudi sed. podpredsednik združenja Franc Berjak, Ivan Savnik in Janko Gašperlin; od ustanovitve pa do svoje smrti (15. marca 1936) pa je bil član uprave tudi Josip Deisinger iz Škofje Loke.
Samo pravično priznanje je, če se na tem mestu spominjamo onih zaslužnih mož, ki so bili
nem zboru dne 24. avgusta izvoljeni kot člani uprave.
Prva uprava združenja je bila sestavljena takole; predsednik Franjo Sire, podpredsedniki: Josip Likozar iz Kranja, Ivan En-
Podpredsednik Franc Berjak
gelsbergcr iz Tržiča in Rafael Thaler iz Škofje Loke, člani uprave pa bo bili:	An-ton Ailamif,
Franc Berjak, Edmund Kocbek, Rajko Marenčič, Ivan Savnik, vsi iz Kranja, Josip Deisinger, Konrad Paher, Rudolf Ziherl, vsi iz Škofje Loke, ter Anton Jelenc, Leopold Lavš iz Tržiča, Janko Gašperlin iz Šenčurja in Vaclav Pa-leček iz Gorenje vasi. Namestniki pa so bili: Edvard Dolenc, Joško Majdič in Janko Sajovic, vsi iz Kranja, Karol Dolenc iz Železnikov, Karel Rueh iz Tržiča in Anton Kalan iz Trate.
Ti možje so položili krepke in zdrave temelje stanovski organizaciji gorenjskega trgovstva, da se je na teh temeljih razvila mogočna in krepka stavba današnjega združenja, ki je tudi osrednja organizacija gospodarskih stanov Kranja.
Zasluga za ta razvoj združenja gre vsem članom uprave in zavednemu članstvu, zlasti pa predsedniku Franju Sircu ter neumornemu tajniku Zmagu Kožmauu, ki z
napredku trgovine in dvigu naše
ga gospodarstva. Seveda pa pri	v .
tem ni zanemarjalo tudi manjših ustanovniki kranjskega združenja
Tako je zlasti davčno | in ki so bili na ustanovnem obČ-1 drugačna!
Tajnik Zmago Kožman
vzgled no vestnostjo vodi vedno bolj obsežne posle tajništva združenja.
Še nekaj takšnih združenj, kakor je Združenje trgovcev v Kranju, pa bi bila tudi veljava slovenskega trgovstva v javnosti še vse
Obvezne prijave se sprejemajo na naslov:	Založba	in ekspedicija
»Zgodovine mesta Kranja«, Kranj, Cojzova 2.
imenovani prof. dr. in konserv
v tisku. Obsegala bo v velikem formatu nad 500 strani, nad 100 slik na umetniškem papirju v prilogah in troje večjjih zemljevidov. Opisuje gospodarsko in politične' zgodovino Kranja od najstarejših časov do 1. 1985. ter vsebuje tudi vse hiše v Kranju z vrsto lastnikov hiš. Izide le v 800 izvodih. Od teh jih je 200 že rezerviranih n. pr. za Nj. Vis. kneza Pavla, za razna ministrstva, bansko upravo, tu- in inozemske finančne kroge. V subskribciji velja vezan izvod din 170, pozneje din 250. Obvezne prijave se sprejemajo na naslov:	Založba in ekspedicija
>Zgodovine mesta Kranja«, Kranj, Cojzova 2.
Celotni
na Kranj
nj in tujski
Kvcmi mova postati letoviško mesto 1
strija. Kranj je letos od januarja meseca pa do vključno oktobra posetilo tudi rekordno število, in sicer 2282 Jugoslovanov, ki so tu ostali 8896 noči in 518 inozemcev, ki so ostali 1869 noči. Če se povsod poudarja gospodarski pomen in donos tujskega prometa, potem bo to veljalo tudi za Kranj. Saj ima Kranj vse pogoje za uspešen razvoj turizma, kar pa še manjka, se bo še napravilo in izpopolnilo.
Predvsem pa mora v nas vseh živeti zavest, da mora Kranj, ki je ustvaril cvetočo obrt, trgovino in industrijo, tudi tujski promet pritegniti v svoje okrilje, od česar bodo imeli korist najširši krogi, ne morda samo posamezniki in ki bo prinesel Kranju še vefi blagostanja, kakor ga ima sedaj: Še je čas in prilika, treba pa je delavcev, odločnih in vztrajnih, ki bodo znali s tujskim prometom Kranju dati novo rentabilno gospodarsko panogo, napredek in prospeh.
Gregorc Slavko.
Kranj, srce Gorenjske, nekoč prestolno mesto Kranjske marke, Kranj, ki je.dal deželi ime ter mu zgodovina piše lOOOletnico postanka, ako abstrahiramo domneve o rimski in langobardski naselbini, se danes nahaja na prelomni ploskvi. Mesto ob sotočju dveh izrazitih gorenjskih rek Save in Kokre, v vseh dobah važno trgovsko križišče in gospodarsko izhodišče, stisnjeno v ozke oklepe mestnega zidovja s številnimi obrambnimi stolpi — tip prave srednjeveške dobro utrjene trdnjave — s svojo ugodno izolirano pozicijo na visoki, iznad globokih dolin in prepadov obeh rek strmo se dvigajoči skali, z razgledom po širni gorenjski ravnini, kot njen čuvar in varuh in ključ do lepote ter bogastva gorenjskih krajev, mest, vasic in trgov, se prebuja v novo stoletje modernizacije, napredka in razširjenja in otvarja novo, zaenkrat le v obrisih vidno bodočnost.
Kranj, ki je bil oblegan in naskakovali od turških krdel, ki je preživel burno dobo luteranstva, bil plen požarov in kužnih bolezni, videl boje Napoleonovih Francozov z Avstrijci, Kranj, ki hrani zemske ostanke največjega slovenskega pesnika dr. Fr. Prešerna in pevca Sorškega polja Simona Jenka, in slednjič Kranj, ki je v prvih letih narodnega prebujenja kot eno izmed prvih slovenskih mest doživljal preporod in vstajenje narodne misli in ideje, piše novo obširno poglavje svojega zgodovinskega razvoja, stopa v novo dobo utirajoč si pot preko novo nastalega gospodarskega in političnega položaja v mladi državi Jugoslaviji.
Kranj, ki je radi svoje romantične lege obdarjen z naravno lepoto kot biser sredi smaragdno, zelenih polj, travnikov in gozdov’, ležeč v vznožju obkrožujočega venca sivih skalnatih vrhov in grebenov Karavank, Julijskih in Kamniških Alp, pozimi pokritih s kristalno čisto sneženo odejo do pozne pomladi, ki predstavljajo za Kranj neprekosljivo lepo in pisano scenerijo in ozadje, Kranj z vsemi svojimi neštevilnimi izpre-liodi in izleti v okolico in manjšimi ter večjimi gorskimi turami, kot izhodišče v vsa velika in mala gorenjska letovišča in zdravilišča, pa je danes poznan in uvaže van tudi kot priljubljeno tujsko prometno središče.
Nekoč izrazito trgovsko-obrtuo mesto z deloma kmetskim obeležjem, kar je danes še v povečani meri, le da se je zgubil kmetski značaj mesta, je Kranj po 1. 1922., ki je rojstno leto kranjske tekstilne industrije v Savski dolini, postal ne samo trgovski in obrtni, ampak še bolj industrijski center «irne gorenjske ravnine, kjer pa se poleg tekstilne udejstvuje še raznovrstna druga industrija. Radi amerikanizacije vsega poslovnega življenja se je seveda tempo dela, ustvarjanja in vse trgovsko-obrt-
ne ter zlasti industrijske proizvodnje močno povečal, prilagodil se je ritmu sodobnega neutrudno utripajočega gospodarskega doga-anja in gibanja, kot drugod po svetu. Kranj je danes velemesto miniaturi: zbirališče industrij-cev, trgovinskih in obrtnih krogov, kmetskega prebivalstva iz okolice, pisanih velikih delavskih množic, emigrantov in inozemcev, eldorado vseh, ki iščejo zaslužka in dela, ki hočejo kaj ponuditi, prodati ali kupiti, kjer je poleg bogastva in izobilja doma tudi pomanjkanje in brezposelnost. Vse to Je verna slika današnjega Kranja, kjer so na delu poleg domačih tudi tuji kladivarji, ki mu kujejo usodo.
Vse to opisano živahno utripajoče gospodarsko življenje in gibanje Kranja, tovarniški dimniki in sirene, ki regulirajo delavstvu v obratih delovni čas, iz dneva v dan enako, monotono odmevajoče ropotanje strojev in končno v vseh urah dneva živahen osebni in vozni promet po vseh kranjskih ulicah in cestah, zlasti pa v smeri proti tovarnam in kolodvoru ter pred »Staro pošto«, vse to Kranju prav nič ne škoduje na zanimivosti in privlačnosti in dobrem uti-su, katerega napravi na tujca. — /ato je Kranju dana vsa možnost, da mu ne samo obrt, trgovina in industrija donašajo lepe dohodke, marveč se ti dohodki morejo še prav znatno povečati z močno poživitvijo in dobro organizacijo tujskega prometa.
Tujski promet se je pri nas začel razvijati šele v zadnjem času, Pogoji za razvoj te nove, dobička-nosne narodno-gospodarske pano ge so: naravni in umetni. Na na ravnih lepotah in zanimivostih Kranj ni reven za tistega, ki ima smisel za prirodo. Tudi zrak je v Kranju že čisto gorenjski, oster ter od tovaren ne okiižen. Umetni pogoji pa so odvisni od našega dela in organizacije, a se brez njih tujski promet ne more razvijati. To so: dobre železniške zveze, ceste, avtobusne linije, električna razsvetljava, vodovod, snažna in prikupna stanovanja, kopa-, lišča, dobra in cenena postrežba ter prilika za primerno razvedrilo in zabavo. Seveda ne sme izostati tudi primerna propaganda. Ker pa naravne krasote ne zadostujejo, da privabimo tujce in jih obdržimo, je treba oživotvoriti razne tujsko-prometne naprave.
Delo za tujski promet
Za ustvarjanje tujsko-promet-nih naprav je v Kranju skrbelo že davno pred vojno ustanovljeno »Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja z okolico«, v katerem so se zbirali in delali nesebični meščani iz najuglednejših kranjskih rodbin. To društvo se je konec leta 1931. pretvorilo v »Tujsko-prometno društvo«. Iz delovanja bivšega društva naj omenimo, da se je v prvi vrsti brigalo
za olepšavo mesta, kar je tiste čase občina precej zanemarjala, ni pa se vrglo na zunanjo propagando. Tako je to društvo skrbelo za nasade in pota v Starem drevoredu in pod Jelenovim klancem^ vzdrževalo je restavracijo na lepi izletni točki Šmarjetni gori, popravilo poslopje, pogozdilo je Ga-štejsko gmajno, apeliralo na meščane radi prostih sob — takrat še ni bilo obeh danes tako povečanih hotelov — popravilo je pot na Šmarjetno goro, namera-alo je tudi zasaditi drevored od pokopališča do Straheče doline, ali vsaj do železnega mostu, nameščalo je razne tablice na križiščih cest in klopice v drevoredu.
Nov delokrog je nastopil za društvo, ko je leta 1917. prevzelo v svojo oskrbo nekdanjo »Zvezdo«, kjer je leta 1924. po zgraditvi Narodnega doma nastal lep Prestolonaslednikov park. Odstranilo je leta 1919. tudi veliki vodnjak pred Kocbekom, napravilo je še načrte o nasadih po raznih točkah v Kranju, kar se pa ni realiziralo. Ker je vzdrževalo »Zvezdo« oz. pozneje park, je bila tudi podpora s strani občine večja. Leta 1925. se je pri društvu osnoval odsek za tujski promet. Leta 1930. se je v sejah sklepalo o lastni pisarni, o reklami, o brošurici itd. Dne 1. septembra 1931 se je na občnem zboru sklenilo društvo spremeniti v »Tujsko-prometno dru štvo«, kar se je izvedlo še tisto zimo z izdelavo novih pravil, po trjenih od banske uprave, istočasno pa se je pisarna T. p. d pridružila pisarni trgovskega gre-mija v Mestni hranilnici, kamor so se poslej obrnili že številni tujci za informacije.
Tudi
novoustanovljeno »Tujsko-prometno društvo«
je skrbelo in skrbi za olepšavo mesta, pri čemer mu je vsa leta stala močno ob strani občina, ki je financirala taka manjša dela oziroma delala v lastni režiji. Zato je društvo tem bolj skrbelo za razne tujsko-prometne naprave in zlasti za močno propagando po vsej državi in izven nje. Včlanilo se je tudi v »Zvezo tujsko-promet-nih društev dravske banovine«. Izdalo je leta 1932. lepo brošu-rico v 5000 izvodih in razposlalo na vse strani. Ker je že pošla, se pripravlja nova. Leta 1933. si je nabavilo velik precizno izdelan relief Kranja, ki je bil predmet občudovanja na vseh razstavah. Uredilo je stari drevored, skupno s podružnico SPD izvršilo razne markacije, na raznih cestnih križi ščih pa so se namestile orientacijske table. Ker v Kranju nimamo tlakovanih ali asfaltiranih cest, je občina na pobudo društva kupila škropilni avto, ki v veliki meri služi interesom tujskega prometa, ustreženo je pa tudi želji domačinov. Izdalo je tudi velik in pregleden zemljevid Kranja in
okolice. Borilo se je tudi za popust na železnici za tujce, ki se mude v Kranju najmanj 10 dni ter za-odpravo telefonskih drogov po mestu, kar pa še ni rešeno. Veliko pozornost je posvetilo tudi propagandni akciji v dnevnem časopisju. Relief, zemljevid, brošura in povečane slike Kranja predstavljajo danes prvovrsten material za dostojno reprezentanco Kranja na raznih tujsko-pro-metnih razstavah in je to le zasluga društva, ki se ni strašilo truda, dela in stroškov.
Kranj ima danes poleg neštetih pogojev celo vrsto naprav, ki služijo tujskemu prometu: udobne, lepo urejene hotele in kavarne, drevorede, parke, elektriko, vodovod, za zabavo poleti in pozimi koncerte, kino, športne prireditve poleg lepe okolice s številnimi sprehodi. Življenje in vrvenje v Kranju je pestro in živahno, saj se zlasti poleti ustavlja tu za kratek čas vse polno avtomobilistov in drugih tujcev, ki potujejo Bled, ali Jezersko, ali skozi državo.
Poživitvi tujskega prometa in zahtevam tujcev sploh pa bi močno odgovarjalo letno kopališče, za katero se že tri leta vodi huda borba, ki ga pa še danes ni. Dokler Kranj ne bo imel kopališča, o pravem tujskem prometu ne bomo mogli govoriti, ker je ta pomanjkljivost največja ovira. »Tujsko-prometno društvo« ima čisto prav, če ne dela kake večje reklame, dokler ni kopališča. Uslugo in korist vsemu Kranju in tujskemu prometu bo napravil dotični občinski odbor, ki bo čim-preje idejo kopališča realiziral. Pritegnilo bo tujce, domačine, Ljubljančane in vse Gorenjce.
Letošnja tujsko-prometna sezona je bila od obstoja države najboljša. Jugoslavijo je posetilo do jeseni rekordno število nad 1 milijon tujcev in si vsakdo lahko izračuna ogromno korist za naše narodno gospodarstvo. Toliko davka ne plača državi nobena indu-
Veliko delo o Kranju
Opozarjamo na študijo gospodarskega zgodovinarja, prof. dr. Jos. Žontarja, v današnji številki. Iz nje posnamete, kako zanimiva bo velika »Zgodovina mesta Kranja«, ki ijo izda Muzejsko društvo za Slovenijo in ki jo je spisal s sodelovanjem vseuč. dr. W. Schmida v Gradcu konservatorja, častn. konz. rep. Poljske dr. Fr. Steleta. Knjiga je v velikem nad 100
Adolf Prah
Med kranjskimi čisto domačimi podjetji zavzema odlično mesto tudi tovarna Adolfa Praha za bombažne in-volnene tkanine.
Ustanovljena je bila že 1. 1929. in je od takrat trajno lepo napredovala in se razširila ter ši pridobila stalen in zanesljiv krog odjemalcev.
Posebno pa je treba poudariti, da je lastnik domačin in da so tudi vsi nameščenci v tovarni brez izjeme sami domačini in dobri Slovenci.
