PROSVETA LETO-YEAB XXXVII Predsednik Tranen posegel v stavko avtirih delavcev GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tča^cgJSaar^, CHICAGO», ruu PETEK. 14. DECEMBRA (DEC. tor «ailing «t gjfB rate of po.ua, provided tor m section 1103, Act ef Oct 3, mí, .Wart un June j ism. Uredniški in uprav máki SM? South Lawndsls Ava. Offtee of Publication: 1687 South Lawadsle Am Telephon«. Rockwall 4M4 14). IMS ÜOO Yearly Unija odobrila vanje odbora in gotovila kooperacijo POGAJANJA S FORD MOTOR CO. Detroit« Miefe» 13. dec—Voditelji unije združenih avtnih delavcev so pozdravili intervencijo predsednika Trumana in imenovanje posebnega odbora, ki bo skušal izravnali konflikt med unijo in korperacijo General Motors, zeeno pe so naglasili, da büdo vztrajali pri zahtevi ta zvijanje megde za3G odstoHsev. V stavki proti korpornciji je za-vojevanih okrog 200,000 delavcev. Unija je zagotovila Trumana, da bo kooperirala z odborom. Člani odbora ao sodnik Welter P. Stacy, Lloyd K. Garrison in Milton Eisenhower. Stacy je bil načelnik konference reprezen-tantov delavcev in delodajalcev, ki se je nedavno yriila v Washingtons Garrison je načelnik vojnega odbora, Eisenhower pa predsednik državnega kolegija v Kansasu. Garrison je dejal, da bodo imeli člani odbora prvo sejo v Washingtonu prihodnjo sredo. On je namignil, da bo odbor pritiskal na korporacijo General Motors in zahteval pregled njenih knjig ter rekordov. Besednik korporacije m hotel komentirati Trumanove intervencije, katere cilj je končanje stavke, katera fe bila oklicana pred tremi tedni Trumen je dejal, Ha bo noval posebni odbor, ki nsj bi odvrnil stavko v jeklarski industriji. Voditelji jeklarske unije so naznanili, da bo splošna stavka oklicana 14. januarja, če jeklarske korporadje ne bodo pristale na zviisnje mezde za dva dolarja na dan. Ford Motbr Co., ki se pogaja z avtno unijo, je v bistvu zavrnila zahtevo glede zvišanje mezde zs 30 odstotkov. I. A- Capizzi, pravni svetovalec kompanije, ki se je udeležil konference, je dejal, da vidi možnost sporazuma. John S. Bugas, direktor Ford Motor Co., je dejal, da ne more razumeti strategije unije, ker zahteva zvišanje mezde sedaj, ko produkcija avtomobilov ni v razmahu in kompaniji preti izguba $35,000,000 v prihodnjem ktu. o a t,'-i v> u.i Japonski princ ti asi moto o zaporu vojnim zločincem Tokio. 13. dec—Princ Mori-fnasa Našimoto, ¿lan japonske dinastije, je bil aretiran in odveden v jetnišnico Sugamo On to postavljen pred sodišče kot vojni zločinec. N'asi moto je postal feldmsrisl 1 1932. On je bil svetovalec js-ponskega generalnega itsbs in skrbnik narodnih «vetišč več l<-t Nt m moto bo postavljen pred «svezmško vojaško sodišče (¡••neral Douglss MscArthur J" n../nsnU, de se bo obrevnsvs P™' m Japoncem, ki so obtoku mučenja In umorov vojnih UJH m kov, pričela v Jokohami Pr'h'»na tulotu kot "nevtralni" in čakali, kdo bo zmagal, da ae bodo lahko zopet sigurno vsedli k pogrnjeni mizi in si zopet pričeli polniti svoje šepe. * Taka je približno današnja igra svetovnega "demokratičnega" kapitalizma. Vse za "štiri uvobodičlne" seveda! Mogoče bo kdo Ugovarjal tej naši kratki "analizi", češ, da je le hujskanje ali gola propaganda. Ampa^prav kar smo čltali vest Iz Washingtons, ki pravi, da je kongresnik Patterson lz Callfornije protestiral v nižji zbornici in lahteval preiskavo, ker je "naš mornariški, department^ pomagal oborožiti, trenirati in opremiti holandske čete, ki zdaj pobijajo indoneška ljudstva v Holandski Indiji." forsj pri tlačenju ln pobijanju vstajajočih mas, ki zahtevajo vsaj košček štirih svobodščln in Atlantskega čarterja, sodelujemo ne aamo na Kitajskem, marveč tudi v Indonesijl ln Indokini. V slednji eodelujemo s francoskimi imperialisti predvsem v tem, da z našimi (ameriškimi) ladjami transportiramo francosko vojaštvo, opremljeno z našim lendleasnim orožjem ln munidjo v Indoklno, medtem ko "pvimajkuje" ladij za transportiranje ameriških vojakov domov iz Evrope, Indije in Pacifika. Se ni