Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POMLAD/VĹR 2022 ISSN-2000-2173 Št./Nr 78 Letnik/Ĺrgĺng 21 Slovenska riksfbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADETMarec 20212, Št./Nr 78, Letnik/Ĺrgĺng 21 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksfbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag: David T. Zadnja stran/sista sidan: Uredništvo/redaktion Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHĹLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD ______________________________________ 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO_________________________________________________ 4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG ...................................................................... 7 SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG...........................................................10SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................12 SKD SLOVENIJA, OLOFSTRÖM.....................................................................20PLANIKA - MALMÖ .................................................................................... 22 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................23 SKM ........................................................................................................... 25 SMEH JE POL ZDRAVJA - _________________________________________________ 30ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET ____________________________________ 30 V SPOMIN - IN MEMORIAM _______________________________________________ 34 PISMA BRALCEV __________________________________________________________ 36 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksfbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 5. junija 2022! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 5 juni 2022, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Ko smo zbrali prispevke za tokratno glasilo, se nikomur ni niti sanjalo, da pravzaprav sredi marca glavna tema sploh ne bo vec pandemija Covida-19, kot naši dopisniki še omenjajo v svojih prispevkih, temvec se je skorajda sredi Evrope zgodilo nekaj popolnoma nepoj­mljivega za 21. stoletje, ko bi se morali osredotocati na reševanje naše ljube Zemlje, na gradnjo lepših odnosov in trajnostnega sveta. Vojaški napad Rusije na Ukrajino je zagotovo ogromno ljudi pretresel v dno srca. Sama sem bila skorajda teden dni popolnoma ohromela. Po glavi cloveku hodi ogromno stvari, predvsem pa ni nic prijetno živeti z obcutkom, da lahko en sam predsednik države grozi vsej Evropi. Kaj hitro sem znova ugotovila (žal sem to zaznala predvsem na spletu po slo­venskih objavah), da si ljudje znova zelo nekriticno tolmacijo dostopne vire (tudi lažne) na spletu in celo opravicujejo Putinov napad. Ker imam premalo pogleda tudi v ozadje bližnje zgodovine Ukrajine (in predvsem je spet težko vedeti, kaj je res in kaj ne), bom svojo (ne) politicno analizo s tem zakljucila. Si pa iskreno želim, da se stvari ne bodo v prihodnosti odvile v smeri oboroževanja in vojn, temvec miru in zgolj miru. Ne pozabimo (pa ce se sliši še tako nepredstavljivo): dobro lahko clovek deluje le v svojem mikrookolju. Ne glede na dogodke po svetu sem prepricana, da ce sami delamo dobro, bo to vplivalo dobro tudi na ljudi okrog nas. Ko nas vse nekaj pretrese, je najbolje stopiti korak nazaj in najti tisto, kar imamo radi. Mene osebno je pred popolnim obupom rešil glasbeni teden, vsak pa seveda poišce svoj ventil »sprošcanja«. Verjemite, pomaga. Predvsem pa: spoštujmo se med se­boj. In upajmo, da se politiki streznijo in ne pozabijo na ljudi. * * * När vi samlade in era bidrag inför detta nummer, kunde vi aldrig föreställa oss att det stora samtalsämnet för nuvarande i n t e skulle vara Covid-19 (detta nämns förvisso fortfarande i era inskick) Utan i stället handlar samtalsämnet numera om detta tragiska som hänt i Centraleuropa – nĺgot fullkomligt orimligt för 2020 talet och när vi egentligen skulle behö­va fokusera pĺ att skapa en hĺllbar planet istället. Rysslands invasion i Ukraina har säkerligen skakat om vĺr vardag, händelsen fick mig ur balans under säkert en vecka. Vi har säkert fĺtt mĺnga tankar och funderingar och det är inte alls trivsamt att leva med känslan av att en endaste president i ett land kan hota hela Europa. Snabbt insĺg jag (framförallt tack vare slovenska sidor) att vi människor är snabba pĺ att inte vara källkritiska och därmed kanske till och med ursäkta Putins attack. Eftersom jag kan för lite om Ukrainas historia (och ĺterigen är det svĺrt att veta vad som är sant och inte) kommer jag att avsluta mig icke-politiska analys här och nu. men jag hoppas innerli-gen att saker och ting kommer att ordna upp sig och freden övertar det som sker idag. Vi fĺr inte glömma (även om det lĺter so orealistiskt) en god människa kan endast verka i sin mikroomgivning. Oavsett världshändelserna är jag övertygad om att om vi själva är goda, sprider godhet – att det kommer att pĺverka även andra runtom oss. När vi kommer ur balans, är det alltid bra att ta ett kliv tillbaka och fokusera pĺ det vi tycker om. Min resa med fokus pĺ musik hjälpte till exempel mig för att ĺterigen komma i balans, var och en av oss behöver sĺ klart hitta vĺrt eget ”guldkorn” att lägga fokus pĺ. Tro mig, det funkar. Men framförallt: respektera varandra och nu hoppas vi att politikerna nyktrar till och inte glömmer bort det civila folket. PREDSEDNIK IMA BESEDO Prisrcno pozdravljeni spoštovani clani društev in obenem clani Slovenske zveze. Pomlad je tu in znova je cas, da nekaj napišem za naše Slovensko glasilo. Upam, da ste vsi dobro in brez vecjih težav zakorakali v novo leto, zdravi in polni energije za mesece, ki so pred nami. Preteklo leto nam je pustilo kar precej neizpolnjenih nacrtov, saj jih je onemogocila epidemija Covida-19. Želim si, da se vsi nacrti izpolnijo v tem letu in da znova pridemo na naše stare, dobro znane tire ter znova zaživimo v iskrenem veselju, predvsem pa, da bo prihajalo do srecanj med rojaki. V letu, ki smo ga zaceli, imamo kar precej zastavljenih ciljev in samo želim si, da se nam uresnicijo brez vecjih težav, kajti sedaj je vse skupaj šlo predalec in je prehudo, da nimamo vseh tistih stikov in lepih doživetjih, ki so nas vedno navduševali in razveseljevali. Pravijo, da upanje umre zadnje, in sam sem res zelo optimisticen in tudi poln energije, veselja in hrepenenja po srecanju in medsebojnem druženju. Želim napisati in povedati par lepih misli, ki naj nas povezujejo in vodijo pri delovanju v društvih, ali pa ob drugih aktivnosti ter srecanjih: Življenje je navadna mešanica, ga moramo sprejeti, kakršno je, in se poskušati razumeti, nato pa izboljšati. Vse