416 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 2/2017 in upora proti feminističnim idejam nove. In to zahteva novo politiko, ki jih Zahtevna razmerja ne izrisujejo, temveč zgolj nakazujejo. Knjiga je sintetiziran pregled obstoječega sta­ nja in dragocena metaanaliza obstoje­ čih indikatorjev in podatkov na izbra­ nih poljih delovanja, od obstoječih queerovsko­feminističnih koalicij pa je odvisno, kako uspešno bodo upo­ rabile to knjigo kot natančen zemlje­ vid razpok v spolnem redu in spolnih režimih v Sloveniji, ki kličejo ne zgolj po krpanju teh razpok, pač pa tudi po globljih strukturnih spremembah. Naloga je tokrat toliko težja, ker boji – tako se zdi – ne bodo potekali zgolj v razmerju med neokonservativnimi in feminističnimi gibanji, pač pa tudi med starim feminizmom enotnega subjekta in novimi (post)feminizmi. Peter KUMER Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Mary L. Gray, Colin R. Johnson, Brian J. Gilley (uredniki) Queering the Countryside: New Frontiers in Rural Queer Studies New York University Press, New York in London 2016, 416 strani, 30,00 USD (ISBN: 9781479880584) Na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so v Severni Ameriki vznikala mo­ derna mesta, so filozofi in sociologi, med katerimi velja izpostaviti Ferdi­ nanda Tönniesa, Émila Durkheima in Georga Simmela, utemeljili teorijo urbanega razvoja. Pri opredeljevanju mest so poudarili njihovo kontrast­ nost v odnosu do podeželja. Podeže­ lje je torej dobilo svoj antipod, ki ga je predstavljal urbani prostor, čigar prebivalci naj bi posvojili edinstven, urbani način življenja. Raziskovalci so prišli do spoznanja, da je indivi­ dualizem ena osnovnih značilnosti mestnega prebivalstva. Po drugi stra­ ni naj bi podeželski prostor preveval duh kolektivizma. Ljudje na podeželju naj bi bili veliko bolj povezani med seboj, z domačim krajem in z zemljo. Medtem ko so meščani podvrženi na­ glici, je ritem življenja na podeželju bolj sproščen in umirjen. Poleg tega naj bi bile podeželske skupnosti bolj religiozne, konzervativno usmerjene in nenaklonjene vsem vrstam manj­ šin. Pomembni značilnosti življenja na podeželju naj bi bili pomanjkanje zasebnosti in večji družbeni nadzor. Sredi prejšnjega stoletja se je po­ deželje začelo modernizirati. Ruralne predele so dobro prometno in infor­ macijsko povezali, dosegla jih je urba­ nizacija. Ostre ločnice med mestom in podeželjem so se zabrisale. Razi­ skovalci so v tistem času trdili, da se je mestni življenjski stil prenesel na po­ deželje. Urbano-ruralni kontinuum je postal prevladujoči termin, ki je opi­ soval vse bolj zvezni prehod mest na podeželje. Ta koncept se je do danes močno zakoreninil v znanstvenih raz­ pravah. Danes je drzen tisti, ki trdi, da se podeželje vendarle v marsičem raz­ likuje od mest. Ob tem se pozablja na bistveno: življenjski stil je spremenljiv in prilagodljiv. Četudi je nekdo zapo­ slen v neagrarnem poklicu in stanuje v mestu, se čez konec tedna vrača na podeželje in vključuje v skupnost, ki ohranja drugačne življenjske vzorce od tistih v mestu. Zanimiva je še ideja o »retradicionalizaciji« podeželja, ki se navkljub prevladujočim nazorom počasi preriva iz ozadja. V ZDA, pa tu­ di pri nas, se odraža v krepitvi nacio­ nalizma in povečanem pojavu kseno­ fobije in homofobije. Avtorji monografije Queering the Countryside ostro nasprotujejo »me- tronormativnosti«, terminu, ki ga je uvedel Jack Halberstam, da bi opisal pot istospolno usmerjenih iz vasi v mesto kot psihološko potovanje »iz skrivanja v omari do razkritja in po­ nosa« (from closet case to out and proud). Močno si prizadevajo preseči predstavo, da je življenje gejev in lez­ bijk na podeželju obsojeno na izola­ cijo in odtujitev. V monografiji se avtorji držijo na­ čela, da podeželje danes pravzaprav v ničemer ne zaostaja za življenjem v velikih mestih. Trdijo, da je nestrpno­ sti do istospolno usmerjenih na po­ deželju vse manj. Podeželske skupno­ sti naj bi v zadnjih letih naredile veli­ ko za izenačenje pravic istospolnih s pravicami večine. Čeprav poskušajo preseči negativno predstavo, da je podeželje prostor homofobije, skriva­ nja (v omari), odtujevanja in prostor, kjer ni mogoče gojiti prave gejevske kulture, v resnici njihovi prispevki govorijo prav o tem. V raziskavah na­ mreč ugotavljajo, da na podeželju pri­ manjkuje prostorov za socializacijo istospolnih, da so podporne organi­ zacije večinoma neprisotne in