dolgo, ko smo slišali, 4a je 80 ladij, ki so šle v Evropo, da pripeljejo domov naše vojake, dobilo ukaz, naj nalože francosko vojaštvo ln orožje in ga odpeljejo v Indoklno. Tako ao pisali domov amçrilkl vojaki lz Francije, kjer ao več tednov čakali, du ae vkrcajo na te ladje. * Kaj ima vse to opraviti a tem, kar dela MacArthur s svojimi svetovslci na Japonskem? bo mogoče kdo vprašal, flfea ne veliko ali sploh nič drugega kot to, da meče močno luč na našo brezglavo in dvoobrazno mednarodno politiko. Ta politika je na eni strani kameleonska, reakcionarna In imperialistična, na drugI pa vsaj toliko "komunistična" kot je Titova politika v Jugoslaviji. td, kar dela general MacArthur na Japonakem, diši močno po Titovi "komunistični" politiki v Jugoslaviji. Sicer ne na vsej črti. vendar pa v veliki meri. Paradoks je v tem, da lati elementi, ki že mesece vodijo gonjo proti "komunizmu" v Jugoslaviji in na Balkanu, sploh v vsej ruski sferi, na drugi strani aplavdirajo generalu MacArthurju, ki je na Japonskem dekretiral že celo verigo revolucionarnih reform. Seveda, MacArthur je "aafe", konservativen repiMibkenec..Tito pa je nevaren, ker Je baje študiral v— Moskvi . . . IÊÊÊÈ i mkm . Ampak to, kni d. i.« MarArti.ui na .)a|>oilsk^m, tytffc nič ne diši po konservatirmu. V njegovih dekreti la demokr*Hrlran)e Ja ponske je več "komunizma" kot oa v d«WHTi Vateffc koli "komunistične" vlade v razbiti Evropi. Mogoče Je Moskvi prav zato jezna in zahteva besedo pri okupacijski oblasti na Japonskem, ker se "Ji MacArthurjevi dekreti zde preveč—revolucionarni . . . # S svojim zadnjim dekretom Je MacArthur odredil, da mora ja-ponaku lutkariku vlada napraviti konec fevdalismu s temeljito agrarno reformo. Razbiti mora vsa velepoaestva, tudi cesarska ln čemijo t azdeliti tlačanom in najemnikom. Ti ao morali dati gospodarjem najmanj polovico svojega pridelka, povrhu pa še plačevati višji davek kol drugi sloji. Spremeniti mora tudi ves davčni sistem v smeri, d« razbremeni kmetsko preblvslstvo Kmetje sicer ne bodi» dobili zemlje popolnoma zastonj, toda J«» morajo dobiti pod takimi pogoji, da jo bodo lahko odplačevali in tudi obdržali. K temu naj omenimo, da Je bila zadnje meesce uvedena slična agrarna reforma na Ogrskem Par tednov prej pa Je MacArthur odredil konfiskacijo rseh voj nth profitai*, bodisi kot poracij ali poHamesnikov, kakor tudi kon fitkartjo kapttala *kott dnvrk no kapital.' Pomtsltte: konfiskacija rojnih pro/tfor in Icnpitalo! Ksj takega danes zahtevajo le levičarski socialisti in levičarski kon mlati—ne desničarji! In kljub leinu, da obe odredbi močno dišita (napravite krti!) po k-o-o-o-munlzmu in socializmu, vendar ne slišimo nobenega grmenje proti Mac Arthurju s htranl reakcije ln vendar Je davek na kapital (na Japonskrm do 70'; ) najbolj rafinitana konfiskacija kapitala Kaj takega ni storil do danes še noben "komunistični" re)im na Balkanu Tito j»- konfiacirsl vse vojne profite in premoženja nacijev in odprtih kvizlingov, ne p« kapitala Ampak Tito je hodil v komunistično šolo. ne v MacArthurjevo! Nam ae dozdeva, da s« MacArthur čisto nič ne /aveda, kako slab vigled daj«- Američanom. Kaj če ae tudi v tej deželi prične raz legati glas: "Kar je dobro za Japonsko, zakaj ne bi bilo dobro tudi za Ameriko?! Res pohujšanje v dolini kapitalizma! ii li i ii PISMO IZ BLEŠKE OKOLICE Johasfenr*. Pa. — Prejel sem pismo Od mojega brata iz vasi Selo pri Bledu, Gorenjsko. Datirano je 15. nov. in se glasi: "Dragi brat John! Kakor vidiš po datumu, je Tvoje pismo hodilo ravno dva meseca. Danes sem prejel pismo tudi od brata Franka, zato bom takoj odgovoril obema, ker vem, da ste vsi radovedni, kaj je z nami. Ti pišeš, da ste vsi živi in zdravi in da sta Tvoja sinova v vojni. Blagrujem Te, da nisi imel žrtev v tej vojni. Dolgo sem jokal, ko sem prečital Tvoje pismo. Mene pa je ta vojna strašno zadela, če ne uničila popolnoma. Izgubil sem v vojni dva sinova, oba partizana, mlajši 18 let star, starejši pa 21. Nazadnje, ob koncu vojne, prav ob svitu svobode, mi je pa žena umrla od žalosti. To je bil moj najhujši udarec, udarec tak, do sem danes telesno in duševno uničen človek, ki se mu ne zdi vredno, da še živi in .. . Kakor veš, pri nas se je pričelo 1. 