na svetu je najprej majhno, potem pa raste, le težave so na zacetku velike, potem pa so vsaki dan lahko manjše. Res je, da obcutimo velike spremembe v življenju na vseh podrocjih delovanja, kar je seve­da zelo zaskrbljujoce. Clani Slovenske zveze smo namrec vsak dan starejši in se seveda bo­jim, da ne bo pravih moci, da bi se vrnili nazaj na tire, ki smo jih bili vajeni. Kot predsednik Slovenske zveze si želim, da bi vsi dobro ustvarjali na kulturnem in delovnem podrocju in da bi bilo vse v najlepšem redu, uspešno in zdravo, ter da bi izpolnili zacrtane smernice. Ponekod smo praznovali slovenski kulturni praznik, izpeljali bomo tudi obcni zbor Slo­venske zveze, hitro za tem pa sledi vseslovensko srecanje skupaj s 50. obletnico društva Köping. Optimisticno se lahko veselimo srecanja za Binkoštni praznik v upanju, da bo to priložnost našega snidenja v tem letu. Spoštovani, želim vam vse lepo v tem letu, naj bo polno veselja in zdravja ter veliko srece pri vsem zacrtanem delu. Želim, da se vsem nam res uresnicijo vsi cilji. Ostanite zdravi, pazite nase in seveda tudi na druge. Spoštovani clani Slovenske zveze! Nagovor predsednika za leto 2022 (objavljen tudi na spletni strani Slovenske zveze) - 8. januar 2022 Spoštovani, vstopili smo v leto 2022 z velikim upanjem in optimizmom ter velikim pricako­vanjem, da bo to leto vseeno nekoliko bolj uspešno in naklonjeno z zdravjem do vsakega rojaka in vseh clanov Slovenske zveze. Obrnili smo nov list in zopet bo priložnost za nove odlocitve, ideje in za nove uspehe. Prav vsakemu želim, naj bodo odlocitve modre, ideje ustvarjalne in sreca brezmejna. Moja želja je, da bi vsi skupaj leto res preživeli v slogi in spoštovanju drug do drugega. Spoštovani clani Slovenske zveze, ob tej priliki vam želim srecno, uspešno predvsem pa zdravo leto, v katerega smo pravkar zakorakali. Naj to novo leto podari življenjski optimi­zem in notranji mir. Upam, da je vsak po svoje marsikaj lepega doživel v preteklem letu, gotovo pa je koro­navirus tudi slabo vplival na vse, pa še vedno temu ni videti konca. Prav vesel sem bil, ko so sprostili ukrepe, in sem že videl pred seboj vecja druženja, vendar se je to kar hitro spremenilo. Sem pa optimist in vidim svetlobo na koncu predora, zato verjamem, da bo prišel cas, ko bomo ponovno lahko uživali in se družili, kot smo prej bili vajeni. Prisluhniti moramo strokovnjakom in upoštevati vsa navodila, da bomo s skupnimi mocmi premagali vse te težave. Tudi v tem letu bomo nadaljevali aktivnosti. Izvedli bomo vse pomembne dejavnosti zve­ze, ena takšna bo vseslovensko srecanje skupaj s 50. obletnico društva »Simon Gregorcic« iz Köpinga, ki bo aprila. Spoštovani clani Slovenske zveze, tudi letos poskrbimo in pravo-casno poravnajmo clanarino v društvih in tudi v Slovenski zvezi. Potrudimo se vsak po svojih moceh in v društva ter v Slovensko zvezo privabimo nove clane. Rad bi izrekel zahvalo vsem za ves trud in spoštovanje. Hvala clanom upravnega odbora Slovenske zveze, hvala vsem clanom zveze za zvestobo in podporo s clanstvom, da lahko delujemo in ustvarjamo še naprej. Z vašo pomocjo nam je veliko lažje ohranjati in negovati slovensko besedo in kulturo za prihodnje rodove. Prijazen pozdrav vsem skupaj in seveda: SRECNO! Alojz Macuh Predsednik SZ Letni nacrt dela Slovenske zveze: Prireditve: Pandemija Covid-19 se žal nadaljuje in prireditve po društvih se izvajajo po dogovoru odgovornih v posameznih društvih. Januar: Zacetek delovanja prostocasnih dejavnosti v slovenskih društvih. Februar: Praznovanje slovenskega kulturnega dneva po društvih. Marec: Praznovanje dneva žena in obcni zbori po društvih Obcni zbor Slovenske zveze 26. 3. 2022 April: Vseslovensko srecanje in 50. obletnica društva Köping ter praznovanje dvojnih obletnic: 30. obletnice samostojnosti Slovenije in 30. obletnice Slovenske zveze Junij: Binkoštni praznik, romanje v Vadsteno. 4. 6. 2022 Junij: Prireditve in praznovanje: Slovenski državni praznik 25. 6. 2022 Avgust: Srecanje vseh generacij November: Martinovanje po društvih in jesenska konferenca upravnega odbora SZ. ¬ December: Miklavževanje in silvestrovanje v društvih. Upravni odbor SZ SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Geborga Pust, zimski dan, gola drevesa, megla kot vsak obicajen dan v februarju. Na zacetku februarja je švedski Nacionalni inštitut za javno zdravje preklical vse ukrepe v zvezi s koronavirusom. Le za tiste, ki niso cepljeni, še veljajo priporocila, naj bodo previdni in ohranjajo razdaljo. Prebivalci v drugih državah (tudi v Sloveniji) so veliko protestirali tako proti cepljenju kot proti ostrim ukrepom o kaznih v primeru njihove kršitve. Saj se zavedam, da cepiva (Mo-derna, Pfizer in Astra) nimajo za seboj vecletnega raziskovanja, toda koronavirus se je pojavil kot strela z jasnega in je pac bilo treba ukrepati. No, zdaj se je izkazalo, da kljub trem cepljenjem clovek lahko zboli za Covidom-19, vendar pogosto v blažji obliki. Vecina ljudje ostanejo doma nekaj dni. Bilo je že tako kriticno, da ni bilo dovolj osebja niti v zdravstvenih domovih, v domovih za ostarele, v šolah in bolnišni­cah, ker je morala ostati doma vsa družina, tudi ce je zbolel samo eden družinskih clanov. Veliko srecanj v cerkvi, društvih, v domovih za ostarele in drugod je opadlo. Sedaj, ko se spet srecujemo, smo veseli in v pricakovanju, da se bo pocasi vse normaliziralo. Pa se žal ne bo, saj so vsak dan nove in višje številke okuženih, le v bolnicah na intenzivnem oddelku je nekaj manj hudo obolelih. Moram pa priznati, da je to bil cas za premislek, bili smo vec doma, po nujnih nakupih in spet domov. Telefonskih pogovorov je bilo vec. Bomo videli, kaj bo prinesel cas. Delo v društvu je mirovalo in ni bilo nobenih srecanj ali sestankov. Lahko recem, da smo se polenili in bo težko spet zaceti znova. Babice obenem upamo, da bomo po dveh letih premora decembra morda lahko spet obi-skale Božicni bazar nekje v Nemciji. Skupina za pomoc (imenovana socialno skupina), je tistim, ki so zboleli, domov poslala vošcila za skorajšnje okrevanje. Seveda sem 27. februarja obiskala Štefana Žalika v domu za ostarele, saj je praznoval 85 let. Naši slavljenci: Junij: Boris Koncilja 80 let Silva Horvat, 75 let Milojka Gorjup, 70 let Vaš rojstni dan je, naj bo poln vsega, kar vas osrecuje. Vaš rojstni dan je, naj se življenje zlije v cudovito harmonijo. Želimo vam zdravja, dobre volje in ljubezni srece. Lepo praznujte in »na zdravje!