Pogled z letala na industrijski Kranj: čisto na levi tovarna Franjo Sire, v sredini tovarna »Textilindus« in na desni »Jugočeskac
Stran & 4mm —
Cvetje kranjskega blagostanja
Kranjski kulturni spomeniki
župna cerkev.
Kranj je bil zaradi svoje živahne trgovine vedno premožen, da bo ga meščanje brez težjih žrtev lahko okrasili tudi z umetninami. I vse svoje veliko premoženje šent-jNajočitnejši spomenik kranjskega peterski fari v Ljubljani, blagostanja in iz njega cvetoče Kako je bila župna cerkev prvot-nmetnosti je pač zares veličastna no poslikana, nam je pred kratkim odkril mojster Sternen in nam tako vrnil najstarejši spome-Letnica njene dozidave 1491. si- nik stenskega slikarstva v našem cer v svetovni zgodovini pomeni mestu. Veseli smo, da imamo vsaj Skomec srednjega veka, vendar pa nekaj ostankov starih slik na ste-mogočna gotska stavba priča, da nah, ker prav letos obhajamo pri nas tedaj še nismo občutili prihoda velikih dogodkov in idej, ki žalostno petdesetletnico, »pomenijo vrata v novi vek. Že do-	.
brih 70 let je bila cerkev stara, ko ko, 8,1,0	dve	krt1
je Kranjčanom oznanil novo dobo nekdanjega gotskega vehkega ol-
iogo"* W «""«
nik Trubarjeve slovenske eerkve. me““? 80	,
In ta Jernej Knafelj je obnovil <*raW nad 4C0 let stare got-
šoto, kjer so se učili iz slovenskih sk? s‘lke v	Narodmgale-
,	, .	;•	• + „	riji, da o njih obstoji ze obširna
knjig, ki pomenijo rojstvo sloven-	ki^. obxutki
ske književnosti. Na kranjskem llteraiur«- * grenkimi občutki si
pokopališču pa počiva čudodelni 8v^nekdaT ^taine moramo
mojster, ki je viioko, visoko nad- dedovati v ir Stektov.h >Monn-
krilil graditelja iz samega rezane-	P"“er£h * 8e'
ga kamenja zidanega zvonika!	’ehk™	^em kx je
neobdelanih kamenčkov	»loven- P™	^ačden spomenik	svoje
skega jezika je Prešeren	ustvaril |dobe-	In f	takem jubileju	pro-
spomeuik, ki s svojo umetnostno dajmo nag ° se
vrednostjo in višino presega vse Kremser-Schlllidtovega
spomenike likovne umetnosti našel	Pokiiono
domovine. Sele Prešeren	je Slo-	sv*	»Dijana
vencem res pričel novi	vek in 13 sv. Rokom	in Boštjanom iz	pun-
pesnikov grob je	Igarške cerkve, da ta starina ne bo
.y	.w.	motila modernega zvonika! Kak-
najcastltljivejsi spomenik šna ^ neki petdesetletnica moder-
kranjskega mesta in vsemu naro-lnega oltarja župne cerkve in no-du svet.	vega pungerskega zvonika?
Navadno mislijo, da je temna Sv. Fabijan v velikem oltarju v barva neometeuega cerkvenega Pungartu je najboljša slika v Kra-zvonika dala Kranju pridevek Inju in tako velika umetnina, črnega mesta. Ne bo, saj nikjer zi-1 da boljše slike Martina Janeza danim cerkvam ne pravimo, da so iSchmidta iz Kremsa nima niti Ve-črne. Kraj okrog zidane cerkve na I lesovo, čeprav je tam 7 njegovih Dolenjskem so imenovali Belo cer- loltarnih slik. Poglejte samo rdeče-kev prav zato, ker so bile druge J rožno barvo svetnikovega oblačila cerkve tedaj lesene in temno sive, lin bele čipke na njem! Najdelikat-čme. Ali si Črno vas lahko mislite nejša VeIasquezova harmonija! zidano? Spomnimo se samo, da jel Morda je mojster Schmidt slikal vojvoda Ernest Železni, zadnji naj to sliko celo tam v tihi ulici, kjer Gosposvetskem polju ustoličeni pridete s kolodvora po stopnicah knez, leta 1422. naročil deželnemu v mesto in obstanete pred hišo, glavarju, naj Kranjčanom Rabiča, I vso okrašeno s štukaturami alego-da morajo graditi zidane hiše. Dol rij likovnih umetnosti, tedaj je bil pa Kranj lesen, torej | -pa stara hiša je pa najvainejši res črn, ko je bila utrjena Ljubija- j umetnostni spomenik kranjskega na že zidana in bela, Loka pa mesta. To je Layerjeva hiša in zgoraj zidana in »podaj lesena, to-1 ^,{0
rej pisana. Iz tega črnega Kranja	*
imamo pa, predno je stala seda- j kranjska Slikarska sola. nja zidana cerkev, pTav dragocene I gg vedno je živa Layerjeva šola, spomenike likovne umetnosti, jker je vendar s svojimi robovi namreč	I postala narodna umetnost, in prav
,___._________ .	1 zato še vedno živi, kakor nam pri-
«metno pisane 11» slikane L. o jrprane končniee panjev po
cerkvene knjige I naših uljnjakih in preproste slike Najstarejšo je I. 1410. napisal Ina znamenjih in hišah. Prej bi še jjakob Chaezpek kranjskemu žup-1 rekli, da je preprosta umetnost kliku Kotomanu de Manswerd, naj- |Layerjeve šole vsrkala toliko najbrž pa tudi podobno okrašeno rodnega, da je postala popolnoma ■našno knjigo. Župnik je spisani I ljudska.
knjigi podal na dvor vojvode Er-1 Umetnost Layerjev in njih učen pesta železnega v Dunajsko Novo|Cev ni visoka umetnost ter spada »eato, kjer ju je * miniaturami In I v celoti prav tako ali še bolj v eialkami okrasil umetnik doslej I folkloro, ko v zgodovino, ki naš te. anega imena, a leta 1412. je|va jn opisuje za razvoj slikarstva
k Koloman oba dragoceno j najvažnejše mojstre. Layerji in na rokopisa že poklonil sta-1 njib učenci so pošteni rokodelci, 1 eerkvL Tudi nova cerkev je do-1 kj go delali tako, da so ustrezali lila takoj 1. 1481. nov, podobno I svojim naročnikom, tako kmetom :rašen antifonar v dveh zvezkih. I kakor meščanom. Okrasili so cer-
'akega zaklada ne hrani nobena I jcve in znamenja, oltarje in ban-Hruga slovenska eerkev, kakor so dere, meščanske in kmetske do-
ti srednjeveški rokopisi v kranj-1 move ter skrinje, zibke in omare.
I slikali izveske trgovcem, obrtni Ikom in krčmarjem, delali slike in
»kem župnišču.
Tudi župnišče
knjiga s slikami vsega, kar je bilo kmetu drago im zanimivo.
Dandanes poznamo šele samo dela Marka Layerja in njegovega sina Leopolda, za deda Jožefa pa vemo, da je 1722. naslikal bandero za Jereko v Bohinju. Morda je Jože risal in vrezal tudi primitivno podobico dražgoške sv. Lucije, ker je na njej signatura I. L. P(inxit). Drugih del deda Jožefa, rojenega 1688., ne poznamo, o njegovih osmih vnukih pa vemo, da so bili vsaj bratje Leopold, Valentin m Anton slikarji, toda Valentinu in Antonu nismo doslej mogli pripisati še nobenega dela. Pač, saj je Valentin talentiranemu bratu Leopoldu menda pomagal ponarejati avstrijski papirnati denar, da so Francozi 1810. oba zaprli in je Valentin že čez teden dni v ječi umrl na jetiki ali vrvL Leopoldu so Francozi dali 5 let, a vrnivši se Avstrijci so ga spet iz-pustilL Za svobodo se je mojster zahvalil Materi božji na Brezjah, da je 1. 1814. naslikal čudodelno podobo Marije Pomagaj in okrasil vso njeno kapelico s freskami.
V Kranju je najboljša Leopoldova slika v kapeli na pokopališču, več jih je pa tudi v župnišču ter po trdnih meščanskih hišah, a največ del Layerjeve šole je menda zbrala pravkar umrla ga. Helena Pavšlarjeva, hči za umetnost vnete Florianove hiše. Vendar je pa od vseh teh še boljša Leopoldova slika v Narodni galeriji, kainor je prišla iz Strahlove galerije v Stari Loki, tja pa iz Ljubnega, kjer je bila v starem banderu, kar nam priča njena kopija v sedanjem banderu. Na tej sliki tudi najbolj očit no vidimo Kremser - Schmidtov vpliv na Layerja, saj tradicija pravi, da je Leopold temu mojstru pomagal pri slikanju velesovskih in drugih slik za Slovenijo. Skoraj bi rekli, da je na Leopoldovem sv. Lovrencu v Narodni galeriji celo vsaj nekaj Schmidtovih potez!
Seveda so pred Layerji in poleg njih v Kranju delovali tudi drugi slikarji, pozlatarji in podobarji, kakor Mihor, Staravačuik, Arhar in dr., vendar so pa Layerji in njih pomočniki ter nasledniki na pravili toliko del, da so napolnili vso Gorenjsko in založili s slikami tudi Dolenjsko in Notranjsko ter sosednje dežele. Njih dela navadno precenjujemo prav visoko, ker je bil celo najboljši med njimi, torej Leopold, predvsem le dober rokodelec, ko smo imeli res prave umetnike, kakršni so Jelovšek in Bergant. Tudi Layerjevi učenci in nasledniki, kakor Egart-nerja in Gotzli, cerkniški Mikše, Goričnik, Wissiaki, idrijski Tavčar, Stefan in njegov brat Janez Šubic, Dupljanec Gosar ter več drugih podeželskih slikarjev in podobarjev, pričajo, da je kranjska slikarska šola močan ter izrazit in dolgotrajen pojav našega umetnostnega udejstvovanja, Kranj pa njegovo središče, kjer se je ta umetnost strnila in odtod razširila po vsej Sloveniji ter polagoma izzvenela.
V Layerjevi delavnici se je naučil slikanja tudi 1786. v Kranju rojeni kirurgov sin
neja. Diletant je bil tudi njegov brat Jože, vendar je pa Anton Hayne, poznejši ravnatelj dunajske živinozdravniške šole, kjer je bil njegov rojak dr. Janez Bleivveis njegov sekundarij, naš najboljši pokrajinar bidermajerske dobe. Z uspehom je razstavljal tudi na Dunaju, čeprav ni bil velik umetnik, pač pa prav bidermajersko domač in ljubek. Njegova slika Kranja v Narodni galeriji ne dosega anačilnejših, motivno prenapolnjenih del iz Strahlove zbirke, od katerih je ena prišla v Narodno galerijo, druga je pa last gen. tajnika Jožeta Pogačnika. Med poznejšimi slikarji, ki bo delovali v Kranju, ne smemo pozabiti Fran-keta, pravtako pa tudi ne Brada-škove družine, ki kakor Gdtzli še vedno deluje na polju cerkvene umetnosti. Prav posebno pa moramo omeniti tudi kranjskega rojaka škofa Vidmarja, ki je bil ve-
I napise na nagrobne križe, prav
le znamenit spomenik, saj tako I tako so	pa	slikali tudi	končnice
prostornega in lepega župnišča j panjev,	da je	bil uljnjak	nekaka
menda nima vsa Slovenija. Hkratu je pa ta palača tudi spomenik do-1 brotnika revežev, zlasti pa nevest in vdov, slavnega ljubljanskega kanonika Jakoba Ivana Sehiilingn, I ki je bil kranjski župnik polnih 58 let. Leta 1749. jo pogorelo vse mesto in Schilting je na svoje stroške dal sezidati župnišče, ki je bilo dodelano leta 1753., a prihodnje leto je mecen, ki nanj sporni- ] njajo tudi štipendije, umrl v Kranju, star nad 90 let, in zapustil
lik naročnik koroškega slikarja Bernhardta.
Kiparskih del je v Kranju malo, vendar se pa lahko ponaša z reliefi na portalu in sklepnikih župne cerkve ter z Bcrnckerjevim vodnjakom in Zajčevim relijefom v Majdičevi grobnici.
Med hišami je najzanimivejša sedaj mestni hiši priključena in renovirana nekdanja Ogrineeva hiša na Mestnem trgu zaradi notranje opreme, zlafcti pa zaradi znamenitega lesenega stropa in vrat, ki jih je 1. 1638. napravil neznan mojster. Njegove so tudi popolnoma podobne klopi v erno-grobskem presbiieriju in pa vložena skrinja, ki je iz Strahlove zbirke prišla v Narodni muzej. Tudi dosti lepega železja ima še Kranj, a med umetnimi mizarji se moramo spomniti Pintarja, ki je prav Brečno poskusil uveljaviti slovenski narodni slog.
Toliko o starejših umetnostnih spomenikih Kranja, o sodobnih pa ne moremo povedati še nič razveseljivega, čeprav bi tudi sedanje blagostanje moralo pognati najžlahtnejše cvetove.
Sire Franjo
tekstilna tovarna v Kranju
Na desnem bregu Save, 10 minut od Kranja, na početku za 40 m vzvišenega Sorškega polja, stoji na stražiškem ozemlju moderno urejena tekstilna tovarna Franje Sirca.
Prve zgradbe tvornice so bile dogotovljene leta 1928, nato pa se je tvornica stalno izpopolnjevala, dozidavali se novi objekti in gradili novi tvorniški prostori, da se je obseg prvotne tvornice znatno povečal. Zato se je tudi stalno večalo število delavstva ter je danes stalno zaposlenih v tovarni že nad 120 delovnih moči.
Zaradi njene moderne opreme in vestnega vodstva so tudi izdelki tvornice na glasu po svoji odlični kakovosti. Predvsem izdeluje tovarna vse vrste molina, flanelo, barhant, razne keapret beljeno, barvasto in pisano bombažno blago. Vse to blago se prodaja z uspehom ne le v Sloveniji, temveč širom vse naše države. Kapaciteta tvornice je prav znatna, saj je tvornica Franjo Sire največje tovrstno podjetje v Dravski banovini.
Posebno pa Je treba podčrtati, da Je podjetje ustanovljeno z Izključno domačim kapitalom in da tudi zaposluje le domače moči, da je torej stoodstotno domače tekstilno podjetje. To na vsak način zasluži, da je tudi posebej podčrtano.
Lastnik tovarne gosp. Franjo Sire je Kranjčan po rodu, ki zato tudi z ljubeznijo skrbi za napredek Kranja. Da je Kranj postal središče naše tekstilne industrije, naš slovenski Manchester, v katerem si danes služi na tisoče delavcev svoj vsakdanji kruh, ima brez dvoma največ zaslug baš Franjo Sire.
Sreča Kranja je bila, da je v času, ko Je zaradi novih razmer, ki so nastale po vojni, ko jč‘ prišla doba industrializacije, imel uvidevne može, ki so spoznali, da more samo Industrija- refiiti Kranj:	z	veliko-
poteznostjo, karšne Ljubljana ni poznala, je znal Kranj pritegniti tekstilno industrijo. In med možmi, ki so to veliko delo opravili, treba na prvem mestu omeniti g. Franja Sirca, ki Je tudi sodeloval pri ustanovitvi cele vrste tekstilnih tovarn v Kranju ter bil poslovodja v tovarnah »Jugobruna«, »Inteks«, »Tejctil-indus«, »Škofjeloška predilnica« itd. ter si potem postavil tudi lastno tovarno, ki se pod njegovim spretnim vodstvom krepko razvija ter stalno napreduje.
Načelo naše gospodarske osamosvojitve tudi na industrijskem polju Je v tovarni Franjo Sire izvedeno do zadnjih konsekvenc!
Anton Hayne,
ki je bil pravi bratranec slavnega nemškega pesnika Heinricha Hei-
Bsamrn	
	
Pogled na Kranj
Kako je Kranj z davki preobremenjen
Slovenija je znana kot pokrajina, v kateri je davčni vijak najbolj privit. Nikdar ne bi bila državna blagajna v denarni zadregi, če bi bili v vseh drugih pokrajinah samo le primeroma takšni davki ko v "Sloveniji. Med okraji v Sloveniji, ki so z davki najbolj obdarovani, pa je zopet Kranj na prvem mestu. Saj pride danes kranjski davčni okraj, čeprav ima le 30.000 prebivalcev, glede višine davkov takoj za Ljubljano in Mariborom. Naj navedemo par številk, kako so se plačevali davki pri davčni upravi v Kranju.