1942, ko ao prihrumeli ti Huni, švabski rablji. Seveda smo bili vsi preplašeni, vendar pa sem si mislil sam pri sebi: sinovi so še mladi in Jim ne bo treba iti v vojno, sam se bom pa varoval. Toda sem se bridko varal. Ta prokleta švabska aodrga je ravnala z nami, da ae ne da popisati. Pri meni se je pričelo gorje 1. 1943. 8tarejši sin Milan je dobil poziv za v švabsko vojsko. Odšel je v februarju in nekaj časa je bil v Tirolih, potem pa na Norveškem. Seveda, naši fantje niso radi tli v nemško vojsko/a se ni dalo pomagati. Meseca maja 1.' 1944 pa je prišel na dopust, nakar je izrabil priliko in se pri družil partizanom. Toda mesena septembra je bil že ubit na Ilovici nad §koQo Loko, kjer je pokopan. Med tem časom pa je prejel poziv drugi sin Jože, a on je skočil iz drvečega vlaka in ušel k partizanom na Ilovico. Toda videli ga nismo nikdar več. Od tedaj je že minulo dve leti, a od njega ni glasu. Kje ga je zadela emrt, ne vem. Upanja nimam več, da bi bil še živ. Oba sinova sta blls izučena. Milan za vrtnarja, Jože pa za mizarja. Upanje aem imel, da ml bosta v pomoč na stara leta, pa kaže, da bom moral iti še skozi večje trp- Potem, ko je Jože pobegnil k partizanom, se je začelo zares. Meseca januarja 1944 je prihrumela na Selo tolpa Svabov in nameravala devet družin, ki ao imSle sinove pri partizanih, izseliti. Čakali smo, da nas poženejo lz hiše, vsak s svojo vrečo, kajti kovčke niso pustili, da bi vseli a seboj. Tiati čas so izselili družine tudi v Rihnem, Bo- deščah in na Koritnefh. Ne vem kaj se je zgodilo, kajti na koncu so izselili prebivalstvo samo 1s omenjenih vpsi, dočim so nam na Selu prizanesli. Leta 1944 pa so zagrabili našo hči Cilo in jo vlekli na Bled, od tam pa uklenjeno v Begunje, kjer je bila hiša gorja. Zakaj so jo odpeljali, Ti bom povedal prihodnjič. Ona je študirala za učiteljico. V Begunjah je bila tri mesece in tam obsojena na osem let ječe, potem pa so jo odgnali v kaznilnico v Nemčijo. Hči je prišla domov šele čez nekaj mesecev po vojni. Veliko je prestal», sicer pa ste gotovo čitali o nemških grozodejstvih. Komaj smo preboleli za Milanom, pa so nam ugrabili že četrtega, to je Jakoba, ki mu je bilo komaj 14 let. Zapisal je nekam "Živijo Tito!", pa ga je neki Izdajalski belogardist zatožil. Mučili so ga, slekli do golega in pretepali z bičetn, potem pa še žeblji. Pa še tega mučenja ¿iro ni bilo zadosti, kajti dali so ga na električni stol in spustili vanj elektriko, da je bil nezavesten. Nazadnje so ga privezali h kolu, in ga obstopili s puškami ter mu zagrozili, da ga bodo ustrelili, če ne prizha. Nato je bil zaprt v Begunjah osem dni ln končno ¡jaso ga spustili. Ko je prišel domov, smo mislili, da ne bo pra-j vega razuma. . Vidiš, koliko smo prestali. Pj?i-; šli so na dom in grozili, da bodo požgali hiše. Oh, veliko hudega smo prestali, a vsega Ti ne mo-: rem opisati. Ali je čudno, če Človek po vsem tem trpljenju in grozotah živčno onemore? Veliko sem izgubil v tej vojni. Med. vojno je bilo slabo, zdaj pa je že malo boljše, j Kruh smo imeli tak, da ga ne Iji svihjte jedle. Obleke ni in ne čevljev, sploh ni-, česar. Raztrgani smo in bosi. Vse to so zakfivili švabski rablji. Upanje ijnam, da se bodo razmere kmalu zboljšale, toda vzelo bo nekaj let preden se bo res poznalo. Vse skupaj pozdravlja vaš brat Jakob Zupan." John Zupan. Metlnek, dočim so nas pregnali z Gornje, Srednje ln Spodnje Dobrave, skupaj 38 družin. Odpeljali ao nas Bajprvo v St. Vid v ftkofove zavode. Tam so nas stlačili po 70 oseb v eno sobo, ležali pa smo na tleh na slami, in sicer vsi brez izjeme: otroci in odrsstlL Zjutraj smo dobili črno vodo, opoldne vodo in zvečer prav tako. Nihče se ne bi mogel preživeti ob taki "hrani," ako nam ne bi pomagali dobri ljudje vsak dan in nosili pakete. ♦ Tedaj