Št. 49, Maribor, dne 17. oktobra 1907 Tečaj XLI List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred hi t Mariboru ■ poiiljanjcm na doin za cclo loto i K, pol leta 2 K In za četrt lota 1 K. Naročnina «a Nemčijo 6 K, «a druge isvenantrijske dežel« • K E. - Rokopisi »e ne vračajo. - Upravniitvo KoroSka cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserat. in reklamacij — ¿a uiserate se plačuje od enostopne peUtvrst« za enkrat 16 vin, ta dvakrat 2£> vin., za trikrat 85 Tin. Za rečkratne oglase primeren popu»*. Inserati se iprajemioo do «rede «jutraJ. — tfasaprt« nklanuunfe so poštnini proste. Naš eesar bolan. Dunaj, 15. oktobra 1907. Avstrijsko prebivalstvo nestrpno pričakuje poročil, ki jih pošiljajo iz Sichonbrunna med svet ob sedanji cesarjevi bolezni. Odkrito sočustvuje prebivalstvo ob cesarjevi bolezni in vse želi, naj bi avstrijski sivolasi vladar kmalu okreval in naj bi še dolgo vrsto let vladal duševno in telesno zdrav, krepak in čil, narodom svoje države. Računati se pa mora zazdaj z dejstvom, da cesar potrehuje več časa, da popolnoma ozdravi. Najbrže bo moral cesar ob ugodnem trenutku potovati v kako zdravilišče na jugu ob morju, da popolnoma ozdravi svoj katar. Bole'zen, ki je zdaj izbruhnila pri cesarju, je že precej stara. Prebladil se je namreč cesar liani ob jesenskih vojaških vajah. Dvorni' svetnik zdravnik dr. Kerzl je že lani svetoval cesarju, naj se z ozi-rom na izpremenljivo jesensko vreme ne udeležuje jesenskih vojaških vaj. A cesar se vedno strogo drži svoje dolžnosti in izvede z železno voljo, za kar se zavzame, in ni ubogal dr. Kerzla. Cesar se je nato res prehladil in resno se boje, da se cesar ne bo držal navodil zdravnikov, vsled česar se bolezen, ki zdaj ni nevarna, lahko pozneje ponoviv Že ob prvi bolezni so cesarja pregovorili le s težavo,, da se je podal v Išl. Ne bil bi šel, če bi ne bilo ostalo prehlajenje trdovratno. Vreme takrat ni bilo ugodno. Cesarjevo zdravstveno1 stanje se je sicer izboljšalo, a popolnoma cesar ni ozdravel. Rev-matizem osobito je motil večkrat cesarjevo zdravje. Tako je bilo cesarjevo zdravstveno stanje do letošnje pomladi. Mali povratki bolezni so se odstranili, da je cesar ostal v Schonbrunnu in se ni vozil na dunajski dvor. Izognil se je na ta način vremenskim izpremembam in je bolj počival. Cesarjevo zdravstveno stanje je bilo tudi merodajno, da je cesar toliko časa odlašal svoje potovanje v Prago. Dvorni svetnik dr. Kerzl je z ozirom na cesarjevo zdravje odločno nasprotoval cesarjevemu potovanju v Prago in odlašali so toliko časa, da so upali na stalno vreme. Ob obisku Prage je pa bilo vreme \ skrajno neugodno. Bil je mraz, deževalo je in celo snežilo. Hradčinsko cesarskp stanojvanje je bilo prazno več let. Sicer so priredili že nekaj tednov prej cesarjevo stanovanje in sobe prekurili, a kljub temu je bilo bivanje v starih prostorih neugodno oso- bito še, ker se je moral cesar voziti tudi ob slabem vremenu. Dejansko niso izostale posledice. Cesar je bil prisiljen, da podaljša svoje praško bivanje in da počiva za nadaijno potovanje na Dunaj. Od takrat je cesar večkrat pomalem bolehal. Sele v Išlu se je izboljšalo cesarjevo zdravstveno stanje tako, da so upali na cesarjevo v popolno ozdravljenje. Upanje se pa ni izpolnilo. Na lovu je dež cesarja večkrat presenetil in ga popolnoma premočil. Katar v vratu se je nato poslabšal. Samoob-sebi bi to katarno prehlajenje ne vplivalo veliko na cesarjevo zdravje, ko bi bil cesar ubogal zdravnike in bi se ne bil udeležil jesenskih manevrov. Ob cesarskih vajah se je vreme izpremenilo in je celo deževalo, kar je zelo neugodno vplivalo na cesarjevo zdravje. Na planinah je zmrzovalo — do sedem stopinj mra.za, sneg je dal planinam zimsko podobo. Dvorni svetnik dr. Kerzl je svetoval cesarju, naj se ne udeleži trudapolnih potov ob vajah, a pomagalo ni nič. Cesar je s svojo močno voljo zmagal in se udeležil vaj. Posledica je bila, da je postal .še bolj občutljiv za prehlajenje. Zdravniki so tiščali v vladarja, naj se varuje. A cesarju ni bilo mogoče, da uboga zdrvanike. Kljub temu bi bilo ostalo lo pri nahodu, ako bi bili izostali sprejemi na kolodvorih. Osobito slabo je vplival na fcesarjevo zdravje sprejem na celovškem državnem kolodvoru. Cesar ni nosil suknje in se je peljal v odprtem vozu. Vlekel je veter, v senci je bilo hladno, na solncu toplo in ko je prišel na peron, se mu je poznalo, da-je razgret. Na pp -osui je pa bilo hladno in cesar je stal na prepihu nad četrt ure med sprejemom, predstavljanjem, in ko je korakal mimo častne stotnije. Cesar so je peljal v deželni dvorec nato v odprti kočiji. Od takrat je cesar močnejše bolehal na sopilih, pridružil se je vratni in prsni katar v zvezi s hri-pavostjo. Cesar namerava zd|aj ubogati zdravnike. Trajalo bo pa precej časa, da vladar popolnoma ozdravi. Zdravniki cesarju ne bodo dopustili, da se on izpostavi vladnim poslom, ki bi ovirali ozdravljenje. Od 8. t. m. cesarja še vedno muči kašelj in nahod. Prve dni so se bali zdravniki, do dobi pluč-nico. K sreči ta nevarnost ni nastopila. Sedaj je cesarju toliko boljše, da nima več vročine. Tudi se mu vrača tek, katerega v začetku ni imel. Zjutraj ko vstane, je cesarju navadno vedno boljše, tofcla čez dan dobi vročino. Ponoči ga pa muči večkrat kašelj.: Vesti se vsak dan menjajo; če je en dan boljši, je že drugi dan slabši. „Vera ljubezni" v srednjem veku. Pod tem naslovom je objavil celjski1 „Narodni List" z dne 10, oktobra 1907 črtice iz zapisnika (dejstva, kakor so jih opisali v svojilh zapisnikih inkvi-zitorji sami) inkvizitorja Petra Arbuesa. Stvar je po vsebini in obliki tako nerodno izmišljena in opisana, ,da je menda zrastla na zeljniku surove domišljije kakega nezrelega dijaka ali pa je prevedena iz kakega nemškega pamfleta; ne moremo si namreč misliti, da bi bilo uredništvo samo tako skrajno nevedno in neolikano, da bi mogel njegov član kaj takega skrpucati. Odgovorno pa je za ta nenavadno grdi in sramotilni spis uredništvo in ob enem tudi vodstvo Narodne stranke, kojega glasilo je „Nar. List", ker g|a je sprejelo z očividnim namenom, da seje sovraštvo zoper vero ljubezni, t. j. katoliško vero, tudi v današnjem veku, A osvetlimo vsaj nekatere izmed tam navedenih zmot in lažij! Španska inkvizicija, o kateri je govor, ni imela nič opraviti s čarovnicami. Čarovnice ali copernice so zažigali na severu in ne na jugu. In s tem se razblini v nič vsa vsebina tega članka. Inkvizicijo (to je preiskavo, preiskovalno sodišče) je ustanovila španska vlada s papeževim privoljenjem 1. 1478., in sicer zoper žide in mohamedance, ki so se dali v novoosvojenih južnih pokrajinah kar trumoma krstiti, po tihem pa so rovali zoper cerkev in državo^ Inkvizicija naj bi to nove kristjane ali spreobrnila ali obsodila. Da je papež to sodnijsko postopanje dovolil, je bilo prav, zakaj, ako se kdo prostovoljno in v doraslih letih da krstiti, od tega se pač sme zahtevati, da živi kot kristjan, in ne kfc>t žid ali moha-medan in da ne ruje zoper vero. Ker pa je začela vlada verski sodni zbor zlorabljati za politične namene, je že 1. 1483. papež določil, da se mora vsak priziv poslati njemu v Rim, da bi se nikomur ne zgodila krivica. , Inkvizitorji so bili redovniki, večinoma domini-kanci, ki so postopali zoper tiste ljudi, ki so bili ob-dolženi krivoverskega naziranja. Inkvizitor je moral Podlistek. Nié ni tako skrito, da bi ne bilo oéito. Poslovenil I. T. Listmarek-Gerlovski. (Dalje.) II. Gro! Lotar se je ravno zabaval v veseli družbi, ko so mu sporočili smrt bratovo ih njegove družine. Kar zasedel se je, oči so mu izstopile, kupica mu je padla iz rok ter se žvenketaje razbila in ru-deôa tekočina se je razlila kot kri po grolovi obleki. Družba mu je hotela izreči svoje sožalje, toda vidno se je tega branil in zapustil sobo. A predno je prišel do vrat, omahnil je in padel bi bil, da ga ne . bi prestreglo par gospodov. Grof Lotar je imel le enega služabnika, ki je bil že osem dni doma na Poljskem, gro! mu je dal dopust. Soproga grofova je bila pri svojih stariših, grof je bil sam v stanovanju. Prijatelji so mu ponujali svoje sluge, a odklonil je neprijazno, češ, da nikogar ne potrebuje, ker hoče biti sam. Sezidali so grad in gro! se je s soprogo naselil v njem. A ves se je spremenil, nekdanji živi plemenitjak Neka mračna otožnost se ga je polastila, razburila ga je najmanjša zoprnost, skoro neprijeten vtis so napravljala na človeka njegpve črne, bliščeče oči. Drugikrat je bil zopet nenadoma mehak, mil, molil je, dajali miloščino, obdarloval služabnike, va- bil prijatelje in jih kraljevo pogostil. A med največjo veselostjo napal je grofa nepričakovano zloben duh, da je pričel divjati. Ločili so se gostje, marsikaterega ni bilo več blizu, naj ga je grof še tako vabil. Po nekoliko letih se je ločila od njega celo soproga ter se vrnila k svojim starišem v -Lvov. Zloben duh je gospodaril v grajdu. Podložni so sovražili in se bali grofa, ker je bil ž njimi trd. Se nepriljubljenejši pa je bil grofov služabnik Ivan. Grof pa je kazal posebno naklonjenost do tega služabnika, včasih je bilo celo videti, ka,kor da, ima Ivan neko moč do svojega gospoda. Polagoma se je udal Ivan tudi pijači, včasih je ležal cele tedne, ne da bi kdo vedel, da je bolan, potem je lazil zopet po več dn,i po gozdu s puško, ne da bi ustrelil le jedno zverjad. Nekdaj, kmalu po nesreči, pozvedel je grof tudi o vojakih, ki so bili ranjeni, ko so pregianjali napadnike. Obdaril jih je pra(v bogato. Ulanec Štefan, ki je imel eno roko popolnoma trtlo in, vsled opeklin lice precej spačeno, dobil je največjo nagrado. Kupil si je s tem denarjem v svoji domovini hišico in nekaj sveta, oženil se s pridnim dekletom in živel srečno in zadovoljno. III. Pretejdo je deset let. Štefan se jo vračal nekega večera s polja, otroci so mu nasproti hitelfi, ne meneč se za silen veter. Nevihta bode, le brž domov, priganja oče, potisne otroke skozi vrata ter jih skrbno zaklene za seboj. V hiši je že mati zaprla vsa okna, pripravila blagoslovljeno svečo in se pobožno prekrivala, kadar je prešinil oblake blisk. Kmalu je Jegla popolna tema, le žarni blisk je razgnal včasih temine, grom pa je potresal zi-dovje. Družina je klečala okrog! mize in molila. Otroci so se tresoč oprijemali starišev, ti pa so se izro-čevali v božje roke. Nenadoma se začuje zunaj ptuj glas. Nekdo je trkal na okno in milo prosil: Za božjo voljo, vzemite pod streho mojeg/a umirajočega očeta! Steian je šel precej odpret, žena paj mu je svetila in otroci so se radovedno in hkrati boječi oprijemali za materino krilo. Mlad slaboten mladenič, oblečen kakor potujoči SloVaki, sandalo na nogah in rujav dolman čez pleča, pripeljal je starega moža v hišo. Bledo obličje starčekovo je bilo vse oblito s krvjo, ki jo tekla iz odprto rane na čelu. Štefan je podprl starčkovo glavo, a silen kašelj je pretresel vse telo. Oh, moj oče, moj ubogi oči, je vzdihoval mladenič, tako je bil že slaboten*, da je komaj hodil. Tu nas je prehitela nevihta, poiskala sva varstva pod nekim drevesom; z drevesa vrže veter težko vejo, ki je zadela ubogega očeta ravno na čelo in ga ranila. Nisem vedel pomoči, dokler