pred­ vsem, da je v tamkajšnjih skup nostih prisotnih cel kup nenapisanih druž­ benih pravil glede vedenja, ki otežu­ jejo gejem in lezbijkam, da bi sploh lahko bili takšni kot so. Kljub zmotnim prepričanjem velja napor avtorjev podpreti. Razvoj kvi­ rovskega gibanja kot enega glavnih pokazateljev odprtosti družbe, je bil na podeželju premalo raziskan. Do­ slej so ga preučevali le v okviru mest in urbanega okolja. Mesta naj bi na­ mreč zaradi anonimnosti in socialne raznolikosti, pa tudi zaradi velikega števila in gostote prebivalstva ustvar­ jala strpno družbo in predstavljala magnet za pripadnike drugačnih spolnih usmeritev. Študije, ki so pro­ učevale seksualnost v odvisnosti od prostora, so pogosto izključevale vse kar ni bilo urbano, pa še to so se po­ svečale le mladim belopoltim pripa­ dnikom moškega spola. Pri tem so podeželska območja namenoma od­ rinjali vstran, prav tako pa tudi pripa­ dnike drugih ras in manjšin. »Vklopite mobilno aplikacijo grindr, ko boste naslednjič sredi niče- sar,« svetujejo avtorji uvodnega pri­ spevka »in videli boste, da smo pov- sod, ne le v mestih.« (str. 7) Podeželje vendarle ni le prostor homofobov in »heteronormativnih« vzorcev, temveč v njem geji in lezbijke tudi živijo, de­ lujejo in ga posledično soustvarjajo. Gre torej za prostor, ki je preveč kom­ pleksen, da bi ga poenostavljeno po­ stavljali nasproti mestu. Prispevki v Queering the Count- ryside odstirajo življenja istospolno usmerjenih na ameriškem podeželju. Študije v marsičem orjejo ledino in predstavljajo pionirsko delo na tem 417 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 2/2017 418 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 2/2017 področju. Nedvomno gre za najbolj izpopolnjene študije kvirovskih sku­ šnjav v ruralni Ameriki in kar je še posebej zanimivo, temeljijo na inter­ disciplinarnem pristopu. Bralca vodijo po neraziskanih po­ deželskih predelih Amerike in s prou­ čevanjem odnosa med seksualnostjo in prostorom dajejo študijam zanimiv geografski pridih. Prispevki obravna­ vajo številne teme: od lezbične pro­ blematike znotraj črnske skupnosti v Severni Karolini, visoke stopnje samomorilnosti znotraj skupnosti is­ tospolno usmerjenih, gejevskih sek­ sualnih izkušenj na postajališčih za tovornjake do LGBT enklav na ameri­ škem podeželskem jugu. Knjiga temelji na ameriški študiji primera, zato je ni smiselno prenašati v evropski kontekst. Ameriško pode­ želje je namreč specifično na mnogih področjih; izstopajo predvsem doho­ dek, izobrazba, zdravje in ideologija. To zadnje se še posebej dobro odraža na zemljevidih zadnjih predsedniških volitev, kjer je podeželje obarvano v iz­ razito rdečih republikanskih odtenkih. Anita KOVAČIČ ČELOFIGA Carolyn Mae Kim Social Media Campaigns: Strategies For Public Relations and Marketing Routledge, New York 2016, 181 strani, $ 135.58 (ISBN 9781138948594) Družbeni mediji predstavljajo po­ membna informacijska in komuni­ kacijska orodja, a se kljub temu tu in tam še zgodi, da jih organizacije pri svojih promocijskih aktivnostih upo­ rabijo nepremišljeno, v prepričanju, da s takim pristopom ne morejo ško­ dovati blagovni znamki. Vendar mo­ ramo k uporabi družbenih medijev pristopiti celostno in previdno, nas opozarja Carolyn Mae Kim, predava­ teljica Univerze v Bioli (ZDA), v knjigi Social media campaign: Strategies for public relations and marketing, pri čemer je nujno upoštevati tudi vizijo organizacije in potencial družbenih medijev, ki bi jo podprli in še dodat­ no okrepili. Njeno delo prihaja v pravem tre­ nutku, ko se dejstva o premišljeni uporabi družbenih medijev zaveda vse več organizacij in medijskih stro­ kovnjakov. Predstavljajo namreč izje­ mno komunikacijsko priložnost. Na enem mestu združujejo raznoliko in številno publiko, gre pa tudi za lahko dostopno tehnologijo, ki za upora­ bo ne zahteva kompleksnega znanja. Družbeni mediji niso stvar tehno­ loških navdušencev, temveč so po­ memben del dnevne rutine različnih demografskih skupin. Ker so ljudem vse pogosteje pomemben vir infor­ macij, jih preprosto ne smemo zane­ mariti. Organizacije morajo spoznati, da družbeni mediji niso orodje za golo posredovanje informacij in ustvarja­ nje publicitete. Nanje moramo gleda­ ti kot na dinamično komunikacijsko platformo, namenjeno spodbujanju dialoga, izpostavlja Mae Kim. Odnosi z javnostmi v okolju družbenih me­ dijev temeljijo na razumevanju, da komunikacijske procese sprožajo