Pi nihče i smrti nas vedel, /akaj so nas pregnali. Po šestih tednih so IzpustUi nekaj nismo bili BELOGARDISTIČNI IZDAJALCI PREJELI PLAČILO Strabane, Pa. — Prejela sem pismo od brata Janeza Boštjan-čiča, vas Mišače, poŠta Podnart. Gorenjsko, ki se glasi: "Tvoje nepričakovano pismo smo prejeli. Ostali smo vsi živi in zdravi. Godilo se nam je pa takole: Dne 1. dec. 1941 so partizani umorili Kožarja ln Pozino z Dobrave ln iz Lipnlce Macakona. Dne 5. dec. zjutraj ob pol petih pa nas je poklicala nemška policija ln ukazala, da se moramo v dveh urah napraviti ne pot. S seboj smo smeli vzeti le toliko kolikor smo mogli nesti. Na Mišaoeh so ostali samo Boitjanovec, Koničar, Blek in dnvUn 4kmtov, mi pa nismo bili deležni te sreče. 19 -družin so pridržali v zaporih; stražnik nas je celo na stranišče s puško spremil. Zaprti sipo bili do 22. mar ca 1942, potem pa ao nas naložili na transport in odpeljali na Bavarsko. Tam smo bili v la-gerju dve leti. Jaz in Ivan sva kopala jarke, ženske pa so delale v kuhinji. Po dveh letih pa so nas dali na kmetije. Naša družina je bila ves čas skupaj. Trpljenja in pomanjkanja smo veliko prestali. Zvedeli smo šile v Nemčiji, kdo je bil kriv naše nesreče. Blekove Micke in Metlneko-vega Lojza ee gotovo še sportti-njaš. Ta dva sta bila izdajalca. Biekova Mioka, njen mož in Metlnek so izdajali nas pri Nemcih. Ti trye so krivi naše nesreče, na Dobravi pa p ožino in Kožar. Toda star pregovor še vedno velja, da kdor drugim jamo kaplje, sam vanjo pade Bleka in Metlneka je gnal samo pohlep po imetju, kajti bila sta trdno prepričana, da bo zmaga la Nemčija in da nas ne bo več nazaj, nakar bi ta dva na Miša čeh delila naša posestva Pa se je obrattč Vse drugače Blek ln Blekuna «ta že oba- pod zemljo že veQ kot leto dni. Prišli bo partizani t Jelovce, ko sta ravno čistila pšenioo, in ustrelili so 'Bleka na travniku pod Ble-kam, Micko pa so z vrvjo zve-j zali in Jp.gnitii skozi Kropo na Jamnik ln ustrelili. Sedaj ne ve nihče, kje je njen grob Ljudje govore, da so jo pustili kar pod smrriyes». cl& tam razpada. Imela sta Štiri otroke, ki se morajo sedaj potikati pri tujih ljudeh. Doma nimajo več in najbrše ga ne bodo nikoli več; imeli. Metlnek pa je pobegnil s svojo druiino v Nemčijo. Tudi njegovo Imetje je zaplenjeno. mov ne #o več prišel, kajti če bi ga dobili oblasti v reke, bi ga doletela ista usoda kot je Bleka. : / TI izdajalci imajo na svoji vesti veliko ljudi, katere so Nemci radi njih postrelili. Padlo je zelo veliko mladih iantov; na Mi-šačeh so padli štirje, ,ki so bili partizani, ti so: Poglajen, Krumpkov, Jurmanov in Mati-jažov Martin. Na žalost je Slovenec izdajal Slovenca in brst pobijal brata. Bili sta dve stranki: partitani in belogardisti, povrhu pa še Nemci. To je nekaj strašnega, kaj vse so Nemci počenjali s Slovenci. Mnoge «o žive sežgali in grozno pretepali. Krivi teh grozodejstev ps so bili največ domaČi izdajalci, slovenski belogardisti. Domov imo se povrnili 22. ju-lijs 1945. Bili smo zelo razočarani, ko smo našli dom izropan injirazen. Pokradli so vse, kar se je dalo premaJartti. Pblje je vse zaraščeno. Reči pa moram, da so nam takoj sorodniki priskočili na jjomoč. Že prvi dan nam je Trahca iz Podbrezlj pripeljala kravo, da smo imeli mleko. Festngsrjevi s Podnsrta so nsm tudi priskočili ne pomoč, tako da bomo počasi zopet prišli v tir. Glavno je, da smo ostali živi in zdravi, kajti mnoge slovi nake družine se niso povrnile !t robstva. Sedaj pa končsm in Vos vse skupsj pozdravljam! Tvoj brat Jenez Boštjančič." Maer da bi skoraj moral vprašati de-ovbdjo za dovoljenje, prodno smeš iti na svojo potrebo. "Ti maš delo pri stroju in ako si odsoten, delo stoji," reče delovodja. V mehaniziranih rudnikih se mora vodno vse brez prestanka vrteti. Kakor hitro odloži orodje prvi šiht, je že dn*gi pripravljen nadaljevati delo, tako da še tudi stroji nimajo časa ohladiti, temveč so kar naprej segreti. Dobro je, da se nagibam proti zatonu. Tedaj ko bo prišla bela žena s koso, «bo vse moje deloj dokončano. V časopisu sem tudi čital glede rudarske stavke in nekateri vprašujejo, ali so rudarji dobili stavko ali izgubili. Wlttlim, da je vsem znano, da rudarji fak Učno niso bi» na staviti, pač pa se je šlo, da bi pridobili bosse v unijo. Doma smo bili tri tedne in v kolikor je meni znano, so delovodje pristopili v unijo, le dva premogovnika sta o6tala s skebskimi bossi, to sta Hana Coa «. 