St 46.
V Gorici, v soboto dne 10. maja 1913.
Izhaja dvakrat na teden, in
sicer ? torek in soboto ob 4.
uri p)i)!di.  A'< o pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane Jia^letfl^**, 10',—.
V« leta    .   •   •   »  5*-*-
V*    >...... S'50
Posamične številke stanejo....  .     . 8 vhj. _^.
Ha narofiila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
.Tečaj XLHt
Telefon št. 83.
Vbo za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v l nadstr. na desno.
UpravuišAvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7, v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi Sn poslanice seračunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Kaj hočemo?
m.
Vsaka organizacija potrebuje denarja. Če hoče zasnovana politična organizacija vršiti svojo nalogo, ki je jako obsežna, potrebuje v to svrho denarja. •
§ 6. pravil Slovenskega političnega društva veli: »V s a k č 1 a n, k i p r i s t o-pi, se ob veže s pristopnico* katero podpiše, plačevati člana-.r \ n o, id o k l e r b o d e član društva, najmanj pa za eno leto. Visokost članarine določa  odbor.«
Vemo, da ljudje, kakor hitro slišijo kaj o kakem plačilu, umolknejo, če so bili prej Še tako glasni, in se radi umaknejo. Ali tu ne gre za n i k a k a visoka p I a č i 1 a i n z a n i k a k e posebne o b v e z n o s t i. Socialni demokrat rad plača svoj prispevek za stranko, zakaj bi kaj takega ne storil član Slovenskega političnega društva? Ne zahteva se stotakov in niti desetakov. Kdor je premožnejši pač lahko plača v društvo na leto par kronie, recimo tri, štiri, pet ali tudi več; kdor' ni, naj se drži članarine, določene po odboru. Recimo: če plača na mesec 10 v aH pa da za eno leto skupaj 1 krono, je to pač nizko odmerjen prispevek, katerega vsak zmore. Malenkosten prispevek pa da pri obilnem številu članov precejšnje dohodke, katere bo imelo na razpolago Slovensko politično društvo za delo med ljudstvom.
Brez denarja ni stranke. Mi pa nočemo letečih pristašev, ki niso pravzaprav nič vezani k stranki, marveč včasih kak tak odleta od stranke k stranki in išče, kje bi kaj ujel mi hočemo zveste p r i-s t a š e, navezanek s t r a n k i. Plačeval bo v društvo svoj-prispevek, čutil bo vez do društva in »društvo do njega in v društvu na demokratični podlagi bo ravnopraven Član.
Nam nič mar, odkod na primer klerikalna stranka pokriva svoje troške za politično delo, mi hočemo imeti ljud-skostranko, kisebosama vzdrževala. To bo lahko ponosna stranka, ki ibo odkrito delovala, rekoč: prispevamo vsi. vsi pomagamo k zgradbi, iz prispevkov članov v z d r ž u j e m o s t r a n k o.
Roman starega gospoda.
Češki nap. J. S. Machar.
Prevel Arnošt Brilej. (Dalje.)
Pogled teh presunljivih, prečudežnih oči mi je bil skoro neprijeten.
»Ali prodajaš to?« sem jo vprašal ter pokazal na ropotuljo.
»Da, toda tega nihče ne mara,« je odgovorila ter se nasmehnila s smehljajem, k; se je izborno skladal z izrazom teh oči.
Dal sem krajcar. Odšla je brez zahvale dalje k staremu gospodu, za katerega se doslej še ni bila zmenila. Zdaj pa ga je pogledala in čudovit blesk radosti ji ie šinil iz oči. Vrtela mu je ropotuljo ?. vso silo krog ušes, dokler ni eden izmed igralcev zakričal srdito: »Molči, ciganka!«
Stari gospod je potegnil iz žepa pe-tico in jo podadl dekletcu. Njegove modre oči so bleščale od veselja. Dekletce je vzelo denair in odšlo dalje. Stari gospod je gledal za njo in si" mel roke, vidijo ve
Seveda se ne branimo darov; obratno: naravnost obračamo se do mož in žena, katerim je mar za resno politično delo v deželi ter razpolagajo s premoženjem, da se spomnijo Slovenskega političnega društva in kaj darujejo. Glavni pretežni vir dohodkov društva pa ostanejo prispevki članov. Pristaše se s tem dvigne. Kje drugodi je tih pristaš; nima nobene besede, kakor mu ukažejo,- tako pa mora voliti in storiti vse, kakor glasi ukaz. 'lak pristaš nima nikake samozavesti, samo orodje je v rokah višje stoječih. Naš pristaš pa stopi na zborovanja in posvetovanja, na volišče in shode vedrega čela, poln samozavesti, da pride med jednako-vredne člane društva. Plačuje in glasuje, plačuje in govori in o d 1 o č u j e.
Vsakdo ve, da politično delo stane denar. Kolikor več bo prispevkov, toliko obsežnejše delo, toliko več koristi bodo imeli člani od društva. Kaj dobrega more storiti na primer pisarna političnega društva! Vsakdo ve, koliko je treba v tej' in oni javni reči nasvetov, poti, troškov. Namen društva smo že osvetlili; v dosego namena določa § 3. pravil: da prireja n a r a z n i h k r a 'jih G o r i š k o - G r a-cliščanske oibčne zbore, sodeluj e p r i v o 1 i t v a h v j a v n e z a s t o-P e, v 1 a g a p e t i >c i j e i n u 1 o g e, s k 1 i-c u j e s h o d e i n a n k e t e, p o d p i r a i n izdaja časopise, knjige in brošure ter u s t a n a v I j a g o s p o da r -skein prosvetne organizaci-j e. To je pač širok delokrog. Da se ga vrši, treba moči in denarja. Vse to se dobi in doseže potom malih prispevkov za Slovensko politično društvo!
Municipij molči.
(Iz meščanskih krogov.)
Strahovite obdolžitve, ki jih je zalučala »Soča« v obraz municipiju radi ljudskega štetja in občinskih volitev, so izzvale po vsej deželi splošno pozornost. Posebno velja to seveda za mesto samo. Napeto se je pričakovalo, kaj poreče na to naš »Corriere« in pa občinski svet. Če že Od nekaterih zakrknjenih grešnikov ni bilo pričakovati, da reagirajo, vendar je marsikdo upal, da se med občinskimi svetniki najde kak mož, ki 'bo imel toliko
sel, kot bi se mu 'bilo posrečilo izvesti bogvekako dejanje.
»Ali ni zanimiv ta otrok, kaj?« se je nenadoma obrnil k meni.
Povedal sem mu na kratko svoje misli pri opazovanju teh Čudnih oči. In ker me je stari gospod 'zanimal, da nekako vabil, sem se hotel na vsak način zaplesti ž njim v pogovor.
»Mislim«, sem nadaljeval, »da je to tip onih ubogih praških otrok bede, ki se s petnajstimi leti pojavijo v pestri, kratki obleki v tem ali onem salonu prostitucije, predčasno ovenejo in nato umrjejo v bolnici ali pa v kaznilnici...
»Mogoče,« me je živahno prekinil gospod, »mogoče pa tudi, da ne. Ali verujete v usodo?«
»Pri takih otrocih bolj nego kje drugje« mu odgovorim; »ali ste slučajno opazili, gospod, kako dozorele oči ima to dekletce? Ni ste-li citati v njih, kaj ji je usojeno? In človeška družba prav gotovo poskrbi, da se ta njena usoda izpolni.«
»Kaj pa,« je ugovarjal zopet stari gospod, »če bi se kdo zavzel za io dete,' če bi je dal vzgojiti, izobraziti?«
časti, da ali ugovarja ali pa zahteva po- \ jasnila.
7 mnogimi italijanskimi rodbinami občujemo tu v mestu še dokaj prijateljsko. Vprašali smo jih celo vrsto, kaj mislijo o najnovejši blamaži svojih voditeljev. Odgovorili so smeje se, da jim jo prav iz srca privoščijo, kajti ljudje, ki sopripravi-1 i m e s t o ob u g 1 ed i n č a s t, ne zaslužijo simpatij. >Ko smo opomnili, da morda Lg. na municipiju slovenske liste ignoriralo, srno izvedeli, da nasprotno, boje se jih, a drastično se je nekdo izrazil: »Ali pes, če ste ga 2, 3 krat pošteno oplazili z bičem, še laja? Posebno mirno se obnaša, če vidi roko pripravljeno, da mu prisloni še eno!«
Municipij torej molči. Molči tudi občinski svet. Molče c. k. profesorji, ki sede v njem. Molče c. k. sodniki, ki so njega člani. Bivši c. in k. Častniki, doktorji prava in medicine, vse to molči nad dokazanim zločinom one oblasti, za katero so oni sami o d g o v o r n i. Zgovorni dr. <Pi-navčig, ki čenča in čenča vse polno nepotrebnega, je izgubil jezik nad predmetom, ki bi ga moral pred vsem zanimati. In »Flottenvereinov« vodja župan Bombic, ali ne čuti, da je tudi njegova osebna čast v igri? In če mu ni za obrambo oseibne časti, ali mu ni nič za č a s t m e s t a?
Stari Goričani so fbili ponosni na avtonomijo svojega mesta. Pazili so pjijo,,. da mu pribore in vzdrže ugled, da se izkažejo vredni posebnih svoboščin. — Danes je drugače: Ugled občine je padel, njen kredit je ničev, njeno gospodarstvo bankerotno, domačini in tujci se norčujejo in zabavljajo. Zdaj pa smo prišli še korak naprej: Na municipiju so se zgodile nepravilnosti, da, več: na municipiju so se zgodile sleparije. Falziiicirali so javne listine kar ;>en gros«. To je zdaj tudi s o d-n o dokazano. In kaj store naši c. k. profesorji, sodniki, zdravniki, odvetniki ter cela vrsta c. k, uradnikov, kaj stori naš občinski svet v obrambo mestne časti? Ali poišče krivce? Ali jih kaznuje? Ali napodi župana in podžupane, ki so za municipij odgovorni? Ali sploh kaj poskusi?
Ne. občinski svet m o 1 č i. Iz tega m o r e s 1 e d i t i spoznanje, da se identificira z z a g r e š e n im i f a 1-z i f i k a c i j a m i in more slediti tudi to.
»Potem bi se mu morda godilo tako kot vrtnarju, ki oplemeni divje drevo v cepljeno vejico. Mogoče je, da vejica u-saMine in divjak rodi zopet lesnike.«,
»Torej vi verujete v skaženo kri in skaženo dušo?« je vprašal dalje.
Ozlovoljilo me je nekoliko, da stari gospod le sprašuje in sam ničesar ne pove, bilo je to malo ogorčenje vsled neza-dovoljene zvedavosti in odgovoril sem na kratko: »Magari«.
Stari gospod je umolknil. Kmalu nato je izpil pivo, plačal, mi podali roko in odšel.