Plačalo se je	(vse v	tisočih	din):
	1929	1932	1935
temljarine	1.121	637	833
zgradarine	547	769	1.138
pridobnine	1.582	1.072	2.870
družbenega d.	63	398	854
rentnine	475	859	854
luksuz, davka	—	—	3.077
poslovnega	2.730	3.917	12.621
uslužbenskega	1.024	1.281	1.307
vojnice	—	—	126
1% dopolnil.	—	—	119
	7.542	8.933	28.095
Od L 1929., po zadnjem velikem konjunkturnem letu se je torej davčno breme Kranja do 1. 1936. početvorilo. Čeprav je res, da so se tudi dohodki Kranja dvignili, toda v štirikratni višini prav gotovo ne.
Upoštevati pa je še to, da se je sicer industrija v Kranju v resnici zelo razvila, toda na drugi strani je lesna trgovina propadla popolnoma. Nazadovala pa je tudi trgovina, saj se je število trgovinskih podjetij od 720 koncem decembra 1933 zmanjšalo na 582 koncem decembra 1935.
Kljub temu pa je bilo davčno breme Kranja povišano kar za štirikratni znesek! Je pač skrajni čas, da se tudi davčni preobremenitvi Kranja posveti nekaj pozornosti.
Pri tej priliki pa bi še opozorili, da pregled plačanih davkov jasno dokazuje, kako brez podlage so one govorice, da industrija in trgovina ne plačujeta nobenih davkov. Ni mogoče teh govoric označiti drugače nego kot zlonamerne, ki zaslužijo najostrejšo obsodbo!
Temelji srečnega Kvarnja
Ipgovina — sejmi in ponedeljki
Kdor koli razpravlja o blagostanju Kranja, poudarja sejme in tržne dneve ter trgovino sploh, ki se je iz sejmov razvila zlasti zaradi ugodne zemljepisne lege nad izlivom Kokre v Savo sredi Gorenjske ravnine. Lega na križišču važnih cest, ki vodijo s Koroškega skozi Kranjsko goro, čez Ljubelj in Jezersko v Kranj ter odtod dalje čez Škofjo Loko po Poljanski dolini v Furlanijo ter skozi Ljubljano čez Senožeče v Trst in Benetke, ta osrednja lega je ustvarila pogoje, da je v Kranju cvetela trgovina še pred stoletji in je kupčija prav dobro redila kranjske meščane. Edino ti so pa tudi imeli pravico za kupčevanje, ker je bilo plemstvu in kmetu prepovedano. Kmet in graščak sta smela prodajati samo svoje pridelke ter kupovati razne izdelke in uvoženo blago, nista pa smela prekupčevati in trgovati.
Obrtnik in trgovec je bil samo meščan
Povsod pri nas so se sejmi razvili iz cerkvenih shodov in žeg-nanj, ki jih Loško gospostvo še dandanes imenuje sejme, kakor žegnanju pravijo tudi na Koroškem, odkoder so prišli že pred dobrimi 900 leti naseljenci v Loške hribe in Poljansko dolino. Meja Loškega gospostva, kjer so bili kmetje v primeri z drugimi tako svobodni, da pravega tlačanstva skoraj poznali niso, je pa pri Kranju tekla po Savi in prav lega Kranja na meji tako svobodnega in mogočnega Loškega gospostva je mnogo pripomogla k živahnosti kranjskih sejmov in tržnih dni. Loški podložnik je delal tlako samo nekaj dni na leto, kmetom drugod je pa šele Marija Terezija pred poldrugim stoletjem olajšala položaj z odlokom, da graščak sme siliti kmeta na »samo« 156 dni tlake na leto! Tretjina kmetov v Loškem gospostvu je bilo pa svobodnjakov, ki so v rrJu plače, .li znosne davke, kakor tudi drugi loški podložniki. Sosedje Kranja so bili torej premožni. Razen tega je bila pa za Kranj važna tudi predpravica »Strassenzvvanga«, da je moral ves promet čez Ljubelj in Kranjsko goro skozi Kranj. ^Utod je šla trgovina na Ljubljano, zlasti jsa na Škofjo oko in odtod v Italijo. Ne smemo namreč misliti, da so bile ceste tedaj dobre. Ne, tedaj so skoraj samo tovorili po njih in na konjih prenašali blago, za vožnjo pa ceste v srednjem veku ?e niso bile! V starih časih je bilo torej nekako tako, kakor dandanašnji, ko drugje služijo trgo vini tlakovane avtomobilske ceste, pri nas pa še vedno moramo priganjati voliče in konjiče po blatnih razoranih cestah ... Toda kranjski meščani so že tedaj imeli pravico, da jim ni bilo treba plačevati mitnine. To pravico je Kranjčanom potrdil že vojvoda Ernest Železni 1. 1414.
Kranjski trgovci ob Jadranu
Po Poljanski dolini so tovorili posebno železnino v Trst, Benetke in na Reko, nazaj pa olje, fige, mandlje in bombaž. Tako je na Reki zapisano v javni knjigi, ki jo je vodil ka icelar de Reno, da je bilo od 1. 1437. do 1460. iz Ljubljane 8, iz Škofje Loke 9 trgovcev, iz Kranja sta bila pa tam po kupčiji Urban Kirinič in Marjeta Šiparica, a iz Selc Nikola Zanetič. Dne 15. julija 1437. je bil tam Kranjčan Janez Črmož Ločanu Jurju Soku za pričo pri neki pogodbi. Sokov je v loškem okraju še danes dosti in menda bi se tudi kaki kranjski sejmari-ci še podalo ime »šiparica«. Ali ne samo na Reko in v Trst, tem
več tudi v Furlanijo so tovorili naši predniki, posebno so pa poznali Čedad.
Zlati časi
Odkar je Kranj mesto, je gotovo imel tudi 2 velika letna sejma, saj je Kranjčanom to pravico še
potrdil cesar Friderik 1. 1493. — Glavni je bil sejem sv. Marka, ko so po Valvasorjevem poročilu v Kranj prignali posebno mnogo dobro rejenih konj. Živinski trg pa tedaj še ni bil pod mestom na sedanjem prostoru, temveč pred nekdanjim kapucinskim samostanom, torej vrh sedanjega Jelenovega klanca pred sodnijo. Za trgovino je bil ta prostor kaj primeren, saj tli na nekdanjo pošto še sedaj spominja ime hotela »Stara pošta«. Ko še ni bilo železnice, je bil ves promet od severa proti jugu osredotočen po pivnicah, obednicah, prenočiščih, hlevih, skladiščih in dvoriščih te častitljive stare hiše. Princese, kralji in cesarji so se pod to gostoljubno streho preoblačili in podprli za strahotno dolgotrajne in naporne sprejeme v Ljubljani, na popotovanju iz Italije so se pa tu odpočili in poslavljali od deželnih predstavnikov, ki so jih navadno spremljali še do Tržiča in nekateri tudi do deželne meje na Ljubelju. Iz stare pošte in drugih prenočišč ter okrepčevalnic v bližini so tekli cekini po vsem Kranju, saj so vendar tu ostajali tudi vsi trgovci in židovski bankirji, da so se pripravili na kupčije v Ljubljani. Ogniti se pa Ljubljane ni smel noben inozemski trgovec, ker je tako zahtevala postava.
Najbolj živo in veselo je bilo pa v Kranju tiste dni, ko se je na pročelju rotovža svetil bridki meč in varoval sejemske svoboščine. Vsi sejmarji so tudi nekaj dni pred in po sejmu bili deležni posebne zaščite svojega življenja sin premoženja. Kdor bi to zaščito prekršil, bi bil kaznovan mnogo strože nego ob navadnih dneh. — Sejmarja pa ne sme preganjati pravica niti v civilnih niti v manjših kazenskih zadevah, edino ubijalcem in morilcem sejem ni dajal zavetja.
V mestih so se pa kmalu razvili tudi tedenski sejmi ali tržni dnevi in
kranjski ponedeljki
so kmalu zasloveli po vsej Gorenjski.
Že v 16. stoletju so kmetje delali pri kupčiji meščanom hudo konkurenco, čeprav je bilo trgovanje, kakor rečeno, plemstvu in kmetom prepovedano. Po podeželskih krčmah so kmečki pre-kupci ponujali olje, železo, platno, živino in drugo blago ter se tako ognili Kranja, da jim ni bilo treba plačati mitnme. Celo v kompaniji z graščaki so s trgovanjem delali škodo meščanom in prav tedaj je najbrž nastal pregovor, da v »španoviji« pes crka. Če sta družabnika prišla navzkriž, je bil vedno v pravici le plemenitaš Že L 1389. je bilo kmetom prepovedano trgovanje in kamniški meščani so 1421. izprosili od nadvojvode Ernesta, da je to prepo ved ponovil, brižinski škof je pa vsem svojim podložnikom, razen loškim meščanom 1. 1451. prepovedal kupčevanje še posebno strogo med potjo na sejem, še hujše je pa postalo za meščane, ko so velikaši skušali monopolizirati vse produkte svojih podložnikov in jih prisiliti, da bi smeli vse pridelke prodajati samo njim, sami bi pa nato sklepali največje kupčije. Tržni monopol pa ni škodoval samo mestom, temveč je pritisnil tudi kmete in pričeli so se — kmetski upori. Cesar je vedno znova prepovedoval kmetsko trgovino, a prepovedi niso
zalegle mnogo. Pričela so se pogajanja med meščani, graščaki in kmeti, ko so si 1. 1492. kmetje priborili pravico izvoza kislega brica, cvička in hrvata na sever, toda sladko rebulo, močnega Vipavca in laška vina so smeli prodajati le v deželi. Tudi s soljo so smeli kmetje kupčevati in jo menjati za drugo blago ter tudi to spet prodajati dalje. Živino so kmetje smeli kupovati po Hrvat-skern in Ogrskem, na Spodnjem Štajerskem in v Slovenski marki, toda prodajati je niso smeli čez deželne meje. Prešiče so pa kmetje lahko na veliko prodajali samo v mestih, na deželi pa le posamezne pujse. Doma in na Primorsko so kmetje smeli prodajati vse, kar sami izdelajo, pridelajo »n prirede, torej žito in živino, mast, med, sir in platno. Zato je pa edino meščan imel pravico do tranzitne trgovine in trgovine s kolonijalnim blagom, pač so pa kmetje tudi smeli uvažati železo s Koroškega in Štajerskega ter kupčevatj s soljo. Pri vsej trgovini je pa kmet dosti zaslužil s prenašanjem in tovorjenjem blaga, kar se še danes vidi na Krasu, kjer imamo zaradi nosaštva in tovorništva še danes trdne vasi, mesta se pa niso mogla razviti. Kakor sedaj, je tudi v starih časih bila važna gospodarska panoga — tihotapstvo, ali svetli meč na kranjskem rotovžu je ščitil tudi kontrabandarjel
Kmetska konkurenca grozi mestu
Že 1. 1552. so kranjski kmetje dobili še večje pravice, znatno večje nego v drugih habsburških deželah. Meščanom je kazalo slabo, zato so bili pa spet sejmi vedno boljši in ponedeljki so Kranj rešili, da ni obubožal, kakor so zašla v revščino druga mesta. Tako je gosposka kaznovala Trubarjeve mestne pristaše! Toda protestantska mesta so se spokorila in strogi škof Tomaž Hren se je zavzel za meščane, saj je bil vendar sam meščan in sin večkratnega protestantskega ljubljanskega župana, a tudi škofov katoliški brat je bil trikrat ljubljanski župan. L. 1602. so bile trgovinske pravice kmetom spet omejene, da so smeli kupčevati le z žitom, živino in drugimi kmetijskimi pridelki in z izdelki iz lesa ter s predmeti hišnega obrta, torej zlasti s platnom, samo v mesta pa so smeli uvažati sol, železo in vino. Vsa druga trgovina je bila v rokah meščanov, kakor je ostalo sto let. Na deželi so bile prepovedane tudi prodajalne, da so bile edino po mestih. Ker so se polagoma tudi po deželi že razvili tržni dnevi, so bili spet prepovedani in dovoljeni samo se po mestih.
Nove in boljše ceste
Posebno važna je bila pa za
Kranj kokrška cesta. Obljubljeno so imeli in 1. 1541. so se stanovi zavzeli za Kranjčane in v Linču prosili kralja Ferdinanda zanjo, da bi tako trgovino iz Nemčije v Italijo zaradi visoke carine in mitnine odvrnili od Benetk. Sami so zgradili cesto po Kokrški dolini do Kranja in tudi sami pobirali prav izdatno mitnino. Ko je bila 1. 1570. urejena s predorom tudi cesta čez Ljubelj, da ni bilo treba več prekladati ter tudi po več dni in tednov puščati blaga na dežju, je bil Kranj čez Kranjsko goro, Ljubelj in Jezersko zve zan s Koroško, po Črnem grabnu pa s štajersko. Kranj je bogatel od sejmov in ponedeljkov — od kmeta.	r
Imenitno življenje
je bilo v Kranju in takole nam ga slika poročilo iz 1. 1595.:
»Nezaslišano je bilo pijančeva-
nje noč in dan do belega dne, ne da bi spoštovali posvečene dni. Z igro se niso zabavali samo meščani, temveč tudi kmetje. Celo pred božjo službo ob nedeljah in praznikih si je privoščilo in staro in mlado, moško in žensko streglo z žganjem in malvazijo kar na ulicah ter se nalivalo do vrha in do norosti, da so zašli tudi v pretep z orožjem in pestmi. Eni kegljajo na Savskem mostu, drugi igrajo kocke do noči. Marsikdo izgubi do 10, 20, 30, 40 in 50 rajnških. Nezaslišano je bilo preklinjanje in zmerjanje, a nobenega praznovanja nedelje. Meso ob postu je imel na mizi tudi preprost človek, tako katoliški kakor evangelski. Evangelske so dolžili, da so vse radosti s plesom in godbo dopuščali slehernemu.« Taki časi so že pred 300 leti v našo deželo privabili tudi pivovarja Mayerja, ki je v Kranju ustanovil prvo pivovarno v deželi 1. 1635. Pet let za pivovarjem so pa na sejmišču pred mestom sezidali' svoj samostan očetje kapucini.
Kranjčani so postali ponosni in oholi, da niti baronu Valvasorju niso hoteli pokazati svojih meščanskih privilegijev. S skominami učenjak že precej lahkega žepa poroča o srebrnih in zlatih čašah ter drugih dragocenih starinah na rotovžu in tudi po drugih hišah, ne pozabi pa sejma sv. Marka in dobro »izflitranih«! konj.
In tako so tekla leta dalje
in z njimi vojske, kuge, požari in lakota, ki se jih pa Kranjčani spominjajo samo na praznik sy. Petra in Pavla v šentpeterski kapelici pod Šmarjetno goro. Ce je stradal kmet, je bila tesna tudi v mestu, da so se lačni ogibali Kranja in ovekovečili rešilno loško smojko. Ko je pa prišel v deželo Francoz, je Kranjčanom pomagal njih največji slikar z bankovci domačega izdelka.
Toda že nekaj let prej je Kranj obsijala še večja sreča, ko je prvi avstrijski cesar obesil na loški grad črnega dvoglavega orla. — Umrlo je 900 let staro svobodoljubno Loško gospostvo. Od žalosti je zadnjega škofa udarila kap do smrti. Loški podložniki so se s prezirom in gnevom obrnili od novega gospodarja. Nova oblast je pa ubila spomin na nekdanjo loško svobodo s tem, da je Škofji Loki polagoma vzela vse in dala Kranju. Naposled je bilo ukinjeno tudi loško okrajno glavarstvo in vse Loško gospostvo je bilo priključeno glavarstvu v Kranju. — Vedno bolj so se gnetle množice na sejmih in ob ponedeljkih v glavnem mestu Gorenjske. Niti železnica, ki je Ljubljano iz boga tega tujskega in trgovskega središča napravila za skromno pro vincijalno mesto, ni Kranju škodovala, ker so ga držali sejmi in ponedeljki. Ko je Kranj z železnico prenehal biti križišče prometa z drugimi deželami, je bil še vedno gospodarsko središče vse Gorenjske, saj so kranjski sejmi in tržni dnevi za Gorenjca še vedno
prava borza.
Lahko rečemo, da so kranjske cene veljavne za kmetijske pridelke po vsej deželi.