nisem zagledal tukaj luči; prijel sem ubogega bolnika in ga pripeljal do sem — o, dajte, za Boga, prostorček, kjer bode v miru. Štefan je le prikimal, solze so mu zalile oči, ko je skrbno pokladal na posteljo ptujega, umirajočega moža. Človeška pomoč je bila tu zastonj. Se je živel starček do polnoči, a zavedel se ni več. I >iinn,čmj» številk: i ima „IVaš r>om<« lz o t prilog-o. takemu človeku prigovarjati, ga prepričati, in še-le ako je ostal trdovraten, je bil obsojen, Razume se, da špansko krščansko ljudstvo — najmanj pa kaka „noseča žena", kakor basni član-kar, niso imeli z inkvizitorji nič opraviti. Ljudstvo je bilo inkvizitorjem hvaležno, da so ga ščijtili pred židovskimi in mohamedanskiini posilikristjani. Kako neumno se glasi vpričo teh dejstev, da so bili duhovniki najhujši mučitelji človeštva, ki so ubili na stotisoče ljudskih bitij. V dolgi dobi 340 let je bilo .vsled inkvizicije na španskih tleh obsojenih v smrt Je kakih 4000 ijudij. Ti so bili gotovo po tedanjih državnih postavah ravno tako smrti vredni, kakor dandanes kak morilec, ki ga moderni juristi obsodijo na višala. Ako se Do kedaj smrtna kazen odpravila, pa bodo tedaj liberalni člankarji najbrž ravno tako neumno pisali, da so juristi na milijone ljudi pomorili od dobe rimskega prava pa do tistega srečnega, še bodočega stoletja! Ako bi hoteli slepo zmerjati in ne kulturno-zgodovinsko takih stvari pojmovati, bi pač juriste koncem sreanjega veka lahko imenovali največje mučitelje človeštva, ker oni so razširili po vzgledu rimskega paganskega prava natezalnice in enako (v članku „N. L." deloma sivobddrto izmišljeno!) orodje, ki ga krščanski vek redoma ni rabil. A pustimo jih — bili so otroci svoje dobe in imeli so dober namen, isto opravičilo pa velja tudi za inkvi-zitorje, ker so sledili duhu tedanjega časa in postavam tedanjih držav. Clankar še omenja Petra Arbuesa in mu piše taka grozodejstva — ne samo po našem, ampak tudi po pojmovanju XV. veka — v njegov zapisnik, da se kar zgražamo pred to človeško spako, In kakšen mora biti šele tisti zapisnik — pisan s krvjo in ognjem! Ljubi nevedni člankar — takih zapisnikov o ¡Arbuesovem delovanju sploh ni, mi bi jih radi imeli in videli,, da bi še bolj osvetili tvojo lažnjivo domišljijo, a kolikor poiočajo o Arbuesu sodobni viri, prijateljski in nasprotni, se strinjajo v tem, da je kot inkvizitor bil mil in človekoljuben, da je mnogo no-¡vokristjanov v resnici spreobrnil,, k smrti obsodil pa ni ne enega človeka. Clankar ga pa na dolgo in široko slika, kako hoče z mučenjem izvabiti od uboge noseče žene njeno •krivdo. ¡Z mučenjem priznanje izvabiti — to je vendar grozno! Na natezalnici bi skoro vsak človek priznal, da bi se je le brž rešil! A glejte — kaj takega se je zgodilo pri posvetnem sodišču, inkvizitorji pa so imeli strogo papeževo prepoved* kedaj na ta način postopati! Smeli so rabiti mučilno orddje šele potem, ako je obtoženec pripoznal prostovoljno svojo krivdo, a ni hotel izdati okolščin ali! pa sokrivcev. ¡Inkvizitoričen proces je bil po tedanjih pravnih nazorih ljudomil in prizanesljiv, Arbues pa ga je gotovo še bolj omilil, kajti bil je mož izredne nadarjenosti in ljubezni do bližnjega. Kot inkvizitor pa je služil samo eno leto, kajti novi kristjani so ga dali od najetih morilcev že 1. 1485 napasti: v avguštinski cerkvi v Saragosi je bil po polnoči dne 17. sept. 1. 1485 pri petju brevirja smrtno ranjen, čez dva dni. pa je izdahnil. Ljudstvo pa je romalo k njegovemu grobu, častilo ga je kot svetnika, in papeži so ga proglasili 1. 1064. blaženim, 1. 1867. pa po dOTgem raziskovanju o njegovem čednostnem življenju svetnikom. In tak mož se v „Narodnem Listu" blati! Ne Vemo, kaj je večje»1 pri uredništvu, ki kaj takega sprejema — ali nevednost ali zloba. Na vsak način pa je to za, štajersko časnikarstvo žalosten pojav, ki pa nam kaže hinavsko Narodno stranko v pravi luči! v Shod na Crešnjieah. Minolo nedeljo je priredila S. K. Z. shpd v Crešnjieah, na katerem je poročal državni posianec g/, P i š e k. Prvokrat smo imeli prii nas državnega poslanca. Shodu je predsedoval odbornik Kmečke zveze kmet Janez Rudolf iz Konjic. Z velikim zanimanjem nas je poslušalo okoli 150 poslušalcev program Kmečke zveze, o delovanju njenih poslancev v državnem zboru in o predlogih Slovenskega kluba, kar nam je g. poslanec tako razumljiVo in jasno razlagal, da smo mu ob koncu izrekli popolno zaupanje in zahvalo za njegov trud. Odbornik S. K. Z. Janez Rudolf pa nas je s prepričevalnimi besedami navduševal k združitvi vseh v Slovenski kmečki zvezi, ker le tedaj je upanje, da dosežemo zboljšanje svojega revnega položaja. Nato so nekateri kmetje še izrazili svoje želje in prosili pomoči g. poslanca, kateri je obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči. Z veseljem smo pozdravljali tudi misel in željo g. nad-učitelja Ravbarja, da naj se ljudska šola preosneu na korist kmečkega stanu, v smislu dve- ali enoletne ponavljalne gospodarske-kmetijske šole. Razgovarjali smo se tudi o upravičeni želji, da bi se občini Crešnjice in Bezovica priklopile celjskemu okrajnemu glavarstvu, kajti pot v Konjice čez planine je težavna in nevarna. Za naš okraj so tudi nujno potrebne dobre ceste. Ker je pa naša občina uboga, zato morajo pomagati dežela in okraj. Našega deželnega poslanca pozijvamo, da se zato pobriga. Politični ogled. — Državni zbor se je včeraj dne 16. t. m. otvoril. O prvi seji poročamo med najnovejšimi vestmi. Večina poslancev se je že zbralo 15. v državni zbornici, ker imajo različni klubi seje. Vsi govorijo le o cesarjevi bolezni. Vse stoji pred neko negotovostjo, posebno ker so se 15. t. m. popoldne začele širiti vznemirljive vesti o cesarjevi bolezni. . — Gospodarstvo krščanskih socialcev, na Dunaju. Liberalci trosijo v svet, kako je zadolžen Dunaj, kjer gospodari dr. Lueger in tovariši, krščanski sociajci. Zdaj pa izkazuje računski zaključek občinske uprave za leto 1906 skoraj šest milijonov kron prebitka! To je liberalce strašno poparilo in bodo menda obmolknili, kajti vzorno dunajsko gospodarstvo pozna že cela Evropa* — Poljski notranji uradni jezik pri gališkem orožništvu. Gališko namestništvo je izdalo naredbo na orožniške poveljnike, glasom katere se mora pri uradnih objavah in javljanjih namesto nemščine razbiti poljščino. Nemški jezik ostane v rabi le v občevanju med poveljstvi. Skrajni čas bi bil, da se izpodrine tudi iz naših orožniških poveljstev in postaj uradna nemščina, ki se tu brez potrebe šopiri v škodo namenu orožništva. — Volilna preosnova na Ogrskem. Kakor se poroča iz Budimpešte, bo vlada predložila načrt volilne pre-osnove državnemu zboru šele meseca decembra, ali pa šele meseca januarja, ako prej ne bo časa. Tozadevna izjava grofa Andrassyja je zbudila velikansko ogorčenje posebno med organiziranim delavstvom, katero je trdno prepričano, da volilna preosnova sploh ne pride na vrsto v tem zasedanju. Na četrtek, dne 10. t. m., je bila vsled tega napovedana generalna stavka, da se manifestira za splošno in enako volilno pravico, kateri se je izven Budimpešte priključilo še delavstvo 140 drugih mest. Demonstracijskega sprevoda se je udeležilo 160.000 oseb. Deputacija social-n.ii demokratov se je oglasila pri predsedniku zbornice Ju-othu ter zahtevala, da zbornica uvede splošno in enako volilno pravico. Justh deputacije ni sprejel preveč prijazno in padlo je tudi nekaj ostrih besed. Stavka se je izvršila v popolnem redu ter ni bilo nikakih izgredov. Mala politična naznanila. Dne 10. o k t. Srbske banke se nahajajo v. jako slabem položaju, ker Srbija ne more izvažati živine. Krme za živino primanjkuje, Zato je cena živine zelo padla. — Proti nagodbi z Ogrsko vlada med nemškimi krščanski socialci veliko nezaupanje. Dne 1 1. o k t. Danes se je vršil ministrski svet zaradi predložitve nagodbe in državnozborskem zasedanju. — General Drude poroča, da se je 35 klm od Casablance v Berešidu utaborila tisoč mož močna četa novega sultana Muley Hafida. — V Lod-zu na Ruskem so napadli uporneži vojaško patruljo,: Padel je en vojak in dva uporneža. Dne 13. o k t. Ruski car se jo zopet ponesrečil z neko ladijo, s katero se jo vozil v iinlan-skern morju, Ladija je zadela na dno in se močno poškodovala. Car se je rešil na drugo ladijo. — Turška vlada je obljubila vsled posredovanja Ru-sije4 da ne bo več zasedala perzijskih obmejnih krajev. — Ker je naš cesar bolan, in se mu ni mogla predložiti nagodba zato se še baje ne predloži 16. t. m. državnemu zboru. — Položaj hrvatskega bana Rakodczay je obupen. — Pasivna resistenca na se-vero-zahodni železnici je danes nehala. — Povodenj v Španiji je napravila strašno škodoj Dne 14. o k t. Španska kraljeva dvojica je odložila vsled bolezni cesarja obisk na Dunaju na poznejši čas. — Min, zun. zadev Ahrenthal baje ni zadovoljen z nagodbo in namerava odstopiti. — Danes so imeli odposlanci železniških uslužbencev v Mariboru posvetovanje. Dellavci, posebno zavirači, niso zadovoljni s ponudbami ravnateljstva južne železnice. Začela se bodo torej nova pogajanja. Dne 15. o k t. Cesar je včeraj kljub svoji bolezni pregledal nagodbo, vsled česar jo bosta jutri predložila ministrska predsednika v avstrijskem in ogrskem državnem zboru. — Na nemškem dvoru so prišli na sled velikemu nenravnemu škandalu. — Iz Casablance se poroča, da je nastala zopet nevarnost, da se začnejo novi boji. Četa Mulej Haiida blizu Casablance že žuga z napadi. — Pasivna resistenca je tudi na železnici državne železniške družbe končana. Razne novice. * Poslancu dr. Korošču se obrača zdravje na boljše. Sedaj se zdravi na nekem otoku blizu Pulja. Na Dunaj še ne more in si je v to svrho izprosil pri zborničnem predsedniku dopusta. * Duhovske vesti. Prestavljen je č. g. kaplan Anton Novak iz Smartna na Pohorju v Leskovec. Na novo je nastavljen za kaplana v Smartnu na Pohorju č. g. Ivan Vedečnik. * Osebne vesti. Profesor verottauka na mariborskem učiteljišču č, g. Ivan Vreže je povzdignen v 8. činovni' razred. * S šole. Za nadučitelja v St. Janžu na Drav3 polju je imenovan Janez Rajh, nadučitelj pri Sv. Bol-' fenku v Slov. gor. * Učiteljska mesta. Nadučiteljskp mesto je raz--pisano v Storah in v St. Petru na Medvedovem se-lu, mesto učitelja na Ptujski gori, učitelja in učiteljice v Trbovljah-Vode. • Nazadnje ga je napadel še hud kašelj, ki je prešel v težko grgranje, smrtno grgranje. Glasno je jokal in tožil mladenič, sloneč nad truplom starčevim. O, oče, oče! je klical, sedaj si me zjapustil še ti edini, ki si mi izkazoval še ljubezen na tem mrzlem, brezčutnem svetu! • * * Jasno je vzhajalo solnce drugo jutro izza pogorja. Se vedno je mladenič nem čul pri mrtvem starčku, roki je imel trdno sklenjeni, ustnici pa sta se mu premikali v tihi molittvi. Stfefan si ni mogel kaj, da ne bi primerjal obeh obrazov; že po noči je opazil, da si nista tujca ne najmanj podobna, ob solnčnem svitu spoznal je lahko vsakdo. Mladeniča bledo l(ice je kazalo nežne poteze, nos je bil orlov, v plavih očeh je bila razkrita duša. MrliČev obraz je kazal močne štrleče kosti, usta napeta, košate obrtvi. Ali je bil mrlič vaš pravi oče? vpraša sočutrib Štefan, ko je v jutranji