Gledal sem za njim. Korakal,je po izbi z lahkim, elegantnim korakom kakor mladenič...
n.
Nekoliko pozneje so igralci pri mizi odložili karte. Govorili so nato o igri, sešteli denar in se smejali oškodovanemu.
Tisti, ki mu je bil stari gospod gledal v karte, se je ozrl in videč prazno mesto poleg sebe in izpiti vrček, je rekel: »A, gospod svetnik je že odšel.«
»Kdo je ta.gospod?« je vprašal .drugi igralec, »kakšen svetnik je to?«
da se začne posameznim občinskim svetnikom podobno očitati, kakor zdaj municipiju.
.Jasno je, da molče za Občinskim svetom tudi ostali pristaši laško-liberalne stranke. Saj so vsi odvisni od istih mogotcev. Vsi zaslužijo sedež okoli mestnega korita.
Zato pa v meščanstvu bolj in /bolj napreduje misel, da se morajo vsi pošteni meščani »družiti krog močne o p o z i -cijske stranke, katere zrno so združeni Slovenci. Laška klerikalna stranka sicer tudi ostro napada vladajočo iredentovsko kliko, a Kavno v mestnih rečeh ni dovolj odločna, dasi mora priznati, da iz nacijonalnih ozirov prikrivati lumparije pri [ljudskem štetju in pri občinskih volitvah Italijanstvu prav nič ne koristi, ampak ga more izvleči iz blata le najstrožja resnična kritika.
V najširših krogih meščanstva prodira prepričanje, da pride do sanacije naše občine šele, ko bodo Slovenci stopili v mestno dvorano!
V »Information« smo čitali tak-ie članek, dan jej od »jako d o b r o i n f o armirane strani«:
w~ »Vojaška ekspedicija proti Črnigori in proti iizurpatorju Esad paši nebo skromnega obsega, kakor bi sledil iz samega upoštevanja številne moči naših nasprotnikov. Mi moramo brezdvomno računati z -jako hudo guerilla-vojno, ki bo zahtevala izredno napetost moči radi velikanskih terenskih težav, radi vedenja prebivalstva, radi težke preskrbe š pro-vijantom in še radi marsikaj drugega. Ta dejstva poznajo naši vodilni vojaški krogi popolnoma in so jih postavili za podlago naših dispozicij. Mera se v splošno po-mirjenje z najivečjim povdarkom konšta-tirati, da so v vojaškem oziru ukrenjene najnatančneje najdalekosežnejše varnostne odredbe in da je poskrbljeno vse tudi za slučaj presenečenj na Spodnjem Po-dunavju.
Po zadnjem skupnem inlnisterskem svetu ie pripravljeno vse tudi v financijel-nem pogledu. Tostran in onostran so na razpolago v blagajnah bogate svote, ki so
»Poznam ga samo pod tem imenom,« je odgovoril vprašani, ne vem baš, je-li bil pri vrhovni sodniji ali v finančnem ministrstvu, svetnik pa je, to vem gotovo. Živi tukaj v pokoju in je zelo prijazen človek. Imeniten dečko!« je dodal, ki-maje z glavo.
»Dovolite, goispod,« se je obrni!- čez nekaj časa k meni, »vi ste videli, ko je bila tu deklica z ropotuljo?«
Prikimal sem.
»No, in gospod svetnik ji je dal de-setico?«
Pritrdil sem.
»Kakor po navadi, kakor po navadi,« se je nasmehnil on.
»Kaj je s to desetieo?« je vprašal sedaj tretji igralec.
»Ah, to je povest, cel roman,« je rekel oni pomembno in zamahnil z roko.
»Na dan ž njim!« sta ga pozvala ^ba tpvariŠa.
Prisede! sem radovedno bliže.
(Pride še.)
se v zadnjih letih Se Izdatno ojačlle. Iz blaga} Cislajtanlje same se lahko dvigne vsak Cas brefc ovir svata nad pol milijarde in to brez jritiranja uprave. Banke so pre-skribljehe, 4am so *«brane velike svote na ukaz obeh vlad. V nobenem slučaju v do-glednem času ne bo.potrebe .posojila za operacijo. Zato tudi vladi ne boste siljeni, stopiti pred parlament s kreditnimi predlogi. To dejstvo je raidi tega pomembno, ker te njega sledi, da "zlasti avstrijska vlada je popolnoma neodvisna od parlamenta in ni zaključku diržavnozborske sesije na
poti nikake ovire.«
*
Nič ne preseneča v tej korespondenci dejstvo, da se je proučilo vse natančno, kar treba v strogo vojaškem pogledu za vojno v Albaniji, ampak presenetljivo ie to, da je na razpolago ioliko denarja v •vojne namene -tostran in onostran. Kaj parlament! Parlamenta ni nič treba, ni treba novih predlog za kaka posojila, nič — tu je polno denarja tostran i n on o s t r a n! — Včasih pa se Irka po ministerstvih in trka, prosi in moleduje za nujno potrebne reči, ali povsod! se čuje en in isti glas: ni denar j a! Za Albanijo pa ga je dosti, za tisto Albanijo, glede" katere so vsi pametni ljudje v Avstriji mnenja, da nam ne bo nič koristila, da bi koristite le Italiji m bi radi nje nastali konflikti -z Italijo, iz katerih ibi se izcimila iah-• ko nova nevarna vojna.....Denarja torej polno! No, kakor kažejo "znamenja, ostane vendar denar Se v avstroogrskih blagajnah, ali če ne vojna pa bo nas naša ljubezen do Albanije stala še ogromne milijone!
Silešia uravnava vodnih tokov.
Program druge gradbene dobe od aprila do oktobra 1913. obsega med drugimi tudi sledeča nova deJa:
Najnujnejša obrežna dela ob Vipavi 8.000 K, uravnava bregov pri Ladri 5.000 K, vodilna naprava pri Llbušnjem 5.000 K, vodilna naprava in naravnave stare struge pri iKamnem 10.000 -K, dela pri Volčah 10.000 K, uravnava DrganjšČeka pri njegovem izlivu v Sočo (podpora občini Idrsko) 4.000 K, spopolnjevalna dela pri ločilniku ob Vipavi, 15.000 K, vodilna naprava ob Vipavinem izhvu 5.000 K, za-gradba malovaiškega hudournika prd Bovcu 15.000 K, uravnava Bele 10.000 K, uravnava gorenjega toka Idrije 26.000 K/
Izvršitev tega programa v celem obsegu je seveda odvisna od tega, da mini-sterstvo pritrdi »dogovoru«, ki mu ga je deželni odbor predložil temeljem zakona o uravnavi rek in hudournikov. *
Delokrog ekspoziture za u-ravna-vo Soče v Gradišču se razteza do sedaj le na spodnji del Sočine struge. Ker pa so ob gorenjem Sočinem tokn prolektfrana važneiSa jn velika dela. se je sklenilo, da se razširi delokrog gradiščan-ske »ravnavne ekspoziture tudi na gorenji tok Soče. da se na ta način pospeši izpo-tovitev del, ki jih vsebufe program stalne komisiie za drugo gradbeno dobo. . Tako čitamo v »Samoupravi«. Ka1 pa če bi se bil tako? delokrog ekspoziture določi! na cel tok Soče. Edino oamet.no bi bilo — ne da ga je treba šele pozneje s težavami raašft-jevatif
Veleposlaniška reunija
odgodena.
Izročitev Skadra velesilam.
Skader gori. — Albanske
meje. — Demobilizacije še
nebo.
Veleposlaniška reunija.
London 8. Današnja seja poslaniške reunije je trajala poltretjo uro, nakar se je odgodila. Prihodnja seja se vrši nafbrže šele po 20. maju. Zunanji minister Grey je odpotoval na daljši dopust iz Londona,
London 8. Na današnji seji velepo-slaniške reunije je prišlo do novih velikih težkoč. Avstrija rn Italija sta namreč predložila danes albanski statut, ki predlaga za Albanijo popolno suvereniteto z evropskim knezom kot poglavarjem. Rusija in 2 njo
cela tripelententa se je izrekla odločno proti temu načrtu in stoji na stališču, naj ostane Albanija pod suvereniteto Turčije in dobi le guvernerja, katerega bi imenovale velesile. Avstrija in Italija sta dalje predlagala, naj se o Albaniji še ne sklepa definitivno, ampak določi le prehodni stadij, tekom katerega naj bi se organizirala v Albaniji žandarmerija, najelo tudi posojilo in rešilo davčno vprašanje. Tudi proti tem predlogom se je ruski veleposlanik Benpkendorff odiločno* uprl in izjavil, da stoji Rusija na stališču, da zamore le de-finitivna rešitev albanskega vprašanja preprečiti eventualno nadaljno vmešavanje kake velesile v notranje albanske zadeve.      '
Zelo kočljivo je tudi železniško vprašanje, ki se mora po stališču tripelentente takoj rešiti. Dve progi prihajata v vpoštev in sicer:   Drač-Skoplje in Valona-Bitolj.
Na današnji seji veleposlanike reunije so se pojavile precejšnje diference tudi pri vprašanju določitve južnoalbanških mej in iišode Egejskih otokov.       - :
Kakor Vse kaže, se bo vleklo posvetovanje poslaniške reunije še par mesecev. Če delo ne bo končano do poletja, top reunija najbrž za več tednov prekinjena in se bodo seje nadaljevale šele v .jeseni, vsled česar tudi ni računati na skorajšnjo sklenitev miru na Balkanu.              %
Albanija in njene meje.
Rusija vstraja pri tem, da mora biti Albanija avtonomna država pod« turško, suvereniteto, dočim stoji trozvejzalna ^stališču, da naj bo Albanija popolnoma"; samostojna, intemacijonalno nevtralizirana in pod mednarodno kontrolo stoječa*država.
Vprašanja določitve jwžnoalhan$kih mej in usode Egejskii otokov se konferenca 8. t. m. še ni lotila.                   ;,
V splošnem prevladuje sicer optimizem, a obenem se tudi izraiža mnenje,, da je treba premagati še zelo resne težkoče in ovire, predno bo definitivno rešena* albanska kriza.                              ¦     \ '•. ¦
Po avstriJska-itaHjanskem predlogu glede južnih albanskih mej bi šla meja^od pristanišča Ptelija vzhodno v ravni |rti do 25 km severno od Janine, odtod pjoti. severu do Korice, ki pripade AM>aoij| i# potem v oboku do Malega Prespanskfga jezera, tako da pridejo KucOvJalhi, M bivajo v. okolici Malega iPrespanskega |e~ zera, pod Albanijo.                            1
Avstrftsko-italijanski predlog, M smatra to mejo kot minimalno, gotovo, vzbudi na Grškem velik odpor m povzroči nove težkoče, ker se zlasti. Rusija in Francija odločno zavzemata za grški predlog, 'ki določa, naj se prične meja pri OMmari., . Podpis protokola o izročitvi Skadra.