«. Leta nam ne prizanašajo, mladi smo prišli na Švedsko, delali, ustvarili družine, obiskovali Slovenijo, sedaj pa mnogi sedijo doma ali v domovih za ostarele in premišljujejo, kaj jim je življenje prineslo. Da bo le zdravje, kajti tega se ne da kupit za milijone, in nicesar ne bomo nesli s seboj. Pazite nase in uživajte, bodisi v naravi, doma ali pri svojih najbližjih. Marija Kolar za Slovenski dom SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORGOb prihodu v novo pomladno obdobje vas bi radi obvestili, da v odboru še vedno upamo na vaše sodelovanje, saj je to placilo za naš trud, ki ga vlagamo v obstoj društva, ceprav je bilo malo manj dejavnosti v teh dveh letih. Razlog za to seveda poznate. Zdaj smo opravili že 49. obcni zbor po vrsti, in sicer 19. 2. 2022 v Pärli. Clani odbora so ostali isti in na celu društva tudi ostaja naš neutrudni predsednik Lado Lomšek, ki nas je pocastil z vecerjo, Nevenka P. pa s pecivom. Tone nam je popestril vecer z nekaj glasbe, in prav z veseljem smo preizkusili, ali nas noge še nosijo v pravem ritmu. Prišli smo na novo zamisel o srecanju vseh generacij, da bi lažje pridobili tudi mlajše clane skupaj z njihovimi starši in tako nadaljevali srecanja ob naši lepi slovenski kulturi. Možnost potovanja v Vadsteno bo seveda ponujena tudi v tem letu. Srecanja žena vsak zadnji teden v mesecu še vedno potekajo, saj smo dame postale bolj pogumne in se znova upamo srecevati po ukinjenih ukrepih glede korone. Prijavite se pri Eriki vsaj nekaj dni prej. Prisrcno dobrodošle (glej sliko). V letu 2022 imamo kar lepo število slavljencev, ki jim vošcimo še na mnoga zdrava leta in da bi še naprej pridno obiskovali društvo "France Prešeren", ki bo v naslednjem letu slavilo 50-letnico obstoja. Dragi slavljenci! Vsi zbrani in veseli smo v Švedski ostareli, nas z odejo je pokrila,zdaj pa s pokojnino obdarila. Bertil Samuelsson, 85 let Erika Jacobson, 80 let Margareta Berglez, 80 let Anton Bavdaž, 80 let Anita Strašek, 70 let Nadica Kociano, 65 let Irena Lajšic, 65 let Vsem bralcem in obiskovalcem društva želimo lepe pomladanske dni. Ostanite zdravi! Fotgrafije: Rune in Erika Jacobson Napisala Erika Jacobson SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Spoštovani clani društva »Simon Gregorcic« Preberite si delovni nacrt društva za leto 2022. Kot vidite, res upamo, da bo zanimivo. Na-dejamo se, da bo uspešno in da ne bomo imeli vecjih težav glede virusa, ki nam je do zdaj povzrocil cisto prevec težav. Upam, da se nam uresnicijo želje in da bomo lahko izpeljali obletnico društva, obenem pa bi rad poudaril, da si res z vso mocjo prizadevamo za to. Spoštovani clani, predvsem mlajša generacija, vabim vas, da se nam pridružite v cim vec­jem številu pri izvedbi tega jubilejnega srecanja. Nacrtujemo, da bomo na enem od sestankov sestavili delovno skupino za pripravo sreca­nja slovenskih rojakov in praznovanje te jubilejne 50. obletnice društva »Simon Gregorcic Köping«. Leto, v katero smo vstopili, naj bo polno optimizma. Ob tej priložnosti naj vam zaželim vse dobro, naj bodo vsi dnevi in trenutki polni zdravja in vsega lepega. Kära medlemmar, läs gärna vĺr verksamhetsplan för ĺr 2022. Vi hoppas innerligen att det blir ett intressant ĺr, utan större motgĺngar och att samhället förhoppningsvis äntligen kommer att lätta upp efter denna pandemi som nu pĺgĺtt bra länge. Inom styrelsen hoppas vi innerligen att vi kommer att kunna genomföra föreningens jubi­leumsfirande, vi jobbar pĺ att kunna göra det och planerar inför det. Kära medlemmar, framförallt vĺr yngre generation – jag hoppas att ni har möjlighet att delta vid genomförandet av firandet. Vi planerar att sätta samman en arbetsgrupp som ska jobba med vĺrt firande av slovenska föreningens 50 ĺrs jubileum. Jag hoppas detta ĺr för med sig optimism och samtidigt vill jag även passa pĺ att önska er allt gott. Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping epost: aa.macuh@gmail.com Nacrt dela slovenskega društva Simon Gregorcic v Köping v letu 2022 Verksamhetsplan för Slovenska föreningen i Köping för ĺr 2022 Mĺn/ Mes SLOVENSKO SVENSKA Jan Družabni veceri ob sobotah Trivselkvällar pĺ lördagarna Feb Valentinovo / 12. 2. 2022 Alla hjärtans dag / 2022-02-12 Mar Dan žena / 2022-03-12 Obcni zbor društva 12. 3. 2022 Internationella kvinnodagen /2022-03-12 Föreningens ĺrsmöte 2022-03-12 Apr Družabni veceri ob sobotah Slovensko srecanje in 50. obletnici društva, 23. 4. 2022 Trivselkvällar pĺ lördagarna Slovensk träff -50ĺrs jubileum 2022-04­23 Maj Druženje po dogovoru Aktiviteter enligt överenskommelse Jun Romanje v Vadsteno / 4. 6. 2022 Praznovanje nastopa poletnega casa / 24. 6. 2022 Dan državnosti / 25. 6. 2022 Resa till Vadstena / 2022-06-04 Midsommarfirande / 2022-06-24 Nationaldagen / 2022-06-25 Juli-Sep Delo društva po dogovoru Aktivteter i föreningen enligt överenskommelse Aug Srecanje vseh generacij v avgustu 2022 Slovensk träff för alla generationer / 2022 Augusti Okt Vsi sveti / 5. 11. 2022 Allahelgona helg / 2022–11-05 Nov Družabni veceri ob sobotah Trivselkvällar pĺ lördagarna Dec Sv. Miklavž, / 2022-12-07 Silvestrovanje / 2022-12-31 Sankt Nicolaus / 2022-12-07 Nyĺrsfirande / 2022-12-31 V septembru in oktobru je cas nabiranja gob in tudi takrat se dobivamo in skupaj preživimo lepe trenutke v gozdovih. Želim vam veliko veselja in uspeha pri delu! I september och oktober plockar vi svamp och umgĺs ute i naturen. Jag önskar mĺnga trevliga stunder samt ett stort deltagande pĺ alla vĺra aktiviteter! Alojz Macuh Predsednik društva / ordförande VABILO/INBJUDAN Vsi lepo vabljeni na praznovanje 50. obletnice delovanja slovenskega društva Simon Gregorcic v Kpingu in hkrati na slovensko srecanje, ki bo 23. aprila 2022 s pricetkom ob 16.oo uri, v dvorani VOLVOGĹRDEN, Glasgatan 17, 731 30 Kping. Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel Zadetek iz Slovenije, nastopali bodo tudi citrarka Tanja Zajc Zupan in pevka Teja Saksida prav tako iz Slovenije. Za hrano in pijaco bo poskrbljeno. Prijavite se k Suzani Macuh, 072-943 17 31 ali suzana.macuh@gmail.com najkasneje do 15. aprila 2022. Ob prijavi vec oseb je potrebno navest vsa imena oseb, ki pridejo. Ans. Zadetek Slovenska feningen i King välkomnar alla vĺra vänner och bekanta till freningens 50 ĺrs jubileum och en slovensk riksträff som äger rum den 23 april 2022 med start kl. 16.oo pĺ Volvogĺrden, Glasgatan 17, i Kping. Mat och dryck är ordnat. Ansambel Zadetek frĺn Slovenien stĺr f underhĺllningen. Vi gästas även av en cittraspelande musiker, Tanja Zajc Zupan och en sĺngerska Teja Saksida, även de frĺn Slovenien. Tanja Zajc Zupan Teja Saksida Anmäl er senast 15 april 2022 till: Suzana Macuh, tel: 072-943 17 31 eller suzana.macuh@gmail.com Vid gruppanmälan behs namn pĺ samtliga deltagare. DOBRODOŠLI/VÄLKOMNA! Srecanje so omogocili/träffen kan genomfras tack vare: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska zveza na Švedskem/Slovenska riksfrbundet i Sverige, Kpings kommun och Studiefrämjandet i Kping Cestitke ob dnevu žena Na dan žena je v navadi, da se