V Smledniku in v Retečah ter po vseh vaseh Sorškega polja prav tako, kakor po vaseh proti Radovljici in Tržiču ter Kamniku vrže kmet vsak ponedeljek na vse zgodaj vsaj prazno vrečo na voz in požene proti Kranju. »Malo fi žola moram kupiti,« pravi znancem, ki gonijo živino.
V Kranju je mož povsod, pri krompirju in pri ovsu ter ajdi, posebno pa pomaga mešetovati pri živini, konjih in prešičih ter drobnici na živinskem trgu pod mestom. Ženska, če ji le ni mogel
sam uiti od doma, si je pa ogledala maslo in kokoši ter jajca in pa cunje, da bo po zadnji modi.j Starega ujame pri skrivnostni politiki, saj je vendar kranjski po-' nedeljek tudi
gorenjski parlament
in shajališče vseh zarotnikov in puntarjev. Pri likofu grme nezadovoljneži, da pokajo stoletni oboki viharjev vajenih krčem. O, strahotni so taki viharji, saj so kranjski sejmarji vsi nezadovbljni in puntarski! Vihar se pa namah poleže, ko k politi mizi pristopijo mati, ki menda odločajo tudi pri volitvah. Pogovor se pohlevno zasuče na bohinjske krave in prepotrebno blago za predpasnik in bluzo v košari ter na odhod.
Proti Smledniku in Retečam ter proti vsem vasem Sorškega polja prav tako, kakor proti Radovljici in Tržiču ter Kamniku se vsak ponedeljek popoldne ali tudi proti večeru vozi iz Kranja gospodar vsaj s prazno vrečo na vozu in odgovarja znancem »Malo fižola sem prodal.. .<
S prazno vrečo se sicer spet vrača proti domu, kakor je s prazno tudi odšel od doma, zato ph nosi s seboj polno vrečo novic, naukov in pobud, najnovejše cene za vse, kar prodaja in kupuje, Jter toliko novih znanstev 1n' zanesljivih prijateljev, da časi morajo poslati boljši. Tako so kranjski ponedeljki in sejmi tudi
šola za vse potrebe
gorenjskega kmeta: ta ponedeljek okrepčujoči studenci gorenjskega optimizma, drugi ponedeljek pa morda že hudourniki korajže in viharni napovedniki bojev. — S kranjskih sejmov in tržnih dni se skoraj vsi gorenjski gospodarji poznajo med seboj, zato so pa ti dnevi tudi središče vseh trdnih vezi nevidne in od nikogar organizirane organizacije, ki v njej naposled odloča edino mirna razsodnost svojega pomena in moči se zavedajoče skupnosti ponosnega gorenjskega kmeta. Kranjski sejmovi in tržni dnevi so v stoletjih ustvarili enotnega,
kolektivnega Gorenjca,
vrednega in zanesljivega varuha svojega malega gorenjskega paradiža.
Elektrarna Vinko Majdiča v Kranju
Elektrarna je začela obratovati l. 1924, ko je pričela oskrbovati nastajajočo tekstilno industrijo v Kranju; obenem pa je elektrarna zgradila električna omrežja in daljnovode za oskrbo Kranja, njegove okolice ter vasi proti Medvo. dam in pod Šmarno goro. Danes oskrbuje elektrarna naslednje kraje z električnim tokom: Kranj, Cirčiče, Stražišče, Orehek, Dru-lovka, Medvode, Preska, Vaše, Go ričane, Rakovnik, Sora, Dol, Ladja Jeprca-Zbilje, Sp. in Zg. Pirniče Vikrče in Zavrh.
Za pogon elektrarne služi vod' na sila reke Save v Kranju, ki j« svoječasno gnala veliki valjčn mlin. Prve pogonske naprave s« bile postavljene 1. 1924. s preure' ditvijo prejšnjega pogonskegi obrata na električni obrat. Novi vodne turbine so bile postavljeni
1.	1927. in 1929., ko je elektrarn! dosegla že kapaciteto 2200 ks. \ letošnjem letu pa je elektrarna po stavila še kalorično rezervo i obliki motorja na upojni plin, pro izveden potom posebnih plinski! generatorjev iz lesnega oglja. Na prava je postavljena v jakosti 50< ks pri uporabi plinskega goriva odnosno 700 ks pri uporabi teko čega goriva. S to napravo je elek trama še bolj povzdignila obratni 6talnost, ki je zlasti velikega po mena za vse industrije in obrtni obrate.
Nekako ▼ sredini Gorenjske, s pogorji obdane ravnine, stoji ob sotočju reke Save in Kokre na 3b metrov visoki pečini ponosna go-Tenjska metropola — mesto Kranj. Burna in pestra je zgodovina tega mesta. Le malo je krajev, ki bi igrali v preteklosti, pa tudi v sedanjosti tako važno gospodarsko vlogo, kakor jo je in jo še vedno zavzema to mesto. Na mestu sedanjega Kranja je že za časa Rimljanov stalo utrjeno mesto Santi-cum. Od treh strani obdan od nepristopnih pečin, je veljal vsa stoletja za važno trgovinsko središče in vojaško važno strategično točko.
Tu je bil sedež Kranjske pokrajine (marke) in kranjskih mejnih grofov. Mesto je kaj pogosto menjalo svoje lastnike. Pripadalo je raznim frankovskim vladarjem, koroškim vojvodom, akvilejskim patrijarhom, Celjskim grofom, Habsburžanom in koncem 18. odnosno početkom 19. stoletja tudi Francozom.
Radi ugodne lege je Kranj vedno veljal za gospodarsko središče vse gorenjske kotline. Tu je bila koncentrirana trgovina, ki je imela do svetovne vojne živahne trgovinske stike s Koroško, Primorsko, Trstom itd. 2e od nekdaj pa je v Kranju dominiral obrt. Organiziran v močne cehe je bil posebno močno razvit v 16. stoletju, nakar je polagoma padal in se zopet pričel dvigati v Jugoslaviji do leta 1931.
Z zedinjenjem Jugoslavije je napočila Kranju nova doba podviga, razmaha in silnega gospodarskega napredka. Še pred 15 leti je imel Kranj le 2500 prebivalcev, a jih ima danee že nad 4500. Kdor po zadnjih 15 letih vidi prvič današnji Kranj, se ne more načuditi velikanskim spremembam, ki so nastale že skoraj po ameriškem tempu razvoja. Ta veliki jazmah je prinesla industrija, v prvi vrsti tekstilna, ki je v glavnem koncentrirana ob Savi.
Tekstilna industrija
Kot prva je bila zgrajena 1923 na nekdanji »Gaštejski gmajni« / tekstilna tovarna »Jugočeska« d. d., ki obratuje z osnovno glavnico 20 milijonov. Ta tovarna ima lastno kalorično električno centralo, izdeluje svilo in bombažno blago ter zaposluje do 1000 delovnih moči. Leta 1926. je pričela obratovati na »Farovški Loki« tovarna »Intex d. z o. z., ki zaposluje od 250 do 300 delovnih moči in izdeluje v glavnem raznovrstne bombažne tkanine. Dve leti pozneje je bila ustanovljena na Gorenji Savi tovarna »Jugobruna«, d. z o. z., ki še neprestano dozidava in zaposluje že nad 1200 delavcev. Istega leta je pričela z obratom na >Ga-šteju« tovarna »Tekstilindus«, dr. z o. z. Izdeluje bombažne tkanine. Tudi to tekstilno podjetje, ki zaposluje že ca 250 delovnih moči, dozidava še vedno nove objekte.
V tem letu je Franjo Sire, kot prvi domačin v tej stroki pričel obratovati v Stražišču. Obrat se stalno povečava in zaposluje že nad 120 delavcev. Istočasno je ustanovil Adolf Prah novo tovarno rokavic in bombažnih tkanin s sedežem v samem mestu. Pred 2 letoma pa je bila tovarna prenesena v nove tovarniške objekte na Primskovem. Ustanovljeno je bilo nadalje domače podjetje Ant. Božiča na Primskovem, ki izdeluje v glavnem gradi za žimnice. Omeniti je tovarno jute Jan. Ev. Sirca, ki je bila prva te vrste v Jugoslaviji.
Pletilska industrija
Izredno dobro je v Kranju razvita tudi pletilska in trikotažna obrt, ki je vsa brez izjeme v do-
mačih rokah. Največja je >Ika«, tovarna pletenin in trikotaže, ustanovljena leta 1924. Imenuje se pO ustanoviteljih Jungmann, Kocbek m Adamič. Z izstopom prvega in smrtjo drugega je tovarna prešla v popolno last zakoncev Antona in Marije Adamič. Podjetje zaposluje že nad 120 delovnih moči. Obratujejo pa tudi še druga pletilska in trikotažna podjetja kakor: Andrej Ogrizek, B. Kušlan, Macarol Stanko, Špenko Josip itd. V Kranju in okolici pa je zelo razvit domači pletilski obrt, ki priča o delavnosti in podjetnosti prebivalstva.
Druge industrije
Čevljarska: Tudi čevljarska industrija zavzema v Kranju važno vlogo. Anton Štele je ustanovil Jadransko-posavsko čevljarno, ki spravlja na trg čevlje pod imenom >Jadran«. Tovarna Ivan Prešern izdeluje čevlje »Record«. Omeniti je še tudi izdelovalnico domačih čevljev A. Cernilec.
Gradbena: Industrijski razvoj je dal povod gradbeni iniciativi. NajveČje gradbeno podjetje je Slavec & Co., ki izvršuje vse gradbe, posebno pa se je specializiralo za gradnjo mostov. Zgradilo je veliki železniški most v Zidanem mostu. Večjega obsega e tudi gradbeno podjetje Viktor Bidovc, ki je renoviralo grad Brdo, sedaj last N j. Kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Poslujejo še gradbeniki: Nanut Avgust, Oblak Metod itd. V severni smeri se dozidava novo mesto, največ stanovanjske hiše, obdane z lepimi vrtovi, medtem ko sta trgovina in obrt ostala v glavnem koncentrirana v sredini, sedaj že v starem delu mesta. Gradbena delavnost pa je še bolj razvita v okoliških vaseh Klancu, Rupi, Primskovem, Struževem in Stra-
žišču, kjer se grade večji del delavske hiše.
V Stražišču prevladuje iimar-ski in sitarski obrt, ki je edinstven v Jugoslaviji. Pred vsem je treba omeniti podjetje Knific, o katerem objavljamo poseben članek. Eno vodilnih mest zavzema tudi Sitarska in žimarska zadruga, v kateri je včlanjenih 84 za-drugarjev. Pomembna je tudi vloga podjetja Masterle.
Ena najstarejših tovarn, ki je obstajala že pred vojno, je stro-jarna Carl Pollak, katero je prevzela pred par leti ljubljanska Mestna hranilnica in obratuje pod imenom »Standard« d. z o. z. Leta 1925. je otvorilo obrat industrijsko podjetje »Semperit«, ki izdeluje vse vrste kavčukastih izdelkov in zaposluje do 300 delovnih moči. Z ustanovitvijo te industrije smo postali v tovrstnih
Izdelkih skoro povsem neodvisni od inozemstva.
Leta 1931. je ustanovil g. Ivan Savnik, lastnik največje trgovske hiše ha Gorenjskem, lastno tovarno rokavic in trikotaže, ki si je hitro pridobila po vsej državi velik sloves e svojim prvovrstnim blagom. Tovarna zaposluje danes lepo število delavcev, je opremljena z najmodernejšimi stroji in izdeluje vše vrste bombažnih, svilenih in volnenih triko rokavic, ki po vzorcih kakor tudi v izdelavi in kvaliteti uspešno konkurirajo z najboljšimi tujimi izdelki. Razen teh izdeluje tovarna tudi svileno in bombažno triko-perilo, v katerem stalno prinaša novosti s svetovnega. trga. Njen zaščitni znak je »Iska«.
Podjetni trgovec Franc Berjak je leta 1933. pričel obratovati z lastno kemično tovarno, ki jo vodi pod imenom >Kik«. Pred leti je znana tvrdka Franc Crobath d. z
o.	z. otvorila izdelovalnico perila. V Kranju obstoji tudi izdelovalni-ca črnila, katerega proizvaja tvrdka >Ides«.
V Kranju sta 2 tiskarni. Največja je »Sava« d. d., ki izvršuje poleg vseh tiskarskih del (»Zdravniški vestnik«, »Zadrugar« itd.) tudi štampiljke, ima knjigoveznico ter izdelovalnico šolskih zvezkov. Večjega obsega je tudi Tiskarna Tiskovnega društva, ki tiska »Gorenje#«, »Kranjski zvon« itd. Ob Savskem mostu stoji ogromna prazna zgradba nekdanjega valjčnega mlina Vinko Majdič, ki pa je z odcepom Koroške in Primorske izgubila glavna tržišča svojih izdelkov in s tem pogoje za življenjski obstoj. Poleg mlina so dediči zgradili električno centralo, ki oskrbuje s tokom večino kranjske industrije. Globoko v Kokri pod romantičnim Kokrškim mostom
obratuje še Elektrarna Pavel Majer in drug.
Kranjska industrija, ki je zapo-slevala še pred 15 leti le nekaj sto delovnih moči, zaposluje danes že 4500 moči. Delavstvo se rekrutira večjidel iz okoliškega življa, medtem ko so strokovne moči večjidel tujoi-inozemci.
Trgovina
je predstavljala še pred nekaj leti le kakih 20 trgovskih hiš, medtem ko je danes v Kranju že 152 trgovskih obrtov (20 Hianufaktur-nih, konfekcijskih in galanterijskih, 17 špecerijskih, 6 veletrgovin, 7 prevoznikov itd.). V sredini mesta že skoro ni več hiše, v kateri ne bi bili iepo opremljeni trgovski lokali z okusno aranžiranimi izložbami, ki tekmujejo že z velemestnimi izložbami. Blago iz Kranja se prodaja po vsej Go-
renjski in izvaža tudi v inozemstvo, posebno deželni pridelki in les. V trgovskih obratih je zaposlenih nad 150 pomožnih moči. — Med največjimi trgovinami Kranja je omeniti veletrgovino Ignaca Andrašiča, ki ima odjemalce za svoje špecerijsko in kolonialno blago tudi po vsej Gorenjski.
Obrtništvo,
ki je bilo še pred nekaj leti v silnem razmahu, preživlja težko krizo, v katero so ga pahnile deloma splošne gospodarsko neurejene razmere, deloma ga izpodrivajo ugodni čas izrabljajoči industrijski izdelki, kakor: »Bafa«, »Tivar« in »Soko«. Žilavo je mizarstvo, ki se razvito do popolnosti uspešno in krepko upira krizi in tujim tovarniškim izdelkom. Nekoliko po-življenja je doprinesla lastna iniciativna volja, ki se odraža v prirejanju obrtniških razstav, ki do-prinašajo moralni in gmotni uspeh. Vseh obrtnikov je v Kranju 153, (12 čevljarjev, 29 krojačev in šivilj, 9 mizarjev, 10 brivcev, 7 pekov, 13 mesarjev itd.), ki zaposlujejo nad 300 pomožnih moči.
Zanimivo je, da je obstajalo še pred par leti v Kranju več trgovin s čevlji, ki pa so likvidirale in danes obstajajo le industrijske in obrtniške prodajalne s čevlji.
Občinsko gospodarstvo
Privatna iniciativa je v Kranju močno razvita, je pa v tem pogledu zaostala občinska. Temu kriva so na žalost ostra politična nar sprotstva. Kranj še danes nima sedanjim razmeram ustrezajoče osnovne šole, ne potrebnega javnega kopališča in drugih raznih naprav. Šele v zadnjem času se je pričelo intenzivno delati na odpravi pomanjkanja vode. Dela še tudi na komasaciji, s katero bi se
priklopilo Kranju 6 okoliških krajev s približno površino 1117 ha, tako da bi Veliki Kranj obsegal 1630 ha površine in bi s priklo-pitvijo ca. 2200 prebivalcev (največ delavcev) štel približno 7000 prebivalcev. Kranj ima danes 47 ulic in trgov s približno 520 hišnimi številkami.
• L vi.
Kmetje ,v okolici
se preživljajo v glavnem z obdelovanjem polja in živinorejo. Opaža se vedno večji odtok, posebno mlajših delavnih kmečkih moči v tovarne. S tem se pomnožuje kader proletariata, nasprotno se zmanjšuje kmečka delovna sila.