9 in Rail and River št. 6. Dopisnik ve, da so delovodje premogovnika Webb stavkali in tudi izvojevali, kar so ^htevali Ravnatelj je šel od hiše do hjše in prosil delavce naj pOjdejo delat in da tona druge delovodje, a s svojo prošnjo ni uspel. Stali so na strani svojih delovodij in Ostali doma in tako je bilo vse pravilno rešeno, sedaj pa se delotn zopet nadaljuje. To je lep primer za delavce Ako bi bili složni in stali drug poleg drugega, bi lahko izvojevali veliko več in boljši košček kruha. Kadar kmet seje pSeni co, misli, da ima najboljše seme ko pa pride do žetve in vidi, da je veliko Tjuljke vmes, jo od strani. Tudi med delavci je dosti slabega. Unije čistijo leto za letom, a je vedno dosti plevela vmes. Meni se vidi, da ne bomo mogli nikdar zatreti vse pleve. Sedaj pa nekaj besed glede vojne. Neki vojak mi je pri povedoval, da so imeli v Indiji dosti hrane in so jo razdsgali domačinom, ki stradajo. Toda pri šlo je povjftlje, da jim ne smejo dajati živeža, ker Jndijci naj .bodo lačni, da ne bodo mogli zanetiti revolte proti Britaniji. Vi dite, dragi čitatelji, britski im perialisti »namenoma Stradajo mi lijone ljudi samo afcto, da se ne bi dvignili proti njim. * Reakcionarni Churchill je bil poražfcn in1 prišel je na krmilo delavski voditelj, Joda vse kaže, da se bo še nadalje tudi rod delavsko vlado zatiralo zalužnje-na ljudstva. Nekaj podobnega je na Kitajskem. Kitajski komunisti so se borili sedem let za svobodo in prelivali kri, sedaj pa ae Ameri-čani in Angleži vtikajo vrijiho-ve notranje zadeve in jih hočejo prisiliti k pokorščini. Reakcija vsega sveta in seveda tudi Vtitlkžin bi rad uničil flu-SijO. ^Kapitalisti delajo roka v roki in ¿fcušajo zanetiti ogenj proti Rusiji, toda zaer/krat se jim ne bo posrečilo. Po cerkvah neprestano ščujejo proti tej delavski državi. Sicer ne zahajam v cerkev, vem pa, kaj tam počenjajo. Za dariefs naj Zadostuje. Na tkoncu naj še omenim, da še vedno Čakam, kdaj pride papež na listo zločincev. Florian Plahak. AO eta. f 5!^u?raga **tra! ^¿ivel tn dočakal sem, da se ie odrl? pošta tudi v Gorenji Jasft* i želim nakratko poročati' --n preživel ta strašna štiri V nedeljo sem bil pn ^ tu v Goropekah in čital Tvoi. pismo. Ves čas vojne sem £ doma in mi ni bilo treba nositi puške. Prvo leto, ko so v nai kraj prihrumeli Nemci, so prt. čeli takoj tfudi izseljevati in ^ pali «o na levo in desno. Ljudje so bili izbegani in so bežali y hoste in pričeli organizirati par t ižansko vojsko. Pričela se i| borba po vsej Jugoslaviji Nemci so se za vsakega svojega padlegi vojaka silno maščevali nad civilnim prebivalstvom, vzlic temu pa je partizanska sila z vsakim dnevom rastla in zadajala hujše udarce krutemu nemškemu sovražniku. ■■■ Zadnji dve leti pa je Nemec organiziral naše ljudi proti par. tizanom in pričela se je strahovi-j ta bratomorna borba. Vsak daiJ smo slišali bobnenje in streljanje. Gorenja vas je bila mno. gokrat napadena, ker so imeli tu svoj stan Nemci in belogardisti. Borbe so včasih trajale po več dni; krogle so žvižgale okrog hiše, zato smo morali po-gostoma Čepeti V kleti. Tako smo se že privadili vojske, da se nismo več bali smrti. | Zadnji božič pa je bil za nas najhujši. Zadnjih pet dni pred božičem se je vršila huda borba za Gorenjo vas. Pridrveli | Nemci in divjali po vsej vasi kot blazni. Nato 6o mene belogardisti zatožili, da delam za partizane, nakar so pričeli obstreljevati tudi našo hišo. Šest težkih min je padlo v bližini hiše, medtem pa smo bili Skriti v kleti. Šipe so se razbfle in drobci so leteli po nas v kleti. Hiša je malo poškodovana, hlev