Cetinje 9. Danes popoldne je bil v Me-; davi podpisan protokol o izročitvi Skadra. Podpisala sta ga poveljnik mednarOdneia brodovja. admiral B<urney in guvernter; Skadra. Plamenac Mesto «bo izročeno 4-koj, kakor ihitro končajo pogajanja glefe predaitirh pogojev.                          ..   |
Na Cetinje priha'ia neprenehoma. vdji-ni materiN. Velik del vojnega plenili, orožie vseh vrst, muniaila in topovi so že došli, vendar pa bo izpraznjenje mesta trajalo še tklt dni.                               5.
Pred Skader je došla po Bojani avstrijska in italijanska pomožna ekspe-dicija.                                               . \ ,
Skader gori.                   \
Poročila iz Beograda včerajšnjega dne naznanjajo, da je del Skadra v plamenu. Istočasno na več krajih je nastal požar. Ogenj se je razširit na vse dele mesta, ker ni nikakega gasilnega orodja na razpolago. Bazar je Skoro popolnoma uničen. Prebivalstvo je skoro vse zbežalo iz mesta. Sodi se, da so ogenj zanetili črr nogorski vojaki. Škoda je zelo velika, ker je zgorelo polno raznega (blaga: zaloge preprog, srebrnega in zlatega galanten rijskega blaga itd. S črnogorske strani se zatrjuje, da Črnogorci niso zažgali Ska«? dra, ampak so ves dan pridno gasili in preprečili še vedlo nesrečo; zlasti so re-šili del bazarja.
Fmančne kompenzacije Črnlgorl.
Petrograd 9. Med velesilami se vrše sedaj pogajanja slede finančnih kompen-¦ zacff Cmigori.   Avstrija fjnamenim kompenzacijam sicer ne ugovarja, vendar pa
ŽeJi, da se to vprašanje ireši skupno, t•&#«. tatimi finančnimi balkanskimi vprašanji na finančni konferenci v Parizu.
Balkanska zveza in. Turčija.
Te dni se sestanejo mirovni delegati balkanske izv-eze in Turčije. Mirovni pre-liminarij bo najbrže kmalu podpisan, a mirovna pogajanja bodo segala gotovo še daleč v poletje, ker definitivno mirovni pogoji toliko Časa ne morejo biti sklenjeni^ in podpisani, dokler evropski veleposlaniki ne rešijo vseh vprašanj, ki so v zvezi z .balkanskimi dogodki.
Zavezniki med seboj.
Sofija, 9. maja. Oficiaroo se trdi, da se je Bulgarija odpovedala -Solunu proti kompenzacijam drugod;' Srbsko-bugarška sporna vprašanja se predlože razsodbi Rusije šele čez nekaj dni, ker je srbska vlada izrazila željo, . da se še enkrat naravnost z Bulgarijo pogaja.
Žalost v Črnlgorl.   i      i :'.
»Corriere della Sera« poroča iž Ce-tinja: Na Cetinju vlada velika pobitosjt. Ne slišijo se več patriotične pesmi, bdgate narodne noše so izginile, zopet se pojavljajo žalne obleke, zastave so 'se odstranile. Žalostno novico o izročitvi Skadra vesesilam so izvedeli najprej častniki na Cetinju, ljudstvo pa ile počasi. Posebno so žalostne ženske. Na dvoru vlada pobitost. Posebno je" ozlovoljen princ Danilo. Zatrjuje se pa, da bodo vojaki ubogali in-da se ni bati kakšnih komplikacij.
»Secolo« poroča iziKotora: Črnagora stoji pred težko notranjo krizo. Mir višjih častnikov, ki pripadajo' stari opoziciji, je mir pred viharjem. Stara dinastija stoji pred zadnjo sodbo.
Izročitev Skadra.
Cet\nje 9. maja.   Civilni guverner v • Skadra, Peter Plamenac, je šel 7. t. m. v * Sv. Ivan Meduanski, da se dogovori-s po-vejnikom mednarodnega   brodovja o' izročitvi Skadra velesilam. Naročeno mij je-bilo izjaviti, da zapusti Skader popolnoma in ko mogoče <Jo časa, ki ga velesile ''določijo. Vojaki vzame jo,, s .seboj, vse topove .. in ves bojni plen, kakor,tudi čolne, ki;;so Jih-Turki na SiČadrskem. jezeru imeli.. An«... 'gleški kontreadmira! Burnev se je v Sv. ¦• Ivanu po telefonu razgovarjal z generalom Martinovičem v Cetinju.
London 9. maja. Črn o gor c i so za č e H S k a d e r dan e s i zp r a z n jeva t d. Danes se izkrca mednarodni od del ek v Sv. Ivanu. Sestavljen je tako: 300 mož Anglija, po 200 mož I talija, Av.-strija in Francija, 1 00 mož Nefn-,, čija; skupno 1000 mož (trozveza 500, tripelententa 500). VSkadrubo oddelek na j pozne je v nedeljo.
meja' krčile 'RtfrtVott''. Albanlftf^aio ugodna, da pridejo Grki t|k do Konice.
Italija In,Albanija.
,Rim, 9. maja. Voiaške priprave glede na Albanijo se ne preikličejo, dokler se položaj ne pojasni. Tukajšnje politične kroge skrbi, da bi lahko anarhija v Albaniji ali pa odpor Grške proti določitvi južnih albanskih meja. povzročila nove težave.
Kakor je razvidno iz poročil, balkanska vprašanja-, zlasti albansko, ne bodo še tako kmalu rešena. Te dni smo že z veseljem culi, da odpokličejo rezerviste ter jih pošljejo domov, toda ne bo šemič; Italija' ne bo demobilizirala, Avstrija tudi ne. Reunija v Londonu se bo vlekla še na dolgo, predno bo -albansko vprašanje rešeno, pa tudi potečejo še meseci in meseci. DotIe"pa bodo tudi naši rezervisti pod orožjem. Tako glasijo dunajske- v-esti.
Dalje.v prilogi.,
INI-ov Seidlitz-prašek
je ea na želodoa trpeče neprekosliivo sredstvo
katero ima prednost pred' vsemi. drugimi dra
¦tičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodnlj^o zasleduj^
, follb-vo Franc, žganje in sol
za ribanje tivota t- BoleCine olaJSoJoie in oLrepCujoCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake, vrste. Oriff. Bteklenica K. 2'—
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lekarna L MOLL, c. in kr. dvorni zalolttlk, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga t Gorici v lekarni:   A. Gfironooli, G. Grifltofoletti.
Priporoča se, pod novim vodstvom, n? >u  o urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Južna meja Albanije.
London 9, maja.   Italijanski poslanik je izročil sir Orevu predlog Italije in Avstrije glede južnih meja Albanije. Avstrija in Italija, ki sta preje določili   mejo   Gr čije in Abanije preko   Kalamias,   sta   jol zdaj potegnili nekoliko višje, tako   dal dobi   Grčija   polovico  krfsket ožinedo.rtaSty1osinborazp o-l^^ Iagalra z baje izbornim prista-r ni'ščem Stagias, ki leži naravnost nasproti.mestu Krfu. San-| ti Ouaranta pa Italija    in   Av stri j a Grčiji na no.ben.-tn a čin n;e m o r.e.t a p r i z n a t i.   Baje pL fe' ostalal
Iz
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Corso Gius. Verdi 11. - Via Caserma 15.
Dbleh - sraic
Za birmo I
ma|c - nofiaiilc Itd.
po zelo nizki ceni. Filijalka: Via Carducc} 17. (Hlža Orsan).
c^&^z^&^^^&~^^^
h\\m hSožb" št 46, z dna 11 mala 1913,
Politični pregledi
Av*tro-Q«*3ka.
V deželnem zbora tržaškem   Je po-
s»ai*ec Pvech-er vložil mu In »i predla* radi traMloSega pomnoži n ega volne«* stan j a. (Pri utemeljevanja Je* navadi te*k©če,' ki1 cfotežujejc« ne-le posame«nQ.tezenv^)t.e j« njU*; .rodbine, ampak ws~šWaaato Dežetoi zbor je priznaf soglasno trajnost predloga,, a zatem je posl. Vidacovich statšai pomeriti nadalfoio postopanje o tem predmeitu deželnemu odboru, .pokafetfjoč, na nevarnost takega predloga-^viMirbga je teloo^posi. dr. Puecher in posl. W i 1 -f *n, opiraSe-se na dotočfoe statuta, ker ima vsak Hah diežemega izbora pratvioo do svobodnega- izražanja svojega mnenja in dežetod zborlfcot tak ne sme dopuščati, da bi se nm tattla pravica svfoodstega izražanja. Po zjrtdjaenem govoru posl. Piue-cfeer|a> fca si ?e pfcšteno privoščil   večino
• radi m je ©raaJMtfaegia postopanja, je bilso-«8asao sprejet mfim predlog. —- Nadalje 'je tntenpdiirail posi. dr. Puecher župana v njefcovera-svojstvu dež. glavarja radi spri* strarasteega reševanja volilnih reklamacij. Financiranje Alfenoge. — Neki nemSki lis* iptiporoža, da naj prevzame Avstrija Knancirainje Albanije brez pomoči Italije; v zastavte naj bi vzeta tobačni monopol in prirstimi§6^ieiJrrsto$bine. AH kaj poreče Italija? Nam pa se ejdi, da je vsak® ukvarjanje z Albanijo skrajno riskirama rež in pri znani poipustJljivost! nasproti ftalrji imamo laihko čast dosti plačati, sadove bodo želi p»'drMgi, v 'glavnem iltaMja. Hvala za tako
' »finapctaij©«;!
Inozemstvo.
fonogorefca sk*#ščhja w «©vo mi-• aisAar&tvo. — Kratj je k skupščini v četrtek poklicane člane povabil k. sebi v toitiik. Razložil jim je celo balkansko -krizo in skiciral razvoj vojne. Podal'je zgo* ck>v.ioski pregled obmejnih konfliktov na črnogorski meji, ki so ibiH povod vojni. Uspeti je ta, »da m Srbi 'danes osvobojeni turškega jarma. Padla je pa tudi zadnja trdnjava turštva,-Skader, Velesile so ugo-varijale. Rusija 'je .Črni 'gori svetovala od-jeuUivosi.Ko-je JSvropa ukrenila nasilne odredbe in se za vzažugalo itudi Srbiji; ako bi »črni gori ma pomoč prišla, je bilo nujno potrebno, da se slednja v interesa svojega pbstoja-uda, s čimer je storila veliko delo za celo srbstvo. Rusija, ' Srbija in Orčija so nam nujno to svetovale. Čast črnogorskega orožja je irešena, dežela se je povečala -in 'gre"nasproti 'boljši bodočnosti; Poslanci so kraljeve besede sprem-iljali z aklamacijami. — Skupščina še je nato s :kraljevsk*m utaom odgodila."