spomnimo na vse ženske, ki so nam ljube in jim v znak lju­bezni in spoštovanja podarimo kakšen cvet, seveda pa lahko tudi lepo misel. In kako to storiti lepše kot pa z najlepšimi mislimi za dan žena? Drage žene, mamice in dekleta, cestitke za vaš praznik DAN ŽENA! Naj ta dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno vošcimo vam na glas, podarimo najlepše vam cvetlice! Grattis alla kvinnor, mammor och flickor pĺ internationella kvinnodagen. Erbjudande inför er träff i Slovenska klubben helgen 22-24 april 2022 Enkelrum 695,-/natt Dubbelrum 800,-/natt Extrasäng 300;-/natt Barn under 7 ĺr bor utan kostnad i befintliga sängar. Alla priser är inklusive frukost. Boka direkt till oss. Telefon 0221-181 20 eller mail info@hotelscheele.se Uppge slovenska föreningen när ni bokar sĺ ni fĺr rätt pris. Bastu, gym finns pĺ hotellet. Besök gärna vĺr hemsida www.hotelscheele.se Hotel Scheele Hultgrensgatan 10,731 50 Köping -022119120-info@hotelscheele.se-hotelscheels.se Each BestWestern®branded hotelisindependently owned and operated. ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM V prejšnji številki Slovenskega glasila nam je že uspelo zapisati naše dogodke v decembru, zato je tokrat nekaj manj besedila. Za 8. februar se tokrat še nismo dobili v živo (do takrat so še veljali ukrepi za preprecevanje Covida-19), toda Danni je skupaj s kolegico Leno, uci­teljico dopolnilnega pouka slovenšcine v Nemciji, pripravila spletno prireditev na Zoomu, ki je bila naknadno objavljena tudi na Youtubu. Uvodoma sta gledalce nagovorili takole: 4 države, 2 uciteljici, 1 prireditev. Tudi letos sva se odlocili, da pripraviva spletno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravili sva jo z mislijo: Naj kultura v teh casih zbližuje daljave. Najverjetneje bi bil izziv veliko vecji, ce bi si takšno prireditev želeli izpeljati na enem mes-tu, v živo: pri pripravi so namrec sodelovali udeleženci dopolnilnega pouka slovenšcine na Danskem, v Nemciji in na Švedskem, njihovi starši ter naši rojaki iz Slovenije. V raznolikem programu so gledalci lahko uživali ob posnetih recitacijah in tudi ob recitaciji Prešernove O, Vrba v živo, cudovite glasbene tocke ucencev slovenskega dopolnilnega pouka in njihovih staršev in še nekaj drobnih biserov. S svojo navzocnostjo so ju pocastili tudi nekateri visoki gostje: g. Dejan Valentincic, državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; g. Edvin Skrt, veleposlanik Republike Slovenije v nordijski regiji s sedežem v Kopenhagnu; g. Jožef Ciraj, pooblašceni minister z veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu, in g. Roman Gruden, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v RS. Ce vas zamika, da bi si prireditev pogledali, jo najdete na spletnem naslovu: https://youtu.be/5epcUkNWkWg V aprilu bomo v Stockholmu imeli v gosteh izjemno strokovnjakinjo za otroško in mladin­sko literaturo, gospo Tilko Jamnik iz Slovenije. V petek, 1. aprila 2022, ob 19.00, bo Tilka za starše pripravila delavnico z naslovom: Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku. O družinskem branju ob letošnjem 2. aprilu. Za otroke in njihove starše bodo bralne delavnice v soboto dopoldne, 2. aprila 2022 od 10.00 ure naprej. Bralno delavnico smo poimenovali: Berimo in poletimo s slovenskimi knjigami ob medna­rodnem dnevu knjig za otroke! Gospa Tilka bo 3. aprila obiskala tudi otroke v Malmöju, bralna delavnica pa bo izvedena v sodelovanju z društvom Planika in v njihovih prostorih. Ce se želite prijaviti, pišite na orfeum.slosve@gmail.com Naj izkoristimo priložnosti in najavimo tudi koncert, ki ga bomo 2. junija izvedli v Stockhol-mu, namen pa bo obeležitev slovenskega državnega praznika, ki je sicer 25. junija, vendar obicajno takrat veliko ljudi že pobegne na dopuste. Znova bomo imeli priložnost slišati Luka Einfalta na evfoniju in Tomaža Pirnata na klavirju, ki se jima bodo pridružili tudi glasbeniki, ki živijo na Švedskem, med drugim mezzosopra­nistka Klementina Savnik in morda še kdo. Pustite se presenetiti! Koncert bo torej v cetrtek, 2. junija 2022 ob 18.30 uri, in smo si ga zamislili kot koncert »po službi, AWC«. Pridružite se nam in z nami zakljucite delovni dan. Vec informacij lahko v mesecu maju dobite na e-naslovu: orfeum.slosve@gmail.com. Vnaprej prisrcno vabljeni! * * * Naj naš dopis sklenem takole: Veseli nas, da se bo letos v veliko slovenskih društvih po vsej Švedski zelo veliko dogajalo. Kljub trenutno manj stabilni politicni situaciji si vsi želimo, da se stvari uredijo in da v Evropi še naprej vlada mir. Morda je zato toliko bolj pomembno, da se družimo in ostajamo ponosni na svoje slovenske korenine. V pricakovanju prvih znakov pomladi (beri: pomladnih cvetlic), ki tu in tam že kukajo na plan, vas prisrcno pozdravljamo in vam želimo vse lepo! Se vidimo! Za Orfeum: Danni SKD SLOVENIJA, OLOFSTRÖM Fotografije pa tokrat prinašajo malo nostalgije iz društva. V našem društvu se je zelo malo dogajalo. Decembra nismo imeli božicnega srecanja in tudi ne svete maše 30. januarja. Upamo, da bo to novo leto boljše, in ce bo šlo po nacrtih, bomo imeli 12. marca praznova­ nje dneva žena in obcni zbor. Upamo, da se bomo zbrali v lepem številu in da se bom znova srecali s clani od blizu in dalec. Srecno! Žal nas je dosegla tudi žalostna novica. Po dolgi in težki bolezni nas je 2. februarja zapustil Alojz Cehovin iz Olofströma. Naj pociva v miru! Društveni nacrt dela za leto 2022 12. marca ob 16. uri bo obcni zbor društva in praznovanje dneva žena v društvenih prostorih. 23. aprila je nacrtovano vseslovensko srecanje in 50. obletnica društva Simon Gregorcic v Köpingu. 21. maja ob 14. uri bo balinanje v društvu. 4. junija bo romanje v Vadsteno. 27. avgusta ob 14. uri bo piknik in srecanje pri Villa Liljenborg Kultorpsvägen 7 v Jämshögu. 22. oktobra ob 17. uri Vinska trgatev v društvu. 10. decembra ob 17. uri bo božicno praznovanje v društvu. Slovenska maša je vsako peto nedeljo v mesecu, in sicer v Olofströmu ob 11. uri in v Nybroju ob 16.30 uri. PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malm– december 2021 Obcni zbor SKD Planika, Malmö Sobota, 29. 01. 