pa je zgorel. Sedaj gradimo hlev in popravljamo hišo. Pozdravlja Te Tvoj brat Franc Mlakar. Naj še omenim, da je Albin Tonetov padel, brata Blaža pa je pokopala žena in prav tako sebe, ker je bila na krivi poti." Ivanka Fih. GLAVNA SEJA Cafomet Mlch. — Vsi člani društva št. 62 SNPJ se vabijo, da Se gotovo udeležijo glavne seje v nedeljo, dne 16. dec. od 2 popoldne. Na dnevnem redu bodo volitve Odbora za prihodnje leto. Vabijo se tudi vsi člani mladinskega oddelka, da se udeležijo, kajti zanje bomo ime-li nekaj posebnega. Po seji bomo imeli domačo zabavo in seveda tudi dober prigrizek in pijačo. (Prišlo prepozno za sredino izdajo.—Ured.) Joseph pechswer, tajnik. Pogled na nactjske velskrtmlnalco. Id asde na astoŠni klopi (.red vcjnlan aodlščem zmagovitih ali v Nusnabsegu. Hs le) Atafail Is btfe mad drugim dokaaano. da Je lota 1933 Oosrtng dal sašgati nemški parlament aato. da ao se nacljl lahko polastili oblasti, kakor tudi to. da )o Hitler še leta lt3t napravil načrte sa raslelees-nje Oskoslovsšks. RAZNOTEROSTI Heffs. O^Vedno čitam Pro-aveto ln zasledujem to in ono, sli težko se je pripraviti zs pisanje, pa tudi človek ne ustreže vsem. Naj prvo naj malo opišem, kako se godi nsm. rudarjem. Oh. ti ljuba svoboda, kje si? Imeli smo jo. toda za podzemeljake delavce se ne ho nikdar več povrvlila. Spomnim se mladih let, ko sem pohajal v lolo Kadar je bilo treba Ki ns potrejto. sem moral dvigniti roko in čakati dovoljenja No. danes pa je skoraj prav tako v premogovniku, namreč IZ STARE DOMOVINE Pseis, UL—Tudi jaz sem prejela dve pismi iz stare domovine. Saatra Franca livi v Logatcu. Piie. da v času okupacije ni mogla dobiti dovoljenja, da bi šla obiskat očeta in brata v Žirih in Goropekah. fitiri leta ni smela iti k očetu, dočim je njen mož šel ponoči, toda je bil v velikem «ttthu, da bi ga zasačili . Sestra Francka dalje piše, da je bila v večnem strahu pred Nemci in Italijani in družina je neprestano prlsluškovsls. kdaj se bo ustavil avtomobil pred hišo in druiino odpeljal v sužnost. Slovenščine nlsp smeli govoriti, sedaj pa so veseli, ker je končno napočila svoboda. "Dobili smo pomoč od Američanov, nekateri manj, drugi več« sicer ps smo vsi potrebni." Brat pa je piaal med drugim, da je bilo pod nemško komando še slabše kot pod italijansko, kajti nacisti so ljudi morili ns debelo. Nemci so ljudstvo oropali vsega; lahko «o m 'Nemci redili na račun drugih. Pismo brata Francs Mlakarja PRIJATELJ PlSE Milwaukee. Wls.-Tukaj pn-občujem pismo, ki sem ga prijel iz stare domovine od prijateljske družine, ki je živela nt mojem posestvu. To storim B| razloga, da bodo tukajšni rojalo sprevideli, da sedanja vlada v Jugoslaviji ni tako črna kot jo hoče prikazati tukajšnja nazadnjaška garda in da v resmo skrbi za svoje ljudi, kar mo«. Sicer pa naj pismo govorimo, ki je datirano 10. sep 1»« od sv. Duha ob Savi: Predragi naš prijatelj Jože Po dolgih štirih letih se Ti se enkrat javim. darsmo šc iivi « zdravi. Saj gotovo veS. da na* razmere so bile v tem času zeJ0| težke. Gotovo Ti je znan*. « smo bili preseljeni v tujino. Dne 18. novembra 1941 leU * prišli nemški vojaki z avtom» nas odpeljali. Seboj smo sm«fl vzeti samo nekaj obleke in ha. Vse drugo je ostalo don» Živina, svinje, ves živež in ipi« vse, kar smo imeli in pndc * je ostalo doma. Tako je ^ preseljeno od Dobov, pod žicani do Mokronovga vecironj vse le redko tu in tam J4' m tera družina smela oftaji £ dje ao ae držali lagra VeckJ «no imeli strah; pa v na*» lagru je bila sreča mila nf nam zgodilo nič str>sn«£ Tako je minilo leto z. le um. £ ,mo ie akoraj obupal'. * n konca, pa ao lit sij i To je bilo z* 1945 Pa tudi zavezniki f (Dalja aa t > na* laS l4. DECEMBRA 1948 PROSVETA Vojaki so se postavili v razdalji kakih dvajeet metrov. Cevi pušk in brzostrelk so se približale jeklenim čeladam, odprtine čavi so nihsle pred očmi obsojencev. K vojakom je pristopil suh oficir ln se v lajajočem jeziku norčeval is ljudi, ki so tisti trenutek gledali smrti v oči--Vojaki ao se