Novo minfeterstvo Je1'sestavljeno ta-ko-le: Predsedstvo in vojska general Vu-tootič, notranje poste Gojnič, justica Rakič, zunanje posle Plame*ac, naafk Mijušfcovič, finance, Perovič.
Triletna vojaSka služba na Francoskem; — Pariz 9. Brambni odsek poslanice zbornice je končal Tazpravo o zakonskem načrtu glede triletnega vojaškega službovanja im sprejel predlogo s 17"proti * glasovom. Zadnji paragraf določa, da stepi -zateon takoj v veljavo, vsted ičesar :bodo migali ostati vs^om v6jaki, ki do-služije letos drugo leto,; še eno Teto pri vojatoih.
Darow.
Gospod profesor Fran Povšič v Gorici daruje povodom svoje poroke z gospodično Podgomikovo iz Gorice 20 K mogfci podružnici družbe sv. C. in M. v Gorici.
Darovi za »Dijaško Kuhinjo«. — Oo-riSka ljudska posojilnica 200:K podpore za 1913. — C. kr. okraji 3oMi svet v Tolminu 75 ;K. — 'Neimenovan 5 k« fižola. — A. JerkiC, fotograf v Gorici 2 K. ~ A. Šantl, c. ftr. Šolski svetnik v p. v Gorici 5 K. — Iv. Gleščič, gostilničarjev ^»nrai; K. — C. tar...efer. šolski sve^l&Jorici KM* K. — Jos. Kutin, trgovec 1 K. ~-"Ad. Ur-tečič, mesar 1 K. — Neimenovana 5t."l t »a maj 2 K. —• Andrej Duša v Gotici 2M. — Na račun mesečnine je prišlo 3«35'08, K. ~ŽhwHitterwr^fci!
Preplavali w. vstopnino .pri zadnjem <a"H. 4eiov, nastopu gg. nam. svetnik Re-ibek'ŽO.K,-dvoir«vet.Cazafiira 5 K, prof. Seidt, 10 K, Dr. Podgofinik '2'50 K, rav. Bežekr«?^«,^^ favmm m*** trn*.
.Ko^.ik 1 K, g. BmM. t (K, g. Mozetič 4'4G K, m*; Č«4ež 1 K, proivRostoliar 0'50 (K, aR^K^rffll-VazazO^OK.   ¦'
Čisti,,tloiiiček II in 10 nastopa skupajj
;jtf. znašaTik I6i'20. —' Va se je dala »D^. ja$tk^ kuMnJi« in; Vs AkaC fer. društvi ^A^rta«« v (tona, ki ga more vporatbitii >za, podporo ubogim goriškim visokašoi. .cem --                    -.¦'•¦¦   •'¦¦¦                  " '. • '
Domače vesti.
'¦4, '¦ p; n. naročnike, ki še niso ¦plavali leT iošnje naročnine, prosimo, da nam jo pošljejo, kakor iže plačujejo: ali celoletno 'ala 'poiuletno ali Četrtletno v-najkrajšem; času. List -mora biti plačan naprej. To hočemo strogo uvesti. Prosimo toreK <da ria-l'4\ p. n. naročnfki naš glas upoštevajo.
Stare dolžnike še iz lanskega leta prosimo, naj storijo nemudoma [»svojo   dolžnost.
Veselica 'Čitalnice na Blančah se bo |fvršfla v pondeljek popoldne pri Fonu na solkanski cesti. Pričetek ob 4. uri popoU J^dne. Če zasluži katero društvo podpore, jo zasluži gotovo Čitalnica na Blančan, da %o mogla vršiti svojo nadeto si nalogo! Zato se je nadejati obilnega obiska pri Veselici. K'dor le more, naj pride; kdor ne pride, naj kaj daruje za potrebno društvo!
V politični službi. — Notranji minister je imenoval okrajnega komisarja Karola Jbapona Jlohenbiichla za namestntštvenega •tajnfka na Primorskem.
Admiral baron Spann, ki biva med ;namii v Gorici, je dosegel včeraj 9. t. m. -80 let svoje starosti. Dunajski Usti se ga ' simpatično spominjajo ter omenjajo njegove zasluge za procv.it mornarice. Ko je bil že upokojen, je dovršil izborno svojo milijo" v mednarodni komisiji za rešitev in-' ci'denta v Hullu. v msko-japonški vojni. Za svoje leta je admiral še krepak in čvrst mwž, katerega se vidi vsak dan na ulici.
f*oročH se le v Gorici gimnazijski "profesor g. Ft. Povšič z g.čno Podgorni-'fcpvo. Naše česttttke.
Zveza županov in podžupanov na Krasti vabi na letno občno zborovanje dne IS." maja t. 1. ob 10 dopoldne v Sežani v ^dvorani c. k. okrajnega glavarstva.
Po § 305. kaz. zak. — Absolvirani gimnazijec Alojzij Sedej je bil klican pred; okwžno sodnijo, obtožen, da je v gostilni Ventili v Židovski uftci v Gorici dne 2. decembra lani kričal: Zivio Srbija! in Dol Avstrija. Zapletena sta bila v to reč še ^dva druga mlaifla gospoda, ki sta pa že opravila s poMcijškim »iPrtigelpatentom«, Sedej je iprišel še -pred sodnijo. Zaslišanih je 'bilo več prič. dognalo pa se ni. da bi bil Sedej res zagrešil, česar se ga dolži. Nekateri so.sHšali klic: €>ol av! pa niso vedeli, ali »J)ol avtomobil ali Avstrija«! Sede j je bil op. f Ošče n. Brani!' ga je odvetnik dr. Ptrc. — Državno pravdništvo je ipodalo ipritož66 ničnosti.
Po §305. kaz. zrfk. — Za oproščenim Sedejem pride pred sodnike obtožen po § 305. slovenski potnik, naiš rojak, kakor smo že omeniti. Po tem .pa je pr i -jp ir a v 1"] e ni !h š e p r e c e i o o jv i li o h -'t'0 ž*e*b p® § 3 0 5 k, z. p r,o t i.^r e k a t'e-rim okoličanom. § .305.. torej izvrstno deluje.
Turisti, turistinjel — Mnogo nas je, ki premišljamo in ugibamo ter se neznatno odločiti: kam za Bmkošti? Na katere -višave izmed1 tolžkrh? — Menda ne bo ; težko uganiti, kam ;bi Ibllo v tem .Času naj--primeimfije in najpripravnejše. Na G61-:lico! Ni sicer izginila tod Še zadnja Ifcja .snega, zadnji ostanki polletne zimske odeje a že raja ziopet veseto. oživljena Vesna ..tudi že na naši ^Gorici in siplje m trosi ne-<brojno bujno ^krasoto planinskega evetja .po širnih vrtovih na somčnih višavah -Golice. Na mnogOfiitranske želje planmk m planincev ;se otvori ;Ka<diilniko v a -k'Oičia vrh ^Golkse, na Binieoštno nedeljo ..(oskrbnik pride že prejSrtji dan), vs^d 4ie6ar .ho -tudi za-ttelesni dobrobit turistov v polni meri poskrb^eno in (pripravljeno. (Sveže meso'K dr. jedila, sveža nova vina Y dr.) — R. B.
Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. — f^ iMfeflfihlbove kote im<®©lici se 5^6-ri Bihkoštno' nedeljo M «wen«wanf Uftvii j naS planmfiki <di»m oli obali w»*sta6n«pa :jBohinJs;kjega jezera. Sicer se vršijo Še priprave in se prve te drii ne ibo moglo vstre-či* turistom V tej meri kot v bližnjiih poznejših dnen v sezoni, ven^an* bo-»Zlato-•*t>«ff<K fc ise<toJ ,pwv^rj^^.<oaton>«««i'at*r
\;,i vsem pottretoniiM .preskrMjen. NaroČila sa ipbe m stanovanja v svrho daljšega bivanja v sezoni, naj se javi oskrbnici »Zlatoroga« ali pa Osrednjemu odiboru S. fP. D. v Ljubljani. R. B..
Dom n« Vršiču pri Kranjski gori   se za binkoštne praznike   začasno   odipre. j .Okolica je že snega prosta, tudi pot lahka.
Kaj se vse pripeti, kadar iščejo »Spi-jone«. — V Kanal 'je prišeUna orožne vaje I k.lovskemu!batailjonu rezervist. Sedel je v | gostilni h gostom in se spustil v pogovor. |'.5Med drugim je spraševal goste, koliko je : vojakov v Kanalu in kje je ta in ona vojašnica. To je prišlo do ušes častnikom.' ki so veleli žandarmeriji, naj gre poiskat tistega Človeka, ki je   najbrže   »špijon«. f Orožnik je djai puško na rame- in šel..', Onii nevarni človek je na vprašanje, kdo je lin kaj išče v   Kanalu,   lepo   ponižno »meldal«: da je rezervist in je pri?v;l na vaje v Kanal. — Gorečnost je lepa' reč!
25» liiš na prodaj v Gorici. — V Gorici je »baje na prodaj 250 hfcš. Znamenje, kako slaba je Gorica v gospodarskem oziral —
Na bolje se je obrnilo onemu Ivanu Rusjanu iz Kojskega, ki je bil ranjen iz revolverja dne* 23. aprila od strani Ludo-vika Siirfičiča, in to radi nekega dekleta, v , katero sta oba zaljulbljena. O Rusjanu so mislili v ibolnišnici, da ga ne bodo mogli rešiti, vendar se mu je obrnilo na bolje. L Simčič, ki je bil pobegnil ter so ga areti-[i.rali v Radečah, se nahaja, kakor znano, v tukajšnjih zaporih. Pri Rusjanu se je vsled hudih bolečin pojavila božjast.
Faliment za. falhnentom v Gorici. — Sledili so zopet trije: dva na laški, eden , na slovenski strani. V Gorici vsled novih zvez in vsled ustanavljanja trgovin po deželi ni več starih ugodnih tal za trgovino. Odtod faliment za falhnentom. Tekom par let bo potreba najbrže zapreti še precejšnje število trgovin v Gorici.
Turek pred sodnijo v Gorici. — Salko Bilak iz Hercegovine, turške vere, je zaprt v kaznilnici v Gradišču radi tatvine. Obtožen je bil motenja vere; baje je za-' sramoval križ, ki je visel v celici. Obtoženec pravi, da je vse to le fantazija čuvaja, ki se je hotel maščevati nad njim radi nekega očitanja..On je bil radi tega že kaznovan v Gradišču od vodstva kaznilnice na osem dni temnice in tri poste. Turek je obsojen na mesec dni strogega zapora.