pozfclrav pokropil po pobožni navadi mrliča z blagoslovljeno vodo. ^Mladenič osupnjeno pogfleda, nato odmaje z glavo in se zjoka, • Ne, o ne! Moj pravi oče ni bilj, a ljubil me je, kot bi1 bil in mi storil mnogo dobrega. Nesrečno dete sem — oče JakoŠ me je našel pol zmrzlega in sestradanega v gozdu. Velikokrat mi je pravil, da nisem; imel drugega na sebi, kakor tenko srajco, in je bilo v novembru. Potem sem bil dolgo bolan, celo .zimo mi je stregel Jakoš kakor skrbna mati. In kaj je bilo prej, kakor, si prijel v gpzd? vprašuje nekako hlastno Štefan. Kako? Oj,, tega sam ne vem več prav. V bolezni sem izgubil vse spomine, saj sem bil še mal otrok, komaj sedem let star. In koliko si sedaj star ?. Sedemnajst, deset let je tega. Deset let, kako se vjema. In kje te je dobil tvoj rednik ? V1 Galiciji, blizu ruske meje. Bog! Povej, ali se čisto nič ne spominjaš več, kaj je bilo prej, kdo so bili tlvbji stariši? Ne vem, — kot daljne, daljne sanje se,mi zdi, da sem prebival v velikem gtradu„ da je bil imeniten gospod moj oče, in bleda bolehna gospa moja mati, nato se je zgodilo nekaj groznega, nekaj, kar mi (je zmešalo duh. Kaj je bilo, prav za prav ne vem več. Napadniki so pridrli v vaš grad, oropali ga in zažgali, ubili tvojega očeta in tvojo mater vrgli v ogenj. i Mladi Slovak je poskočil in stopil zarudel v obraz pred Štefana. Od kc|d vse to veš? vizkliknil je vznemirjen, da, tako je bilo, grad in ogenj, da, da — oj, bilo je tako grozno! Sedel je, pokril z rokamaj obraz in bridko jokal. Bil sem tedaj pri ulancih in poklicani smo bili gradu na pomoč. Seveda smo polovili in prepodili upornike, a grof in grofinja sta bila mrtva, mar lega dečka v sami srajci pa sem še sam videl, slišal njegpive žalostne klice, a v tem trenutku sem zar Čutil hud udarec na desno ramo, — še sedaj je ta roka trda — tudi konj je bil zadet, vspel se je ter me vrgel v tleče razvaline. Ko sem se rešil, o dečku ni bilo ne duha ne sluha. Pozneje so pravili, da je tudi mladi grofič zgorel; naposled si morebiti še ti mladi grof Pioskova — čudna božja pota! O oče Jakoš, zakaj nisi še tega doživel, kakšna radost bi bila zate, ko bi videl, 'da so moje sanje bile vendar nekoliko resnične, ihteli je mla/-denič. Ali ne misliš, Štefan, da moramo pomagati mladeniču do njegovih pravic, dejala je žena, ki je stala pri kuhinjskih vratih in čula vsako besedo. Seveda, ko bode pokopan stari Slovak, podam se sam z mladeničem na pot v grad njegovih stari še v» IV. Grof Lotar se je povrnil z lova. Silno vzburjen podal se je črez grajski dvor naravnost na ono stran, kjer je bila sodnijska pisarna, Po tedanji navadi so imeli namreč grajščaki sami tudi sodno oblast nad svojimi podložniki. Sodnik mu je šel nasproti,, ker je mislil, da je kaj nenavadnega. Skoro brez sape je obstal grof pred uradnikom ter jezno udaril s puškinim kopitom ob kameniti tlak. Kdo je sodnijski uradnik na mojem svetu, gospod? besno vpraša. Uradnik dvigne glavto višje in grofa ostro zavrne: Mož, gospod grof, katerega morate spoštovati,; do katerega se morate dostojno vestii. Jaz vas odstavim, bore pisač, kriči grof, ako ne varujete mojega sveta pred tako sodrgo'! Pred kakšno sodrgo, gospod grol? Ako želite Česa od mene, govorite jasneje. fKoneo prihodnjič.) * „Novi Slovenski ¡Stajerc" je v svoji 28. Št. z dne. 10. oktobra t. 1. v ugodnem članku blagovolil pmeniti tudi moj predlog glede regulacije Pesnice. Namenoma je zavil svoje besedilo v tako obliko, da je razvidno, kakor da bi jaz hotel kmete in, mlinarje Pesniške doline oškodovati*- Ne vem ali je dopisnika pri tej stvari vodila strankarska strast ali nevednost. Ko bi le nekoliko bliže pogledal ta predlog in njega vtemeljitev, bi moral vedeti, da sem zahteval odstraniitev samo tistih mlinov, kateri so od mero-dajne regulacijske komisije za to določeni. Vso drugo vsebino tega predloga je gospod dopisnik zgpraj imenovanega lista/ modro zamolčal. Prvič ni povedal, da sem zahteval takojšno nadaljevanje reguliranja Pesnice v II. stavbenem oddelku, drugič ni omenil glavrie točke predloga, da se naj kar najprej mogoče odstranijo velikanski ovinki, kateri obsegajo po več oralov zemlje ter pridejo na le nekaj metrov bližine k toku, struge nazaj. Teh ovinkov je samo v lenarškem okraju osem, kateri so že od nekdaj povzročali obširno preplajvljenje rodne Pesniške doline v njih okvirju in navzgor. Da je vsled že urejenega I. dela od zgoraj tok vode mnogo hitrejši in s tem nevarnost povodnij silno pomnožena, to morda ve tudi dopisnik ..Novega Slovenskega Štajerca." Ker pa vsled slabih finančnih razmer ni pričakovati, da bi v kratkem času vsa Pesnica bila urejena, tedaj j vendar umestna zahteva, da se odstranijo zgorej omenjene vodne ovire ita s tem zavaruje prebivalstvo Pesniške doline pred pretečo škodo,, v kolikor je sedaj mogoče. Toliko resnici na, ljubo. „Novemu Slovenskemu Štajercu" pa v opomin, da ako ne mara ali ne more poročati o delu poslancev,, kateri so mu neljubi, objektivno/ in resnično!, tedaj naj raje to opusti. Ivan Roškar, * Liberalni listi v pravi luči. „Slovenski Narod" in njegova sobrata „Narodni List"' in „Domovina" so zopet jasno dokazali, kako znajo zavijati in širiti neresnico. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" smo pisali obširni članek o S. K. S. Z., njenem pomenu in lepem razvoju. Liberalni laž-njivci pa pišejo, da napadamo v tem članku našega vrlega državnega poslanca Gostinčarja in njegovo glasilo „Naša Moč '■ Mi ne odgovarjjamo im take podle hujakarije teh listov, prosimo le vse naše bralec, da čitajo še enkrat dotični dopis v „Slovenskem Gospodarju", da se sami prepričajo, kake l'aži trosijo ti poštenjaki med nepokvarjeno, zdravo, slovensko ljudstvo. S tako lažnjivfo moralo hočejo ti oli-kanci širiti prosveto v Slovencih! * Narodna stranka ima 3. novembra svoj dirin-daj. Tu pridejo neki skupaj odborniki, katere pa itak poznamo; to so odvetniški koncipijenti, dijaki in nekaj izbornih učiteljev. Ljiydstvo pa ostane doma; da bi dobili nekaj priprostega ljudstva za štaiažO, •celo pišejo v oklicu, da naj skušajo okrajni odbori plačati ljudem vožnjo, samo da, jih priženejo na zborovanje. To izdajo za parolo. Plačevanje glasov, plačevanje agitatorjev in plačevanje za udeležbo pri shodih pač najbolj pojasni, kako na slabih nogah je Narodna stranka; plačevati si morajo celo udeležence za zborovanja. No, to smo prepričani, d'a jih •bode Pahernik in kak Roblek nekaj dobil na lima-nice — za denar. Tako se kupujejo duše za beliče jv naprednem smislu. To so demokrati! Fej teh ljudi, ki delajo z judeživimi groši. Tako podkopavajo ,s svojim denarjem povsod poštenost in sejejo pohujšanje. Naše pristaše poživljamo, da pazijo na vse te agitatorje, ki delajo s takimi sredstvi med ljudstvom, in jih nam naznanijo. * Zrak se bode čistil dne 3. novembra na shodu Narodne stranke. Ljudstvu ponujajo groše, da bi se udeležilo shoda, za katerega delajo mladi kon-cipijentje že dva meseep, velike gpspode pa vabijo v svojo sredino. Tisti, ki so izven vrst stali, ki pa čutijo ž njimi, bodo neki primarširali proslavit svojega) vofcljo dr. Kukovca*. Torej, dvorni svetnik Ploj, le v Celje, tam vas želSno pričakujejo! Toda dvomimo, da bode gospod dMorni svetnik šel med izvoljene; ti ne morejo obljubiti lepili mest, ker ni pri njih časti, tako pišejo v vabilu! No, slepe miši pa ne bode šel Ipvit v Celje državni, deželni poslanec, dvorni svetnik dr. Ploj itd.,! * Potovalni učitelj Goričan in gospodarski shodi Narodne stranke. Pošten jaška celjska lista sta zopet besna, ker smo povdarjali, da to pač ne gre, da govori deželni potovalni učitelj na političnih shodili Narodne stranke. Seveda zopet jadikujeta in kli-četa na pomoč radi ovadulštva, med tem kp v vsaki številki napadata in denuncirata državne uradnike. Vsakdo pač ve, da ne spada potovalni učitelj na politične shode. Naravnost laž je, da bi bila Goričana klicala. Kmečka zveza na take shode; za to so izobraževalna društva, ki so ustanovljena le v namen, da širijo omiko in pouk. To celjski liberalci dobro (vedo. Seveda po njihovem nedotakljivem poštenju se (nikakor ne dela brezznačajno, če se stvar zavije in odvali krivda na druge. Pri tej priliki pa je bilo treba braniti potovalnega učitelja, ker vedo pri Narodni stranki, da jim ta vsaj skrbi za to, da dobijo nekaj ljudi na shod. Vsaj ne gre nihče več na njihova politična zbbrovanja; sedaj morajo ljudi loviti s plačilom in s potovalnim učiteljem., * Cuj, svet!, „Domovina" piše: „Poslanci dr. Ploj, Roblek ih Ježcvnik so pridno ves čas prirejali shode." Da si upa „Domovina" napisati tako gpro-stasno laž, je znamenje, da, ima svoje bralce za tako neumne, da, ji kaj takega verjamejo, Mi pa, jih frna javno za norca. Dr. Ploj, Roblek iii Ježovnik so prid- no prirejali shode! Mi se čudimo, da ni črna barva rudeča postala, ko je to farbarijo tiskala. Od sedaj naprej se ho reklo na Spodnjem Štajerskem lažnjiv-cem: Lažež, kakor „Domovina" ! * Dokaz pridnosti! Ker amo se mi drznili, v predzadnji številki našega lista v poročilu o shodu K, Z. v Št, Petru v Medvedovem selu prijazno opomniti gospoda deželnega poslanqa tega okraja, da bi bilo dobro, če bi šel malo med ljudstvo, ker itaa ljudstvo mnogo prošenj do njega, se je „Domovina" široko razkoračila in rekla, saj sta imela poslanca pred 3 ,(beri tremi) leti v Zibiki shod. S^daj smo pa pre-taagani! Cujte, kmetje, kako pridni so ti gospodje liberalci! Pred tremi leti se enkrati pokažejo med vami in sedaj se še s to lenobo bahajo! * Tržne vesti. Ta teden nam je prinesel zopet znatno višje cene na vseh tržiščih. Povod daje baje slabo stanje setev v Avstraliji in Laplata državah. Na eni strani suša,, na drugi (deževje itd. so nezgode, ki lahko izginejo čez noč. Razne pritožbe se pa ne dajo kontrolirati». Da internacionalni špekulantje izkoristijo vsaki trenutek, ki jim spravi kaj v žep, ni treba povdarjati, omeniti Ite moramp, da so že pred kratkim prerokovali Argentiniji/ bogato žetev, tudi prodalo se je veliko blaga na račun dobre nove letine. Kar naenkrat pa čujemo, da setve slabo stoje in da bo tudi letina najbrž slafba. Eksporterji se seveda potijo, da se močheje razširjajo in podprejo pritožbe in neugodna poročilla, saj to nese, po višji ceni vse rajši prodaja. Indija) je začela celo kupovati argentinsko blago, da si pokrije že zdaj bodoči primanjkljaj. Naši borzijanci nikoli ne zaostanejo, kadar tirajo inozemski bratci cene navzgor, ni treba še posebej naglašati. Tudi, zdaj so hitro sledili, cene so znatno poskočile. Konzum se' ne upa iz rezerve, vsekakor pa opažamo, da se začenja bolj zanimati za blago. Konzum pač ne upa več, da bodo cene padle, saj so začele pojemati ponudbe in dovozi, bliža se zima, ki ponudbe znatno skrči. Posebnp ogrski mlini so vzeli tečje množine, s trga, Zabeležiti moramo še važno novico, da jei ogrska vlada baje sklenila odpraviti na budimpeštanski borzi bla.nko-ter-minsko kupčijo. Da je ta kupčija jako škodljiva resnični kupčiji in mlinski industriji, smo najbolje videli zadnjega pol leta, Poeenjanje budimpeštanske borze ni imelo poštene podlage, zato so tudi ogrski agrarci najhujši nasprotniki blanko-kupčije. — Pšenica, Inozemska tržišča dvigajo cene, početkom tedna so sledila tudi naša tržišča. Zadnje ilni pa oso-bito Budimpešta ni več dvigala cen, marveč je izgubilo blago celo nekmliko v ceni. — Rž1 jakp stalna, visoka cena ovira promet. — Oves ijn turšica slalna. — Moka, Vkljub vsemu naporu mlinov ne morejo spraviti blaga v promet. Prodaja, 'finih vrst v inozemstvi) ne nese nobenega dobička. Konzum kupi za takoj le najpotrebnejše. — Ržena moka je v ceni znatno poskočila. — Otrobi in klajna moka visoka v ceni, tendenca mirnejša. — Svinjska mast. Konzum sega jako živahno po blagu, vendar je cena vsled množine živega biaga nekoliko padla. Konzum vzame takoj vse s trga. — Hmelj. Kupci jako živahni,, cene visoke, posebno boljše vrste dobe takoj kupca. — Semena. Rdeča, deteljica 67.