krohotali. Padlo je povelje! France je še zavpil: Živela komunistična partija, iiveli partizani!" Za njim ao vzkliknili drugi. Nato je devet in dvajset trupel negibno obleialo na tleh . . , Tako je padlo 29 talcev, ki so bili ttt). marce 1942 ustreljeni v Begunjah v kamnolomu. Med temi žrtvami je bil tudi moj oče. —None. (Slovanski poročevalec, 16. sept. 1945) —8AN S. füu yöuä smvm r.,tAN mt Kl <*f **£SS!u8- * Ose*t *a*T dišala o tem obisku, mi je takoj prišlo na misel, da je moral 'med njimi John Platts-Mills. Njega poznam že dolga leta. I " . - SE__« >./4fli ima ia ¿iiai ain».... I-__II . Zakaj mora Junlor napenjati odi? Svetle, nove Žarnlee so hitro na razpolago zdaj ... da napravijo Vašo hišo bolj veselo, bolj prijetno—ln bolj varno, Zamenjajte Veš« žarnica narave va-ilkostl ln tiste ki so isgorela, za nove, ki Vsm bodo nudile dobro in sadostno luč—vsepovsod v Vaš» hiši. Vtaknite žarnioe, kjet Jih manjka. Prtneaite Vaše stara žaintoa v najbližjo Public Sdrv!ce trgovino ali zastopništvo za ¿srnice Zamenjajte jih! Ikibite vse dobre, nove žarnice, kolikor Jih potrebujete in želite DenH« sveti«, nove žarnlee v vašo dnevni» sobo, v zatvor« za obleko, na stopnice, v |XK|g(rešje ln klet. Imejte nekaj "odvišnlh" na rokah, «lM|MatA< poi Vwtiim« v mM nevednih Ktfixelih lami« (xatnsmovanih "P H nI t4 L " alf "Re«tew«l ftervtre") lehko «aiw njate ut m#v» popolnoma aseianj; pri 4rufth pa |e lr«be pU*«il mah nkoalno veiieti le hadoatosliU» Do malega vse velikosti žarnic dolilte eedaj v Vaši Public Service (igovitu ali potrjenem zastopništvu za žarnice decembra PROSVETA DESIGNER—ENGINEER experienced OB sheet metal cabin« ts alao TOOL * DIE MAKERS on medium worfc; needn't be highly skilled; excellent working condition* Steady employment. LENNOX MFC CO, 5000 S. Halated St. IZZA KONGRESA HC* ©vT or TM IS WORLD, ft ElMtLSeRT PiACH— TMS SEMT» WfRf 90 SUCK AHO HIS DffWlNC & HACK! DA PREPREČITE PRODAJO VA&ega IMETJA . Pilita all pa telefonirajte EXPERIENCED GLOVE OPERATORS To work on gloves - Steady work Vacation and Insurance GRAND GLOVE CO. 1722 Milwaukee Avenpe MACHINE OPERATORS and LABORERS WANTED FOR STEADY WORK III STEEL * YARD AND WAREHOUSE TRUCSON STEEL CO. 4401 W. IS STREET (Nadaljevanje) Aleksandru Pavloviču s« je v kotu pri ustnah prikazalo nekaj belih pan. "Deklico?'* je sikniL "Kar je odpadlo carju, ie vedno prav pride bojarju." Pri teh besedah je rahel smeh preplul obraz Ivanu A-kadjeviču. Aleksandru Pavloviču pa se je delalo krvavo-rdeče pred očmi. V paro-ksizmu je bližnjemu kazaku potegnil naga j ko izza pesa. "Pasja kri!" je zatulil po poljsko in z vso močjo je usekal svojega oficirja po obrazu. Takoj so se prikazale temne ¿rte, ki so se vlekle po vsem obrazu. Po drugem udarcu je ie tekla kri, a pri tretjem je ie meso v koscih viselo okrog lic! Ivan Arkadjevič je stal kakor kip in niti roke ni dvignil, da bi se branil proti grozni nagajki. Četrtega udarca pa ni ve^ prenesel: zvrnil se je pod njim kot snop na njivi, kadar potegne močna burje čez potrto »trnišče Car je vrgel bič rta tlak ter zaporedni: "Volkonskij, da se ta sodrga ostro kaznuje!" In dostavil je le: Tudi žensk* ntf spravite »i/pred poglede!" -s -»sv* •» Mignil je Volkonskemu in odšla sla. Valovje se je polegalo; imperator 'tftfcije se i je prav kmalu zopet pomiril. Bila je majhna, ti kratka .afera' > Mialrt fJKOf.lm se bo drugače J zasukala. A 6é liNnofcto biti fugare' pi bodi tako prav! Že je skoraj vse pozabil. Pri tem pa sta se mu pričela mlada plemiča smiliti; bolj sta se mu smilila nego ienska, katero je bil pravzaprav on, Aleksander Psvlovič—pahnil v nesrečo in pogubo. "Volkonskij," je izpregovoril, ko sta stopala po temni veži, "kaj mislil, ali ga nisem skoraj malo preveč tega mladega risa?" "Mladine v tem pogledu," je odgovoril knez. "ne smemo preostro soditi!" "Smo bili mi kaj boljši, ko smo bili mladi? He, Volkonskij V Car se je lahkotno zasmejaL Prihajal je v dobro voljo. "Stvar bodi pozabljena! Kaj pa je tudi sililo to preklicano