Tamburaški zbor »Gor. Slov. Mladine« priredi jutri na binkoštno nedeljo, v slučaju lepega vremena, prvi pomladanski pešizlet v Števerjan. Člani in članice, u-deležite se zleta polnoštevilno. Gostje dobrodošli! Zbirališče na Korenskem mostu v ulici sv. Klare ob 2. uri popoldne. Foto-amatersko društvo je priglasilo deputacijo ža ta izlet. Na svidenje! — Odbor.
Odpovedani koncerti. — Poročali smo, da je filhairmonično društvo iz Prage odpovedalo simfonični koncert, ki se je imel vršiti v nedeljo 4. t. m. v Gorica. Ali odpovedan ni samo ta koncert, marveč iz posebnih uzrokov je omenjeno društvo odpovedalo vseh 6 nameravanih koncertov na.jugiu-vršiLipaaebsde drugo leto.
Bitfkoštna veselica v Postojnski jami. — Kakor običajno se vrši tudi letos na binkoštni pondeljek, dne 12. maja v Postojni velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori ibodo ta dan vseskozi bajno električno razsvetljeni, več godb bode svirak) po raznih jamskih dvo-TaEnah, na »plesišču« se bodo vrteli plesali zeljni občudovalci podzemeljskih krasot, c. kr. jamska pošta bode uradovala, sploh obeta (bitir'Posto)nska jama ta dan središče zabave in veselja. Tudi za telesni "blagor p. t. zletnikov bode v vsakem oziru najboljše preskrbljeno. .Ta dan bodo vozili v Postojna razni posebni vlaki po znatno -znižanih cenah. Nihče naj ne zantudi vde-Ježtoi se veselice ter si hkrati »ogledati :pod-zemeljske-forasote svetovnoznane Postojnske jame. Veselica se vrši pri vsakem .vremenu .in se prične ob 3. uri popoldne, vstopnina znaša 3 K za osebo.
Posebni vlak v Postojno odhaja iž Go-|?rtce -ob -8. 26 minut dopoludne.
. Žalfcnja ^a^tw*«fo**ž*n#-s*a star UF«vq)L«s pr^ft*oj^ilflfcY<<2flrB3i HH&a Peric in Jos. Savnik; zraven nijjh Lah,Egisto Cociancig. Cel dan se je vlekla razprava iii'je končala z oprostitvijo vseh treh. Gled6 vložene ničnostne pritožbe je došdl ipn«l; toterm ivtom 4*<m*e «¦*'« ®°
se je zgodilo -in pta-Vide le konec. Kakor' znano, sta.bila prva dva ovadila Cocian-'ciga na policiji,, v. preiskavi pa se je bilo " splejtlo vse tako, da so bili prišli vsi. tri Je pod obtožbo.                          ¦¦;'''.
'. Binkoštna številka »Slov. Ilustrova-nega Tednika« je izšla bogato ilustrovana ' in. izelo obsežna. Priobčuje slike: Pogled na Skader; luka in mesto Kotor; Črnogorski častniki-sokoli; slovensko Kosovo; tu-'.žni Korotan (6 slik iz Ziljske doline); ičeški ,zdravniki v Črni gori; beneške zanimivosti (3 slike); lov na divje merjasce; zlata poroka, v.Kozjem itd. »Slov. Iiustrovani Tednik« vidno na.preduje in bi. se. naj razširil v vse slovenske rodbine. Naročite si ga! —
»Gnanca il mus noJa vol   po.riar   la
bareta mJlitar«___   Franc   Markon   iz
Krmina je bil obsojen, da je pel 27. oktobra lani tako-tle: Gnanca, il mus no la vol por-tar la bareta militar, Dominik Pascolat pa ga jerho.tel rešiti iz rok redarja, ko ga je aretiral. Oba pravita, da sta bila pijana. Pascolat je Obsojen na tri tedne težke ječe radi jaivnega nasilstva, glede Marko-.novega petja pa je reke! sodni dvor, da je za kaznenje radi petja take .pesmi, kakor »Gnanca 'il mus«___tukaj policija.
Ostro streljanje. — 8. kompanija c. kr. domobranskega polka štev. 27. bode ob lepem vremenu dne 13. in 14. maja t. 1. v kraju Sleme pri Batah ostro streljala. Streljanje začne vsaki dan ob 8. uri predpoldne. To se razglaša s pristavkom, da je prepovedano vstopiti v obkroženi prostor, kateri bo zaprt po vojaških stražah.
Iz policijske službe v Trstu. — Kon-ceptni policijski praktikanti Srečko Bre-zigar, Avgust Mišetič in Karel Stemberger so imenovani za provizoričus policijske koncipiste na svojih dosedanjih mestih.
Motenja vere je bil obtožen 24 letni Josip Klanšcek iz Sempaske občine. Pred sodnijo v Gorici je bi! oproščen.
Izgnanih je bilo iz Gorice v mesecu marcu 35 oseb, v aprilu 22, stroškov je bilo okoli 500 K.
Življenje Jezusovo v  kinematografu »Centralbio« v Gorici bodo predstavljali letošnje Binkoštne praznike. Film je izde-,-lan na licu mesta v PalestmuZa predstavo ~; je mnogo zanimanja.
Poskusna predstava »Življenja Jezusa«, ki se je vršila danes predpoldne, je -uspela nad vse pričakovanje.
Odprti lekarni. — Na binkoštna praznika boste v Gorici odprti tudi popoldne lekarni Li.berwPontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od U. do 18. t. m.
Vrednost turških srečk narašča' vkljub neprestanim krizam, kar je gotovo najboljši dokaz :za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče naročiti to izborno in- pripo ročljrvo srečko, naj čita današnji zadevni oglas glavnega zastopstva Češke industrijske sbanke v Ljubljani.
Najlepše darilo napravijo »botri in stariši svojim otrokom, ako se pustijo na dan sv. birme fotografirati, ker edino s fotografijo se jim napravi veselje, katero jih še na^tare dni.spominja na svoje botre in svoje nežno mladost.
Fotograf Weiss, Via Tre Re št. 16 daruje še posebej birmancu eno veliko, na krasnem kartonu umetno izdelano sliko. Torej birmanci, ne zamudite te lepe pri-.like!
Listnfca uredništva: V Sv. K. na V. Dopis smo prejeli-in ga-porabimo.
Douijaca politika.
Slovensko politično društvo. — Došel je dekret: Z. Pr. 1547/2-42. V'smislu §. 9. postave z dne 15. nov. 1867. drž. zak. št. 134. potrjuje se; da Slovensko politično društvo v Gorici po predležečih pravilih postaiv-rto -obstoji. V "Irsftu, 2. maja 1913. Za c. kr. namestnika: Attenis.
'Volilni imeniki' za dežeIno»bprske volitve bodo razpoloženi na upogled volil-, cem najbTŽe že tekom 8-.dm.
Ea občinske volitve v Gorici vabijo laski liberalci pridno na.svojo stran 'laške klerikalce; obljubujejo jim tudj par stare šmskih "-rnest v občinskem svgtu; Tako >naj bi laška ljudska stranka pomagala bankerotni sleparski laški liberalni -stranki zopet na pogeHNe verjamemo, da 'bi pti-•staši laSke ijudsTce stranke šli pomagat stranki, 'katero so že.-tako ostro ali tako . pravilno obsodili na smrt!
Narodna obramba.
CM. podružnice, flobrigajte  se  aa društveno blago! — Prispevki iz prou^e družbenega .blaga jako nazadujejo, posebno velja- to o kolkih, računskih listkih jn . razglednicah.   Marsikje   teh   predmetov ; sploh ni v proirietu. Zato naj bi se povsod ^ zavzele naše podružnice, ki naj to blago . same naročajo in ga širijo naprej med go-stilničatiji, trgovci, trafikanti in posamezniki. Podružnice pa naj blagovole tudi vplivati na gostilničarje in trgovce,   da bodo naročili in Sirili ostalo družbeno blago, go-stiiniičltrjt posebno užigalice ih Tolstovrško slatino, ki je sedaj do preuredbi vrelca naravnost izborna.
Boj za obrambno šolo. — Za šolo v Vodičji vasi na Koroškem ise bori Družba sv. C. in M. iže dve leti. .Priziv, ki ga je družbeno vodstvo vložilo na 'C. far. okrajno glavarstvo v Beljaku zoper odlok bek-Štajnskega občinskega zastopa, je dobil odgovor še le po vodstveni pritožbi meseca prosinca t.!. na deželno predsedstvo v Celovcu. Navzlic strogemu ukazu poslednjega župan ne razpiše komisijonalne-ga ogleda. Zoper to zahtevo je vložilo vodstvo priziv na deželni odbor koroški. — Dolga pot!
Prosveta.
V Trstu fbo danes naznanjeni koncert Glasbene Matice iz Ljubljane, ki bo proizvajala sloveče Dvorakovo delo »Mrtvaški ženin« pod vodstvom koncertnega mojstva g. M. Hubada. Zbor šteje 140 pevskih moči. Tudi z Goriškega pojde danes marsikedo na koncert, 'ki bo nudil izreden ttžitek.
.DOPISI.
fe Gorice. (V malem semenišču.) — Čudne razmere vladajo v tukajšnjem malem semenišču, katero se je v tem letu preselilo v nove prostore in katero imajo v rokah nemški jezuiti. Dijaki morajo vstajati že na vse "zgodaj, a nimajo predno gredo v šolo niti pol ure učenja, ves drugi čas porabijo pri mašah, rft-ana je naravnost škandalozna. Neki dijak iz sedme se je prejšnji mesec upal povedati predstoj-"] niku resnico v obraz, kar se tiče hrane, češ naj pitajo s tako jedjo izvestno četve-ronožno žival in ibil zato vržen na cesto. V zadnjem času pa dijaki ne čakajo več, da jih jezuiti mečejo na cesto, začeli so kar trumoma zapuščati »dobrotnike« ter s: iščejo stanovanja drugod. Samo iz os-. mega slov. gimn. razreda je ubežaio devet takih nehvaležnežev, potem ko so dobivali 8 let hrano in stanovanje deloma zastonj. Zda se nam vendar malo čudno, kako se je dobilo med mladimi ljudmi, katere vzgajajo jezuiti, kar naenkrat toliko nehvaležnežev, saj so vendar jezuiti tako hvaljeni kot izvrstni pedagogi. iNeki gospodje, katerim je to, da dijaki zapuščajo zavod, silno nepifjetno, skušajo vso stvar kolikor mogoče zakriti. Posebno meče -slabo luč na zavod dejstvo, da so jo pobrisali ravno osmošolci; do sedaj je bila navada, da je dalo malo semenišče skoto ves ojuhovniški naraščaj! Kakor rečeno se ta snčaj zelo skrbno zakriva, tako da smo •mogli o tem fe malo zvedeti. Gotovo pa je, da dijaki ne bež> brez vzroka iz zavoda. Se nekaj! Dijafci-begunci pripovedujejo, da bi ti nemSki jezuiti ne bili nič nasprotni temu, da bi se nemški most do Adrije kar črCz noč sklenil, ter da jim večkrat uteče kakšna beseda v tem smislu. — Slovenski časopisi, kateri ste lani izlivali svoj blagoslov na ta zavoda ko je dobi! nove prostore — tu imate besedo! Sta-riši pa naj stokrat premislijo, komu izročajo srečo svojih otrok.