V glavnem se izvažata fižol in krompir. Živina se prodaja na znanih tedenskih živinskih sejmih v Kranju. Mleko prevzemajo mlekarske zadruge, ki imajo svoj sedež v Kranju, odnosno v Naklem,
ki prodajajo v neštetih svojih pro-dajalnicah in tudi v Ljubljani mleko in mlečne izdelke, med katerimi je posebno znano kislo mleko, imenovano »yogourt«, čajno maslo »Deteljica« in »Kranjski sir« s šunko, sardelo in drobnjakom.
Tu jski promet
Kljub osredotočeni industriji je Kranj že po svoji legi in po svežem planinskem zraku naravnost predestiniran kot letovišče za vse, ki so potrebni miru in počitka. Prav prijetni so izprehodi po lepih stezah, ki se vijejo med njivami, travniki in gozdiči v bližnjo in daljnjo okolico. Poseben pomen pa je dobil Kranj z nastanitvijo Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, ki ima v tričetrt ure oddaljenem Brdu svojo poletno rezidenco. Tujski promet je v zadnjih letih v stalnem porastu. K temu je brezdvoinno mnogo prispevala hotelska industrija. Samo hotela »Stara pošta« in »Jelen« razpolagata z nad 80 moderno opremljenimi sobami. Kranj je tudi glavno izhodišče tujskega prometa v letovišča Jezersko, Preddvor, zdravilišče Golnik itd., ter na visoke ture kakor v Savinjske Alpe, Karavanke itd. Najbolj priljubljena izletna točka pa je tričetrt ure oddaljena Šmarietna gora. na kateri stoji po SPD prenovljena restavracija, ki razpolaga tudi s tujskimi sobami. Za pospeševanje tujskega prometa delajo Tujsko prometno društvo,
4 hoteli, 4 kavarne in 32 drugih gostiln.
Gospodarska kriza
Kljub vsemu industrijskemu razmahu in razvoju vendar gospodarska kriza tudi Kranju ni prizanesla. Nekdaj cvetoča lesna trgovina, ki je bila iz vse okolice koncentrirana skozi Kranj, je skoro povsem zaspala in s tem odvzela zaslužek mnogim, posebno kmetskemu življu, kateremu je bil gozd železna rezerva, kadar je potreboval denar za davke in preskrbo družine z obleko. Žalosten je pogled na mnogoštevilne žage ob Kokri, Bistrici in drugih pritokih Save, ki danes stoje, le spomin na nekdanje dobre čase.
Gospodarsko težko je bil Kranj prizadet tudi z delavsko stavko, ki je trajala nad 5 tednov in znaša zguba samo na zaslužkih nad 2 in pol milijona dinarjev. Posledice stavke se bodo čutile še dolgo, ker nekaj sto delavcev niti danes ni sprejetih nazaj v službo, in tudi radi skrajšanega delovnega časa zaslužijo povprečno manj, kakor pa pred stavko.
S padcem cen poljskim pridelkom in živini je znatno padla tudi kupna moč ljudstva, kar se prav občutno pozna tudi v kranjskih trgovinah.
Znamenitosti Kranja
Kranj ima tudi več starinskih znamenitosti. Kot priča nekdanje slave stoji še danes del prav dobro ohranjenega mestnega obzidja z nekdanjo trdnjavo gradom »Kie-selsteinom«, v katerem so danes nameščeni uradi sreskega načelstva. Notranja obnova z rezanim kamnom zidane gotske župne cerkve, je spravila na dan 300 do 400 let stare stropne freske, ki se vidijo le malokje. V občinski hiši so vrata sejne dvorane že iz leta 1638. itd.
Državne in zasebne ustanove:
1. Občinske: Mestna hranilnica, klavnica in 3 javne tehtnice.
2. državni uradi: sresko načelstvo, sresko sodišče, davčna uprava, katastrska uprava, glavni oddelek fin. kontrole, žandarmerij-ska četa, vod in slanica, poštni urad, pododsek granične čele.
3. socialne: Marijanišče, Delavski dom in komaj zgrajeni Zdravstveni dom.
4. šolstvo: Državna realna gina-
Gospodarski razvoj Kranja
»Tam kjer Kranj na trdi skali Sedež star svoj kaže zali.«
»Sija®
i ^
Kranj iz ptičje perspektive
Raster, hladilnika in zorilnik za smetano
Med starimi kranjskimi industrijskimi podjetji zavzema odlično mesto tudi usnjarna »Standard«, prej Karl Pollak.
Ustanovljena je bila že 1. 1875. in je kmalu po svoji ustanovitvi zaslovela po solidnosti svojih izdelkov. Predvsem je izdelovala podplatno usnje. Že pred vojsko je bilo to usnje ua glasu daleč po ozemlju bivše Avstro-Ogrske, pa tudi izven njenih mej. Ni pa bilo znano le med občinstvom, temveč je bilo,visoko cenjeno tudi od strokovnjakov. Takratni kartel usnja-ren, kateremu se je morala kranjska usnjarna hočeš nočeš pridružiti, je namreč klasificiral izdelke tovarne Pollak, sedaj Standard kot prvovrstne po njih kakovosti.
Po vojni se je tvrdka spremenila v delniško družbo Carl Pollak. Izprememba v delniško družbo je omogočila, da se je vsa tovarna modernizirala in opremila z najmodernejšimi stroji in napravami. Tovarna si je pri tej priliki uredila tudi lastno ekstrakcijo. Kapaciteta tovarne je bila s tem znatno povišana,' da je dosegla dnevno produkcijo 5000 kilogramov predelanih kož.
Zaradi nastale gospodarske stiske tovarna te svoje, kapacitete ni mogla izkoristiti v polnem obsegu 'ter se je morala prilagoditi današnjemu konzumu. Zato predeluje tovarna dnevno le 1500 do 2000 kilogramov kož.
Ce pa ni popolnoma izkoriščena kapaciteta tovarne, pa so najmodernejši stroji in naprave tovarne popolnoma izkoriščene glede kakovosti izdelkov. Ti so ved-
izvedla ter je z malimi izpremem-bami ostala še danes v veljavi. Doseglo se je s tem zboljšanje mlečne produkcije, mlečnih proizvodov, kar je bilo v velikansko korist vsem kmetovalcem in s tem tudi vsemu gospodarstvu.
di dobro izvajati v korist svojih članov in vsega gospodarstva v kranjskem okraju.
Še nekaj številk, ki kažejo sedanjo višino zadruge.
Od skupno 2 in pol milijona Ih. trov na leto prejetega mleka se
sazija, osnovna dekliška in osnovna deška šola, drž. tekstilna šola, trgovsko strokovna nadaljevalna šola in obrtna strok, nadalj. šola.
5. strokovne gospodarske organizacije: Združenje trgovcev za srez Kranj, Skupno združenje obrtnikov, Združenje krojačev in kro-jačic, Združenje mesarjev, Združenje mlinarjev in žagarjev ter Združenje gostilničarjev.
6. denarni zavodi: Mestna hranilnica, Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Za-
družne gospodarske banke ter Hranilnica in ]>osojilnica.
7.	društvene: Ljudski dom in Narodni dom.
Društveno življenje je v Kranju razvito kot nikjer drugod. Nad 50 raznih socialnih, stanovskih, gospodarskih, športnih, narodnoobrambnih, kulturnih in prosvetnih društev deluje v dobro svojega članstva. V glavnem je koncentrirano v Narodnem domu, pred katerim v parku stoji spomenik
pok. kralja Petra I. Osvoboditelja in v Ljudskem domu.
Kranj ima 5 zdravnikov za splošno prakso, 4 dentiste, 5 odvetnikov, 2 lekarni, 1 drogerijo, 2 kina.
Tudi bodoča gospodarska perspektiva za Kranj je vsekako še vedno ugodna, kar pa seveda od-visi tudi od tega, če še bo gorenjski metropoli tudi z odločujočih mest vedno posvečala vsa pažnja, ki jo statoslavni Kfanj v polni meri zasluži.
ena tretjina proda, dve tretjini pa predelata v mlečne izdelke. Za mleko izplača zadruga svojim članom na leto din 2,700.000’—.
Za dovažanje mleka ima zadruga danes že dva lastna avtomobila.
Poleg najmodernejših strojev ima zadruga tudi veliko hladil-
nico, v kateri more shraniti ob času nadprodukcije mlečne izdelke za čas pomanjkanja, kar izravnalno vpliva na mlečno trgovino.
Za nabavo strojev in spopolni-tev obrata je zadruga investirala samo zadnja tri leta nad 700 tisoč dinarjev.
Razvoj Mlekarskega zadružništva v Naklem
Od skromnih začetkov do moderne
veiemlekarne
Sitavska in žimarska zadpuga r. ae. z o z. v Stražišču
O namenu in pomenu naše zadruge za Stražišče iri narodno gospodarstvo je menda izmed vseh obrtnih zadrug in podjetij naša javnost najmanj poučena.
Ribničani sicer prodajajo raznovrstna sita po vsej naši državi in deloma tudi izven države, pa vendar noben kupec sit ne ve, da je žimnato dno — sita — izdelek stražiških sitarjev in da je sitar-ki domači obrt v Stražišču najstarejši obrt te vrste v Evropi, saj ga omenjajo zgodovinarji že pred 300 leti.
Zato tudi v današnjem »Trgovskem listu« ne sme manjkati, če naj bo gospodarska struktura Kranja in okolice popolna, »Si-tarska in žimarska zadruga«,
Naša zadruga je bila ustanovljena kot zatočišče sitarjev v letu 1907. z namenom, da na osnovi zadružne zamisli, ki jo je oznanjal naš Evangelist dr. Krek, pomaga našim revnim Sitarjem razpečavati njih izdelke.
Z neumornim delom, ki ga je krepila zadružna zavest, je zadruga postopoma napredovala, doživljala in preživljala dobre in slabe čase in se kmalu uveljavila kot .največje in najmočnejše podjetje te vrste v državi in menda v Evropi sploh. Če doma ni tako znana, je vzrok v tem, ker v državi razpečavajo še nekateri manjši trgovci izdelke v zadrugi ne organiziranih tukajšnjih sitarjev.
Zato pa je Sitarska zadruga na evropskem tržišču sit: na Saksonskem v Nemčiji, v Parizu za Francijo, v Neaplju za Italijo, v Belgiji, na Holandskem, na Danskem, v Španiji, v Bolgariji, na Grškem, v Mali Aziji in na obali Sredo-
zemskega morja od Aleksandrije preko Tunisa in Alžira do Atlantskega oceana, poznana zaradi njenih prvovrstnih sit, ki prednjačijo vsem konkurenčnim izdelkom Poljske, Avstrije in Madjarske.
Kakor že zgoraj omenjeno, je pretežna večina izdelkov zadruge namenjena za izvoz, ki pa je danes zelo kompliciran in zato težak. Vedno se menjajoči devizni predpisi in plačilni sporazumi otežujejo, oziroma so že onemogočili izvoz sit v nekatere države, s katerimi trguje zadruga od svojega početka, pred njo pa stražiški trgovci že stoletja. Posebno plačilni sporazum z Nemčijo resno ograža izvoz naših sit. Odločujoči faktorji doma pa nimajo smisla in ne razumevanja za eksportrio trgovino specialnih izdelkov — kakor so naša sita. Nasprotno pa Nemčija in Poljska z izvoznimi premijami podpirata izvoz žimnatih sit.
Čudno se sliši, pa je le res, da Nemčija podpira z izvoznimi premijami svoje (nemške) izvoznike žimnatih sil, ki pa izvažajo stra-žiška sita in da te premije faktično plača stražiški sitar. Tega noče sicer nihče razumeti, naš sitar pa to težko čuti, ker dobi za 1 RM namesto 17-60 din samo ca. 13‘50 dinarjev.
Trgovina z Italijo tudi počiva že od oktobra 1935.
Tako torej tudi ta najstarejši obrt kranjskega okraja bije boj za svoj goli obstanek in mora v tem obupnem boju ugotoviti, da mu noče nihče pomagati in zato se bo še naprej ravnal po pregovoru: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!«
I Standard
Zaradi popolnega prenehanja vsakega izvoza v tujino, zaradi
Kipilna klet za sir
v Kran
no na višku modernih zahtev, solidni in prvovrstni, kakor je to tudi v skladu z lepo tradicijo že več ko 60 let starega podjetja.
V tem pa je tudi uspeh podjetja, ki se tudi v sedanjih težkih časih dobro razvija. Izdelki tovarne Standard gredo po vsej Sloveniji, pa tudi po vsej Jugoslaviji in vedno so odjemalci nad vse zadovoljni, da se krog odjemalcev stalno širi. Tako je tovarna Standard tudi v novem, industrijsko močno razvitem Kranju ohranila svojo pozicijo ter ostala, kar je že nad 60 let: eno prvih industrijskih podjetij kranjske metropole.
Valvasor Kranjski dolini
V drugem delu svojega velikega deln opisuje Valvasor na strani 137 Kranjsko dolino tako-le: Kranjska dolina se razteza med Kokro in Savo do visokega snežnega gorovja in ima dobro, ravno in prostrano plodno zemljo, tudi velike gozdove, lepe planine, dobro pašo, izvrstno sadje v obilici, mnogo lepih vasi in čvrste zdrave ljudi. Plodna zemlja obrodi dvakrat na leto. 'Ker pa leži med Alpami in snežnim gorovjem, trpi dostikrat ajda zaradi slane v jeseni veliko škodo. Zemlja je povsod peščena, nikjer ilovnata. Tu goje zelo veliko plemenitih kočij, ki jih mora potem plačati Italija. Tu je mnogo tkalcev, ki na razne načine navadno platno barvajo in tko. Poleg njih živi tu tudi precej raznih trgovcev.
Začetek slovenskega mlekarskega zadružništva sega še v predvojno dobo. Ena prvih mlekarskih zadrug, ki se je ustanovila v Sloveniji je bila 1. 1903. ustanovljena Mlekarska zadruga v Naklem. Takrat je bilo delovanje zadruge seveda še skromno, saj se je takrat mlekarstvo na zadružnem polju šele začelo udejstvovati. Zadruga je takrat prevzemala pd svojih članov le par sto litrov mleka na dan, ga predelovala v maslo in vnovčevala. V tem obsegu je delovala zadruga do 1. 1914., ko se je pričela svetovna vojna.
Kakor vse druge mlekarne, tako je tudi nakelska med vojno prenehala z obratovanjem, deloma ker se je zaradi občutne rekvizi-cije živine število krav zelo zmanjšalo, deloma pa tudi zato, ker je kmetovalec v dobi splošnega pomanjkanja živil itak lahko vnovčil svoje proizvode.
Po vojni, ko se je zaredila živina in so se odprli mleku tudi tuji trgi, se je ustanovila v Ljubljani Mlekarska zveza, h kateri je pristopila večina predvojnih mlekarskih zadrug, ki so po njej vnov-čevale mleko svojih članov. Istočasno pa so tudi kmetovalci v Naklem oživili svojo mlekarsko zali rugo. Zbog ugodne takratne konjunkture za kmetijske pridelke, fako tudi za mleko, so začeli na-kelski kmetovalci intenzivno skrbeti za dobro in zadostno krmo, da je dnevna proizvodnja mleka narasla od nekaj sto litrov na več tiso? litrov. Intenzivna reja krav-nilekaric, na drugi strani pa tudi večje omejevanje izvoza mleka in mlečnih izdelkov na tuje trge, vse to je povzročilo hiperproduk-tijo. Vodstvo nakelske zadruge je pravočasno spoznalo, da je treba začeti s predelovanjem mleka v mlečne izdelke, da si na domačem trgu nadomesti izgubo tujega trga ter je v ta namen tudi mlekarno tehnično izpopolnilo. Istočasno pa je začela mlekarna tudi ustanavljati v mestih in industrij-skiit krajih lastne poslovalnice za prodajo mleka in mlečnih izdelkov, c!;i si tako popolnoma zagotovi domači trg, obenem pa, da nudi potrošnikom na najkrajši način boljšo kakovost, in sicer po zmerni ceni. s tem pa da tudi za svoje člane doseže čim boljše ce-i e za mleko.
To je pot, ki jo je prehodila Nakelska zadruga od svoje ustanovitve, ko je razpolagala z nekaj litri mleka pa do danes, ko obsega njen delokrog skoraj ves kranjski okraj ter dele kamniškega, škofjeloškega in ljubljanskega okraja in ko prevzema in predeluje dnevno od svojih članov 6 do 8 tisoč litrov mleka. Iz skromne zadruge je nastala velika in moderno opremljena velemlekarna.