žensko, da se je vlačila po škof i j-skem dvorcu! Glej, da mi ne pride več pred očir Veg gnev visokega gospoda se je obračal proti deMtei! "Pa bi se le ne razvedelo!" je ugovarja] VoW konskij ponižno "Sitnosti bi bile, da zve o tem avstrijska cesarica! Ali pa škof Gruber! Ta prokleta mladina menlrda živi v Rusiji!" "Tedaj ju pa le kaznuj,-Volkonskij!" je zabite! car. "Napravi, kar hočeš, samo toliko skrbi, da o tem ničesar več ne čujem!" Po kratkem molku je fte dodal: "Dekletu pa maši usta z denarjem! Le kaznuj ju! Lopova!"4 S tem je bilo rešeno vse, kar je bilo v zvezi a to interesantno afero Aleksandra Pavloviča! Kazaki so odnesli ranjenega oficirja v njegovo aobo ter poklicali zdravnika, da ga je prišel obvezal. Tovarifta pa so tirali v zapor. Kmalu ni bilo človeka na dvorliču, le dekle je slonelo prtetebru in se plaho oziralo okrog sebe. Besede: "Tudi žensko mi spravite izpred pogleda!" so ji zvenele po ušesih. Tam na tlaku je ležala svilnata rutica. Njegov dar! Pobrala jo je; da-si je bila pohojena in umazana, jo je spravila z največjo skrbjo. Kako je Topoličakova tisto jutro domov hodila, sama ni vedela. Tavala je, kakor bi se bila izgubila, po ulicah naokrog. Nikomur se ni tipala pogledati v oči. Občutila je, da pezi nad njo velika sramota, kateri ni mogla uteči. Končno se je opazila pred vrati domačega stanovanja. Bilo je zaklenjeno. Stara sta se bila odpravila po opravkih v mesto. Marička se je mehanično sklonila ter vzela ključ izpod praga, kjer so ga spravljali v takih slučajih. Ko je stopila v zatohlo sobo, je najprej hitela k svoji mali skrinji. Prav spodaj pod praznično obleko je skrila svilnato ruto in pleteni moinjiček s svetlim denarjem. 'To bo za stare dni," je vzdihnila, "zdaj me tako nihče ne vzame!" ' Takrat se je začulO čudno stokanje iz sosednje ¿Himnate. "Fantka so samega pustili!" Hitela je k njemu. Otroče je ležalo na raztrganem ležišču in debelo je gledalo, daai ni več spoznalo svoje okolice. Okrog čela «o ae mu naprav Ijale kepice mokrih las in na bledem obrazu se mu je tuintamakazala krvava lisa. . |i je kri tekla, Janezek?" je vprašala s skrbjo. Bratec pa ni nič odgovoril; debelo jo je gledal in pri nosu se mu je zopet kazala kaplja rdeče krvi Obe ročici je imel izpod odeje in ž njima je tjainsem grabil, prav kakor bi hotel Drgati zamazane rože na zamazani odeji. "2e rože trga," je zaihtela, "potem pa ie gotovo umrje!" "Žejen!" je zaklical deček. In izkuial se je skloniti na svojem ležišču, da se je pokazalo šibko telesce v revni srajčki, ki je bila tuin-tam tudi okrvavljena. "Žejen!" je še enkrat zastokal. Prinesla mu je vode. A mali bolnik je ni mogel več požirati, ker se mu je bližala zadnja ura. Kvišku je skočil v postelji. Gotovo je občutil hude bolečine, ker je čudno zvijal roke. Pričel je gledati v kot. "Tam je! Udaril me bo!" * Zgrudil se je zopet na ležišče. Tedaj so se za kratek hip razšle teme, ki ao obdajale malega revčka. Ujela je njegov pogled in zdelo se ji je, kakor da jo kliče na pomoč s plahim tem pogledom. "Konjička! Micka!" Preiskala je čutainato in sosednjo sobo. Poznala ga je tega konjička z belo glavico in rdeče barvanimi lisami! Imel je sicer še samo tri noge in bil je it tudi obrabljen in obdrgnjen, ker je bilo že nektj mesecev poteklo, kar je bil Miklavž t tem umotvorom zašel v Topolšča-kovo hišo. Izttknilajga je pod klopjo, zaprašenega in umazanega. Prinesla mu ga je, in tesno se ga je oklenila drobna ročica. Ali muke so se kmalu zopet pričele. Otrok ni mogel str-peti v postelji. "K tebi!" % t . {Dfljt prihodnjič.) Ill West Washington Street 'M Central 5225 mali oglasi VESELA OLAJŠAVA KRUTEGA m hrbtobola Tukaj ja ÉUU. moderni na-f «n oUjftatt navaden hrtrto- J , f ) A U*. Jill......i Batk Plast*11 i / Ji OlaJAa bolečine. oUpje, na-Amm f tesnjeroat Vpliva pstfataal V vseh lekarnah. Zahtevajte nI o rt I v me»er Prej so njegove iskale njenih, to noč m» jim ,* ¿mikal kot hud<*le|i»c, Mati j* rr»,U»ia Ko pa fte v nede-¡»ie, r.»t» nt >ugnil. du hi ji