— do 72.—, bela 30.— do r50.—, lucerna, ogrska, nat.„ 53.— do 59.—, inkarnat 38.- do 42.—. - Krompir od 1.80 do 2.30. — Živina, Cena je zopet nazadovala, dovedlo se je več živine, kupci pa so vzeli manj blaga, ker so se bali, da vsled pasivnega odpora ne bodo mogli blagta odpeljati. — Svinje so tudi bile nižje y,! ceni. K 1.02 do 1.14 kg žive teže.i — Voli, pitani!, ogrski K 56.— do 98.—, drugi 65.—. — Meso, Govedina K —.70 do 1.60, oziroma K —.84 do 1.84, teletimai K 1.— do 1.60, svinjsko K 1.08 do 1.64. * Orožne vaje deželne brambe leta 1908. Leta 1908. bodo klicani brambovci pehotnih krdel k orožnim vajam od srede maja do srede septembra. Pozvani bodo k vajam na dan 15. maja,, 15. junija, 15. julija in približno proti sredi avgusta. Pozivi k vajam se bodo tako uredili, da se oprava ne bo vršila v nedeljo, ali na kak praznik. : Kdor želi na gotovi dan, oziroma določeni mesec k vajam priti, naj se zglasi pri občinskem predstojniku. Tisti pa, kateri se ne bodo popred zglasiili, bodo primerno oddaljeni na posamične mesece, izvzemši julija, ker ta mesec bodo samo taki k vajam pozvani, kateri se bodo za ta čas prostovoljno oglasili. * Naseljevanje v Združene države. Generalni komisar za naseljevanje, Frank P. Sargent, trdi. v svojem izvestju, da je od dne 1. julija 1906 do 30. junija 1907 prišlo v Združene Uržave 1,400.000 naseljencev. Torej 200.000 več nego lanskega leta. Največje število izseljencev pripada Italiji, potem prihaja pa takoj na vrsto Avstro-Ogrska, * Družba sv. Rafaela. Ustanovni shod Slov. podružnitee avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo izseljencev se bb vršil dne 11. novembra t. 1. v Ljubljani. Družba deluje na Slovenskem že nekaj let. V skromnih razmerah seveda ni bilo dozdaj mogoče storiti vsega, kar bi se bilo moralo. Manjkalo je samostojnosti in tudi naša javnost ni dovolj poučena o praktičnem delu glede na varstvo izseljencev in z vprašanji, ki so v zvezi ž njimi. Glavni odbor avstrijske družbe sv,., Rafaela in pripravljalni odbor želita zarajdi tega, da bi se vršilo ustanovno zborovanje ob veliki udeležbi/. Zborovanju se bo dal pred vsem praktično poučni značaj. Poleg kratkih, ob ustanovnem fdiodu neizogibnih formalnosti, so določena sledeča predavanja: Uredbe Rafaelove družbe; opis prog in potov. Trst. Stik Rafaelove dru- žbe z zvezo ameriških duhovnikov. Postava o izseljencih. Varstvo deklic. Obramba v tujini. — Te ve-levažne stvari so pri nas večinoma še neobdelane, a hvaležno polje. Zato z ognjem na deljo v blagor slovenskega ljudstva za obilno udeležbo na kongresu v varstvo naših ljudi v tujini. Mariborski okraj. m Zlata poroka. Podmaršlal plem. Nemethy, ki stjanuje v Mariboru, je praznoval s svojo soprogo Karolino, rojeno grofico £charffenberg, dne 13. t. m. v župni cerkvi v Kamnici svojo zlato poroko, kjer sta bila pred 50 leti poročena. Podmaršal plem. Ne-methy je star 81 let, njegov^ soproga 73. . Oba sta velika dobrotnika uhogih. Bog ju ohrani še mnogo leti m Poročil se je dne 9'. oktobra pri Sv. Antonu v Slov. gor. Franc Šalamun iz Gerlinc z Marijo Hameršak, posestnico v Smolincih, Novemu paru obilo sreče! m Puščava. Tukajšno katoliško delavsko društvo je imelo 29. m. m. veselicp in občni zbor v Bre-zonelijevi gostilni na Cinžatu. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Janez Perše, posestnik v Cinžatu ; podpredsednik Fr. Kušner, blagajnik Jan. Gor-njak,, tajnik M. Gornjak; odborniki: JH Mlakar, M. Marbler, S. Pečovnik, J. Maurič, F. Horvat, Andr. Vezjak; namestnika Val. Justnik in P. Urmand; pregledovalca računov: S. Pečovnik in M. Tomažič. Društvo izreka vsem. svojim podpornikom najprisrč-nejšo zahvalo. V naše društvo se je zagnal „Narodni List." Tukajšni dopisnik tega zakotnega lističa je taka obžalovanja vredna reva, da mu niti odgovarjati nočemo. m Goi-ica pri Pragerskem. Za, župana smo si izvolili dne 10. t. m. g. Fr. Vodošek,, tukajšnjega veleposestnika, Nov župan je vrl Slovenec. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Žalostno so peli 9. in 10. t. m. naši in trojiški zvonovi, ko je ležala na mrtvaškem daru vrla žena in pridnai gospodinja Jera Berič roj. Rošker v Drvanji. Žijvela je s svojim, pred 11. leti umrlem možem v najlepši zakonski ljubezni in razumnosti. Vzgojila je pridne sinove in hčere. Tudi ubožcem je bila pravi' mati. Bog ji bodi obil plačnik in naj v miru počiva! Sprememba posesti. Hotel Alwies pri Mariboru je kupil g. dr. Po vale j. Kiffmannov vinograd je kupil g. Visočnik, in Kiffmannovo tovarno in žago g. J. Domadenik. „Marburgerca" se zaradi tega hu-duje, ker kupujejo Slovenci posestva. Ali je to tista prijaznost Nemcev napram Slovencem, o kateri vedno kvasi „Stajerc" ? m Sv. Trojica v Slov. gor. Tukajšna čebelarska podružnica ho imela svoj občni zbor v nedeljo dne 20. okt po večernieali v šoli. Čebelarji, pridite I Ptujski okraj. p Umrl je pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji v soboto dne 12. oktobra č. g. Sebastijan Kovačec, vpokojeni župnik zagrebške nadškofije. P. i. p.! p Požar. V soboto dne 5. oktobra je začelo ob 5. uri zjutraj goreti v tovarni za usnje tvrdke Josei Pirich. Ogenj je uničil celo podstrešje, kjer se je sušilo veliko kož; Ako bi bil najmanjši veter, bi lahko zgorel celi kos starega Ptuja. Mestnla požarna bramba je s svojo parno brizgalnico dobro delovala. Posebno so se odlikovali vojaki pijonirji, ki' so takoj prihiteli na pogorišče in s s|vojim vstrajnim delom omejili ogenj. Misli se, da je počil, nek kotel, ki je tako povzročil ogenj. Skoda je večinoma pokrita po zavarovalnini. p Lutrišvera na Ptuju je zopet napredovala za 8 odpadnikov. Vsled neke skrivnostne gonje je odpadlo 8 mladičev, ki so komaj dopolnili 14. leto. 3 odpadniki so uslužbenci Blanke-ta, kjer se tiska „Stajerc." Govori se, da je vse to delo učitelja Go-rdona. p V Halozah se je letos nabra.Ha izvrstna kapljica, ki ima ceno od 25 do 30 kr. in še višje! Kupci, pridite kmalu, ker je letos povsod le malo vina! p Vičanci pri Veliki Nedelji. V tukajšnji občini se dogajajo letos vedno nesreče. Kakor se je poročalo, je strela udarila 9. julija v hišo Alojza Do-večar in ubila ženo, zopet 19. m. m. je pa pri podiranju nekega starega poslopja ubilo Franca Petek v Seniku. Teža cele strehe je padla nanj in mu zdrobila glavo, bil je v par urah mrtev. N. v. m. p. — V tukajšnji občini se je 30. m. m. vršila volitev župana in svetovalcev. Občina je prišla v roke trezno mislečih mož, ne pa kakor so štajerčijanci mislili, da bi prišla v njihovo last. Zupanom je izvoljen g. Ivan Meško, svetovalcema g. Matjaž Medik in g. J. Hebar. p Žetale. ;Orožnik Avg. Pere je dne 14. t. m. umrl na plučnici. Poroča se nam, da je bil ljubez-njiv in priljuden gospod! Bodi mu žemljica lahka! p Sedlaček pri Ptuju. V pretočenem mesecu smo imeli v naši občini volitev novega župana in pa dveh občinskih svetovalcev. Županom je izvoljen mlad, skrben in naroden mož Anton Vogrinec; čast občinskih svetovalcev pa se je podelila Antonu Mere in Lovru Drevenšek Tako so zdaj te obč nske volitve končane, katere so se 4. oktobra lanskega leta pričele ter niso izpadle že precej v začetku po volji tukajšnjega krčmarja F. Mavšiča in bivšega orožnika A. Potočnika, Moža sta vložila pritožbo zoper prve volitve, a slavno pogorela. Ni hotelo biti, da bi prišla ona dva v odbor in da bi z njuno pomočjo zasedel njuni ljubček, bivši župan Štefan Horvat, vroči oboževatelj znanega orehovskeg|a Vračka, županski stolec. Volilci so s to volitvijo jasno pokazali, da ne marajo v občinskem zastopu mož, kateri sebe v zvezde kujejo, druge ljudi pa zaničujejo. Novoizvoljeni odborniki pa se bodo brezdvomno skazali hvaležni napram volilcem za izkazano njim zaupanje s tem, da se bodo trudili bolje skrbeti za koristi občine in njenih prebivalcev. Pričakovati se tudi sme od pretežne večine sedanjih odbornikov, da si bodo prizadevali čuvati narodne pravice občanov proti domačim in tujim so\ražnikom, da se hodo potegovali s svojim županom za napredek naših slovenskih zadev doma in tudi |drugod, da se bodo osobito borili, pridobiti našemu slovenskemu jeziki^ doma in pri vseh uradih isto veljavo, katero uživajo drugi jeziki in katera mu pristoji po par. 19 državnega osnovnega zakona. Na tak način bodo posredno tudi pod-učno vplivali na sosedne občine, da se bocto iste otresle pri prvi priložnosti vseh izkoriščevalcev in narodnih izdajic, katere hočemo v bod\pče jasneje opisati. Bog in narod! p Sv. Križ lik Slatine. V čitalnici Bralnega društva se začnejo prihodnjo nedeljo dne 20 oktobra po večernicali redna predavanja. To nedeljo bode govoril č. g. kaplan Konrad Seško. Udje in prijatelji društva, pridite polnoštevilno! p Sv. Marko niže Ptuja. Veliko se je govorilo po fari, da je neki upokojeni orožnik hotel obesiti svojo ženo. Pripovedovalo se je, kako ji je vrv okoli vratu dal, jo zadrgnil, pa se mu je še ona ob pravem času zmuznila in je pobegnila — v Egipt. To govorico poslušal je štiriletni fantek nekega gospodarja in je hotel poskusiti istotako. Vzel je vrvico, zadrgnil jo svoji dveletni sestrici okoli vratu in jo je začel vlačiti na vrvici po vrtu tako, da bi se bilo dete kmalo zadušilo, ako ne bi domači zapazili nevarnost Stariši, pazite, kaj pred otroci govorite! p Sv. TomaŽ blizu Grmoža. Neznani uzmoviči so dne 9. t. m. ukradli posestnici Mariji Škerlec lepo plemensko svinjo vredno 70 K. Enak slučaj se je prigodil pred tremi tedni pri njenem sosedu Martinu Majcenu. p Kmet. bralno društvo v Rogoznici pri Ptnju priredi dne 27. t. m. v prostorih nar. čitalnice v Ptuju gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči", šaloigra v petih dejanjih; na to prosto zabavo z raznimi zanimivostmi, ki se še objavijo, ker je čisti dobiček namenjen v prid društvene knjižnice in je ta za izobrazbo in napredek Slovencev v neposredni bližini Ptuja elementarne važnosti, opozarja se vse narodno čuteče, za naš blagor vnete Slove! ce v Ptuju in okolici, da stori dne 27. t. m. vsak svojo dolžnost in se more mlado čvrsto napredujoče društvo gmotno in moralno ojačiti. Na sriderge tedaj dne 27. t. m. v nar. čitalnici ptujski". Ljutomerski okraj. I V Cezanjevcih je dne 2. oktobra obhajal g. Franc Dunaj s svojo blago soprogo Marijo 251etnico poroke. Slavljenec je vzgleden gospodar, eden prvih čebelarjev ter odbornik, raznih društev. Se mnoga leta! 1 Gornjeradgonski okraj. Trgatev je bila boljša kakor se je pričakovalo. Se celo izabela je izvrstna. Trgovci se bodo morali potruditi, da se o pravem času zglase. 