2022 Minevata dve leti, odkar nas je prizadela moderna kuga, ki ji je nekdo dal ime Covid-19, je pa tako rekoc iznicila vse, kar smo imeli za samoumevno. Nehali smo se rokovati, pozd­ravljali smo se od dalec preko ulice, zaprla pa se je tudi Planika. Prepricani smo bili, da bo propadla, kar pa se po zaslugi sposobnega upravnega odbora ni zgodilo. Uspelo jim je prepoloviti najemnino, na zadnjem obcnem zboru pa smo izvedeli, da je materialno stanje zadovoljivo. Stavba, v kateri domuje Planika, je zamenjala lastnika, znižana najemnina pa bo veljala do konca marca 2022, nato pa bodo sledila nova pogajanja, za katera upamo, da se bodo zakljucila v korist Planike. Na obcnem zboru je bilo prisotnih 21 ljudi. Clani upravnega odbora bodo tudi v nasled­njem letu ostali na svojih položajih, prišlo pa je do manjše spremembe. Iz zdravstvenih razlogov sta odstopila clan UO Karl Šnurer in revizor Jožef Ficko. Na izpraznjeni mesti so bili izvoljeni: Jonni Silic kot revizor, Alexandra Križ in Andreja Klavžar pa v nadzorni odbor. Imena clanov upravnega odbora: Predsednik Rudolf Belec, podpr. Natali Krumpacnik, taj­nica Mira Dekanic in blagajnicarka Diana Krumpacnik. Clani UO: Suzana Sec, Don Sevcuk, Dennis Belec in Romana Šolaja. Prosimo vas, da poravnate clanarino (družinska 350, posamezna 200 kron) na Bankgiro 404-5605. SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Pestra jesen Slovenskega društva v Stockholmu Ogled predbožicne tržnice v Skansnu, (18. decembra 2021) Pocasi postaja tradicija, da Slovensko društvo v Stockholmu povabi svoje clane in prijatelje na predbožicno tržnico. Tudi letos smo se odlocili obiskati tržnico v Skansnu. Skansen letos praznuje 130-letnico, zato je bil ogled tega muzeja na prostem še bogatejši. Del praznicne­ga programa je bil predstavitev praznovanja božica v starodavni kmecki hiši, pripovedova­nje legend in predstavitev živali s strani oskrbnikov. Okoli 11. ure smo se zbrali pred glavnim vhodom muzeja na prostem. Imeli smo sreco z vremenom, saj je bilo nekaj stopinj plusa in suho. Takoj po vstopu smo izbrali tekoce sto­pnice, ki so nas popeljale do prvih muzejskih poslopij. Na pokritih tekocih stopnicah smo ob posnetih zvokih konjske vprege ter ob ponatisnjenih starih reklamnih plakatih Skansna, kot je bil videti pred 130 leti, z mislimi zaplavali nazaj v 19. stoletje. Cas se je upocasnil. Dobre volje smo prišli do trga, kjer je bilo razvršcenih 70 bogatih stojnic. Te so ponujale raznorazne lokalne obrtniške izdelke iz keramike, lesa in tekstila. Seveda so bili prisotni tudi kulinaricni izdelki, kot so med, slašcice, suho meso in sir. Med stojnicami so bile tudi takšne, ki so nam ponujale sladice in slane prigrizke. Da smo se malo pogreli, smo popili kuhano vino (glögg) in prigriznili ingverjeve piškote. Prerinili smo se mimo stojnic, kupili to in ono božicno darilo in prispeli do odprte kmecke hiše. V ogreti hiši nas je pricakala gospa v narodni noši. Ko smo se posedli po klopeh, nam je povedala legendo o hudicu, ki je tako kot Bog hotel nekaj ustvariti na Zemlji. Bog se ga je po dolgotrajnem tarnanju le usmilil in hudic je ustvaril kozla (bock po švedsko). Legenda pravi, da je bil kozel (julbocken) tisti, ki je obdaroval otroke v casu božica, šele kasneje je to vlogo prevzel Božicek. Kako je ”kozel” bil videti, smo kasneje lahko opazili skozi okno ene od hiš. Kozel je bil upodobljen z veliko slamnato masko, namesto oci pa je imel luknje. Po tej pripovedki smo si pogledali živali na prostem, jelene, koze, lose, tjulnje in sove. Medveda nismo videli, saj je pocival v brlogu in si ga je mogoce ogledati šele za Veliko noc. Okrog 14. ure smo znova prišli na trg, kjer se je trlo obiskovalcev, nekateri so celo plesali ob ljudski glasbi. Preden smo zadovoljni zapustili predpraznicni Skansen, smo še pokukali v steklarsko in sedlarsko delavnico. V slednji smo slišali, da izdelava sedla iz svinjskega usnja traja tri mesece. Bilo je prav lepo popoldne in želimo si vec podobnih srecanj. Besök pĺ Skansens julmarknad, (18 december 2021) Det börjar sakteliga att bli en tradition för den slovenska föreningen i Stockholm att bjuda in sina medlemmar och vänner till ett besök pĺ julmarknaden. Även i ĺr bestämde vi oss för att besöka Skansens julmarknad. Skansen firar 130-ĺrsjubileum i ĺr, vilket berikar besöket pĺ detta friluftsmuseum ännu mer. En del av det festliga programmet var en pre­sentation av julfirandet i den gamla bondgĺrden, berättelser om legender och vaktmästa­rens presentation av djuren. Vi samlades vid klockan 11 framför huvudentrén till museet. Vi hade tur med vädret dĺ det var nĺgra plusgrader och torrt underlag. Direkt efter att vi kommit in valde vi rull­trapporna som ledde oss till de första museibyggnaderna. Pĺ rulltrapporna kunde man segla tillbaka till 1800-talet genom att vi fick höra inspelade ljud frĺn häst och vagn och sĺg pĺ nytt tryckta gamla reklamaffischer sĺ som de sĺg ut för 130 ĺr sedan. Tiden saktade ner. Med gott humör kom vi fram till torget, där det fanns upp till 70 olika stĺnd. Dessa bjöd pĺ en mängd olika hemhantverk, allt frĺn keramik och trä till textilier. Naturligtvis fanns det även kulinariska produkter sĺsom honung, kakor, torkat kött och ost. Bland stĺnden fanns ocksĺ de som bjöd oss pĺ söta och salta tilltugg. För att värma oss lite drack vi glögg och ĺt pepparkakor. Vid stĺnden köpte vi julklappar och sedan kom vi fram till den öppna bondgĺrden. En dam i folkdräkt väntade pĺ oss i det uppvärmda huset. När vi satte oss pĺ bänken berättade hon om myten om djävulen som liksom Gud ville skapa nĺgot pĺ jorden. Gud förbarmade sig efter mycket tjat och sĺ skapade djävulen en bock. Legenden säger att det var julbocken som gav barnen en julklapp, först senare tog tomten över denna roll. Senare sĺg vi i ett av husen hur "bocken" sĺg ut. Bocken re-presenterades med en stor halmmask som hade hĺl för ögonen till den som var utklädd. Efter legenden promenerade vi i öppet zoo. Vi sĺg renar, getter, älgar, sälar och ugglor. Vi sĺg dock inte björnen eftersom den var i sitt ide och den kommer fram till pĺsk igen. Runt tvĺtiden kom vi tillbaka till torget, där det var mĺnga besökare, nĺgra av dem dan­sade till folkmusiken. Innan vi lämnade Skansen tittade vi snabbt in i glasverkstaden och sadelverkstaden. I sadelverkstaden fick vi veta att det tar tre mĺnader att göra en sadel av grisskinn. Det var en vacker eftermiddag. Vi vill att träffen ska upprepas i en större grupp. Napisala/skrivet av Mirjana Grujic SKM Krstno slavje v Bĺstadu na Švedskem Kako je Cerkev vesoljna in katoliška, se je ponovno potrdilo s krstnim slavjem na isti da­tum, le dve leti razlike. Letos na predvecer sv. Treh kraljev 2022 sem imel milost podeliti zakrament sv. krsta majhni deklici s krstnim imenom Sophia Ebba Maud Danielsson Dar­lington v Marijini cerkvi v Bĺstadu, ki je v svetovnih krogih znan tudi po tenisu. Že kmalu po dvanajsti uri smo se zaceli zbirati v starodavni cerkvi, seveda zaradi korone zelo previdno. Pred samim dogodkom sv. krsta smo se zbrali tudi ob prezgodnjem grobu, kjer smo priž­gali svece in kjer smo skupaj zmolili ter grob blagoslovili. Krstno bogoslužje je bila hkrati tudi ena velika zahvala zdravniku Markusu in zdravnici Ebbi, staršema novokršcenke, saj se je Markus zelo zavzel za zdravljenje od korone, ki je »okronala« tudi švedskega vagabunda za