Iz kanalskega okraja.
Narodna Čitalnica v Kanalu priredi v nedeljo 18. t m. v dvorani hotela pri zlatem levu burko v treh dejanjih »Svet brez mož«. Čisti dobiček je namenjen Kocjančičevi spominski ptoSči, Začetek predstave ob 8. zvečer.
Kal. (Razno.) Letošnja mokra in mr-Lla pomlad vpMva neugodno na sadno drevje, za to bo v jeseni pičlo sadja. Toliko bolj pa vspevajo drugi poljski pridelki, zlasti travnikom m pašnikom prfia sedanja mokrota. Sicer pa Je ves znoj in trud žuljavih ktnetskih «& Je vedno pod
oblastjo, narave, dokler niso sadovi tega trpljenja spravljeni pod zavarovano streho. _. v bližnji bodočnosti nastopi za nas vendar enkrat doba, v katerej bodemo z ostalim svetom zvezani s prepotrehn© sklactovno cesto, katera prinese marsikomu v marsikaterem oziru obilo koristi. — Dne 27. aprila smo slovesno slavili običajni vsakoletni cerkveni shod sv. Jurija* Ptujci iz sosednjih vasi so med seboj proslavljali ta dan s prelivanjem nedolžne krvi. Tudi tatvine in druge reči ni manjkalo. _ Nekemu 40-Ietnemu samcu Štefanu Humarju so prišli na sled, da ima posebno veselje s ¦palico loviti nedolžne deklice, ki drvarijo po gozdu. Da je prepovedano, zlasti po samotah plašiti nedolžne otročiče, je zvedel med potjo, ko ga je spremljal mož postave v Kanal. — V kratkem nastopi ura, ko mine upravna doba sedanjega županstva. Volitve, ki bodo gospodarskega značaja, so pred durmi. Obeta se hud volilni boj, v katerem bo vodilna misel »boj proti sebičnosti in demokratičnost na površje, — a istočasno delavnost in zmožnost, da ne nastane kak »močnik«, kakor se večkrat godi. Prihodnjič se vrnemo k tej točki. —
Iz soriške okolice.
Iz Šempasa na Vogrsko se gradi nova cesta. Podjetnik je gospod Franc Turel iz Volčjedrage in delo prav lepo napreduje pod njegovim spretnim vodstvom. Dovršil je že most čez potok Turjak pod Jazbinami in še nekoliko korakov pa bodeta občini Šempas iin Vogrsko združeni z lepo cesto. Za Šempas bode to prav lepa in najkrajša zveza s postajo Volčjadraga.
Iz Kojskega. — Umrl je veleposestnik Jos. Štekar; dočakal je starost 80 let. Pogreb je biH impozanten.
Obesil se le v svojem mlinu Jos. Per-šič iz VMovelj. Odkar 'je kupil pri Šem-pasu Bolkotovo premoženje, je postajal zmeden, ker se de kesal radi te kupčije in v dušni zmedenosti si je končal "Življenje.
V Dornbergu sta se pretepala 19 letni Josip Bric in Andrej iBrankovič. Težko ranjen je Bric. Prenesli so ga v goriško bolnišnico.
Iz VrtoVbe. — Umri je 7. t. m. naš vikar g. E. Štrekelj. Rojen je bil leta 1862. na Gorjanskem.
Veliki javni ples priredbo mirenski fantje v nedeljo dne 18. t. m. na dvorišču g. I. Beftrama.
Iz Dol. Cerovega v Brdih se je bila raznesla vest, da je Josip Pisk umrl na poškodbah, katere bi mu bil prizadjal Josip Keher. Radi tega je šla sodna komisija v Cerovo in zdravniki so raztelesili 50-letnega Piska. Konstatirali so, da. <je pokojni rad pil in da ga je zadela kap na srce. Pred tremi tedni pa je 'bilo prišlo do preoira med Piskom in iKebrom v Moši in tudi stepla sta se bila. Ali to ni bilo v nobeni zvezi s smrtjo, dasi se je prav radi tega tepeža Taznesla vest okoli, da.je Ke-ber ubil Piska. Keber je seveda popolnoma razbremenjen in ga ne bodo sodno pre-
da jih ni mogel do sedaj nihče, tudi najhujši sovražnik, izpodbiti. Cilj sokolskega dela in truda je tako vzvišen, da mora. biH vsakemu Sokolu, vsakemu Slovenou v ponos. Ta cilj doseči bodi naloga slehernega Sokola. Do cilja, ki je tako vzvišen, Je težka in trnjeva pot, treba je odstraniti mnogo ovir in neumorno delovati; aH železna volja, ljubezen do svojega naroda, ki upa v boljšo in prostejšo bodočnost, premaga vse. Precejšnji del tega dela je prevzela tudi Goriška Sokolska Župa. Vsa društva morajo delovati po sokolskih načelih in sad delovanja pokazati javnosti. Manifestacija sokolske misli na Goriškem v jubilejnem letu bodi veličastna in zadoščenje vsem, ki zidajo v Slovencih sokolsko stavbo. Sleherni Slovenec je vabljen na to sokolsko manifestacijo v Podgori, kjer mu bo dana prilika videti sokolsko delo in soditi, ali in v koliki meri zasluži Goriško Sokolstvo to ime.
Opozarja se vsa narodna društva na Goriškem na župni zlet ter se prosi, da na isti dan ne prirede svojih društvenih prireditev.
Škrblna. — Kakor je bilo že svoje-časno objavljeno, priredi HI. okrožje »Goriške Sokolske Žirpe« v nedeljo dne 8. junija v Škrbini telovadni nastop. Telovadba se bode vršila na »Bregu«, lepem travniku poleg šol. poslopja. Vabljena so vsa društva in narodno misleči, da se te slovesnosti gotovo udeleže; — Hribolazcil — ako ste namenjeni to pomlad napraviti izlet na hribe, pridite ta dan na »Trstelj« ali »Železna vrata« in od tu k nam v Škr-bino. Preskrbljeno bode v dobroznani gostilni g. Adamiča z jedili in dobro pijačo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, upamo, na vsestransko udeležbo. Natančen vspored slavnosti objavi se pravočasno. —• Odbor.
Sokol v Rihembergu ponovno opozarja si. občinstvo, kakor tudi br. društva v bližini na svojo prireditev, katera se bo vršila v nedeljo dne 18. maja t. 1. na obširnem vrtu g. barona Lewetzowa nasproti gostilne Gerzej. Ta dan si je zbral mladi Sokol, da I. nastopa v Javnosti, da pokaže javnosti, da res sistematično goji telovadbo ter da stremi za onimi Tyrševimi ideali. — Zategadelj prihitite ta dan v obilnem številu meščani in okoličani v Rihemherg, da tam vsak po svoji moči gmotno podpre Sokola. Pa tudi od strani Rihemberžanov in onih narodnjakov, katerim je bilo in je Sokolstvo deveta briga, se pričakuje večje udeležbe kakor navadno. — Torej na dan 18. maja vsi iz mesta in okolice na Sokolovo prireditev v Rihemberg.1 Na zdar!
h tržiškeaa okraja.
Iz Devina----Tukajšnje   bralno-pev-
sko društvo »Ladija« priredi dne 12. t. m. na bmkoštni ponedeljek, javno tombolo na korist tukajšnjega otroškega vrtca. S tombolo bo združen ples, h kateremu bo svirala sodba NDO iz Trsta. Tombola 150 K, činkvina 70 K. Srečka 40 stot. Začetek ob 6.30 popoldne na občinskem vrtu za slov. šolo. Z ozirom na plemeniti namen vabi odbor'na obilno mdeležbo. Gre za utrjenje slovenske postojanke na klasičnih devinskih tleh.
ki ima denar naježen v kakem denarnem zavodu. Posebno pa priporočamo našim denarnim zavodotri, da kupijo po več hs« tisov te brošure ter tiih razdete med svoje vložnike. Ena brošura stane 30 vinarjev, s poštnino 35 vinarjev. Dobiva se po vseh knjigarnah. Večja števila brošur pa naj se naročajo v tiska r n i »S a v a« v Kranju.
Trgovine z!atnine, srebrntne in urarji v Gorici bodo imeli juiri odprte trgovine do opoldne.
Slovensko koroško deželno čebelarsko zvezo ustanovijo v nedeljo 11. t. m. v Celovcu.
Cena žitu zopet splošno pada. Koruza, ki je dosedaj vedno na ceni pridobivala, je izgubila 10—:15 v. pri 100 kilogramih.
Z Ogrskega prihajajo poročila, da o« zimine, pa tudi jarine, izredno lepo kažejo. Črv, kateri drugodi močno podjeda setve, se na Ogrskem še ni pojavil.
Lesni trgovci imajo letos izborno »letino«. Cena lesnim izdelkom se namreč neprestano dviguje. Italijani, pa tudi lesni trgovci in stavbeniki z Balkana nakupujejo zadnji Čas zelo mnojgo žaganega lesa v Avstriji. Italijani baje rabijo večje množine lesa za Tripolitanijo.
Prvi roji. — Dne 7. maja ogrebel je g. Hilarij Bratina pri Sv. Tomažu na Vipavskem 2 roja — za letošnje skrajno neugodno čebelarsko leto vendar nekaj iz-vanrednega! — Čebdar.              -
čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska Zola v nedeljo 8. in pondeljek 9. junija s sledečim sporedom: V nedeljo 8. junija od 2. do 4. popoludne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 6. popoludne: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s preihaklji-vimi satniki. V pondeljek 9. fcinija od 7. do 11. dopoludne:' Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoludne od 2. dO 4. Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija) do 2. junija.
V gospodinjskem tečaju za dekleta, ki ga je priredil deželni odbor, se nahaja letos 26 gojenk, 4 več nego lani.
Sokolski vestnik.
Vodstvo Gš. S. t. naznanja, da se vrši letošnji župni zlet v Podgori dne 6. julija.
— Letos slavi slovensko Sokolstvo pettfe-t setletnico svojega delovanja. Že 50 let de-• luje po načelih, ki so tako jasno začrtana,'
Gospodarske vesti.
Kmečka posojilnica in hranilnica r. z. z n. z. v Brjah sklicuje glasom zadružnih pravil m načelstvenega sklepa z dne 4 t. m. v svojih prostorih dne 22. maja 1.1. ob 4. popoldne svoj redni letni občni zbor s tem le sporedom: 1. črtanje in odobrenje zapisnika zadnjega let. obč, zbora; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Čitanje revizijskega poročila; 4. Odobrenje rač. zaključka za leto 1912.; 5. Volitev nadzorstva in 6. Slučajnosti.