Vsekakor je zasluga nakelske zadruge, da se je naš trg glede uvoza tujih mlečnih izdelkov popolnoma osamosvojil, saj izdeluje danes zadruga poleg najfinejšega čajnega surovega masla »Deteljica« še 10 vrst raznih trdih in mehkih specialnih sirov.
Uspehi, ki jih je zadruga dosegla z vnovčevanjem mleka, soji tudi omogočili, da je razširila svoje poslovanje tudi na druga polja. Tako je ustanovila svoj blagovni oddelek, ki oskrbuje njene člane z raznimi potrebščinami, nadalje svoj klavni oddelek, po katerem vnovčujejo kmetovalci svojo živino ter dobe obenem pri zadrugi tudi potrebno meso za domače gospodinjstvo. — Posebno koristna ustanova pa je njena »Samopomoč«, pri kateri morajo vsi člani obvezno zavarovati svojo živino, da se jim ni treba bati nesreče v hlevu.
Tako je Nakelska zadruga vsa leta dokazala, da pravilno razume svoje naloge in da jih zug tu-
nastale gospodarske krize ter istočasnega napredka mlekarstva na Hrvatskem, odkoder je prihajalo na naš trg mnogo mlečnih izdelkov po zelo nizki ceni, ker je na Hrvaškem cena mleka za 25 do 50 odstotkov nižja ko v Sloveniji, je nastala na domačem trgu tako velika ponudba, da je bil obstoj manjših zadrug skoraj nemogoč. Da se prevelika ponudba na trgu kolikor mogoče omeji, je dala na-kelška zadruga na veliki kmetijski okrajni razstavi v Kranju leta 1932. pobudo za združitev vsega kranjskega mlekarskega za-
družništva v skupno organizacijo, da se s tein vsa proizvodnja združi in skupno tudi vnovči. L. 1933. se je ta združitev tudi v resnici
Raster. Astra-Montana s sesalkami in električni posnemalnik
Westfalia
Lesna industrija v Kranju
Takoj, ko pride tujec v Kranj, l čina izvoza, temveč tudi cena lesu, zagleda pri postaji velika skladi- in sicer za več ko polovico. Po-ščh žaganega lesa, dokaz, da je j sledica tega je bila, da je cela
prišel v kraj z močno lesno industrijo. Pred leti so bila lesna skladišča okoli kolodvora še znatno večja, saj je bila takrat lesna industrija v cvetju. Danes je kriza posegla s svojo težko roko tudi na kranjsko lesno industrijo in vsa lesna trgovina je zastala, pa čeprav slavi les iz okolice Kranja daleč po svetu. Zlasti les iz Kokr-ške doline in Jezerskega je na glasu, kranjski mecesen pa posebnost, ki je imela vedno dobro ceno.
Do leta 1930. je bila v Kranju lesna konjunktura zelo ugodna in sekalo se je celo več, kakor pa je znašal naravni prirastek. Zato so kranjski gozdovi sedaj tudi precej slabši, kakor so bili pred 15 leti. Takrat se je izsekavalo letno 250,000 do 300.000 plui, kar pa je bilo preveč in je zato v kranjskem okraju v pretežni večini mlado drevje.
Lesna industrija je bila v kranjskem okraju vedno zelo razvita in bilo je v okraju 180 žag-veneci jank in 16 polnojarmenikov. Kapaciteta teli žag je znatno večja, kakor pa znaša letni prirastek.
Za časa krize ni le padla koli-
vrsta lesnih podjetij prenehala. Samo v kranjskem sodnem okraju je padlo v zadnjih petih letih od leta 1931. do 1935. od 94 na 61, lesnih trgovin pa od 33 na 17. V škofjeloškem okraju je bil padec še večji, saj se je znižalo število obratov od 120 na 65. A tudi podjetja, ki so ostala, imajo mnogo manjši promet ko preje, saj je padlo število obratov za 46%, promet pa za celih 72%.
Pri Združenju trgovcev v Kra nju je bil posebni lesni odsek, ki se je z vnemo trudil, da bi do segel za naš lesni izvoz ugodnejše pogoje. Predlagal je na odločujoča mesta, da se znižajo najemninske pristojbine na kolodvorih, da se znižajo železniške prevoznine, interveniral zaradi klirinških izplačil, zahteval zaščito za lesno trgovino. Sploh je odsek razvil živahno delavnost, kar je zasluga njegovega predsednika Franca Gorjanca, podpredsednika Joška Vebra in vedno agilnega tajnika Zmaga Koš mana. Zal, da večji uspehi niso bili dosegljivi, ker pi na vodilnih mestih še pravega razumevanja za potrebe slovenskega lesnega gospodarstva.
smrti lastnika leta 1930. pa je postal lastnik tvornice.
Današnji lastnik g. Ciril Schiffrer je znan ko izvrsten strokovnjak, sila marljiv in dobro podkovan gospodarski človek, ki uživa povsod največje spoštovanje. Svojo tvornico je dvignil na najvišjo stopnjo ter jo letos zopet povečal in izpopolnil, izvoz svojih izdelkov pa je razširil že po vsem svetu. Konjska žima je danes proizvod, ki se uporablja v vsakem hišnem gospodarstvu in od pravilne predelave ter desinfekcije tega artikla zavisi tudi zdravje ljudi. Vsem tem zahtevam pa Knifičeva žima v polnem obsegu ustreza.
Tvornica J. Knific je ena redkih vodilnih tvornic svoje stroke v državi, ki je po kapitalu čisto domača, katere lastnik je domačin in v kateri so tudi zaposleni izključno samo domači ljudje. Tudi zato moremo biti na to tvornico ponosni.
Industrija koniske žime
v	Juge	slav
Tovarna za žimo i. Knific v Stražišču pri Kraniu — edina v vsei državi
Industrija za predelavo konjske žime, čeprav nad vse važna industrijska panoga, je v naši državi zastopana edino po tovarni aa širno J. Knific v Stražišču pri Kranju.
A drugih tvornic te vrste tudi ni treba, ker je kapaciteta tovarne J. Knific v Stražišču tako velika, da more pokriti vso domačo potrebo in da more še veliko blaga izvažati v tujino. Dejansko gre tudi žima tovarne Knific v vseh pet delov sveta. A ne samo kot izvozna tvrdka je znana firma Knific po vsem svetu, temveč tudi kot ena največjih nakupovalk konjske žime, ker pač v Jugoslaviji sami ne dobi dovolj surovin.
Tvrdka J. Knific spada med najstarejše tvrdke bivše Kranjske, saj je že 1. 1929. praznovala svojo stoletnico. Ustanovitelj tvrdke Jošt Knific je začel leta 1829. predelovati žimo, seveda še na primitiven način. Predelovanje je bilo takrat silno mučno in govori ti bi mogli bolj o žimarskem obr-tu ko pa žiraarski industriji. Tudi se je takrat predelovala bolj ovčja volna ko pa konjska žima. Po sta rem načinu je delovala tvrdka Jošt Knific do nekako leta 1857., ko je prevzel tvrdko sin ustanovitelja Jakob Knific. Sprva je tudi on predeloval žimo po starem načinu, kmalu pa je spoznal, da je ta na čin slab in 1. 1882. je nabavil prvi moderni stroj za razpletanje ne predelane konjske žime. Delal je z velikansko pridnostjo, od 5. ure zjutraj pa do 8. zvečer. Stroj sta mu gonila dva konja. Njegovo vest no in neumorno delo se mu je tu di kmalu obneslo. Iz raznovrstne
Anion Božič.
tkalnica volnenih in bombažnih tkanin Kranj—Primskovo
Lepo uspevajoče podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1938. na Prim-
skovem pri Kranju. Takoj v za- - ------------ ...
četku se je podjetje dobro razvi- 4. kreditov na tek. rač, jalo, pa saj je bilo pod preudarnim
mi velepodjetji osvojila eno prvih mest in to pozicijo si je tudi ohranila. Prav tako pa si je tudi utrdila med svojimi odjemalci dober sloves zaradi solidnosti in dobre kakovosti svojega blaga.
Mestna hranilnica v Kraniu
Leta 1893. je dobil Kranj svojo Mestno hranilnico, ki se je takoj od vsega početka lepo razvijala ter bila vedno krepka opora kranjskemu gospodarskemu življenju. Kmalu je zaslovela kranjska Mestna hranilnica kot ena prvih naših občinskih hranilnic ter svoje mesto vzdržala do danes. V kako močan zavod se je razvila Mestna hranilnica, naj pokažejo številke o njenem stanju koncem septembra 1936.
Stanj« hranilnih vlog:
1. na knjižice ....
2. v tekočem računu . skupno stanje vlog z dnein 30. IX. 1936 .
Stanj« rainih posojil:
1. hipotečnih • • • •
2. občinskih . • • •
3. meničnih
din
33,487.391‘33
4,236.691-75
37,724.08308
konjske žime, govejih repov, koz je dlake in svinjskih ščetin je na pravil dnevno do 100 in več kg spredene žime raznih barv in razne kakovosti. Velike količine te spredene žime je odpošiljal na težkih »parizarjilK v Gorico in Trst.
Leta 1895. je prevzel tvrdko nje gov sin Josip. Hitri razvoj indu st rije je zahteval, da se tudi indu strija žime prilagodi novim zahtevam in novim produkcijskim me todam. Ves pogon je bilo treba modernizirati. Z elektrifikacijo podjetja in z racionalizacijo pro izvodnje je to povečal za osem krat. Že takrat je mogla tvrdka poslužiti svojim odjemalcem s 24 vrstami predelane žime v črni, beli in sivi barvi. Že samo to dejstvo dokazuje veliki napredek tvrdke.
Zaradi izvrstnih surogatov ter odlično izdelanih finalnih izdelkov, ki so bili vedno v najstrožjem soglasju z zahtevanimi vzorci, je postala Knifičeva žima kmalu znana ne samo doma, temveč tudi v tujini. Ti visoko kvalitetni izdelki so tudi najboljša reklama za tvrdko. Vsakomur, ki zahteva žimo, pošlje tvrdka Knific brezplačno vzorec in ponudbo.
Leta 1930. si je tvrdka J. Knific nabavila najmodernejše stroje za predelavo spredene žime ter je takrat tudi svoje podjetje znatno povečala, da slovi danes kot eno najboljše organiziranih podjetij v državi, ki je poleg tega edino svoje stroke v državi.
Zaradi obolelosti šefa je že leta 1918. prevzel vodstvo podjetja njegov zet g. Ciril Schiffrer, po
vodstvom svojega lastnika-Antona Rožiča, ki je na glasu kot strokovnjak ža manufakturno blago. Pred ustanovitvijo tvornice je namreč imel dve dobro idoči ma-nufakturni trgovini, in sicer eno v Kranju, drugo pa v Škofji Loki.
Božičeva tovarna je popolnoma neodvisna in samostojna, ker ima tudi lastno apreturo in barvarnico. Glavni del tvornice pa je seveda tkalnica, v kateri stoji 32 širokih statev z žahardnimi stroji in li-stovkami.
Tovarna je dobro zaposlena in ima v njej okoli 45 delavcev stalen zaslužek.
Opremljena z najmodernejšimi stroji, izdeluje tovarna tudi v resnici samo prvovrstno blago Pri tem pa je podjetje čisto naše, naše po kapitalu in nameščencih, saj so vsi od lastnika pa do na^ vadne delavke le naši ljudje.
6,685.677 07 4,205.39690 84.39805 7,378.174'55
skupno stanje posojil ■ dnem 30. IX. 1936 18,353.646 57 Stanje reterrnih aakla-dor (fondov):
1. Splošni rez. zaklad ,
2. Posebni rezervni zaklad za kurzne razlike pri vredn. papirjih
3. Pokojninski zaklad ■
1,053.500'55
375.354'50
939.545 34
ALBIN JAZBEC
K R A H 1
priporoča svojo
konfekcijsko trgovino
Delo domačih krojačev. Usnjati površniki vedno v zalogi.
Domače podjetje PEKO v Tr-i žj£u stopa v 35. leto svojega ob-' stoja.
Po skromnih začetkih tovarniške izdelave obutve in po zaslugah prerano umrlega ustanovitelja Petra Kozine se je podjetj«
razvilo v mogočno in vodilno čev-i lijarsko industrijo Jugoslavije.
V skupino 50 podružnic, ki s® posejane po državi, spada tudi
podružnica v Kranju, Prešernova ulica 12.
Cenjenim meščanom in okoličanom naše gorenjske metropole in važnega industrijskega središča toplo priporočamo nakup domačih in kvalitetnih čevljev znamke
„fnfex"
tekstilno-industrialna družba z o. z.
Med največje kranjske tekstilne tovarne spada tudi tovarna družbe z o. z. »Intex«.
Tovarna te družbe je bila ustanovljena že 1. 1926. in je torej ena najstarejših kranjskih tekstilnih tvornic.
Tovarna ima več oddelkov, tako predilnico, tkalnico, belilnico, barvarno in apreturo. Vsi oddelki so najmoderneje opremljeni in nad vse praktično urejeni. Tovarna pa je tudi znana po svojem izvrstnem strokovnem vodstvu. Zato tudi ni čuda, če so njeni izdelki na glasu in če se njih odjem stalno veča. Zato je morala tovarna od svoje ustanovitve tudi obrate že ponovno povečati.
Tovarna izdeluje vsakovrstne belo in pisano tkane bombažne tkanine ter vse vrste velvetona in hordbaržuna.
Kapaciteta tovarne je zelo ve lika in zaposluje danes tovarna okoli 250 delavcev.
Takoj v začetku si je tovarna >Intex< med kranjskimi tekstilni
Teden livarjevih tepk
Jugosl. patent broj P. 549/36.
Predmet iznajdbe ie elastični Ščitnik čepice,
pri katerem je prožnost dosežena s pomočjo srpastega izreza v kartonu, ki dovoljuje fedriranje čelnega dela Ščitnika
Cene naSih čepic:
Din 10*-, 12'-. 14'-. 16'-.. 18 -. 20'-, 25-Sfflttčarske čepice Din 30’-, 35'-Mornarske	,,	„ 18’-, 25’-
Trenč	..	35'-
Patentni elastični ščitnik livarjevih čepic
je jako ugoden, ne povzročuje nezdravega pritiska na čelo in ne preprečuje (kakor dosedaj ščitniki) normalnega krvnega obtoka na čelu;
zato pri noSenju Tivarjevih čepic ni glavobola, izpadanje las in drugih neugodnosti.
TIViBJEVE CEBICE s patentnim ščitnikom so lahke in jako ugodne za nošenje.
TtVARlEVE ČEPICE s patentnim elastičnim ščitnikom so izredno poceni in jih dobite v vseh naših prodajalnah.
€€
,JUGOSLAVIJA
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
je ena naj večjih
domači*1
zavarovalnih družb
Sklepa Al vi j enj ska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in najkulantneje tudi požarna, vlomska, nezgodna in avtomobilska zavarovanja, zavarovanja proti razbitju stekla, transportna zavarovanja in zavarovanja živine
Ravnateljstvo za Dravsko Banovino v Ljubljani, Tyrieva cesta Stev. 15
samo izpolnite dolnji kupon In brezplačno in brez obveznosti Vam postavimo na poskušnjo najnovejši
Telefon 25-52
Izvrši v najlepši izdelavi hitro in po konkurenčnih cenah trgovske in vsakovrstne druge tiskovine. V lastni založbi: Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine, Zbirka zakonov in uredb in razne beletrisfične publikacije. Zahtevajte seznam in cenik naših najnoveiših knjižnih izdaj. NajnoveJSe izdaje: »Takse", priredil Št. Sušeč; »Lovski zakon", priredila ing. šivic in insp. Žnidaršič; Uredba o zaščiti kmetskih dolgov in Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov.
Ime in priimek   ................
Poklic ......1	.	...________
Kraj in ulica ...................
m	a	tu
Mesečno bi odplačeval Din
Zastopstvo Bogomir Šinkovec, Kranj
izdeluje: vse vrste molino, oksforde, flanelo, barhent, razne keapre, beljeno, barvasto in pisano bombažno blago
družb a. z e. z., Kranj
Telefon interurban s lev. 61
Bffzo/avi; Jug obrun a Kranj 'Račun poštna hranilnico štev. 15.3C1
železnina, stavbeni material, kuhinjska posoda, porcelanasto in stekleno blago, barve oljnate in suhe, firnež, laki i. t. d
• KRANJ •
na drobno JR.-Jfc na veliko
4IBoru2 O A r ozTBL
MERKUR
trgovina z železnino, stavbnim materialom ter sanitarno opremo
Dobavlja izredno ugodno armature, kopalne banje in peči, vodovodne cevi, strešno lepenko in opeko, žičnike, vijake, stavbno okovje
BARVE LAKI OLJA
Ustanovljeno leta 1885.