1 ATa ptujski cesti stoji kamnen križ, spomin na pomor ali na kužno bolezen, ki je v tem kraju razgrajala. Ta križ je postavljen na prostoru, kjer so takrat pokopavali mrliče, kakor to svedočijo mnogoštevilne izkopane človeške kosti. Ta spomenik nekdanjih časov je v nevarnosti, da se podre, zato bi bil skrajni čas, da grajski gospod križ popravi ali pa lo preskrbi zgodovinsko društvo. Sicer pa je tudi nevarnost, da se kdo ponesreči, ker stdji ta križ tik ceste. 1 Vojaško veteransko drnštvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi tombolo dne .27. oktobra t. 1. v gostilni g. Jureša. Začetek ob 5. uri popoldne. Cisti dobičsk je namenjen za stroške nove društvene zastave. Med odmori ndarjajo križevski tamburaši. K nano-gobrojni udeležbi uljudno vabi vsa bratska nuodna društva in vsakega vodstvo. 1 „Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru" preloži na 2O. t. m. namenjeno šclsko tombolo na 3. novembra ob šestih zvečer pri g. VaupotiCu Slovenjgraški okraj. š Smarski okraj se vzbuja. V kratkem času začnejo poslovati nova izobraževalna društva v St. Vidu, v Šmarju, na Slaidkigori, pri Sv. Petru na Medvedovem selu in v Zibiki, torej kar pet društev, ki so bila povsod že davno potrebna. Novo živahno življenje se nam obeta. Veselimo se posebno, da se tako krepko vzbuja naša mladina. Se letos bomo tudi pri nas imeli več mladeniških in tudi dekliških zvez. s Iz Škal. V četrtek dne 3. vinotoka smo spremili k večnemu počitku gospodično Cecilijo Lempl, kuharico pri g. dekanu. V najlepših letih morala je zapustiti ta svet. Kako spoštovana in priljubljena je bila pokojnica, je pričal njen lep pogreb. Spavaj v miru! b Škale. Tombolo priredi „Kmetijska zadruga" v nedeljo, dne 2 \ oktobra 1907 v gostilni g. Nareksa, p. d. Vaga v Skalah. Začetek ob 3. uri popoldne. Po tomboli ljudska veselica s šaljivo licitacijo in diugimi zabavami. Cisti dobiček je namenjen za nakup kmetijskih strojev! Šaleščani 1 Z ozirom na dober namen prireditve in na krasne dobitke, katere nudi tombola, Vas k obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — V slučaju slabega vremena se vrši tombola v nedeljo dne 27. oktobra. Konjiški okraj. k Poslanca Pišeka si liberalci privoščijo skoro .v vsaki številki. Ker mu ne morejo nič očitati, pa začnejo po liberalni navadi z lažjo. PiSejo, da ni imel nobenega shoda v Konjicah. Našim kmetom je še gotovo v spominu krasen shod, katerega je imel posljanec Pišek pred kratkim v Konjicah. In od tega časa ni minilo niti pol lete. Seveda se ta,krat ni na ta shod prikazal noben liberalec. Kaj pa mislite, taki g(ospodje, pa bi naj šli na kmečki shod. Ti go-podje so samo takrat prijatelji kmeta, kadar potrebujejo njegove glasove, sicer mu/ pa še ne privoščijo belega ovratnika v nedeljo! k Konjice. Trgatev se je vršila pretekli teden v najlepšem vremenu. Pridelek je izvrsten, tako da se liter že sedaj plačuje /do 50 v . Tudi z drugimi pridelki smo večinoma zadovoljni, le črvi so krompirju po nekod mnogo škodovali. — Kakor se čuje, bode v prihodnjo nedeljo popoldan v Narodnem domu sho|d liberalne Narodne stranke. Sam general dr. Kukovec bo prišel pogledat svojo armado, katere pri nas med zavednimi kmeti ni. Naj le pride, se mu ne ,bo nič boljše godilo, kakor zadnjič Glaserju pred volitvami. Dajte si no že enkrat za vselej dopovedati, da vaše liberalne stranke v Konjicah ne maramo. Mi že vemo, komu zaupamo. Ne delajte zdražbe med Slovenci, ker imamo skupnega zakletega sovražnika, nemškutarskega Stajercijanca, ki hoče najbrž zopet poskusiti svojo moč pri prihodnjih dečelnozborskih volitvah. Gotovo se je v ta namen pred kratkem osnovalo nemško (bolje štajerčijansko) politično društvo za konjiški okraj. Ce liberalna Narodna, stranka tudi misli na kaj takega, bo. krivda zadela njo, če bomo šli oslabljeni v boj. Zapomnite si to! k Iz konjiškega okraja. „Domovina" v zaporednih dopisih in noticah iz Konjic zopet tarna in jadikuje, da v konjiškem okraju Narodna stranka nič ne dela, Kmečka zveza tudi nič, le Nemci se organizirajo in delajo. Seveda je tega zopet kriva lfe S. K. Z. in nje poslanec Pišek („Domovina" št. 118) Pa celjska tetka je zelo pozabljiva, ker ne ve več, da je državni poslanec Pišek imel dobro obiskan shod v Konjicah kmalu po odgodenju zasedanja državnega zbora, da so se takrat osnovali pododbori S. K. Z. za vse občine konjiškega okraja, in sklenile ter sprejele važne resolucije,. Pozabila je, kako se je liu.dovala nad delovanjem političnega društva takoj po tem lepem shodu (glej „Dom." št. 86, 26. jul. t. 1.) ter mu celo oblastno prepovedala pravico posluževati se slovenske trbbpjnice, za katero se je moralo politično društvo že toliko bbjevati, kakor bo še menda v spominu sedanjim konjiškim liberalcem. Nekdanji „Domovini" priznamo njeno neustrašeno delovanje v narodnem boju, a podlo hinavstvo je za sedanjo „Domovino" in njene konjiške dopisnike, da vedno in vedrto podirajo delovanje našega političnega društva z neosnovanimi napadi in očitanji pri narodnem delu. Kdo pa je kriv, vi konjiški liberalci, da se je konjički trg ločil od okolice, da .je sedaj najhujše nemčursko gnezdo — s svojo občino, kdp je kriv, da se je zidala nemška šola, kdo je kriv, da na slovenski (!) šoli poučujejo nemške (!) moči, kdo, odgovorite odkritosrčno, potem pa pišite za narodnost. — Zaupni shod sklicuje Narodna stranka v nedeljo v Narodni dom, javnega shoda si ne upa, ker se skriva pred lučjo in resnico. Bomo videli, kakšna bo tista tesna organizacija Narodne stranke v konjiškem okraju in pa tesna stanovska združitev kmetovalcev, menda bo oboje res prav tesno! k Zreče. Narodna liberalna stranka napoveduje po plakatih javen shod prihodnjo nedeljo ob 8. uri zjutraj v Dobnikovi gostilni pod mamljivim imenom gospodarski shod. Kmetje, le udeležimo se tega dohtarsko-gospodarskega shoda,, ter jim povejmo, da se dohtarjev s pasjim bičem nič ne bojimo, da pa tudi ž njimi nič skupnega ne maramo, ker smo in ostanemo zvesti in stanovitni pristaši Slov. kmečke zveze! k Bralno društvo za konjiško okolico priredi 27. t. m. v nedeljo pred sv. apost. Simonom in Judom, podučno predavanje v društvenih prostorih. Govori poto/. učitelj g. Goričau. K obilni udeležbi vabi odbor. Celjski okraj. c Petindvajseto leto svojega odlikovanja je 10. t. m. nastopil dosluženi nadučitelj gospod Zdolšek, sedaj posestnik v Gaberju pri Celju. Dne 10. okt. 18£3. namreč so mu v šolskem poslopju pri Novi-cerkvi slovesno na prsi pripeli srebrni zaslužni križec s kronico. Naj ga nosi še mnoga leta! c Mozirskemu dopisovalcu liberalne starke „Domovine" odgovarjamo na njegov napad zaradi notice o smrti g. Goričarja to-le: Dotično notico smo povzeli iz „Tagespošte." Temu listju pa to obvestilo 7ii nihče drugi poslal kakor kakšen prilrknjen liberalec, ki se je hotel na ta neumesten in neumen način šaliti. Sploh pa imajo tamošnji! liberatei navado, da večkrat neresnične vesti pošiljajo listom. Opomnimo na zadevo, ki se je vršila pred šestimi leti in ki je tudi izhajala iz liberalnih vrst. Tako počenjanje se samo obsoja in kaže liberalno nesramnost, ki se na ta način šali, v pravi luči. Fej vam! c Liberalni profesorji bežijo pred liberalnimi dijaki. Celjska osmošolca Gradišnik in Radej, glavna sotrudnika liberalnega dijašikega lista „Svobo- ! 'da", sta iz strahu pred preiskavo izstopila iz celjske gimnazije in se podala na ljubljansko gimnazijo, ki je v zadnjem času postala pribežališče celjskih grešnikov. Predzadnjo soboto sta obhajala v Narodnem ¿lomu s svojimi tovariši otlhodnilco, pri kateri so bili ti svobodni gospodiči tako razposajeni, da sta jih morala dva jednakomislečaslovenska profesorja miriti. Toda dijaki, jezni, da jih profesorja motita v svobodi, postali so tako svobodni, da sta jo profesorja urnih krač odkurila iz Narodnega doma in šla premišljevat sadove svojega delovanja, c Št. Jurij ob juž. žel. Liberalni list „Domovina" v Celju je letos enkrat pispj, da gpspod Jože Drofenik nemškutari v c. kr. kmetijski podružnici, Ce bi bil to pisal „Slovenski Gospodar", koliko bi bilo pisanja po „Narodnem Listu" in očitalo bi se, da napaidamo kmečko organifeacijo, da smo proti kmečkim koristim itd. Mi pa konštatiramo, da je s.te-daj „Domovina" vendar enkrat resnico pisala, samo na to je pozabila, da gjospo|d Jože Drofenik pod firmo c. kr. kmet. podružnice tudi neumorno in z velikansko skrbjo agitira za Narodno stranko. Ce še bode gospod Jože Drofenik c. kr. kmetijsfko podružnico zato porabljal nadalje, mu bomo pa v „Slov. Gospodarju" še kakšno vrsto posvetili o njegovih agitacijili. Za danes samo to: gospod Jože Drofenik hoče biti vredini brat g. Andreja Drofe-nika, ki je kandidiral na programu ptujskega „Štajerca !" c Dobrna. (Na naslov gi. fil. Ivana Prekor-šeka v Prekorju pri Celju.) Čudom smo se morali čuditi vrsticam v 109, štev. „Domovine", pod katere .je g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju zapisal svoje ime. Ce smo te besede prav razumeli, dolži g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju tlobrnskega dopisnika „Slov. Gosp.", da popolnoma neosnovano dolži g. fil. Ivana Prek(oršeka v Prekorju pri Celju, kakor da bi bil on, — namreč g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju — pisal noiico v „Slov. Narodu", v kateri notici se, kakor sam priznava g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju, napada neosnovano dobrnske Slovence zaradi samonemškega poštnegla pečata na Dobrni. G. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju! Blagovolite še enkrat prečitati dotične bese'de v štev. 48 „Slov. Gospodarja", in če najdete tam, da dobrnski dopisnik dolži g. fil. Ivana Prekoršeka v Prekorju pri Celju, da je pisal dotično notico v „Sloiv. Narodu", pa dobite vi mažo za brke, katero smo obljubili narodovemu dopisniku iz vojniške okolice. Saj vendar ne moremo misliti, da bi¡ se g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju smatral v vojniški okolici edino zmožnim, spisati kako notico v „Slov. Narod." Torej, g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju! Ne jezite se nad dobrnskim dopisnikom „Slovenskega Gospodarja", ker še ni nikdar dolžil v „Slovenskem Gospodarju", torej tudi v 43. številki ne, da bi bil g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju pisal notico v „Slovenskem Narodu" o samonemškem poštnem pečatu na Dobrni. Dobrnski djopisnik „Slov. Gosp." je govoril samo o dopisniku „iz vojniške okolice", kakor ga imenuje sam „Slov. Narod." Obrekovanje in sumničenje je torej kje drugje. Kje? To naj preiskuje g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju. Pustite, g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju pri miru tudi prižnico, mariborsko bogoslovje, krščan^ko-sociaine kurze, zakaj o vsem tem so pisali že pametnejši ljudje, kakjor je g. fil. Ivan Prekoršek v Prekorju pri Celju. — Pri tej priložnosti bi bilo morebiti umestno, nasvetovati dopisniku „Slovenskega Naroda" iz vojniške okolice — pa nikakor ne g. fil. Ivanu Prekoršeku v Prekorju pri Celju, naj bi se o priliki potrudil za dvojezični napis na gostilni Kos-cliuch. Saj je Skofjaves tudi v vojniški okolici; torej dotičnemu dopisniku bližje nego Dobrna. Upamo, da s temi besedami g. fil. Ivanu Prekoršeku v Prekorju pri Celju ne delamo nobene krivice, ampak ravno nasprotno, 'da mu storimo veliko uslugo, da se v prihodnje ne bo praskal tam, kjer ga nič ne srbi. c Mozirje. Dne 2. oktobra je prinesla „Domovina" dopis o slavnosti požarne brambe. Ta dopisun je neki štajerčijanski narodni strankar iz Mozirja, kateri prav debelo laže in mene podpisanega prav podlo obrekuje. On piše, da sem prodajal svojo modrost. in v mojem govoru napadal savinjskega Sokola. To je podla laž! Ako sem jaz prodaj al svojo modrost, zakaj pa si je nisi ti nekoliko kupil, ker ti je še veliko manjka. Očita mi tudi, da ne deltam požarni brambi nobene časti, in da moje delovanje vedo ceniti napredni Mozirjani. Oho, ti si gotovp tudi vrl naprednjak, saj je nam dobro znano, kje ti napreduješ! Pri nekem društvu so te izbacnili! Svetujem ti, da pometaš smeti pred svojim pragom, ker ne delajo mozirskem trgu nobene Časti. Anton Breznik. c Izjava. Z ozirom na notico „Narodnega Lista" in „.Domovine" izjavlja podpisani odbor, da je popolnoma neresnično in i(z trte zvito poročilo omenjenih dveh listov, da so celo odborniki „od duhovnikov ustanovljenega izobraževalnega društva" glasovali za Ježovnikovo zaupnico; kajti resnica je, da ni noben odbornik glasoval za to zaupnico. Odbor bralnega in izobraževalnega društva Vi Gornjem-gradu. c Šmarje pri Jelšah. Zadnjo nedeljo smo obhajali ustanovno slavnost katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v hotelu g. Habjana ob mno- gobrojni udeležbi. Zbor je otvoril organist Zelič, Marija Novak pa je deklamovala navdušen pozdrav. Nato je v daljšem govoru g. župnik Gomilšek pojasnil namen in veliki pomen novega društva in vspod-bujal zlasti navzočo mladino, naj v velikem številu pristopi k izobraževalnemu društvu, ki je že davno bilo potrebno šmarski župniji. Kaplan lic prečita iRruštvena pravda. Nato je takoj Čez 50 udov pristopilo k novemu društvu. Mladenič Janez Cakš s krepkimi bes/edami poziva svoje tovariše na delo pri izobraževalnemu društvu* MHaJderika Aiia| Vrečko Čvrsto deklamuje pesem „Slovenkam", Marija Novak pa v iskrenem govoru povdarja, kako potrebna je izobrazba tudi dekletom, in da si liočejo šmarska de-¡kleta pri novem društvu osnovati svojo dekliško zvezo, da jih bo vnemala za rodoljubno delo. Navdušeno smo odobravali nastop in lepe besede naše mladine. /Tako je prav! Ko drugod tako lepo delujejo mladeniči in deidjeta za narod in za lastno srečo, treba je, da jih posnemamo tudi v šmarskem okraju. Ta prvi zbor novega društva nas je prepričal, da imamo v svoji sredi mnogo zavednih mladeničev in rodoljubnih deklet, ki bodo vse svoje mlade moči posvetile društvenemu procfvitu. V odbor so bili izvoljeni: Jožef Cu-ješ, Jan. Cakš, č. g. kaplan Fr. Cerjak, Avg. Copf, Drag. Zelič, Ferd. Skale in Jože Stokl/as, za računska pregledovalca pa Fr. Skale in Matija Jecl. Društvo je pristopilo k S. K. S. Z. v Mariboru. Domači pevski zbor jo- vmes zapel več lepih pesmic. Društvena knjižnica začne poslovati v nedeljo 27. Oktobra. Rodoljube, zlasti naše rojake, prosimo podpore, zlasti v knjigah. Novemu društvu želimo najlepšega napredka pri širjenju katoliško-slovenske izobrazbe. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Ustanovni občni zbor katoliškega slovenskegfa izobraževalnega društva za našo župnijo bomo obhajali v nedeljo 27. oktobra. c V Mozirja se je ustanovilo novo, jako važno društvo, pod imenom „Pasji lovci". Posrečilo se jim je že dva vstreliti, enega pa samo poškodovati. Lastnik psov pa je dobil za prvega 40, za drugega pa 80 kron, za tretjega se ni zahtevala odškodnina. Ta govorica se širi po Savinjski dolini. c Za gospodinjsko šolo in druge zavode Šolskih sester v Celju so vplačali kot ustanovniki: Marija Grah, posestnica v Liscih pri Celju 100 K, Peter Majdič, posestnik paromlina, v Celju 80 K. Ant. Lednik, župnik v Ločsh 80 K, Neimenovan v Žalcu 80 K, Valentin Mikaš, župnik v Št. Jurju ob j. ž. 60 K, Franc Zdolšek, župnik v Št. Jarju pod Taborom 80 K, Filip Jakob Bohinc, kanonik v Braslovčah 80 K, Franc Dolenc, posestnik v Celju 80 K, Elizabeta Dolenc, posestnica v Celju 80 K, kot redni udje: Friderik KukoviS, župnik na Doberni, Anton Fischer, župnik v Mozirju, Anton Kolar, župnik na KeVju, Gregor Presečnik, župnik na Frankulovem, Jožef Tombah, župnik v Št. Petru, M hael Šket, župnik v Loki, Alojz Novak, župnik v Špita-liču. Franc Gunčer, župnik pri Sv. Mihelu, vsi po 4 K, župniki Franc Zmazek pii Sv. Benediktu 8 K, Jernej Vurkelc v Dobju 20 K, Matija Frece v Petrovčah 10 K, Jožef Sovič v Slov. Gradcu 10 K, Terezija Vizjak, kuharica v Celju 7 K. Zaupne osi be so vposlale: Ana Kot v Št Petru v Sav. dol. 217 K ¿0 v, Amelija Klobasa pri Sv. Benediktu v SI. gor. 19 K, Jula Rotart v Framu 15 K, Križan Pavla v Šmarjeti pri Celju 125 K z ustanovnino g. Majdiča vred), Zofija Luk-man v Št. Jurju pod Tab. 102 K (z ustanovnino g. žup Zdolšeka vred», Lešnik Marija v Framu 16 K, Gaber Jožefa v Trnovljah pri Celju 81 K, Grobelnik Rozalija na Lopati pri Celju 55 K 20 v, pri igri „Ciganski Janoš" na Dobrovi pri Celju 8 K 80 v. Katol. podporno drnštvo v Celjn. Brežiški okraj. b Za občino Brezje je deželni poslanec dr. Jankovič vložil predlog za podporo. Občina Brezje je vsled raznih uim zelo mnogo trpela. b Sevnica ob Savi. V Sevnici imamo dve šoli. Sestrazredno utrakvistično (s slovensko-nemškim učnim jezikom) in trirazrednonemško-šulferajnsko. Mislili bi torej, da mora spoznati vsak človek, katerega še ni zapustila pamet popolnoma, da se otroci v šest-razredni šoli veliko več naučijo, kakor v trirazred-nici. Vendar pri nas se najdejo stariši in takih je veliko, ki svoje otroke pošiljajo v šulfei^ajnsko šolo, samo da bi se naučili po njih mnenju par besedic blažene nemščine. Okoli 150 otrok je vpisanih letos v šulferajnsko šolo. Pa niti 10 res nemških otrok ne najdemo med temi. Pač žalostno za popolnoma slovenski kraj! Nekateri stariši se izgovarjajo s tem, da otrok, posebno fant pri vlojakih, z nemščino lažje napreduje.. A prosim vas, na Zgornjem Štajerskem na primer znajo vsi fantje nemški, ker so rojeni Nemci, ali mislite, da zavoljo tega takoj vsi korporali postanejo pri vojakih? Kaj še! Navadno jih prekosijo naši slovenski fantje. Brihtna glavica torej stori, ne pa nemščina, da človek naprejrluje. Drugi se zopet bojijo fabriške gospode in zategavoljo pošiljajo svojo deco v nemško šolo. To se godi posebno v Šmarju. Stariši, osrčite se vendar, saj vas ne more siliti nihče, kamor bi vi morali pošiljati svoje otroke v šolo. Ako ljubite svoje otroke, morate gledati, da bodo res kaj znali. Pravo znanje pa se doseže le na podlagi maternegia jezika. Tudi nemščine se bodo v slovenski šoli naučili, kolikor je potrebujejo. Slovenski sttriši, zdaj je še čas, vzamite svoje otroke iz neniiškei šole in pošljite jih v slovensko! Sicer se lahko zgodi, da se bodete enkrat še kesali, ko vam bodejo plačila zla vzdrževanje nemške Šole naložena na ramena, kar se je enkrat že komaj preprečilo. .Glejte, da takrat vaš kes ne bode prepozen! b Kapele pri' Brežicah. Tukaj se je ustanovilo katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki je na svojem ustanovnem shodu dne 13. okt. t. 1. izvolilo sled«či odbor: K. Fresker, predsednik; Fr. Straser star., podpredsednik; Jože Krošel, tajnik; J. Urek, ■ njegov namestnik; Fr. Straser ml., blagajnik; A. Veble, njegov namestnik; A. .Urek, knjižničar; A. Požar, ter M. Volčanjk, rač. pregl. Društvena soba je v župnišču. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo po večernicah. Mlademu društvu krepko rast! b Dohje pri Planini. No, zdaj pa imate! Pulko se je opral v „Štajercu", vsi mu verujejo. Ha, ha, ha! Zdaj pa imate, kar ste iskali. Vsak teden si dobro privošči svojega župnika v „Štajercu." Pohru-stal bi rad vse duhovnike. Dober tek! Verjamemo ; Pulkotu, da se jezi, ker ne bo več dolgo v Dobjem. Korajžo pa ima v „Štajercu"; ne upa si podpisati takih neresnic! Pri občinskih volitvah bo imel tako večino, kakor pri Zurmanovem shodu. Na napade in neresnice v „Štajercu" mu ne bomo odgovarjali, ni vredno. ,On pač ne zna drugače, dobil bo že od drugod primeren odgovor. Da je nova hranilnica in posojilnica v Dobjem na pravem mestu, se spozna iz napadov nemškutarskega „Štajerca" na njo. Nikar se revež tako ne jezi in ne vzdihuj, jez!a škoduje, vsaj imajo podrugod še tudi kronice. Dokler je še Pulko v Dobjem, še lahko izbrilita načelnika Dernjača, da prevzame pozneje tudi opravila tajnika in kasirja pri svoji posojilnici. Ali ne bo to modro? No, kaj hočete še več? b Gospodarsko bralno drnštvo v Kozjem priredi v nedeljo, dne 20. vinotoka v gostilaičnih prostorih gospoda Franca Gučeka igro „Pravica se je izkazala" z ljudsko veselico, petjem, govori in šaljivo pošto. Začetek točno ob štirih popoldan. Vstopnina 20 vin. Prepla-čila se bodo hvaležno sprejemala K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje društva oubor. Drobtinice. d Izseljevanje v San Paolo, Brazilija. Izseljenci, ki so namenjeni v San Paolo, se naj opo-zore, da so tam razmere prej ko slej slabe,Avstrijci se ne morejo navaditi življenskili in stanovanjskih razmer, kakor uči skušnja. Živila na kavinih nasadih so pa poleg tega še tako draga, da je jako težko, si kaj prihraniti. Niso redki1 slučaji, ko se niti toliko ne zasluži, da se izseljenci morejo preživeti. Le poljedelci z rodbino, ki so popolnonta zdravi in se ne ustrašijo najhujšega dela, in ki prinesejo seboj najmanj • 1000 kron, , lahko upajo nato, daj se skromno prežive. Brezplačno se vladno zemljišče v " San Paolo ne dobi. — Družba sv. Rafaela. d Opeharjeni. V Monakovem se je dogodil slučaj, ki zelo spominja na častnika Kopenicka;. Vojak Jožef Iseken od 59. polka poljskega topništva je pobegnil od vojaških vaj in je z izjavami, da je pri osmem armadnein zboru nastala konjska kuga in da se zato čete vračajo, povsod pripravljal stanovanja. V vasi fiardt, kakor tudi v drugih krajih v mona-kovski okolici je znal s svojim pogumnim nastopom varati policij&ke oblasti, tako da so mu dalii več policijskih uradnikov za pomoč pri njegovem poslu. Na vrata. je pisal, kakor je to običajno, število vojakov, ki bi imeli priti in zaradi tega so ljudje nakupovali mnogo mesa in drugega živeža, da bi mogli vojakom pošteno postreči. Vse je željno pričakovalo vojakov in zvečer je mrgolelo pešcev, kolesarjev in voz, ker je begunec napravil tudi prenočišče za vojake pod prostim nebom. Ko pa vojakov ni bilo in je bilo vedno jasnejše, da so šli varavalcu na lim, je nastal splošen smeli. Vojaka so izročili okrajnemu glavarstvu in tam pričakuje zdaj kazni. d Sivanka v srcu. Neki 23-letni mož je pri nakladanju drv zvčutil naenkrat močan zbodljaj na levi prsni strani. K( je stvar preiskal, je našel v suknji tretjino šivanke z ušesom ter spoznal, da se je pri pritisku odh mila in da je moral odlomljeni del tičati kje v pjsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale, da je poiskal