Dasi je bilo prošlo leto pomanjkanje denarja, vendar je zad-ruga dobro uspevala, ker je izposojila in izdatke omejila skoro izključno na svojo moč, na domače vloge. Čistega dobička je izkazala nad 350 kron. Zadruga podpira tuk. Kmetijsko podružnico, katera naroča domačinom razne kmetijske potrebščine kakor galico„ žveplo itd. ter tudi živila in krmila. '
Velevažno za vse, ki imajo svoj denar najožen. — Ravnokar je izšla brošura Varnost hraniilnih vlog za časa vojne. V današnjih razburjenih časih se vsakdo boji za svoj denar, ki ga ima naloženega v hranilnici ali v posojila niči, toda po vsej krivici* Denar je v naših denarnih zavodih tudi za časa vojne popolnoma varen. To mam jatsno dokazuje ta brošura. Vsled tega jo naj vsakdo kupi,
Razne vesti.
Smrtna nesreča v Trstu. — V tovarni linoleja se je pripetila včeraj nesreča. Preblizu k velikemu stroju 'je prišel strojnik 36-letni Jos. Musič. Stroj ga je prijel, Mu-sič je dobil udarec po iglavi in ostal na mestu mrtev.
Kako se je godilo v Trstu Antonu Lozarju z Ajdovskega. — V torek je pri-mahal v Trst kmetovalec Anton Lozar z Ajdovskega in je potem tar/al precej opit po ulicah. Kar naenkrat pa sta se mu pridružila dva neznana človeka, ki sta se po kratkem pogovoru predstavila za rojaka in ga-povabila pit. Zaviili so v neko zakotno kr.čmc, kjer sta Že itak težkega moža gostila s pivom, da !je kmalu zaspal. V spanju pa sta ga okradla, in sicer sta mu vzela 12 stotakov v bankovcih in 12 kron v srebru. Lozar pa se je kmalu zbudil in je tekel k policiji, ki je sedaj čisto slučajno našla oba »rojaka« in ju zaprla. Pri njima sona$li še skoro ves denar.
Zadnje.srbske ekspediclje iz Odrini. — Sofija 9. Tekom današnjega popoldne so bili odposlani zadnji oddelki srbskih odrinskih čet v domovino. Skupno je bilo transportirano 562 oficirjev in 38.015 vOjakOv, dalje ves tren, sanitetno osobje in ves vojni materijah ... Črnagora pridobi z anektiranim ozemljem nad 200.000 duš. Mrtvih je bilo črnogorskih vojakov v vojni nekaj nad •2000, '•"'.
Dalje na peti strani.
PINTER «
—¦ Trgovina z ialeznino ——
LENARD  OOMCA      RBitaH
H. 7 - GORICA
priporočata svojo veliko in bogato zalogo pocinjene žice za trte, trojeve žice, razne mreže za ograje; nosilce (traverze), cement, seaalke (pumpe) kovanja za MSe in  druge predmete te stroke. Zagotavljava toflno in
domačo postrežbo in nizke cene.
Slov. akad. društvo »Slovenija«   na
Dunaju Je-.izvolilo za letni tečaj, ta-leod* bor: Predsednik: • med.,• Janez.Oražem; podpredsednik: mecU Albert Trtnik; tajr.-nik: jur. Lojze Zbačrii-k;. blagajnik: med., Kari Luschiitzkv; knjižničar: jur. Josip Rutar; arhivar: jun France Gorečaii; gospodar: jur. Miha Bezlaj; 'namestnika: phil. Viktor Gruntar in tehn. France Bur-nik; pregedniRtfiTriafed.,'jjft'fej phil. Jože,Rus in jur. France Društvo se je z majem preselilo..v- ;,VIII. Langegasse 50/1.
Poroka rrezervista>i--'Dne 10. decem-bra 1912, ravnona" dansko bi se nwral'PO—| ročiti, je bil prostak Franc Jauchen iz Nixdori-a na Češkem pozvan v izvanred^ no vojaško aktivno službo m moral-je takoj odpotovati v Nevesinje ob črnogorski rneji — ne da bi bil mogel Se prej popeljati svojo' izvoljenko pred alf ar. Dne 18. aprila je odšel imenovani prostak na 12-dnevni dopust, si takoj1 priskrbel <za--.zenitov potrebni tTokuBiente in1 se pdrofcllrPd-' roka se je vršila dne 21;afrVila ob'1/28.-'itt"ij zjutraj — a Štiri ure pozneje je srečni ženin moral zapustiti svojo mlado ženo iii se odpeljati s poldanskim vlakom k svojemu vojaškemu oddelku v -Nevesinje ob črnogorski meji.
Morilec grškega kralja Schinas se je v neopazovanem trenotkti vrgel skozi okno sodišča, kjer je bil zaprt ter se ubil. Padel je več metrov 'globoko.
Avtomobilska, nesreča se je pripetila na Olincah pri Ljubljani. Avtomobil der. želncga poslanca graščaka Oalleta je. dohitel nekega kolesarja, ki se je- lovil, po cesti in se ni iznal umakniti; pa "tudi je bilo na cesti več vozov. Avtomobil je zadel v kolo in ga stri. Kolesar se pi,še Jakob Pavlovič; je lahko poškodovan. 10 letna deklica Jerebova, ki je peljala moko na ročnem vozičku, je odskočila proč in pustila voziček. Avtomobil je razbil voziček. Šofer je zavil v hud ovinek, vsled hitrosti se je avtomobil prevrnil in %adel v kapelico, gospa Oalletova.- je bila.vržena iz avtomobila in je,poškodovana na glavi močno. Šofer je padel na tla in se lahko ranil.                     ., ,
Društvo za nadzorstvo prostUacije v
Trstu je • izročilo 'tržaškemu policijskemu ravnateljstvu nujno prošnjo, da se" uvede oziraje se na sedanje; razmere javnei"nravnosti -centralizacija nravnopolicijske službe v svrho lažjega nadzorstva skrivne prostitucije.
Razno. — V norišnico v Genovi je prišel Anton vit. (irimburg obiskat svojega brata dr. Viljema. Ta je kar nakrat, ko se je čuvaj malce obrnil v.stran, pograbil revolver iz svojega žepa in ustrelil brata Antena..— Prvi milijarder je bil Napoleon I. Svote je imel v gotovini, največ v zlatu; on ni. polagal računov nikomur; denarja pa je imel vedno polno, tudi v naj-
kritičnejših časih. — Trg Upnica na Srednjem štajerskem je povzdignjen v mesto.
— Čoln .nem&ke torpedovke O 89 se je po-itopil pri Horningu, poveljnik in dva mornarja so se utopili. — Požar je uničil v , Hadžici pri Sarajevu veliko parno -žago,
—  , Vojaški avtomobil se je prevrnil pri Dornbachu, 12 oseb je ranjenih. — Srčna •kap je'zadela šiviljo Marijo Kolenc vSlov. ^a^a^^^i^tut^enotkii^ed poroko. r--Na' Grškem je razsajal dva'dni strašen, vihar,; ki je naipravil .ogromno škodo; por. ;škodovanih "je tudi več parnikbv.   -r-   V
¦ dvoboju na. Dunaju je padel nadporočnik . •V^eisš, priznan pilot; -dvobpjeval se je 5 ¦stotnikom Zborovskim radi nekih privat-.nih reči. — V Rovinju je te dni močno primanjkovalo vode; mestni občini je priskočila na pomoč vojna mornarica, ki jej •je pripejala cel parnik pitne vode. — V Celovcu« so'Zaprli hlapca Ivana Raka, ker je zažgal poslopja svojega gorpodarja Sabla-
.-e.ana,Jki je imel škode 7000 K. ¦— Električni tolj Je usmrtil'na" Reki delavca Frana
¦ Bastjglnčiča, prijel je zazičo in ostal mr--tev.<-r V Edtu v Gornji Avstriji je povila U-letna deklica zdravo in dobro razvito moško dete! — Iz višine 60 m je padel francoski aviatik poročnik Simon v Reim-su, ne da bi se smrtnonevarno pobil.— Strašna nevihta je divjala ob angleški o-bali, obilo so trpele manjše ladje. — Gobe so jedli v nekaterih družinah v kraiu Švec pri- Vratislavi;dva dečka učitelja Slemer-' ;}a sta umrla vsled zastrupljenja. ¦
A. vd. Berini
Gorfoa, Šolska ulica št. 2,
uellka zaloga === =#oljkinega olja
.    <f    prve vrste nijMjtik tvrik Iz Istre. Oaliadie Miifette, Kari |b dlet
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'98,1-04, 112
120, 1"28, 1-3&H4. 1'60. W, 2'- 2-40
xa lačl po 72 Tin.
------    Na debelo oeneugrodce,    —\—
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSfta kupen do  popolne  vporabe otfa; po
jvporabi se spet zameni s polno. Pravi- vinski  kis in navaden. Zaloga miia in sveč.-----~:_____
Odgovorni urednik fn izdajatelj IvanKavtIC v Oorid.
Tlaka: j.Oori8k« Tiskarn«« A. Onbtiiek (odgov. J. Fabči«).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« In »Primorec«.
Mali oglasi.
HajmtaJU pristojbina stane 60 vin. iko Je oglu obsettejli «e raCnna sa vsako besedo 3 Fin. Ka]?rtpravae]se Inserltanje ti trgovce in obrtnike.
Koliko ]e oanjllh trgovcev in obrtnikov v Gorlei, katerih na delali (In oelo v meatu) nlhJe ne poana, ker nikjer: ne taeerirajo. Skoda ni majhna.
Iflfelioenten računski notlčastnik
(Nemec), ki je v Gorici tujec, bi rad dopisoval ali p,a so pridružil kaki družini. No pisati anonimno. Zajamčena tajnost. Ponudbe pod ..jezdec' ira nažo upravhištvo.' ¦'
za''rpinorS!rvs&
treh jezikov. .Naslpvi pove naše tipravništvo.
Na prodaj ima! i
Domači brinovec, hrušovec, melisovec .ter prazne sode od žganja od 50 — 600 litrov. Nadalje 4 kočije in l landaver od 4i0 — 1200 kron. V najem oddam trgovino z mešanim blagom tik* Ljub-' Ijane. Jako pripraven prostor za prodajo vina na debelo.
F. CUEK, tiesftfater - Kamnih (Kranjsko),        m- z
Zobbzdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
aORICH
Jos. Verdi teftallSče itn. 37.
Umetne.zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Drdinlra v soolem atellela
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Antnn Potatzkv v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
. r .     N* »redj Btfitelja ?.
<   TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoe»«|e- kipivuliSe ilriberikoga li drabitige blaga ter tkaila, preje li i|t||.