Gospoda. Naj bo zgled staršev in botre v pomoc, da bo tudi mala Sophia, podprta v veri staršev, rasla v ljubezni do Boga in do ljudi ter tako živela vero, ki naj ji bo lucka na poti skozi vse življenje, dokler ne dospe domov v nebesa. Bog blagoslovi družino Danielsson Darlington, da bodo zgled vere svojim otrokom. Krstni slavji v Gteborgu in v Malm Kakšno veselje in sreca mora biti v srcu staršev, ko ji Bog obdari s prvim otrokom. A še toliko vecje je veselje in sreca, ko sta starša obdarjena s cetrtim oziroma s petim otrokom. Bogu hvala za dar življenja ter za ljubezen staršev, ki je odprta za življenje. Še posebej pa Bogu hvala za vero staršev in Cerkve, ki v krstu njihove otroke znova rojeva za vecno življenje. Kot narodni dušni pastir moram priznati, da sem bil obakrat prijetno presenecen, ko je pri krstnem slavju sodelovalo »veliko število« ljudi. V Göteborgu je bila velika vecina prisotnih pravzaprav mladih staršev z vec otroki, tako da je bilo še bolj živo, v Malmöju pa se je tudi zbralo okoli 60 navzocih in lepo sodelujocih. Obakrat sem pripravil program, da so ljudje mogli lepo sodelovati. V Göteborgu z branjem berila in s prošnjami, kar sta mama Suzana in ata Merlin zelo lepo in prisrcno organizirala. Teta Slavica Bijelic je prebrala berilo, ostale sorodnice in sorodniki pa so prebrali prošnje za vse potrebe, ki so jih vsak po eno lepo glasno izrekli pri ambonu. Prav tako sta mama Izabella in boter Sebastian lepo sodelovala z branjem berila in prošenj pri krstu male Claudie Suzane. Zelo nazorno je tudi sodelovanje starih staršev, ki so z veseljem in ponosom pokrižali svo­jega vnuka Benaja Jakoba in svojo vnukinjo Claudio Suzane. Bog daj, da bi tudi ta otroka rasla v veri Cerkve in bila deležna vzgoje v kršcanski veri ter vrednotah, ki cloveku poma­gajo priti v nebesa. Staršem, botrom, starim staršem ter pricam pri krstnem slavju Benaja Jakoba ter Clau­die Suzane vošcimo obilo Božjega blagoslova ter odgovornosti pri vzgoji v katoliški veri. S krstom je tako, kot bi mlado drevesce posadili, a od krsta naprej bo treba z veliko ljubez­nijo in skrbjo ter odgovornostjo narediti vse in po najboljših moceh, da bodo otroci rasli v veri in v pripadnosti Kristusu in njegovi Cerkvi. »Zalivajte« vzgojo svojih otrok z redno družinsko molitvijo, rednim obiskom nedeljske sv. maše in tudi z rednim prejemom sv. zakramentov. Le tako boste ohranili in gojili povezanost z Bogom ter tudi eden z drugim. Bog vas blagoslovi pri tem lepem in odgovornem poslanstvu. Cestitke staršema Merlinu in Suzani Domic iz Göteborga ter botru Sandiju Bijelicu, ki je s svojo družinico prišel iz Slovenije, da je bil boter novokršcencu Benaju Jakobu. Prav tako cestitke staršema Izabelli in Andreu Kehlmeier, botru Sebastianu Sec ter pricama, tetama novorojenke Tanji Kehlmeier in Marii Lindsten! Vsem navzocim na krstnem slavju pa pola­gam na srce, da z molitvijo in zgledom podpirate starše in botre pri vzgoji otrok, da bodo v veselje in ponos Bogu, Kristusovi Cerkvi ter oltarnim obcestvom, ki jim od krsta naprej pripadajo. Obisk Vida in Urške Kraner na Švedskem Kakšna milost, ko sta me nenadoma obiskala mlada, katerih starše poznam iz župnije Sv. Lovrenca na Pohorju, od koder sem prišel na Švedsko pred skoraj devetindvajsetimi leti. Kakor se spodobi za popotnike, jih je treba pogostiti, saj nas tega uci tudi tukajšnja za­vetnica sv. Brigita Švedska, ki je še danes znana po gostoljubju, ki ga gojijo njene sestre v Vadsteni in drugod po svetu. Ker je mladi par imel cas, smo se podali na dolgi sprehod, kjer smo odkrivali zanimivosti, se razgledovali po Göteborgu ter doživljali soncni zahod, ki se je prelival v cudovite barve, ki so prehajale vedno bolj v vecerne barve in seveda v temo in z luckami razsvetljeno mesto. Vid in Urška, hvala vama za obisk in veselo sporocilo! Bog naj vaju in vse vajine drage blagoslovi, Mati Božja pa naj vas varuje na vseh poteh, da boste ostali zvesti eden drugemu ter Kristusovi Cerkvi in kršcanskim vrednotam, naši slovenski identiteti. 60 let Slovenske katoliške misije v Vadsteni v soboto, 4. junija 2022 Ker gre za castitljivi jubilej, nas bo s svojim prihodom pocastila Njegova eminenca, kardinal Anders Arborelius, ki bo vodil slovesno binkoštno bogoslužje, ki bo v švedskem jeziku, a pesmi bomo seveda prepevali v slovenskem jeziku, cesar so še posebej vesele tudi tam-kajšnje setre. Slovesni maši ob 12.00 uri bo sledila procesija do slovenske lipe in od tam v Kloster kyrko (samostansko cerkev), kjer bodo pete litanije in blagoslov. Od tam pa bomo kot po navadi odšli nazaj na vrt k sestram, kjer se bomo nekoliko zadržali. Od sester nas bo vse navzoce pot vodila v šolo Petrus Magni skola, kjer bo pravo slovensko praznovanje, za katerega bodo poskrbeli fantje kvinteta Dori. Vadstena 2022 – jubilej 60 let Slovenske katoliške misije Gteborg (1962 – 2022) Rojaki so se na Švedskem prvic zaceli redno srecevati v katoliških skupnostih na terenu, petkrat vecjem kot Slovenija, v aprilu leta 1962, ko je za stalno, za deset let, prišel mednje Jože Flis in jih duhovno ter tudi drugace oskrboval. Bil je prvi redni narodni dušni pastir, ki je iz Pariza prišel mednje. Zacetki misijonskega dela so bili zelo težki in zahtevni. Treba se je bilo znajti, kako priti do ljudi, kako jih nagovoriti, kako jih zbirati okoli oltarja. Financna si­tuacija po Evropi, še posebej v protestantski Švedski, je bila tedaj zelo težka. Vendar je bila ljubezen do Kristusa ter do slovenskega naroda tista, ki ga je »priganjala tako kot apostola Pavla«, da se je tudi Jože Flis znašel v casu in prostoru ter zacel zbirati rojake okrog oltarja. Kot mi je bilo povedano, je na zacetku maševal celo za Hrvate. Za njim je od leta 1972 do 1977 prihajal s svojim »hrošcem« iz Münchna p. Janez Sodja, obložen s slovenskimi knjigami in Našo lucjo, saj se je zavedal, kako pomemben je tudi pi-sani materni jezik za ohranjanje slovenske identitete na Švedskem. V Vadsteni je leta 1974 prvic zbral rojake z vse Švedske, kjer so se za Binkošti zbrali pri Sv. Brigiti Švedski. Od takrat je tudi Vadstena postala »slovenska«, zaznamovana s slovensko pesmijo, s slovensko glas­bo in tudi plesom in slovenskim druženjem. Kako daljnovidno je p. Janez Sodja posegel v zgodovino slovenskega izseljenstva na Šved­skem in obenem tudi v katoliško Cerkvi v tej skandinavski deželi. Naj še enkrat ponovim misel ene od sester Sv. Brigite Švedske: »Ne znamo si predstavljati Binkoštnega praznova­nja brez Slovencev v Vadsteni.