zdravnika, kateremu pa se ni posrečilo, naju šivanko. Pojavljale so se omotice, njegovo stanje se jv vedno bolj slabšalo, zato so ga pripeljali na klinik) v Jeno. Tu. so zdravniki spoznali, da mora bi'i ranjeno srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo srce vidno. Na srcu so našli dve veliki rani, prva je bila en, druga en in pol centimetra dolga. Obe rani so zašili, srce se je med tem delom par krat ustavilo. Tak slučaj ranjenega srcit je zelo redek, navadno je samo po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane ža. ognojene, tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pietrpeti srce zdravega, mladega človeka. Smešnlca. Pijanec (se opoteka domov grede in mrmlja sam za-se): Je pač sleparija dandanes na svetu! Pravili so mi, da en kozarček vina okrepi Človeka, jaz sem jih pa popil petnajst,, pa sem tako oslabel, da ne morem naprej. Književnost. § Kmečka posojilnica, spisal Andrej Zmavc, potovalni učitelj za kmetijsko zadružništvo. Knjiga ima namen, poučiti priprosto ljudsitvo o važnosti kmetijskega zadružništva, zlasti pa posojilnic, oziroma Rajfajznovk. Pozdravljamo jo, ker je zares priprosto in poljudno pisana. Prepričevalno opisuje pisatelj o potreoah kmečkih posojilnic in pikro obsoja vse sovražnike Rajfajznovk. Najbrže pač govori pisatelj izl lastne skušnje; ne dvomimo, da veljajo celjski Zadružni zvezi tele besede: Tudi najboljša stvftr ima svoje sovražnike. Te delijno v ta- ke, ki vedoma razširjajo neresnice iz sličnih nagibov, da begajo neuko ljudstvo, in pa v take, ki iz nevednosti! nasprotujejo pravzaprav svojim lastnim koristjim. Prve je treba razkrinkati, druge pa podučiti." V lastni pomoči kmečkega posojilništva vidi pisatelj največjo dobroto za kmeta, ker ne nastavljajo posojilnice te vrste toliko uradnikov in ne rede trot,ov in zajedalk. Obširno mam pisatelj pojasni tudi pravila, poslovanja in navodila. Knjigo priporočamo povsod za pouk, dasi tupatam jasno spoznamo, da pisatelj nehote dela po ovinkih za graško Zadružno zvezo. Mi pisatelju tega ne zamerimo; toda vemo od svojih pristašev, da se bodo vedno bolj izogibali graške Zadružne zveze, ker je nemška, in da se bodo poprijemali (ljubljanske, katera je že osnovala krajinsko štajersko Zadružno zvezo, ki postane, kakor hitro se ojaei, samostojna, docela Ločena od znane celjske, ki je pod vodstvom liberalnega gospoda Jošta, Knjižica se dobi pri pisatelju (Gradec, Broc.kmanngasse 118) proti predplačilu po 1 K s poštnino vred. Ako se naroči najmanj 10 komadov, stane komad s poštnino vred le po 90 v. Narodno gospodarstvo. f I. slov. društvo perutninarjov in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču priredi dne 27. oktobra 1907 ob 10. uri zjutra j v dvorani Mestnega 'doma v Ljubljani shod vseh slovenskih perotninarjev in rejcev vseli malih domačih živali, ter vabi vse svoje člane kakor vse zanimance slovenskft malo-živinoreje, da ie istega udeleže v najobilnejšem številu. g Davek za zvišano vrednost.- Razne nemške mestne občine so že vpeljale davek na zvišano vrednost zemljišč. Razlog za ta davek je jako jasen in pravičen. Ce pridobi kako zemljišče po razvoju občine večjo vrednost,, je posestnik toliko bogtatejši, a zasluga ni njegova, ampak dofbiček je plod dela cele občine. Zato je pravično, da se ta zvišana vrednost obdači in tako vsaj deloma pride celoti v korist. Večinoma se začne davek, ako presega pri iz-premembi posesti sedanja vrednost za 10% vrednost, ki jo je imela posest pri zadnji izpremembi. Tudi v Berolinu se je predlagal tak |davek, in zdelo se je, da so mu mestni očetje naklonjeni. A pri glasovanju je bil predlog odklonjen. g Na prešičih se je pojavila v Goriški okolici neka čudna bolezen. Žival onemore, pade in pogine. Več prešičev je tako poginilo. ! Vzroke iščejo v tem, ker je prevroče v svinjakih. g Konjereja. V Pragi je zboroval sho|d čeških konjerejcev, ki je sklenil sledeče resolucije: 1. Vsakemu posestniku bodi svobodno gojiti take konje, kakor sam hoče, t. j. ki so mu gospodarsko najkoristnejši in ki jih more najbolje prodati. Nobena pasma so ne sme ljudstvu vsiljevati in žrebci domačih plemen se ne smejo zapostavljati kaki tuji pasmi. 2. Naj se odpravijo vse državne žrebčarne, ki imajo samo na Češkem čez pol milijona primanjkljaja in vsi žrebci naj se dajo v rejo kmetom. Denar, ki se prihrani, se naj porabi za podporo konjereje. 3. Pri li-cenciranju žrebcev ali pri dovoljevanju, ali sme kdo držati žrebce, naj odločujejo zaupniki konjerejcev in živinozdravniki, ne pa častniki, ki po navadi nimajo pojma o tem, kakšni konji so za gospodarja najboljši in so najdražje prodajo. 4. Vojno ministrstvo naj boljše plača vse konje, ki jih kupuje za vojsko. Ce tovarnarji in milijonarji z velikim dobičkom prodajajo državi s¡voje puške in topove, naj se ne zahteva od kmeta, da bi on dal konja ceneje, kakor njega samega stane, posebno zato ne, ker tak lahkek, plemeniti konj ni kmetu za nič, ako ga erar ne kupi. g Začnimo s prodajo jajc na kilogram! Gotovo bode ta ali oni, ko prečita gorenji naslov, zmajal z glavo ter rekel: No, pa že zopet ena! ? 'Seveda me to nikakor ne oplaši, da bi ne trdil, da je prodaja jajc na kg najboljši način, sprafviti jajca v denar. Znano je, da je teža jajc zelo različna in da dosežejo večja ali manjša jajca, če jih prodajamo po posameznih komadih, oene, ki odgovarjajo le več ali manj 'teži dotičnih jajc. Rekel sem „več ali manj." Vidite, zgocli se lahko, da je ali prodajalec ali kupec pri prodaji ali kupovanju jajčna komade prikrajšan, ker gredo vsa jajca, velika in majhna, v eno in isto košaro ter imajo tudi vsa enako ceno. Ker je pa gotovo vsak kokošar ustvarjen tako, da noče škodovati — četudi v neznatnem obsegu — nili sebi in niti drugemu, bi mu blagohotno svetoval, oprijeti se prodaje jajc, na kg, kajti le tako je mogoče, da prideta tako sam kakor odjemalec njegov na pot pravičnosti Je pa še eno, kar bi bilo zlasti pri nas jako dobro sredstvo za pozdigo perotninoreje. Kmetovalce in druge rejce bi namreč prodaja jajc na kg napotila, rediti take kokoši, ki neso kolikor mogoče velika jajca, kajti jasno je, da da vsakdo rajši na kg 15 nogo 20 ali morda še Jcaj več jajc. Imam izkaz neke nemške zadruge za prodajo jajc. iz kojega je razvidno, da je ista plačevala svojim članom za kg jajc meseca maja najnižjo ceno 90 h, za jajce nekako 6 h, a najvišjo .meseca decembra 1 K 54 h, za jajce torej, če jih gre 14 na kg, baš 11 h. Na vas, slovenski kmetovalci, je torej ležeče, da pride naša perutninoreja na višjo, bolj dobičkonosno stopinjo, koji bi se takorekoč nehote in nevede približevali1 vedno bolj in bolj na podlagi prodaje jajc na kg. „Perutninar." : j Najnovejše novice. Nagodba- Vlada je včeraj predložila nagodbo med Avstrijo in Ogrsko. Glavne točke so sledeče: Carinsko trgovinska pogodba temelji na podlagi neomejene svobode gospodarskega prometa za notranjo in na podlagi popolne gospod, skupnosti za zunanjo gospod. in trg. politiko. Pri obrtni in industrijski politiki določa nagodba obrtno svobodo. Vprašanje železniških tarifov se je za Avstrijo znatno na boljše obrnilo. Užitninsko davčne določbe se uredijo na podlagi skupnega sporazuma med obema državama tam, kjer je to za varstvo enakih konkurenčnih razmer potrebno. Nova živinozdravniška določila v nagodbi so mnogo Jdoljša. Upati je torej, da bo odslej avstrijsko poljedelstvo obvarovano velike škode od strani ogrskega živinskega prometa, oziroma od ondod zane-šenih živinskih kug. Določbe so v glavnem sledeče, da se dovoljuje u\ ožiti zdrave klavne prešiče iz neokuženih gospodarstev na konsumne trge in v javne klavnice po/d pogojem, da se v teku osmih dni za-koljejo. Uvoziti jih v kraje, kjer ni trgov in javnih klavnic, je dovoljeno le, če se za to prosi za vsak posamezni slučaj in se ta živina ztakolje pod živino-zdravniškim nadzorstvom v treh dneh. Taka dovoljenja se dajo le, ako je izključena nevarnost kuge. Prešiče za rejo pa se mora uvoziti le potom železnice, na podlagi dovoljenja za vsak posamezni slučaj in šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovalne dobe dožene, da ni nevarnost, da bi se razširila kaka kuga. Ce se pa vzlic temu zanese kuga, se lahko uvoz omeji na kuge proste kraje ali pa popolnoma prepove. Da se prepreči gobčna in park-Ijna kuga, se mora na živinskih trgih goveda za rejo in uporabo, predno se dovoli izvoz, natančno od živinozdravnika preiskati in posebič zaznamovati, da je nemogoča vsaka pomota, Uvožena živina se pa mora tudi na kraju,, kamor je namenjena in došla, od živinozdravnika dotičnega državnegla ozemlja preiskati. Na Ogrskem poslujoči avstrijski živinozdrav-niški odposlanci imajo pravico kontrolirati, ali ogrske oblasti izvršujejo pri živini, ki se k nam izvaža, živinozdrfavniško kontrolo, katera je dozdaj bila neobvezna, Kar se tiče izvozla živine iz inozemstva, so se sklenile določbe, ki veljajo enako za obedve državni polovici. Ogrska se je zavezala glede ponarejanja vina in prometa z vinom se prilagoditi našemu vinskemu zakonu. Preprečilo se je dvojno oblačenje podjetij, ki raztezajo svoj promet na obedve državni polovici. Ogrska je prevzela tudi jamstvo za državni dolg, za katerega je jamčila dosedaj samo Avstrija. Bančno vprašanje se ni rešilo, vendar še bo sklepal parlament, kaj se ima storiti, če sp 1. 1910 skupna banka razdruži. Glede kvote (skupnega plačevanja) se je določilo, da se takoj skliče kvotna deputacija, ki mora v štirih tednih določiti k^voto; če tega ne stori, se predloži novo kvotno razmerje, pri kateri se ogrski prispevek za skupne izdatke zviša za 2 odstotka, da Avstrija plača "»-8'i, ki ne o gaj a, vzame s« proti |iol»i noti nazaj Anton Kiffmann, Slika i pol n»r velikosti, ",0S. " srebraine i. l ate/r» blaza. Kk* ort v vse dežele. 3xd:axi"toox 2v£. Štajersko. pripišejo zaračuni Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju irgistrov.ii.a zaduiga z i eoniejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici tr^n liiš. šrfc. 59 X. flrailllne viogfe sj sprejema,o ud vsakega če tudi ni ud zadruge in ^e obrestujejo s 472% obrestmi. Obresti se h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek.plača zadruga sama in ga ne vložnikom tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgnbilo. Posojila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom p j 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5°/0, in 572% na osebni kredit proti 6% obrekovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnii.e, srebrnine itd. Ddgove pri drugih denormh zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime (konveitira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarili se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in li tro rešujejo. Uradni dan je tsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnil , glede posojil in drog h denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoldne in od 3. do m 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v z' priporočeno pismo. B*«šfiie hranilnice čekovno št. 92.595; položnice za poštno iir^nUnico so it«» r;»/p iA t>, Načelstoo: Anton Cestnik, profesor v Celju, načelnik; Ivan Fon, profesor v Celju, prvi načelnikov namestaik; Franc Samec, posetn;k in gostilničar na Ložnici pri Celiu d,uri načelnikov namestnik, Jožef Kač, veleposestnik v Bukovemžlaku št. 84; Ivan Karba, posest, v Gaborju pri Celju,.Franc Kmecl, hišni posestnik v Celju, Peler Kostlč trgovec v Celiu Karol Koželi posestnik v Bukovemžlaku U. 2, Franc Lipovšek, veleposese upravništvo. 