POTREBŠČINE
za pisarnicg, taiilce žb popotniki.
Najboljše givanke za Šivalne stroje.
j                POTREBŠČINE
; *a krojaU in Sovljarte.
STettnjiee. _ KoSnl venci. — Masne knjlitee.
lisna obuvala za tsb letne čase. Seroa za zelgRlavi/trave in detelje,
Zahvala.
Povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega in nepozabnega očeta, oziroma tasta
Jožefa Trampuš
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom javno'zahvalo preč. duhovSčini* g* Bratinu, vikarju' za neutrudno tolaženje v času dolge bolezni, si- učiteljstvii ^sežanskega okraja; koje se je vkljub poznemu obvestilu, udeležilo pogreba v lepem številu, gg. domačim pevcem za lepo nagrobno petje pod vodstvorti g. organista, g. Benediktu Trampuš, koji je z največjo potrpežljivostjo siregel ves čas bolezni in ga tolažil, g. dr. Sigismundu Met za izkazano neutrudno zdravniško pomoč za časa dolgotrajne bolezni ter vsem onim, ki so nam na katerikoli način lajšali bol in izgubo dragega pokojnika.
____je-    ortrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih '   \                  ter na dežel"    -    —    -
iželi.
Ljulji moj kam .' ' r< greste?'  '<: ':.
kBATJEL-U
Rv Gorico
Stolna ulica 24
yo novo dvokolo, Micka ?o Šivalni sti;oi,lJo2ec po irra--
mofon in Tin«e-po kmet.;$tr^.-"        •¦ Tam Je velits  saloga in mehanična   flelavnloa. Fi-odaja aa obroke. Ceniki^franko.
JOSIP BUDI N
Goriea ¦
urar
-uSica Rabatla9
Gorica
Jina veliko; zalogo vsakovrstnih ur m verižic ter sprejema vsakovrstna popravila po zmernih''
-   cenah. Priložnostni nakup vsakovrstnih daril za birmance.        > 13747
Razglas dražbe.
>'-s: fearadj oddaje! II.. Iri* III, 'sekcije I.;' oddefka.cestne zgradbe Grgar-Zabrda-BanjšicarAvče, med km 3-00 in Qd tu do 8-25 katera dela so, preudarjena in sicer II. sekcija K 48.500- - in III. sekcija K 56i600-— se bo vršila dne 2. junija 1913 ob 10. uri predpoldne pri stavbinskem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (II. nadstr. št. 16) javna dražba s pismenimi ponudbami;
Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K katerim je tudi priloženo potrdilo deželne blagajne v Gorici o položenji vadija in sicer za H. sekcijo K 2.450— in za III. sekcijo 1C &830-se ima vložiti najpozneje dfinlpred dražbo, to je 1. junija t. 1. pri stavbenem oddelku v Gorici..
Vadij se mora vložiti pri deželni blagajni v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih pošojilhič-nih knjižicah.        ,      .,¦'.'..'¦'
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: Por nudbai za II. ali III. sekcijo I. oddelek cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avče.]
, Tehnični operat še splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori-omenjenem uradu ob uradnih urah.
Namestništvp ni navezano na. najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pra~ vico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo; pridržalo položene vadije dokler ne bode namestništvo odločilo o do-tični dražbeni obravnavi.    .'  , _
Cestni odbor za kanalski okraj
.  ' v Kanalu 1. maja 19-13.
Načelnik.     "          &5*--l
Irtostanjenrictt 8: maja vm.
Žalujoči ostali.
W

, 1,800*000 frankov znašajo pri vsakoletnih 6
»ni dobitki turških srečk!
: VšaKa-srečka zadene^ in ima/trajiid denarno-' vrednost!' ^--i : sjief-poravna v mesečnih ohtokiH. po samtf 4 krone 75 vin. i žactobi- izttjučnft  igralno  pravico  že  po? vplačilu  prV^ga
Prihodnje žrebanje li junija 1§13. ""^2,387.000------
iupmna *
Kupec
obroka;
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih   15  žrebanjih glavni dobitki rzborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 K ^p v.
Prospekte 2 natančnim pojasnilom razpošilja: 1 .V,.       ' Ce^ke industrijske banke glavnozastopstvo v Littbljj»tn;
Sprejme se provizijsld zastopniki!^
Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slafini mMMU^-^^MM
kislo vodo, ako.jo sedal poskusite, ko- sc( je posrečilo vrelec moderno nrcditl, da rte le ne; uhaja ogljikova -kislina,, temveč se je našel m spojil »o^mo^iio ooljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekrmiie Tolstovrška slatina z vsemi najboljšimi lcisUmi vedami, .ker čvrsta-mnzira in ima zelo.rezek okus te r ®s*aLe^*»X»; in dobra. Naročite in prepričajte sL Po sledeči znižani ceni: 25 steklenicami 3/8 /5 K,,^5 stekr. 1'/,./ O K, 50 stekl. f/8 **•«>» st?^,a/2ii*J?cJ?Ske stekl. vred po povzetju. — Prazne steklenice vseh voc*u se sprejmejo po najnižji Ceni v polnitev. — Tolstovrško slatino naročajo odlični pravniki za se m za.s^J?J^,«,'^ ter za cele bolnišnice,  ker jesedaj res nalboljSd zdravilna in namizna osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijemčnih .razstavah. — Del čistega ctoMCKa gre
v narodne namene. - Naroča se pri podjetju TolstovrSka slatina, pošta Ouštanj, Koroško. -~ KurJi se vsaka množina }y?JmJ™™^ f/ .             - ,
-.....    ......».....   Abftlsjflntj«! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča^vsako dru^p ,oijačoJPpiH««W«1,Bd8W hvalili l   ¦' ¦'¦.        ¦¦   ¦¦ . .
I—
NajenergiflneJSo tn  gotovo
Be edrftvi »Ulite b  mre*
tovnim tfr&tefcrom
- I0RUBIH GASILE -
Stotino edravniSUh potrdil potrjuje, da se nretralna zolenja, pTMtatitfe, tite-tritis in meh. katarji; korenito oadiavijo a
KOBfeS Caslie urejajo uriniranje, ne da M bilo treha raMtii štelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblaiojejo peSenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretratout zoienja (prostatitis, uretritis, cistitfe, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost ta w-dziavanjo mina, sluiaste tokove itd. — Skaflja konfetijev Casile K 4—.
Iorabin Carile, najboljše protisifflilaSno in poživljajoče kriclstilno sredstvo, ki se uporablja s uspehom proti sifflidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishfaB, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, Bterili-teti, neurasteniji, energičen Tazkrojevaleo uri-nove kiseline itd. — Steklsnicn Jorabina Ca-trileKS-50.^
Vbriiganec Casile zdravi beli tok, akutne in kroniCne k»tarj6, vaginitis, nretretis, endo-metrltis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbnzganoa Casile E 350. Kdor Zeli veSjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Vrst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih le-V Gorici v lekarnah Cristofoletti fc. Tromba.                     6—1
Sloufincl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnke
v Gorici,
Gosposka ulica Štev. 1 (nasproti 9<mio).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
IBAH HOVAK, brivec in lasničar.
Prvo Vacuam goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli St 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih; osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop* stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9—is     Posluži se s proračuni in prospekti.
i I
;. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obieke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
X>ošr Varaždlushe Toplice (Hrvaško).
Železniška in postna postaja, telefon, brsojav. Novo  zdravilišče z  električno  razsvečavo.
Sraroznano  radioaktivno  zdravilišče z žveplom -}- 58° C. jako priporočljivo proti
protinn, revmatiznm, ischias itd.
Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratn, grlu, prsih, jetrah,
želodcu in Srevesnili boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in šolnine kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. — Rovi hotett. Krasna okolica — vojaika godba. Prospekte pošilja gratia. Zdravnik: Dr. J. lohert.
Ivan Krauos - Gorica
naKcsninSf.il.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjabh torbic, kovčegov za potovanje,
isinic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
j52^\   ciranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
|§||gSgj2|                      izvršuje-točno. — Nahrbtniki la planince.
Kupujte samo dvokolesa »HitCnU", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Oliffnal IfiCfOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšunino in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani S Čuk
IZIDOR NANDT
auforizouana stavbena tvrdka $ (gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Dnifovki ifiorlca, Raštelj 3. Zaloga usnja.
PALM*   l
Hndl —
jo. odpravilo
Kaseti
hripavost, katar,  zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
ISL Kaiserjeuimi
------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke.
fil fiO    notar8l{0 potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
UlUU    in privatnikov, kateri jamSijo za dober uspeh.
Bonboni so jako lahko zaužttni in okusni.
Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Dobiva s& v lekarnah pri G-. Cristofoletti, c. kr. dvomi dobavitelj, L. Gliubioh, C. B. Pontoni, Hugglero Kumer A. de Gironcoli, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajolu in Maks Kozower v Ajdovščini.
i
Ulikovaia petorija la iladfiifiama
Karo! Draščik
v6srleiaabraHv(!aiiiiMii)
zvTšnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciv«, torte« kolače za birmance in poroke, odftikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna f la« vin« In Ilkarj« na drobno ali v originalnih butefkan Priporoča so slavnemu občinstva za mnogo* broj&a naročila ter obljublja solidno postrežbo
•**» po Jako zmernih cenah. "•*
Želodčne bolezni
hemoroidi, zapeka, ilšaj, kožni izpuščaji, raaitve na nogah. Brezplačno sporočim na željo vsakomur, kdor trpi na želodčnih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastajanju, kakor tudi hemoroidih, iišaju, ranitvah na nogah, vnetjih itd., kako so se mnogoštevilni bolniki, kt so dolga leta trpeli na teh boleznih, hitro in trajno iznebili teh nadlog. Na razpolago je več nego 10.000 zahvalnih in priznalnih pisem.
Krankenschwester lflf»a WIESBABEN, Walk-atiara      mtthlstmsse 26.
delam totlovine, ittne in infDi Mi
faloga neobdelane kotlovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji   za   žveplo 3 vrst; leseni,  železni   in   iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z po legalo m, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peronosperi razno vrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Ceae konkurenčne.
Kupuje staro kotlouino po najuišji dneur.i ceni.
Za mnogobrojenjobisk se toplojpriporoča   •
PETER MORETTI, kotlar GORICA.
ljubljanska "kreditna banka¦ podružnica i v^Gorici
Centrala IfMMlfflM, podružnice; Celle, CelOOCC, Sflra|eW, SpHf, Tllt.                        "*"'                                    DelnHka glavnica K" H.TOM*
Vloge na knjižice po 4Vk v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnpvčenje Jniponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Delniška glaviiica K H.TOMHM Rez-rvni  zakladi K 1,0'HUirO.
Eskont menic.
Stavbeni kredili.
'Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in   oskrbovanje.
Sbfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.