« In po dveh letih »posta«, ko nam je korona onemogocila naša binkoštna vseslovenska romanja ter srecanja, z veseljem sporocam, da se nas sestre letos še posebej veselijo. Med mašo bosta za spremljavo poskrbela organist Tomaž Pirnat in evfonist Luka Einfalt iz Slovenije, ki nam bosta pripravila tudi krajši program po maši (verjetno skupaj z glasbeniki iz društva Orfeum). Srcno upam, da v Vadsteno po vseh zapletih zaradi koronavirusa koncno uspe priti med nas tudi »srebrni kvintet Dori« in z njim njihov ustanovitelj Izidor Dori Pecovnik. Njegovi njegovi clani poskrbeli za prijetno slovensko vzdušje na dvorišcu pri sestrah, kakor v slav­nostni dvorani, kjer bo kulturni program in nato vecerja ter slovensko rajanje. Pricakujemo tudi posebne goste z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ka­kor tudi z našega veleposlaništva v Kopenhagnu. Upam, da nas še kdo od posebnih gostov obišce in skupaj z nami praznuje. Naj bo presenecenje. Ker sem imel priložnost sodelovati na mednarodni konferenci o slovenski identiteti, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije proti koncu lanskega leta, bi rad poudaril, kako pomembno je za ohranjanje slovenske identitete vsako naše srecanje pri slovenskih sv. mašah na terenu, petkrat vecjem kot Slovenija. Slovenska pesem, slovenska narodna glasba in materni jezik v vaših družinah, slovenski katoliški tisk, torej tudi pisana beseda, za kar si v zadnjem casu prizadeva Danni Stražar, ki uci našo najmlajšo generacijo slovenšcino tudi skozi pesem in igro. Bodimo in ostanimo ponosni slovenski kristjani ter skrbno iz generacije v generacijo predajajmo lucko vere, slovenski jezik, kulturo, slovensko identiteto. Dragi rojaki z vse Švedske, spoštovana Slovenska zveza ter UO naših društev, naredite vse, da se bomo v lepem številu lahko zbrali, se zahvaljevali za prehojeno pot ter skupaj sloven-sko praznovali. Naj Vadstena za Binkošti znova postane »slovenska«. Rezervirajte si cas za jubilejno 60-letnico naše misije in se radi udeležite tega vsesloven­skega romanja ter srecanja za binkošti pri sv. Brigiti Švedski. Dobrodošli! Z vami se veseli vaš Zvonko Podvinski SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET – Min partner var otrogen sĺ nu ska jag via SMS avsluta förhĺllandet. – Ska du skicka ett ynka SMS?! – Ja. Jag ska skiljs-messa! * * * Adam och Eva – Adam, älskar du mig? – Javisst, vem annars? Žena hoce poklicati moža, pa ima prazno baterijo v mobilnem telefonu. Pa rece sinu Janezku, naj ga poklice s svojega telefona. Cez nekaj minut sin pravi: "Trikrat sem klical in vedno se je oglasila neka ženska." Ko se mož vrne, ga žena pricaka na vratih in brez kakšne razlage mu eno primaže okoli ušes. Potem pa "molitev". "Ženska se ti oglaša na tvojem telefonu!" "Kakšna ženska neki? Kaj pa je rekla?" "No, Janezek, povej!" "Rekla je: Številka trenutno ni dosegljiva, prosimo, poklicite kasneje." * * * Pĺ restaurangen – Hovmästaren! ska vi sitta här tills vi svälter ihjäl?? – Det gĺr tyvärr inte. Vi stänger klockan 22.00 * * * Oce ne prevec uspešnega sina je prišel v šolo na govorilne ure. Uciteljica mu pravi: "Dober dan, sedite, prosim." "Nimam casa, samo povejte mi, kako gre mojemu sinu." "Ni dobro. Enice iz matematike, slovenšcine in anglešcine." "No, dobro. Povejte mi raje, kakšen je pri športni vzgoji." "Dober, zelo dober." "In kakšen je po obnašanju?" "V redu fant. Zelo priden." "No, vidite. Kar ga jaz naucim, je super, kar ga vi, je pa katastrofalno." * * * – Jag lĺter alltid nĺgra lampor vara tända under natten för tjuvarna. – Det är ju slöseri med elektriciteten. De brukar väl alltid ha med sig ficklampor? * * * “Jag skriver ut en medicin för stelheten i fingrarna. Sĺ kan ni säkert spela piano sen.” “Oj, ja det var inte dĺligt, doktorn Det har jag aldrig kunnat förut.” * * * Janez gre k spovedi. Župnik ga pricaka in mu rece, da lahko svoje kolo parkira pred cerkvijo in sveti duh ga bo cuval. Možakar parkira kolo in gre v spovednico. Tam mu župnik naroci, naj ponavlja za njim: "V imenu oceta in sina in svetega duha, amen." Janez ponovi: "V imenu oceta in sina, amen." Župnik: "Kje pa imaš svetega duha? Janez: "Ja, pred cerkvijo pazi na moje kolo." * * * Polisen stoppar en bilist – Fĺr vi gĺ igenom er bil? – Javisst, men är det inte lättare att gĺ runt den? * * * "Ti si pa ful shujšal!" "Ja, sem na locevalni dieti." "Kakšna pa je?" "Locujem se, kuhati pa ne znam." * * * Strömavbrott – Förra veckan när det var strömavbrott satt jag fast i hissen i över tre timmar. – Det var väl inget. Jag stod fyra timmar i en rulltrappa. SODOBNA IN STARA IMENA MESECEV V LETU JANUAR Ime je dobil po rimskem bogu zacetka in konca Janusu, ki je imel dva obraza – z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost. FEBRUAR Ime je dobil po rimskem prazniku ocišcenja – »febre«. Rimljani so po starem koledarju leto zaceli s 1. marcem in pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »ocistiti«. MAREC Ime je dobil po bogu vojne Marsu. To je bil po rimskem koledarju prvi mesec v letu. APRIL Ime je dobil po latinski besedi »aprire« (slov. odpreti). V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast. MAJ Ime je dobil po rimski boginji pomladi, plodnosti in rodovitnosti Maji. JUNIJ Ime je dobil po boginji neba Junoni, ki je bila žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. JULIJ Ime je dobil po rimskem vojskovodji Juliju Cezarju, ki je dal tudi prenoviti stari rimski koledar. PROSINEC Ime je dobil po prosu, saj je bil to mesec, zaznamovan z lakoto. Proso je bilo nekoc simbol blaginje. SVECAN Slovensko ime povezujemo z besedo sveca, ki je lahko iz voska ali ledu – za obe je v temnem in mrzlem zimskem mesecu pravi cas. SUŠEC Ime je povezano s casom, ko zemlja pije snežnico, se zacne sušiti in pripravljati na pomladno rast. MALI TRAVEN Slovensko ime je povezano z mladim in majhnim zelenjem na travnikih, poljih in v gozdovih. VELIKI TRAVEN Slovensko ime pomeni bujno pomladno rast. ROŽNIK Ime je povezano z rožami, ki so jih polja in travniki v tem casu polni. MALI SRPAN Ime prica o tem, da je bil to cas, povezan z žetvijo, pri kateri so uporabljali srp. AVGUST Ime je dobil po cesarju Avgustu, ki je tako kot njegov stric Julij Cezar hotel videti svoje ime v koledarju (poleg tega je zahteval, da ima tudi njegov mesec 31 dni). SEPTEMBER Ime je dobil po latinski besedi za sedem (septem), saj je bil po starem rimskem koledarju to sedmi mesec. OKTOBER Ime je dobil po latinski besedi za osem (octo), saj je bil po starem rimskem koledarju to osmi mesec. NOVEMBER Ime je dobil po latinski besedi za devet (novem), saj je bil po starem rimskem koledarju to deveti mesec. DECEMBER Ime je dobil po latinski besedi za deset (decem), saj je bil po starem rimskem koledarju to deseti mesec. VELIKI SRPAN To je cas velike košnje oziroma žetve s srpom. KIMAVEC Ime je dobil po sadju, ki v tem casu dozori in »kima« na vejah sadnih dreves. VINOTOK Oznacuje cas, ko »vino tece« v sode v casu trgatve. LISTOPAD Oznacuje cas, ko listje pada