710 8—1 Ženitna ponudba. Iščem ženina, poštenega, starega okoli 40 let, ki ima par sto gld, tudi vdovca, najboljše kak rokodelec, ki bi se priženil na moje posestvo, vredno približno 1500 gld. Več pove upravn. tega lista. 715 1—1 Imam okoli 150 hI pristnega vinskega mošta in blizu 400 kg čistega medu. (Schleuderhonig.) Cena moštu po dogovoru, medu do 50 kg po 1 K, nad 50 kg po 90 vin. Opozarjam vse Odjemalce, da se zglaie kmalu, ker kupci itak radi povprašujejo po izborni letošnji kapljici. Oglasiti se je pri Janezu Šegula, veleposestniku v Hlapon-cih poŠta Juršinci pri Ptuju. 709 (3-1) Kovaškega učenca sprejme I. No-vaček, Maribor Lendgasse 7. 719 (1-1) Novozldana hiša v Mariboru 3 sobe, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje s pralno kuhinjo in vodovodom, se po ceni proda. K hiši spada še tudi prccej velik vrt, Allsrheiligengasse žtv. 23. I. nadstropje, vrata 9. 718 (3—1) Učenec, poštenih staržev se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. M. Hočevar, Ce\je. 721 3—1 Mala hiša, v Mariboru, Korolka ulica 101. s štirimi stanovanji in vrtom se po ceni proda. Več pove Jurij Papež, Studenci, Uferstrasše štev. 73. 716 (2—1) Prisiljna prodaja. V ponedeljek, dne 28. oktobra 1907, ob 10. uri predpoldne se vrši pri hiši Jožef-a Mavrin-a v Radomerju št. 71 prisiljna prodaja ene krave in ene plemenske svinje. Kupnina se mora takoj položiti ter živina takoj odgnati. 717 (2—1) Vinogradniki!! L pošta Juršinci pri pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) TI Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j. Kapilor št, II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 t, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo Od mene pod naslovom: P. Jurišid, lekarnar, Pakrao, Sla-vonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. pozor! Za jesen in zimo 1 pozor! Trgovina LONČAREC * HAVELKA : v Ptuju : priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše dobro sortirano manufakturno blago kakor: veliko izber lepega volnenega blaga za ženske obleke vsake vrste, barhenta stalnih barv, veliko množino pletenih, svilenih, suknenih in drugih raznih robcev po zmernih cenah. Nadalje priporoča tudi novo in dobro modno sukno za možke obleke, različne potrebščine za krojače in šivilje, kravate in likane srajce za možke, čevlje za dame in gospode, odeje, prte, obrisalke ter sploh vsakovrstnega platna za perilo. — Ker ima v zalogi le novo blago, nakupljeno pod ugodnimi cenami, lahko prodaja isto po primerno nizkih cenah. — Za 88 Bi 5S mnogoštevilen obisk se priporoča trgovina H H a „pri dobrem pastirju". Pc strežba točna in strogo solidna I -383 % Kdor hoče po ceni in dobro kupiti, Se mora „pri dobrem pastirju" zglasiti! Kdor narodno trgovino počasti, S tem si riotični lepo ime pridobi 660 5-4 I ■ Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-4 6 me ni kov. kotlap Ptuj, Poštna ulica, in MARIBOR, Kaserngasse št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrste ceno ln hitro. Kupujem stari baker, cink in meslng po najboljši eeni. Kdo gnoji s Tomaževo žlindro mora gnojiti tudi s tajnim ali kalijevo soljo. Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno M ss ss trgovina z železnino in poljedelskimi stroji M iS M P. Majdič („Merkur" ¡Celje). 99* Poučni spisi in ceriilii zastonj. "91 Pozor! fiitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh. siguren. Cena je za IS steklenic (1 dvanajsto-rica) S K franko na vsako pošto po povzetju aH Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 656 lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.) Predno si kupite nagrobni kamen priporočam, da si ogledate mojo veliko zalogo izgo-tovljenih nagrobnih kamenov po vsaki ceni. Posebno priporočam pristne švedske kamne iz črnega granita. . Prodajam po priznano nizki ceni samo kamene brez napake. Nihče se ne sili kupiti! 674 8-8 F. kamnoseški mojster. Maribor, Hilarinsstrasse, Mizo južnega kolodrora. Karol Sinko vič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, PttfTo*»»»« 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/» do 2 '/> vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovii, 76 zastopnik Climase Bohsel-motorjev. cTranc ¿Korošec trgovina z železom in mešanim blagom r Madgoni pri Škerlecu priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolinenm, veliko zalogo cementnih izdelkov, vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1) Svoji Jt svojim! F m flova trgovina ur nrar, očalar in zlatar v Mariboru, Tegetthoffoua cesta štev. 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in njklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno is es h in hitro izvršijo, rassss Trgovina za špecerijsko in mešano blago v „Narodnem domu" v Spodnjem Dravogradu se da « 1. decembrom tega leta v najem. Pojasnila daje „Hranilnic« In posojilnica v Spodnjem Dravogradu na Spod. Koroškem". Narodni dom, vsak četrtek. 708 (2—1) Pozor! Za jeseni Pozor! ravno na novo došle Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke. Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov,. ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni. Postrežba točna in strogo solidna. >1. E. i^ET*JEO, trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom. MARIBOR, BurgplatZ 2. Grajski trg 2. 0 Maribor M. Berdlljs Sofijin trg trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča: Ia Barthclnoro apno za poklaj#, brusne in mlinske kamne velikosti. vsake Kupuje 1 eppšenico po najvišji ceni. i cTilojz §>ke( pozlatar Maribor, Stolni trg 5 se priporoia iastiti duhovKini in slavnemu ebiiiuttM v i*-vrhvanje vseh v to stroko spa-dajofih del in popravil. A Restavracija ,Narodni dom' v Maribora priporoča sortirana vina dr. Tamarja, osoblto čisti muškat v steklealoah, Zadravčev Ijutoaeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: bodl]g$|ika In ob veselicah tudi akcijsko laške. = Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe. Trgovina z železnlno Jos« Prsteo Maribor, Tržaška oeiu 7 priporoča svojo veliko ialogo vu-kovrstnega orodja sa rokodelca, vse vrste ieleiiime, traven«, kote, peči, vodovodne laprave Itd. Perl" lasd in Romai eemeit, api Vse po najnižji cest I Usojam si slavnemu občinstva naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel trgovino s premogom • in raznimi drvami ® za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej. Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem Ivan Kovačtč, trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15. ¡Hyw; '•»■'■•'i»'''!' I«KV *.' ' - >. ..t ' •, r u Pozor, kupovakll t 4 Jožef Ulaga v Mariboru, Tegethofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo Mainfaktinega blaga, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tudi jako dobro modno likio za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjihe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po lajiiiji eeii! Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. -—r =—t „pri »v. Jotcfu' Špecerijska trgovina JI. fferinik Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča mojo »sliko zalogo Spe-eerijskega blaga ter ratliinega vina in piva, žganja itd. Velika naloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg —t_ ..............m............ v Ljubljani — priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Tovarna za glinske izdelke ===== v Račju — izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznana najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekoitra-opeko, plošče za tlak, lončene eevi itd. po najnižji ceni. • Zalog a tudi k Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A. Oalier-Ju, • i Zaloga pohištva | Franca pleterSek. Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in pro-; sim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj • nasproti pošte In gsstlln« Vraikt priporočata slav. občinstva stoj« ■ajiovejšo zalogo n&atfaktir-lega blaga ter vabita k obilnima oblaka. Nora trgovina i lesom In premogom IYAN LAMPRECHT MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, lagostilno Taferne Prodaja vseh. vrat lesa, drv In premoga. Gene zmerne, postrežba točna. POSOJILNICA V ustanovljena 1. 1882. ♦ ♦ ♦ MARIBORU s= šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4°/o in 4V»°/o- — Obrestna mera za posojila: 5%, 5'/s°/o za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog prlplsujejs se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopolndne, izvzemši praznike. FELIKS ROP o*^ mahufakturna trgovina v Mariboru ^ Grajski trg št. 5. priporoča Bvojo veliko zalogo manufaktarnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rnt, nogavlo itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrin|ala. Najnižje cene! Postrežba točna! ******** Alojzij Finter trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstrlel (podrninlca na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena: detejjno, travno itd.,galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovi st. druge reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Hengasse 4 ManibOI* Hengasse i (v lastni h i S i) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. «IMCMHlMiMilMf S • C S.S.8-- olii s m gg .OB-M .2,ry * 5 £ SH t* Kapljice za želodčni krč, Stane ena steklenica 50 vinarjev. p. prull, mestna lekarna pri c, MARIBOR, Klavni trg št. 15. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. kr. orlu NMEILO. .CROATIA' edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega In kr. glav. mesta Zagreba. ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremif-nine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvoruice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CRUATIK' v Trata, Cona It. 1. ) Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno in na debelo R. Stermeeki, Celje, založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. «g B i—i o M '51 S? ® ¿ » >00 t> ® a * O ---a Ca , ® ® "3 I ..-s O O — 'S »O =< - m ö 5 5 « .8 -g © " 6 t! 1 N O C ff L U »i o O 13 o XE •S? □ <0 B J •r-J o sT •r-» O 'J g M< — n s3 ® J* > M <3 M B S3 a s3 O d b* •H d o B OD O >■ a SI a s J.s 2 © . O o a-a^» - > a 0 O a ¿ N m (fl O S _ ö at! > 1 S S =2 o 25 ö-fc «ä co □o © ^ -S rti Mt > n=t o FU PJ 1/1 rt >0 a tu «.i INI CL> l/l rt . O O f-t bo rt . a a> a o Ö rtí CJ rt ™ a a CL> O ¿d a rt Ö N rt Pl f-> o tsi o Ph Narodna gostilna ,Pri pošti' Maribor, TegetbofoTa cesta 48 priporoča vedno tVSŽS pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople Jtdl. Mir. Meden. O +» IQ (Ö N .H M .H fí (D O fJ .H .H 10 .H Pl (Q .H f] >0 $ o Pl Pohištvo in po- S steljske priprave » lastnega izdelovanja Kari Wesiak • tapecirar * Maribor, Freihausgasso 1. m _ __* Katoliško tiskovno diaštvo". Odgovorni nrelnik: Ferda Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.