Nakup in eksport rezanega in tesanega lesa
Industrija perila in splošne konfekcije
\wUta (nanufolduce
Prodaja prvovrstne
banaške moke
in trgovina z deželnimi pridelki
Brzojavi: Gorjanc Kranj Telefon 23
- ...-	Priznano......
solidni vir za trgovce
tkalnica volnenih in bombažnih tkanin
tMAHM —
Gradle za žimnice, namizne prte, jjrisačeterprimaoksfo
Podpirajte domaio podjetnost!
Tvornica rokavic in trikotaže
v Stražišču
Izdeluje sledeče predmete v prvovrstni kvaliteti:
Parketno Čistilo.
Loščilo za ksilolitna tla.
Loililo za mehka tla.
Krema za ievlje.
Mast za usnje (Gumitran). .Avtoblesk' pasta za poliranje avtomobilov Čistilo za kovine,
.Krpan' lepilo za krpanje gasilskih cevi, šotore in vozna pokrivala.
Potrebščine za čevljarstvo:
izdeluje žimnata sita za
SAVNIK
Kranj
gospodinjske In industrijske
svrhe in jih izvaža v vse
Severno Afriko, Azijo in
Varstvena znamka
apreture / pollture / voski trdila / lepila / barve Krnila
Južno Ameriko
Nove Jula vreče
Hessian za moko in otrobe. Tarpaulin za 2ito,
Tkanina za slamnice,
Slamnice,	\/
Embalaža	*%	1^,
Trgovci In industrijci 1
Trgovski
družba z o. z,
izdeluje tvrdka
Ivan Ev. Sin, Kranj
priporoča svoje prvovrstne izdelke kakor gojzarice, smuške čevlje in naj-flnejše goodyerza gospode In dame
se priporoča za
inseriranie !
Železnina, steklenina, porcelan, barve, laki, čopiči, ves stavbni material, zastopstvo: „Heraklith“
izolirnih plošč ter „Bohn* strešne opeke.	KOVINA«.	10.z. KRANJ
Stev. 129.
n
STANDARD
dražba z o. z.
industrija usnja, Kranj
(prej POLLAK)
Centrala in skladitče kol Ljubljana
Y
Telefoni; Kranj 6.
Izdelovanje vsega podplatnega usnja: Ljubljana: 22-07 in kruponov, vratov in okrajin v priznani prvovrstni komerc, kakor specialni Brzojavni naslov: standardkoia in pristni angleški goodyear izdelavi / Jermenski kruponi in blank usnje
Mestna hranilnica v Kranju »SEMPERIT«
' ’/ s'
C V 3 ‘(
obrestuje hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu po
4X
na 3 mesece vezane vloge po
5%
Hranilnica je pupilarno-varen denarni zavod, za katerega jamči občina Kranj z vsem svojim premoženjem ter z vso svojo
davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog okroglo Din 38,000.000'-
ANDREJ OGRIZEK
KRANJ
specialna, moderno urejena pletilnica
Ustanovljena 1922
Izdeluje pod strokovnim vodstvom lastnika vse vrste
pletenin
za moške, ženske in otroke, za vsak letni čas, za vsakdanje delo, za šport in za luksuz, in v raznih kvalitetah // Moderni modeli, moderni vzorci pletenja, trpežna izdelava, okusne barve, soliden material in nizke cene so lastnosti, ki odlikujejo ,#A. N K O" ^pletenine
3
En grosl
Tovarna pletenin nogavic trikotaže
»IKA«
Z 0. z. v KRANJU
Endčtail!
družba
nudi po izredno nizkih cenah:
Zimsko triko perilo / letno triko perilo / svileno žensko perilo / razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco, kakor: jopice, pletene rokavice itd.
jugoslovenske tvornice gumijevih izdelkov
družba z o. z.
KRANJ
Tvrševa cesta 8	Telefon štev. 15
Prilela obratovati leta 1921.
Izdeluje vse v gumijevo stroko spadajoče predmete, kakor: tehnične cevi za železnico in za druge državne ustanove, tesnilne plošče, prevleke za valje, gumijasto usnje, podpetnike, radirke, tehnične in kirurgične predmete, plašče in zračnice za dvokolesa, opanke in podplate, gumirano blago, katero gumiramo tudi na zahtevo. Podjetje je domače, ter zaposluje 360 delavcev in ima podružnico v Zagrebu, Boškovičeva ulica 29.
Letni promet znaša okoli 30,000.000 Din
•žiF3 Elektrarna
VINKO MAJDIČ
KRANJ
Telefon it. 16	Telefon	it.	16
v
• Zima vseh vrst
• vedno na zalogi
• po najnižjih dnev-
• nih cenah pri
Knific
fovarna za žimo
Stražišče -pri Kranja
telefon intevuvban št. 2
Tiskoma 'Sava d. d.
KRANJ
Tiskarna izvršuje vsa dela hitro, točno in najceneje Lastna tovarna šolskih zvezkov in kar-tonaža • Knjigarna Izdelava štampiljk
TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 8
99
HOTEL
Union
KRANJ
M
Restavracija, kavarna, tujske sobe in prvovrstna godba (kapela) Postrežba točna! • Cene nizke!
Gorenjske mlekarske zadruge v Naklem pn Kranju
Telefon KRANJ 68 SKLADISCE V LJUBLJANI, Majstrova ulica 10, telefon 24-46
• . *	' *
nudijo prvovrstne mlečne izdelke kakor: prvovrstno mleko, najfinejšo sladko in kislo smetano, čajno surovo maslo „Deteljica“, sirotkino maslo za kuho ter sire: ementalski, ajdamski, trapistovski, imperial, liptavski, pamadur ter
svojo posebno specialiteto:	kranjski	S	i	f
s šunko, sardelo, drobnjakom, ki je po svoji kakovosti, opremi in tudi po svoji nizki ceni posebno priporočljiv za športnike, planince, lovce itd. Trgovci! Poskusite in prepričajte se, da boste mogli z našimi prvovrstnimi in cenenimi izdelki v vsakem pogledu zadovoljiti svoje odjemalce Naše geslo je bilo in je: prvovrstna kakovost, solidna postrežba in zmerne cene
Hgna.cij MA-JNIK
■	'V'
SPLOSNO STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
KRANJ
B LE IWEISOVA ULICA ŠTEV. 29
Račun pošt. hranilnice 16.071. Telefon št. 79
Prvo
PODJETJE NA GORENJSKEM za napravo jeklenih valjčnih zastorov
nudi specialno napravo valjčnih zastorov kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila
Izdeluje tudi ogrodja za solnčne plahte, škarjasta omrežja, štedilnike, železna vrata, okna itd.
Izdelava prvovrstna, cene zmerne, postrežba solidna in točnal
JUGOCESKA
JUGOSLOVENSKO-ČEŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA D. D., KRANJ
Proizvaja:
barvano in tiskano blago iz bombaževine in umetne svile
ZAHTEVAJTE SAMO IZDELKE TE DOMAČE TOVARNE!
Štev. 129. f
SLOVENIA-TRAMSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. novembra navaja te izpremembe (vse v milijonih din):
Zlata podloga se je povečala za 4'1 na 1.5957, in sicer se je povečalo samo zlato v blagajnah, do-čim je zlato v tujini ostalo, neiz-premenjeno.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 0*6 na 574'2.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za i8 7 na 336 9.
Posojila so se skupno povečala za 2'8 na 1.728, in sicer so se dvignila menična posojila za 4*9, dočim so lombardna padla za 2'1.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 807 na 5.230*6, obveze na pokaz pa so se zvišale za 103*8 na 1.611.
Skupno kritje znaša 29*97 odstotka, samo zlato pa 28*87 odstotka.
Poznavalec mineralnih voda
zahteva povsod izrecno le
Rogaško slatino,
ker ta zraven prijetnega svetilnega okusa krepi tudi prebavo
Za eno milijardo zlotov zamrzlih poljskih terjatev v Nemčiji
Med Nemčijo ih Poljsko so se Začela pogajanja zaradi sklenitve nove klirinške in kontingentne pogodbe. Pri tej priliki pišejo poljski listi, da bi morala znašati zamenjava blaga med Poljsko in Nemčijo najmanj 170 milijonov zlotov, da pd je dosegla le 90 milijonov, ker se Nemčija ni držala sklenjenih pogodb. Nadalje naglasa jo poljski listi, da so v Nemčiji zamrzle poljske terjatve že dosegle vsoto pol milijarde mark, torej skoraj ene milijarde zlotov.
Pred novo devalvacijo dolarja?
Potrjuje se vest, da bo predsednik Roosevelt zahteval od kongresa podaljšanje pooblastila za Regulacijo valute. Smatra se, da bo kongres Rooseveltovi zahtevi ustregel ter mu dal pooblastilo, da zmanjša zlato vrednost dolar-jja. Nadalje bo dobil Roosevelt pooblastilo, da še naprej vodi seda-
Sji fond za stabilizacijo v višini 2 lilijurd dolarjev. Na drugi strani a se v uradnih krogih zopet govori, da devalvacije dolarja zaenkrat še ne bo.
*
Narodna banka je odpovedala
(Izvoznikom v Nemčijo vse klirin ške kredite, ker da je postalo izplačevanje po kronološkem redu po uvedbi zasebnega kliringa negotovo.
Najmanj eno do dve leti bi mo rali. čakati na plačilo svojih nem ških terjatev izvozniki, ki bi ho teli dobiti plačane terjatve po te čaju 17.60 din za eno marko. J. tudi pri tako dolgem čakanju bi dobili denar po tem tečaju le izvozniki, katerih terjatve izvirajo še s prve polovice avgusta 1935.
Anglija bo odpravila embargo na tuja posojila in zopet začela dovoljevati posojila v druge države. Nemci upajo, da bodo oni prejeli eno prvih teh posojil. Kakor pa poročajo »Financial T!mes«, se londonski borzni krogi upirajo dovoljevanju posojil v tujino.
Reklama	mora
V zadnjem času inserirati dve znamki za rast las v naših časopisih. Obe znamki se poslužujeta večinoma negativne reklame s tem, da kažeta ljudi brez las in ena izmed njih tudi s tem, da kaže slike glavnika, ki je v njem polno las. Dasi so oglasi z vso pedantnostjo izdelani in v vseh deželah enaki, bi dvomil, če bi ne bila pozitivna reklama boljša. Dala bi se napraviti slika moža in žene. Slednja prvemu z roko gladi goste lase in pravi: »Kako lepe, mehke in goste lase si dobil, odkar jih gojiš z x sredstvom.« Itd.
Reklama za neko kremo, ki tudi pri nas oglašuje, je pozitivna in
Jesensko in zimsko blago za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi
DRAGO SCHWA3
Ljubljana. Aleksandrova 7
Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke
kombinirana. S pozitivnimi in z negativnimi slikami kaže, kakšen je bil obraz pred porabo in kakšen je po nji. Gotovo ste opazili celo vrsto podobnih oglasov. Taki oglasi so uspešni, ker v družbi negativne slike s pozitivno zadnja še bolj zaživi: Slika pove več kot tisoč besed, pravijo.
Naj povem o tej kremi dogodek, ki sem ga sam doživel. Komaj je izšlo zanjo 6 do 8 oglasov, sem se razgovarjal v domači kuhinji s svojo ženo, če se za kremo sploh splačajo tako veliki oglasi. Moja žena je imela pomisleke, češ do sedaj je tvrdko inseriranje veljalo gotovo par tisoč dinarjev in bog-zna, če jo je za ta znesek sploh že prodala. Oglasila se Je takoj navzočna pomočnica, mlado dekle, ki je imelo zelo mastno kožo in radi tega vedno veliko izpuščajev na obrazu. Na vprašanje mi je povedala, da je dotično kremo takoj kupila, čim je prečitala prvi oglas, kajti v inseratu je bil prvi obraz poln izpuščajev, popolnoma podoben njenemu, dočim si je sama zaželela lep bel, gladek ten, kot ga je kazala druga slika v oglasu, Z milom in vročo vodo in tudi s špiritom si je slednjič dekle pregnalo vse izpuščaje in — njej je prinesla srečo krema, ki jo je še kupovala.
Negativne uvodne besede pri oglasu so lahko tudi tedaj, če že iz besed izhaja, da napisano ni res. Na primer: »Kašljati je zdravo! — Tega vam nihče ne bo verjel in tega tudi nihče ne bo resno trdil. Zato> je potrebno, da proti kašlju nekaj napravite! X tablete ...«
Nekaj podobnega bi bilo, če bi v oglasu kdo trdil: »Klor perilu ne škoduje! tako večkrat čujemo. Toda oglejte si perilo, kakšno je, ki je večkrat oprano s klorom, potem pa ga primerjajte s perilom, ki je bilo prano z x praškom .. X
Večkrat v propagandi za kako znamko vso tvarino tako temeljito izčrpamo, da še kbnčno skoro moramo zateči za odpočitek k negativni reklami. Sam sem pred sed-
li.
mirni leti moral na ta način grešiti, ko sem delal reklamo za neko do tedaj nepoznano mineralno vodo. Dal sem narisati razne mlade ljudi obeh spolov, ki so bili sključeni, nekateri so hodili celo s palico. To je bila slika k besedilu o prezgodnjem postaranju. Neki moj prijatelj, ki je ves moj leta trajajoči boj za uvedbo te vode zasledoval od početka, je trdil, da je bilo tistih malo negativnih oglasov najboljših. Nisem mu veroval in sem po kratkem presledku, ko sem si izmislil nove podlage za pritrdilno reklamo, zopet začel pozitivno priporočati. Uspeh je bil velik, saij danes skoro ne poznamo druge mineralne vode kot to. —
V zadnjem letu smo videli tudi
za zobno kremo »Kalodont«, ki Je pri nas najbolj znana in se je tudi največ pokupi, inserat in plakat, ki je imel negativno zamisel. Mož z obvezano glavo, ves čemeren od bolečin zoba. In spodaj napis »Ali je moralo tako daleč priti?« Ker za to kremo delajo reklamo gotovo dobro izvežbani reklamniki, mislim, da je bil plakat in oglas le nekak odpočitek razgretih glav, ki dan za dnem premišljujejo, kaj naij še povedo, da bo imelo pri občinstvu uspeh.
Negativni argumenti se laže najdejo kot pa jrozitivni, toda zadnji imajo večjo reklamno vrednost. Vsak naskok na kupca bodisi v trgovini ali izven nje naj bo tedaj vedno le pozitivnega značaja!
Opozorilo banske
uprave	zaradi
Združenja trgovcev so prejela naslednje opozorilo kralj, banske uprave:
»Kraljevska banska uprava je obveščena, da imajo nekateri prodajalci življenjskih potrebščin v Dravski banovini namen zadrževati blago, ki ga imajo v zalogi, ker pričakujejo z ozirom na devalvacijo valut držav zlatega bloka tudi pri nas porasta cen blaga, ki ga imajo v zalogi.
Kraljevska banska uprava opozarja, da sta zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921 im pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 2. septembra 1922 še v veljavi.
Zlasti se opozarja, da je po čl. 7. omenjenega zakona prepovedano kopičiti življenjske potrebščine zato, da bi se blago vzelo iz prometa in da bi se s tem zvišala
njegova cena. Za kopičenje življenjskih potrebščin določa zakon kazen zapora do 6 mesecev in denarno kazen do 60.000 din.
Zato se naroča, da ©blastvo pazljivo zasleduje gibanje cen in eventualno kopičenje življenjskih potrebščin na svojem področju ter da vse morebitne kršitve zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter pravilnika za izvrševanje tega zakona najstrože preiščejo in prijavijo pristojnemu sodišču.
O vsakem važnejšem pojavu v zadevi naj naslovi poročajo kraljevski banski upravi.
Oblastva naj opozore v stvari tudi pristojna združenja trgovcev, da ta poduče svoje člane o kaznivosti gori omenjenih mahinacij.«
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r.
Konkorzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Mirka Fariča, trgovca z mešanim blagom v Mariboru. Kon-kurzni komisar dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Miler. Prvi zbor upnikov pri mariborskem sodišču dne 19. novembra ob pol dvanajstih. Ugotovitveni narok dne 21. decembra ob pol desetih. Oglasitveni rok do 15. decembra.
Odpravljen je konkurz o premoženju pekovskega mojstra Ivana Deržiča v Šmartnem, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Nadalje je odpravljen konkurz o premoženju Ladislava Szapary-ja, ker ni pokritja za stroške postopanja.
V konkurzni zadevi tiskarne »Panonija« v Murski Soboti se sklicuje zbor upnikov dne 18. decembra ob 10. uri pri sodišču v Murski Soboti. Zbor naj sklepa o predlogu upravitelja konkurzne mase, da se odstopijo upnikom ustrezajoči deli, ki jih ima masa proti Agrarni zadrugi ter Hranilnici in posojilnici v Crešnovcih.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil trgovec z mešanim blagom Ferdinand Škof v Straži s svojimi upniki. Plača jim 80 odstotkov v šestih enakih tromesečnih obro-
Pred nakupom s! oglejte veliko izbere vsakovrstnih garantiranih
GONILNIH JERMEN
Usnjatih Iz la kruponov
Gumijastih m u Kamelne dlake ter Okroglih jermen
dalje Vam nudimo:
Šivalne iermeace Vosek ..Prima"
za jermena
BRCAR & Co., LJUBLJANA
kolodvorska ulica srsv. as - telefon štev. 27.25
kih, od katerih zapade prvi tri mesece po potrditvi poravnave. V varnost 80% poravnalne kvote dovoljuje dol/mik na lastne stroške vknjižbo na nekatere nepremičnine ter na razne svoje terjatve proti denarnim zavodom.
Končano je poravnalno postopanje o premoženju trgovca in posestnika Pavla Košenine v Gomil-skem.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. novembra objavlja: Uredbo o višji pedagoški šoli — Podaljšavo odmere zgradarine' za 1. 1936. na 1. 1937. — Odločbo o prodaji klirinških aviz za marke — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kak-
, nju sprejema do 19. novembra po-1 nudbe za dobavo raznega električnega materiala, raznih svetilnih 1 predmetov in 350 štauferovih ma-| zalic; ca 1.000 kg žlčnikov, razne 1 barve, fimeža, kita itd., 3.000 kg I bencina, vrvice za zastore in raz-j nih drugih vrvic; do 20. novembra za dobavo 5.000 kg žebljev za tračnice in do 26. novembra za dobavo električnih žarnic.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 23. novembra ponudbe za dobavo 500 kg sladke paprike in do 24. novembra za dobavo 20.000 kg testenin.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 25. novembra ponudbe za dobavo 110 m volnenega rispa in do 26. novembra za dobavo brusilne naprave ter brusnih plošč.
LICITACIJE
Dne 16. novembra bo pri Upravi
Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznih meril; dne 17. novembra za dobavo brezovega in jesenovega lesa; dne 18. novembra za dobavo trotila; dne 20. novembra za dobavo 3.300 kg cina; dne 27. novembra za dobavo raznih svinj-
CIKOPI1A
- J
Naš pravi domači izdelek!
skih ščetin; dne 28. novembra za dobavo bakrene pločevine in pločevine iz medi, 3.000 kg glicerina, 50 kg natrija ter 3.000 kg triklor-etilena; dne 30. novembra za dobavo lopat, frezalnega stroja ter grafitnih loncev; dne 3. decembra za dobavo proektorja za povečanje, grafita, raznih azbestnih predmetov, antimonom lakmusovega papirja; dne 5. decembra za dobavo kalijevega karbida ter raznih spiralnih svedrov.
(Predmetni oglasi bo v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Urna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 81. oktobra.
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Sorajc Nikola, Zagreb, Selška cesta 39.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Krpič-Močilar Zvonimir, pek, Zagreb, Masary-kova 14.
Vrbaska banovina: Germovič Alija, Banjaluka.
Primorska banovina: Bostan-džie Ibrahim i Smail, Čapljina; Kovačevič N. Stevan, Mostar; Vi-dak O. Šarenc, Berkovič srez Stolac.
Zetska banovina: Vičevič P. Mirko, Kotor.
Donavska banovina: »Divota« Rudolf Herrenfeld, Petrovgrad; Hrženjak Julijo, Crikvenica.
Beograd, Zemun, Pančevo: Ada-nja Mavila S., Beograd; »Jevti-noča«, Beograd, Kralja Aleksandra ul. 8; Švare Mihajlo, Zemun.
KONČANA KONK17RZNA POSTOPANJA:
Savska banovina: »Gvozdobran«
d. d., Zagreb; Klašnja i Schmidt, Varaždin; Klem Emil, Zagreb, Martičeva 19; Kurelac Z. i drug, Zagreb; Mežnarič Stepan, Varaždin; Selzer i Rank, Osijek; Terek Martin, Dežanovac.
Dr inska banovina: Cosič Vlasti-mir, Mionica; Gajič Milutin, Sabac; Kralunovič Budimir, Prnjavor; Radič Vojin, Ložnica.
Donavska banovina: Cigler Aleksander, Bačka Topola; Tirnanič Sava, Krnjevo.
Bcoograd, Zemun, Pančevo: Tu-fegdžija Živojin, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: K uh ne r Josip, Slavonski Brod.
Drinska banovina: Gjurič Nikola, Vukovar; Milankovič Miša, Vukovar.
Donavska banovina: Grbič To-dor, Zabalj.
USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina:	Klemenčič
Ljudevit in Danica, Zagreb; Ko-merski M. Gjura, Karlovac.
• Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. — Op. ured.
Volitve v Zbornico za TOI
Ker so ostala štiri obrtniška volilna okrožja brez kandidatne liste, je glavni volilni odbor sestavil liste in so postali zbornični svetniki še ti gospodje:
V encel škcdelj, Krško, namestnik Franc Arh, Leskovec,
Josip Ambrožič, izdelovatelj gredelj, Ljubno, nam. Josip Šipek, Laško,
Franc Virbnik, krojač, Šoštanj, namestnik Jos. Levovnik, čevljar, Slovenj Gradec, in za okraj Ljutomer:
Iglič Franc, kroj. moj. v Ljubljani, namestnik Veselič Pero.
Trgovinski sporazum med Anglijo in Italijo
Po šesttedenskih pogajanjih je bil podpisan trgovinski sporazum med Anglijo in Italijo. Sporazum se nanaša na ureditev trgovinskih odnošajev in plačilnega prometa med obema državama. Dogovorjena je posebna metoda v klirinškem plačilnem sistemu, po kateri se bodo stari italijanski dolgovi postopoma likvidirali. Sporazum stopi v veljavo dne 16; novembra. Da bo mogla Italija plačati svoje dolgove, je določeno, da bo italijanska trgovinska bilanca aktivna.
Zunanja trgovina
Med Bolgarijo in Italijo je bila podpisana novatrgo vinska pogodba. Prejšnji predpisi o plačilnem prometu veljajo še nadalje, določbe novega plačilnega prometa veljajo le za terjatve, nastale po 1. oktobru 1936. Zasebne kompenzacije so dovoljene tudi v bodoče. Bolgarski trgovski krogi pričakujejo, da se bodo po novi pogodbi trgovinski odnošaji med Italijo in Bolgarsko znatno zboljšali.
Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 din Dobi se v tiskarni J. Blasni-ka nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja samo 2 din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej neupravi čeno šopiril nemški »Bauernkalen-der« iz Gradca.
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA
lastnik tvrdke
ANT. KRISPER COLONIALE, Tyrševa c. 31
USIOHOVLJEHA LEIH 1831
Telefon št. 22-63 Brzojavi: K ris p e r co I o n i a I e
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe -- Vele-pražarna kave - Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba I Ceniki na razpolago
Egiptska vlada je sklenila, da odpre v pristanišču v Aleksandriji svobodno pristanišče.
Manchestrski industrialci so povišali ceno predivu, ker so prepričani, da se bodo razmere še nadalje boljšale. Pričakuje se, da bodo tudi drugi industrialci sledili njih primeru.
U. S. A. so uvozile v zadnjih štirih mesecih zlata za .402 milijona dolarjev. Največ zlata so uvozile iz Francije (za 94 milijonov), nato iz Anglije (za 57) in Holandske (za 13 milijonov dolarjev).
Splavi cenejši od lastne železnice
Podjetje Šipad, ki ima lastno železnico, je začelo v zadnjem času prevažati les v splavih, mesto po železnici, ker so splavi cenejši. Splavi gredo iz Sane v Uno, po tem pa po Savi v Beograd. V enem splavu je okoli 100 kubičnih metrov lesa. S splavom velija transport vsakega kubičnega metra okoli 26 din, dočim velja po železnici okoli 140 din. Na vsakem splavu je 3 do 4 ljudi. Do Beograda potrebuje splav 15 do 18 dni.
Doma in po svetu
ra
V krogih beograjske združene opozicije trde, da so sedaj samo še težkoče glede procedure, po kateri naj se izvede sporazum, načelnih težav pa da ni več.
»Obzor« komentira izjavo, ki jo je dal notranji minister dr. Korošec ter pravi, da jo je treba smatrati kot iskreno. Izjava je bila uvod k vsem poznejšim izjavam,
Gospodje trgovci! s prodajo novega »RUTHAX« emajl-!aka
najpopolnejšega sredstva za pleskanje, imate brez vsakega rizika velik in stalen zasltižek.
Pišite glavnemu zastopniku: Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.
ki dokazujejo, da se v vladnih krogih resno misli na rešitev hrvaškega vprašanja.
Med socialisti in pristaši bivše samostojne demokratske stranke je bil sklenjen sporazum o skupnem nastopu pri občinskih volitvah v Donavski banovini.
Novi načrt državnega proračuna bo te dni predložen ministrskemu svetu.
Plenum izvršilnega odbora »Jadranske straže« je pozval glavnega tajnika Todorčeviča, da odstopi.
Razsodba v kerestinskem procesu
je bila izrečena. Od 29 obtožencev zaradi znanega krvoprelitja na dvorcu bivšega bana Mihaloviča je bilo obsojenih 5 obtožencev, in sicer na strogi zapor od 2 do 6 mesecev, vsi drugi pa so bili oproščeni. Drž. tožilec se je proti prenizki kazni pritožil.
Umrl je v Ljubljani v starosti 56 let Franc Jezeršek ravnatelj Narodne tiskarne. Kot odličen strokovnjak je mnogo pripomogel k
L„ M. E(ke? sinova
0 Splošno kleparstvo 0 leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulita 4
T E L e F O N 29-3!
A. ZESCHKO
ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO | TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC~1
1.
USTAN0VUEH0 1867 / TELEFON 2519 / POŠT. HRAN. MURNA 10.951 [
KNJIGOVEZNICA^ - ^JUGOSLOVANSKE TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nurli po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace,
jonrnale, Šolske /vozke, mape, odjema! n e knjižico, risalno bloke itd.
.KUVERTA'
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrleva cesta II. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KU$E)E
vrsl fcUgrafijaJu ali risbah*
ixvrš ujm
najsorlidn&jfa Iti lit €M rnc$
ST-D1U
HUB LIANA
HAIMATIN0VA13
velikemu razvoju grafičnega obrta v Sloveniji. Pokojnik je imel zaradi svojega lepega značaja in svoje dobrosrčnosti mnogo iskrenih prijateljev. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Kmetijsko ministrstvo je na podlagi poslanih mnenj gospodarskih organizacij izdelalo novo uredbo o kmetijskih zbornicah. Uredba bo v kratkem predložena vladi v odobritev ter bo potem stopila v veljavo.
Upravni odbor Mednarodnega urada za delo je izvolil za predsednika Mednarodnega urada češkoslovaškega ministra Jaromira Nečasa, za podpredsednika pa delegata danskih delodajalcev Goer-steda ter delegata belgijskih delojemalcev Merteura.
Zanimiva epizoda se je odigrala v boju za Madrid, ženski bataljon je napadel Marokance. Ko so ti videli, da imajo pred seboj žene, so se umaknili. Nastopiti so morali vojaki tuje legije, ki so potem ustavili ofenzivo ženskega bataljona.
Bolgarski državni dolgovi so od
1. junija do 1. oktobra 1936 narasli od 27.266 na 27.405 milijonov levov.
Neki ameriški profesor je ugotovil, da ljudje, ki so obiskovali višje šole, med 40. in 45. letom vse pozabijo, če se niso učili naprej.
Novi sovjetski stratosferni balon more baje poleteti iz Moskve v New York v petih urah.
Velika letalska nesreča se je pripetila v bližini Rima. Vojaško letalo je strmoglavilo na tla ter je bila vsa posadka razen nekega oficirja, ki je pravočasno skočil z letalom, ubita. Ko so prihiteli kmetje letalu na pomoč, je eksplodiral bencinski tank ter je bilo še pet kmetov ubitih, več pa ranjenih. Skupno je izgubilo 12 ljudi življenje zaradi te nesreče.
Tržna poročila
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
*
*
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In* solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Cena pšenici zopet raste
Tadanje cen pšenice, ki se je začelo sredi preteklega meseca, se je ustavilo in cene so začele zopet rasti. V ponedeljek se je plačevala potiska pšenica že po 165 din za stot ter se je s tein podražila za 5 din. Verjetno je, da bo prihodnje dni cena pšenici še bolj narasla, ker se govori, da so v teku pogajanja s Francijo in Č škoslovaško zaradi prevzema večjih količin naše pšenice. Tudi z bližnjo zimo, ko se bo zmanjšal dovoz pšenice na trg, se utemeljuje verjetnost nadaljnjega dviga cen za pšenico. Nekateri izvozniki se zato trudijo, da že sedaj nakupijo potrebne količine pšenice in da to čim preje skozi Brajlo izvozijo v tujino.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 15. novembra. 8.00: Vesel nedeljski pozdrav! (plošče)
— 8.30: Telovadba (Dobovšek) — 9.00: čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jagodic) — 10.00: Narodne pesmi. Pojeta gg. Vekoslav Janko in Svetozar Banovec s spremljevanjem harmonike (Stanko), vmes radijski orkester —11.30: Striček Matiček — 12.00: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 16.00: Fantovska ura: O boljševiški vzgoji (predavanje in razgovor, vodi Rudolf Smersu) — 17.00: Kmečka družina (A. Krošl) — 17.20: Prenos iz Mežice: Koncertni nastop koroških pevskih zborov — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: Slovenska ura: a) Risto Savin: Gosposvetski sen — prolog poje Tone Petrovčič — b) Slovenska narodna pesem na Koroškem (dr. Fellacher)—20.30: V. Vodopl-vec-M. Schonherr: Kovačev študent — spevoigra. Sodelujejo: gdč. Rudolfova, gg. Dolničar, žagar, Jurjevčič, Mehle, Petrovčič, Pri-slan in radijski orkester. — 21.15: Koncert radijskega orkestra — 22.00:	čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba (plošče).
Ponedeljek, dne 16. novembra.
12.00: Kmečka godba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slavne pevke (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: Voda in kakovost dobre pitne vode (dr. Brecelj) — 18.20: češke narodne pesmi (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Ideja Jovana Skerliča med Slovenci (Toni Gmajner) — 19.50: Zanimivosti
— 20.00: Rezervirano za prenos — 21.30: Edvard Grieg: Sonata v G-duru op. 13 (plošče) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: radijski orkester.
Torek, dne 17. novembra. 11.00:
Šolska ura: Na Ohridsko jezero! (Josip Lapajne) — 12.00: Pesmice z našega juga (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Reproduc. koncert na vvurliških orglah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: radijski orkester — 18.40: šola in avtoriteta (dr. Stanko Gogala) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Kopališče Ilidže (Stanislav Vina-ver) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: II. skladateljska ura: Heribert Svetel, sodelujejo Heri-bert Svetel (klavir), ženski in moški zbor »Sloge« gdč. Štefka Ko-renčanova (sopran) in radijski orkester — 21.00: Simfonična glasba (radijski orkester) —Haydn: Simfonija št. 11 — Mozart: Jupiter simfonija — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba, radijski jazz.
BOSCH-
SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, žagan jače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi
I. KRALJIČ, LJUBLJAVA
GOSPOSVENSKA C. 13 - leL 23-33
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik tir. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskarna »Merkur«, d. d- njen pred stavnlk U. Mibalek. vsi v Ljubljani