z dreves. GRUDEN V tem casu zemlja na poljih zaledeni v »grude« – od tod ime zadnjega meseca. V SPOMIN - IN MEMORIAM Nikoli si ne bi predstavljal, da bom nekoc za Slovensko glasilo napisal prispevek, pa ne le enega samega, ampak skoraj dve strani, ki ju imate pred seboj. Razlog je, da so svoje drage in Planiko v manj kot pol leta zapustili kar štirje dolgoletni clani. Spominjajmo se jih: Vilibald Šoba 1939 – 2021. Ime Vilibald je imel zapisano v osebni izkaznici, vendar smo mu vsi, kolikor mi je znano, rekli Vili. Rodil se je pod Ptujsko Goro na Štajerskem. Z mlajšo sestro sta tam preživljala svoje otroštvo. Oce je bil poštar in glasbenik, mati pa je hodila v dnino na bližnje kmetije. Življenje v majhni hiši je bilo revno in trdo, vendar bi bilo znosno, ce mu ne bi, ko je bil star 12 let, umrl oce. Po osnovni šoli se je izucil za mizarja, dela zanj pa ni bilo drugje kot na Ptuju ali v Mariboru, kar je pomenilo vsak delavnik prekolesariti 15 do 30 kilometrov. Leta 1959 je zacel služiti vojaški rok, katerega veliki del je opravil v enotah Združenih narodov v Egiptu, kjer je bil dodeljen v transportni oddelek in opravil vozniški izpit. Ko se je dve leti pozneje vrnil od vojakov in zacel razmišljati o družini, je hitro ugotovil, da s svojo placo v doglednem casu ne bo mogel zaslužiti dovolj za stanovanje ali hišo. Dvignil je potni list in se leta 1965 odpravil na Švedsko. Delo si je našel v Tovarni sladkorja blizu Malmöja, kjer je delal polnih 30 let. Vse dopuste je preživel v Sloveniji, tam je našel tudi Bronislavo in se leta 1970 z njo porocil. Pridružila se mu je, rodila dva sinova, Vili je skupaj z njo zaživel polno družinsko življenje. Mnogo let je bil clan Pevskega zbora planika Malmö, igral je harmoniko, najvec veselja pa je imel z zelo lepo urejenim vrtom. Bil je srecen kot malokdo. Marija Hudi, 1938 – 2022. Tudi ona je bila Štajerka iz Slovenskih goric. Na Švedskem, v kraju Husqvarna, si je ustvarila družino in rodila hcer in sina. Nekaj let kasneje, ko so se preselili v Malmö, se je pridružila Planiki ter tam ostala in pomagala dolga leta. Marija Ciglar, 1937 – 2022. Rojena v Prekmurju, vendar je veliko vecino življenja skupaj z možem Jožefom in tremi hcerami preživela v Malmöju na Švedskem. Vsi so bili vsa leta clani Planike. Bernarda Ujcic, 1938 – 2021. Mlada leta je preživljala na drugem koncu Slovenije, na Krasu. Jožef Ficko PISMA BRALCEV Opomba uredništva: Ob poslanem prispevku smo bili zaprošeni, da v clanek ne posega-mo, zato ni uredniško urejen in je objavljen v originalni obliki, brez kakšrnih koli posegov v besedilo. KRITIKA NAŠEGA GLASA UPRAVICENA? V 77deseti številki Slovennskega glasila, je med -pisma bralcev- Avguština Budja Bencek, izrazila negativno kritiko o uredniškem odboru Našega glasu, glasilu slovenskih društev na Švedskem. Za boljše razumevanje mojega odgovora na kritiko, moram opisati pricetek ustanavljanja slovenskih društev in pricetek glasila Naš glas. V pricetku 1970 desetletja, so se price-la ustanavljati slovenska društva na Švedskem. V Stockholmu se je ustanovilo slovensko društvo 31. marca 1972 leta. V vseh vecjih mestih Švedske, kjer so živeli Slovenci, so se ustanovila slovenska društva in kmalu je bilo na Švedskem okrog deset slovenskih društev. Število društev je rahlo nihalo, kajti v dolocenih krajih je bilo število Slovencev premajhno in ta društva so zamrla. Slovensko društvo v Stockholmu je kmalu imelo preko sto clanov in dejavnost v društvu je rasla. Pridobili smo starejšo hišo in v teh prostorih smo imeli svoje dejavnosti, krožke, šolo, šport in zabave. Clan društva, Tone Jakše s sodelavci, je pricel z izdajanjem glasila Naš glas, kot - Glasilo slovenskega društva v Stockholmu-. Prve štiri številke glasila, so bila kot stockholmsko društveno glasilo. Kot mnogi ne vedo je bil na sestanku vseh slovenskih društev na švedskem 30. maja 1976 v Stockholmu-Farsta, ustanovljen Koordinacijski odbor, za vsa slovenska društva na Švedskem. Na drugem sestanku Koordinacijskega odbora Decembra 1976, je KO spremenil ime v – Komisija za koordinacijo dela slovenskih društev na Švedskem. To je povezovanje z do-movino, slovensko šolo, obisk slovenskih kulturnih skupin na Švedsko, slovensko radio TV oddajo v švedskih medijih. Sprejet pa je bil tudi sklep, da postane stockholmsko društveno glasilo-Naš glas- glasilo vseh slovenskih društev na Švedskem. Pokroviteljstvo in uredni­štvo je prevzel Koordinacijski odbor (v nadaljevanju KO) kot glavni urednik pa je bil še vedno Tone Jakše. Nadaljevanje KO se sedaj imenujete -Slovenska zveza-, ne vem pa po­polnega in pravilnega imena SZ. Naš glas je pricel izhajati pomlad 1974. Torej, Naš glas je izhajal od leta 1974 do 2001 in izdal 170 številk, kar je 6 številk letno. Kot sodelavec glasila, sem pricel z drugo številko in sodeloval z izdajanjem glasila do zadnje, to je 170 številke, kar je 27 let. Izdajanje Našega glasa se je zelo razlikovalo od današnega izdajanja neke publikacije. V 70 desetletju ni bilo racunalnikov, rocno smo pripravili ogledalo za tisk, imeli smo ekonomske težave, distribu­cija je bila rocna. Rocno kuvertiranje z lepljenjem znamk in rocnim izpisovanjem naslovov na kuverte. Izdajali smo 600 do 800 izvodov, to je koliko, kot smo dobili narocnikov-clanov drustev iz vseh slovenskih društev na Švedskem. Kot sodelavec in clan uredništva -Našega glasa se s kritiko gospe A. Budja ne strinjam. V Našem glasu so imeli pravico sodelovati vsi s svojimi prispevki, to je bila tudi naša želja o cim vecjem sodelovanju clanov društev. Toda gospa A. Budja trdi drugace - citiram: ce mu je to tedanji socialisticno obarvan uredniški odbor to dovolil! Nikoli nismo imeli selekcije prispevkov in smo bili samo veseli nad prispevki clanov društev. Samo Vi, gospa Avguština Budja, ste imeli v -Našem glasu- objavljenih 41 prispevkov, skupno 39 strani (kontrolirano) 9 fotografij in prispevek clana uredništva -Našega glasa- o triu sestre Budja, stran in pol s fotografijo. Vi ste delovali mnogo let kot odbornik v Koordinacijskem odboru kateri je imel pokroviteljstvo nad -Našem glasu in uredniškem odboru. Zakaj v vseh letih Vašega delovanja v KO in odbornici Lipe, niste opozorili – protestirali proti domnevnim nepravil­nostim o delovanju Uredniškega odbora Našega glasa? Prosim, ne povišujte sebe s tem, da naknadno po mnogih letih ponižujete druge! Lep pozdrav Pavel Udir Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marrat68@hotmail.com VELEPOSLANIŠTVO Republike Slovenije Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin Slovenska föreningen i Stockholm c/o Rok Ogrin Grindtorpsvägen 41 lgh 2001; 183 49 Täby slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgĺrden28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien