Šlev 137. es ,., Naročnina ■ ■ u za državo SHS: n rolo leto naprej Din. 120«— sa pol leta „ .. „ 60-— u četrt leta „ .. „ 30-_ Ea en mesec n .. „ 10*— za inozemstvo: oelole.no ..... Din. 2>6'— mesečno ..... H 1S-— Sobotna izdaja: ~ Enostolpna petltna vrsta malt oglasi po K 4'— la K 6 —* veliki oglasi nad 45 mm tk štao po K 8 —, poslana 1M0 po K 12 —. Pri večjem naročila popmfc^ Izhaja vsak dan IzvzemM ponedeljka ln dneva po praz*' ntkn ob 5. url zjutraj. Hesoina priloga; fastnft SKSZ« Poštnina plačanav SotovinL Naša razrvana notranja politika je zastrla obzorje naše zunanje politike tako, da naša javnost niti jasno ne vidi, kaj se godi okrog nas. Stojimo pred važnimi dogodki tako na jugu, kakor na severu. Naši južni sosedi, Italijani, pripravljajo se, da podpišejo v Genovi sklopljen sporazum med našo državo in Italijo, katerega pa moramo z naše strani pred podpisom vsaj toliko spremeniti, da bodo naše »manjšine« v Julijski krajini imele vsaj one pravice, kakor jih zahteva Italija za svoje ^manjšine« v naši državi. Da je vsa ljubezen do nas, da so vse besede, ki so se ob obisku italijanskega kralja v Primorju slišale, več ali manj le fraza, dokazuje dovolj dejstvo, da so teroristični fašisti takoj po odhodu kralja iz Sežane inscenirali tamkaj pretep, da so v soboto 10. t. m. povzročili krvavo batinanje v Opatiji in Voloski, kjer se niso omejili samo na pretepanje naših miroljubnih hrvatskih mladeničev, ki so prišli na nabor, ampak da so celo zažgali čitalnico »Zore« ter s tem pomnožili za en »junaški čin« število svojih zlodejstev. To vse so storili pod zaščito in z asistenco svojih karabinierjev, oficirjev in detektivov, kar pomenja državno zaščito lopovščine. Pri tem incidentu pa je zanimiv še en važen moment. Stojimo ravno pred sklicanjem konference oziroma italijansko-jugoslovanske komisije v Opatijo, kjer se naj pričenjajo pogajanja in proučevanja reškega vprašanja. Na kraju, kjer naj se sestane komisija, takorekoč komisiji pred nosom, pretepa se naš narod, zažiga narodna lastnina in to pod zaščito one državne oblasti, ki se hoče z nami pogajati. Še zanimivejše pa je dejstvo, da so italijanski fašisti iz Opatije, Lovrane in Voloske iskali pomoči pri fašistih na Reki, torej na ozemlju, kjer nimajo ničesar iskati, na ozemlju, ki naj tvori »svobodno državo« in o čije usodi naj razpravlja baš ona komisija. Ta nesramnost in razni mejni incidenti, »usluž-nost«, s katero Italijani n e izpraznejo tretjo cono v Dalmaciji, nam vsiljujejo misel in zavest, da njihove besede in obljube res niso ničesar drugega, kakor res samo lepe besede in boljube, da pa so ostali zvesti svojim načelom, da besedam in obljubam ne sledijo nikdar dejanja. Zato bi bilo umestno, da naša vlada vsa ta fakta registrira in se ne prenagli s podpisom jugoslo-vansko-italijanskega sporazuma, dokler Italija ne bo samo obljubljala, ampak tudi do zadnje točke izpolnila svoje obljube ter na ta način našemu življu v Primorju dala možnost prostega razvoja na kulturnem, političnem in narodnem polju. Poglejmo sedaj še malo na sever. Znano je, da Avstrija že od prevrata sem samo vegetira, da je na robu propasti, da danes niti berač ne pobere več »eno« avstrijsko krono, da pa od dne do dne narašča stremljenje, da se Avstrija priključi Nemčiji. Sedaj jačje, sedaj tišje se izraža skozi vsa leta ta želja in še danes so nam v spominu prizori, ki so se odigravali na tirol-sko-bavarski meji, kjer so navdušeni Tirolci poruvali mejnike med obema državama. Če bi takrat po Evropi nc zarožljali z orožjem, priključitev Avstrije k Nemčiji bi bila danes gotova stvar. Prepričani smo, da bo prej ali slej prišlo do te spojitve in ravno radi toga moramo biti oprezni. Zgubili smo našo Koroško, zgubili naše krvne brate in setre onkraj Karavank z nesrečnim plebiscitom leta 1920. Srce se nam je takrat znova napolnilo s tugo in to tembolj, ker so nam pred kratkim odtrgali od narodnega telesa južni sosedi naše najtrše brate Primorce in se krvaveča rana še ni bila zacelila. Ko se je pozneje pojavila tendcnca za priključitev Avstrije k Nemčiji, jc baš naša država s svojo intervencijo in grožnjo, da v tem slučaju zasede ne samo celo Koroško, marveč tudi ozemlje bivše Štajerske gori do Gradca, preprečila to priključitev. Sedaj jc Avstrija zopet enkrat pred banke-rotom. Zopet se pojavljajo isti znaki kakor pred zadnjo krizo. Zopet nam grozi nevarnost, da bodo na naših lepih, slovenskih Karavankah stale nemške straže s svojimi >pikelhavbami«. Na Koroškem so takoi po plebiscitu Avstrijci pozabili na dane obljube, da bo slovenski živelj enakopraven nemškemu, pričela so se preganjanja naših zavednih Slovencev, pretepi, požigi, napadi itd. tako, da jc postalo življenje naiših bratov v Korotanu pravo robstvo. Nemški fašisti, ki se imenujejo danes še »Heimat-dienst«, ogrožajo življenje in imetje naših bratov, sester in naše dece v taki meri, da tega ni mogoče opisati. V zadnjem času pričela so se oboroževati nemškonacional-na društva, poslanec dr. Angerer pofuje po Koroški in propagira priključitev Avstrije k Nemčiji, vlada stoji mirno ob strani Ln ne gane z mazincem, če se godi nad našim ljudstvom najstrašnejše nasilje. Nuina potreba je, zdaj bolj kakor kedaj preje, da naša vlada pazno sledi tudi dogodkom na naši severni meji, da nas ne bodo dogodki presenetili in da bomo pripravljeni v pravem trenutku, da rešimo naše zasužnjene brate, ki pričakujejo baš od nas svoje odrešenje. Tako stojimo danes na jugu in na severu pred važnimi dogodki in naša sveta dolžnost je, da opozorimo našo vlado na ta dejstva. Doslej je naša vlada postopala vedno lojalno, mirno lahko rečemo, prelo-jalno, napram sosedom, ki so se vedno ponašali napram nam sovražno, čas bi bil, da se zdrami in da pokaže odločnost, ki je potrebna, kaclar gre za zaščito krvi naše krvi. ZDRUŽEN NASTOP VSEH SOCIALNIH STRANK PROTI VLADNI »VEČINI«. — OPOZICIJA NAPOVEDUJE NAJOSTREJŠO TAKTIKO V PARLAMENTU. Notus Ignohis: Belgrad, 17. junija. (Izv.) Ob 4.30 se je nadaljevala seja zakonodajnega odbora, ki se je prekinila ob 12. in pol. — Posl. Stjepan Barič (Jugoslov. klub) pravi, da ne more razumeti, kako je mogla vlada predložiti načrt o volivnem zakonu, kateremu nasprotuje velik del vseh parlamentarnih strank. — Dr. H o h n j e c je ostro obsodil volivni načrt, ki da jc veliko slabši kakor volivni zakon iz leta 1920. Naša država je najnovejšega datuma, a njena ustava, njeni zakoni so najreakcionarnejši. Ženske so popolnoma izključene od volitev. Kombinacija sistema okrajnih (sre-skih) kandidatov je jako čudna. Če volivni zakon ne garantira, da dobi vsak okraj svojega poslanca, čemu so torej sreski kandidati. Končno je izjavil, da Jugoslov. klub odločno odklanja ta načrt volivnega zakona. — Minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič zagovarja vladni načrt. — Posl. Miloš Moskovljevič (zemljoradnik) potrjuje stališče, ki ga je že prej naglašal posl. Lazič. — Posl. Nastas Petrovič (ra-dikalec) se zavzema za predležeči volivni zakon in pravi, da so male stranke nevarnost za red in delo v narodni skupščini. Zdrave razmere so le mogoče, ako pridejo v narodno skupščino velike stranke, kajti le od teh sc more pričakovati uspešno pozitivno delo. — Demokrat P. Čubrovič kritizira načrt, vidi pa v njem tudi dobre strani. — Minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič brani zakonski načrt. — Nato se debata zaključi. Besedo dobi zemljoradnik Jovan Jova-novič, ki poda v imenu vse opozicije naslednjo izjavo: »V imenu zemljoradniške stranke, jugoslovanske ljudske stranke, socialistične stranke, republikancev in nerodnih socialistov smatra opozicija načrt volilnega zakona, kakor ga je predložila vlada in kakor ga namerava sprejeti zakonodajni odbor, kot napad na demokracijo naše države. Volilni zakon jača nesorazmerno gotove politične skupine in šibi ostale. Na ta način utegne priti do tega, da postanejo manjšine v narodu večine v narodni skupščini. Po tem zakonu velik del naroda ne bo prišel v parlamentu do pravega izraza in ne bo imel nobenega vpliva na potek politike in upravo države. Po našem mne- nju bo posledica tega volilnega zakona nenaravno ojačenje in favoriziranje elementov, ki v resnici nc predstavljajo večine v posameznih pokrajinah države, ker se bodo ti elementi ravno vsled določb tega zakona obrnili kompaktno proti narodnim elementom, organiziranim po strankah, in bedo postali večina. Kako škodljivo je to za velike interese države in demokracije, bo uvidel tudi vsak politični diletant. Mi smatramo, da mora biti v narodni skupščini zastopana vsaka stranka in vsako socialno gibanic sorazmerno po svoji moči v ljudstvu. Le oni volilni sistem, ki to omogoča, more služiti velikim interesom demokracije in narodne države. Zaradi tega predlagajo opozicionalne stranke, naj se predležeči načrt volilnega zakona vrne podod-seku, da ga nanovo predela in da ga prilagodi tem načelom. Ako pa bi večina ostala gluha za naše zahteve in bi predležeči načrt sprejela kot podlago za podrobno debato, potem izjavljajo zastopniki opozicije v tem odboru: 1. Zastopniki opozicije se ne bodo več udeleževali delovanja in sprejetja takega volilnega zakona. Prepuščajo vladi in večini odgovornost za tako slab zakon. 2. Zastopniki opozicije izjavljajo tudi, da bodo napram vladi in večini z ozirom na ta atentat na demokracijo in interese države revidirali svojo dosedanjo taktiko v pogledu parlamentsTnega delovanja. Ako sprejmeta vlada in večina ta volilni zakon, vsilita s tem opoziciji dolžnost, da dokaže z vsemi razpoložljivimi sredstvi narodu, da ne nosi nobene odgovornosti za usodepolne posledice tega volilnega zakona.« Nato preide zakonodajni odbor na glasovanje o tem predlogu opozicije, naj se načrt volilnega zakona vrne pododseku. Zanj glasuje le manjšina, ki nato vstane in zapusti dvorano. — Zakonodajni odbor sprejme nato predlagani načrt v splošnem z 21 proti S glasovom, t. j. onim poslancem, ki so zapustili dvorano. Predsednik naznanja, da je zakonski načrt sprejet v načelu in zaključi sejo ob 7. uri zvečer. — Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo v ponedeljek z dnevnim redom: Podrobna razprava o volivnem zakonu. Opozicija na tej seji ne bo sodelovala. OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VELE-SEJMA. Zagreb, 17. junija. (Izv.) Danes ob enajstih dopoldne se je vršila slovesna otvoritev zagrebškega velesejma. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev, kakor tudi odposlanci mnogobrojnih gospodarskih korporacij. IZJEMNE NAREDBE V ZAGREBU UKINJENE. Zagreb, 17. junija. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo je danes dopoldne ukinilo tekom zadnjih dni izdano odredbo glede zapiranja javnih lokalov, v katerih sc točijo alkoholne pijačo. S tem se zopet uveljavljajo prejšnje odredbe, ki se tičejo policijske ure v omenjenih lokalih. PRINC GJORGJE. Pariz, 17. junija. (Izv.) »Tel. Komp.« poroča da je bil na zahtevo našega poslanika v Parizu princ Gjorgje spoznan za javnosti nevarnega živčno obolelega človeka in je bil vsled tega oddan v sanatorij. Kakor sc zatrjuje, jc odposlal kralju Aleksandru in ministrskemu predsedniku Paši-ču pismo v katerem jima sporoča, da se bo poslužil sile, če se mu ne pripoznajo vse pravice prestolonaslednika. (O princu Juriju smo v angleških in ameriških listih brali že ccle kupe najrazličnejših vesti, od katerih se pa nobena ni izkazala za točno. Podobno bo tudi s to vestjo.) NIKOLA PASIC. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Kakor se do-znava iz vladnih krogov, so zdravniki na-svetovali ministrskemu predsedniku Pa-šicu, naj se zonet poda na lečenje. Njegova soproga in hčerka že bivata na Bledu. VOJNI ^rcTSTER 0 UBOJU SVETKA. Belgrad, 17. (Izv.) Vojni minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Žebota in tovarišev, da bo vojak Bogdanovič, ki je na kolodvoru v Slov. Bistrici ustrelil re-kruta Svetka, prišel pred vojno sodišče in da bodo svojci ustreljenega dobili odškodnino. SANACIJA AVSTRIJSKIH FINANC. Dunaj, 17, junija. (Izv.) Avstrijska vlada je izdelala načrt za sanacijo financ in bo v sredo predložen parlamentu. Govori se, da bo vlada v slučaju, če parlament ne sprejme tega načria, odstopila. Pravoslavna cerkev preživlja zopet krizo. Po padcu carskega režima se je sklical cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve, ki je izvolil patriarha v osebi škofa Tihona na čelu vrhovne cerkvene uprave, sestoječe iz škofov, duhovnikov in lajikov. Koliko je ta uprava storila za konsolidacijo cerkve in njeno reformo po padcu njenega vidnega nekanoničnega poglavarja, carja, ni znano. Veliko gotovo ni mogla storiti, ker je bila po oktobrski boljševiški revoluciji leta 1918 izpostavljena mestoma naravnost mučeniškemu preganjanju boljševiških mas, bodisi da je to izhajalo iz načelnega brezverstva, bodisi iz tekom zadnjih stoletij čimdaljebolj naraščajočega sovraštva mužikov proti s caristično strahovlado zvezani in svoje krščanske dolžnosti zanemarjajoči pravoslavni cerkvi. Po začetnem nad vse krvavem preganjanju je nastopil daljši odmor, ker se je začela širokih mas zopet polaščati verska ideja. (Mak-sim Gorkij, boljševik, piše te dni o naraščanju starega verskega duha v rdeči armadi.) Na ta način zopet omogočeno delo notranje povzdige in reforme pravoslavno ruske cerkve pa so pričeli zopet motiti najrazličnejši dogodki, o katerih pa jo le malo izvestno. Na lanskem kongresu v Veleli radu je P. d' Herbigny poročal, da je znani fantastični abnormalni menih Iliodor začel snovati nekako sovjetsko pravoslavno cerkev in da se je ukrajinska cerkev od moskovske popolnoma oddelila; zdi se pa, da slednja moskovskega patriarha vendarle vsaj quoad honorem priznava in da se je tudi Iliodorova akcija razblinila. Iz najrazličnejših drobnih novic se je pa dalo res sklepati, da se v pravoslavni cerkvi vrši dalje tihi notranji boj med staro, v ca-rističnih tradicijah temelječo, in novo demokratično strujo. Ker ruska inteligenca sploh trpi na načelni programatični jasnosti, ni mogoče presoditi, kakšno vlogo igra protiboljševiški, oziroma boljševiški moment bodisi v prvi, bodisi v drugi struji. Kriza je izbruhnila pred par meseci, ko je sovjetska vlada sklenila konfiskacijo cerkvenih dragocenosti v prid gladujoče-mu prebivalstvu. Sovjetski listi so trdili, da se je patriarh Tihon z večino škofov oddajanju cerkvenih dragocenosti sploh protivil, da bi se odpor ljudstva proti konfiskaciji ikon vporabil v namene politične reakcije. Patriarh pa je izjavil, da ni bil načeloma proti vporabljanju cerkvenih stvari za utešitev ljudskega gladu, marveč da jo hotel, da naj to akcijo vodi iu izpelje cerkev sama, da se ne kršijo kanonična pravila. Gotovo je, da je večina ruskega epi-skopata še vedno carističnega duha, v katerem je bila vzgojena. V zadevi ikon pa je stališče patriarha bilo brez dvoma pravilno, ne glede na patriarhove politične simpatije ali antipatije. V tem nas potrjuje dejstvo, da so sovjeti zaradi tega dekreta obsodili na ječo od pet let do treh mesecev tudi tri katoliške duhovnike Poljake: Lisovskega, Vasilevskega in Tomaszevske-ga. (Drugih zaradi siromaščine katoliške cerkve v Rusiji sploh ni bila prilika soditi.) Pač pa je bilo več pravoslavnih škofov in duhovnikov obsojenih, med njimi nekateri na smrt, patriarh Tihon pa, če so ne motimo, na petletno ječo. V tej stvari je posredoval tudi Vatikan v prid patriarhu in verski svobodi, dasi je jako značilno, da se patriarh Tihon ni obrnil na pomoč na Vatikan, ampak na anglikanskega primasa Kenterbrijskega, ki je potem od svoje strn-ni prosil tudi papeža za posredovanje, ne vedoč, da je Pij XI. to storil še pred to prošnjo za intervencijo. Stvar pa se ni na tem ustavila. Del pravoslavne duhovščine (ne vemo, ali jo mnogoštevilen ali ne) je pri tej priliki zavzel nekoliko presenetljivo stališče. Mogoče, da je med rusko nižjo duhovščino znaten del izrecnih pristaSev boljševiškega režima, ker je bil ruski nižji pravoslavni klcr pod carskim režimom po zaslugi ca-rizmu brezpogojno pokornega episkopata popolnoma proletariziran in je živel skrajno bedno življenje. Ostali pa najbrže niso komunisti, ampak so sploh demokratičnega naziranja. Ti so kljub očitno persekuto- ri&nemu značaju sovjetskega dekreta zavzeli stališče, da bi do tega ne bilo prišlo, ako bi bila vrhovna cerkvena uprava prišla režimu bolj blagohotno nasproti, oziroma če bi pravoslavna cerkev iskala in našla boljšega odnosa do posvetne oblasti na podlagi široke demokratizacije cerkve. Razume se, da so sovjeti to gibanje podpirali in da je odstavka Tihona od patri-arškega mesta s to akcijo v zvezi. Na čelu temu gibanju stoji škof A n t o n i n , ki Jo zavzel očitno patriarhu nasprotno stališče in dosegel, da se je postavila cerkvi na čelo nova začasna vrhovna uprava, v kateri sedijo takozvani progresivni duhovniki Krasnicki, protojerej Bjelkov in Kalinovski ter nekaj drugih lajikov. Pristaši kanoni-čno od cerkvenega zbora izvoljenega patriarha označujejo ta čin kot samozvanstvo, dočim je moskovsko škofijsko sobranje označilo novo cerkveno upravo za kanoni-čno. Ta spor bo na vsak način rešil drugi cerkveni zbor v Moskvi, ki se sestane po vsej priliki še letos v Moskvi in na katerem bosta obe struji gotovo z vso vehe-menco trčili druga ob drugo, zlasti ker bodo sovjeti s pomočjo rdeče armade, v kateri je večina kmetske, religiji še zelo uda-ne mase, napeli vse sile, da progresivna struja dobi upravo cerkve v roke. Po vseh vaseh se zbirajo podpisi proti patriarhu in za novo kmetskemu in delavskemu narodu prijazno cerkveno upravo. škof Antonin se je medtem trudil, da uredi razmerje med cerkvijo in državo. Prdelagal je Ljeninu že maja meseca, naj se pri osrednjem izvrševalnem odboru sov-jetov ustanovi poseben odbor za cerkvene zadeve, kateremu bi stal na čelu pravoslavni škof. Podobno naj bi ta osrednji odbor imel svoje pooblaščence po posameznih pubernijah. Na ta način naj bi se potom izkušnje sčasoma ustanovile juridične norme, ld naj bi tvorile podlago za stalne pravne odnošaie med cerkvijo in državo. Dasi je Antonin v tem svojem predlogu naglašal, da ga stavi j a v interesu sovjetske vlade, da ji pomaga pri delu konsolidacije Rusije, sovjetska vlada na njegovo vlogo še sedaj ni odgovorila, ker je zelo težko verjetno, da bi hotela odstopiti od svojih smernic, ki gredo za popolno ločitvijo cerkve od države. O episkopu Anton inu, katerega rodbinsko ime je Granovski, vemo od osebe, ki ga dobro pozna osebno, da ie iz števila onih redkih ruskih škofov, ki so odločno obsojali bogokletni cezaropapizem in bil zato vedno hudo preganjan. Leta 1904. je bil arhimandrit ter zaradi svojih nazorov kot rektor semenišča odstavljen ter se je nahajal pod nadzorstvom v Aleksandro-Nevskej lavri, dasi so mu oficielno pustili naslov načelnika duhovnega cenzurnega komiteja. V revolucijskem letu 1905. je postal škof in je 17. oktobra, ko je car Nikolaj IL bil prisiljen proglasiti »konstitucijoc, svojevoljno izbrisal v liturgiji i?, carskega .naslova besedo »samoderžecc Ker se takrat carizem ni smel posluževati svojih običajnih brutalnih metod, so Antonina samo umirovili in poslali v samostan na pokora Antonin je tip ruskega visoko izobraženega inteligenta, ki s svoj5m nemirnim srcem vedno išče in ne najde resnice ter je takorekoč permanentno proti vsaki postavljeni oblasti in vladajočemu nazoru v opoziciji. On je avtor znamenitega dela o enem iz staropisemskih prerokov ter je bil vrlo delaven član »religiozno-filozofskega sobranja«, kjer je skupaj z mistikom Ro~ zanovim oponiral proti običajnemu pojmu pozitivne cerkve. Nova cerkvena uprrtvs duliovnikov-progresistov je sklenila vse duhovnike, ki so emigrirali v Evropo in se udeležili pod vodstvom znanega sovražnika katoličanstva, fkofa Antona Volinjskega, cerkvenega zbora v Sremakfh K ar lovcih, Izločiti iz pravoslavne cerkve. Iz tega se razvidi, da gre progresivna struja zelo daleč in da ni pretirano govoriti o globokem razdoru v ruski pravoslavni cerkvi, ki je po padcu earizma izgubila vso orientacijo. Kakšne nazore imajo ruski pravoslavni »modernisti« o razmerju do katoliške cerkve, nam žal ni znano, tudi se ne more še presoditi, kakšni so njihovi izgledi na uspeh, ker imajo med svojimi nasprotniki mnogo odličnih pravoslavnih sil, v svoji sredi pa razun dobrih članov tudi veliko oportunistov. Je pa verjetno, da bo znaten del proleta-rizirane nižje duhovščine utegnil iti za njimi. Medtem pa vlada preganja dnlje pristaše patriarha Tihona. Aretiranih je mnogo škofov ter duhovnikov in veliko nanovo obsojenih, vsi zaradi »revolucioniranja naroda proti sovjetskim oblastem«. Zanimivo je, da so se progresisti, ki so se polastili cerkvene uprave, obrnili to-per anglikanskega primasa, ki se je zavzel za patriarha Tihona, in da so umirovili večje število škofov, češ, da so so-krivi patriarhovega proglasa na narod in reakcionarji. Razun tega je Antonin sklenil razpustiti vse samostane po mestih in jih pretvoriti v sociaino-karitativne institucije, utemeljujoč to s tem, da se noben pravoslavni ruski samostan ne bavi več s socialnim ali karitativnim delom. Ne moremo si kaj, da ne bi posebiS opozorili na ta dejstva ono srbsko pravoslavno duhovščino, ki se je obrnila na patriarha Dimitrija, naj pozove vso pravoslavne cerkve, da uvedejo akcijo zoper »rimskokatoliško propagando« v Rusiji, češ, da le-ta no rabi »gnjilih zapadnih naukov.« Kakor se vidi, ima pravoslavna ruska cerkev druge skrbi, Rim pa lahko čaka, ko bo naravni razvoj tako konservativni kakor progresivni del ruskega pravoslav-ja privedel do spoznanja, da je rešitev Rusije le v zvezi z vesoljno cerkvijo. Čas, ki ga je prorokoval Vladimir Solovjev, se z naglimi koraki bliža. Iz vsega povedanega pa tudi sledi, kako težavno je pravoslavno vprašanje in kako previdno se ga je treba lotiti, da se ne angažiramo preveč za kakšno stvar, ki ni bistveno v zvezi z verskimi interesi kot takimi. V tem oziru lahko mirno zaupamo modri politiki svete stolice, ki dobro ve, kaj in kako dela za interese vesoljnega krščanstva, ne da bi se dala motiti niti od boljševikov niti od reakcionarjev. VESTI 0 REKONSTRUKCIJI VLADE. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Danes so po Belgradu že krožile razne kombinacije o novi vladi, ki se mora preosnovati. Po teh vesteh, ki se črpajo iz raznih virov, bo ministrski svet sprejel ostavko muslimanskih ministrov Viloviča in Omeroviča. Od stališča Maglajičeve skupine jugoslovanske muslimanske organizacije do vlade bo odvisno, ali bo ta skupina obdržala v vladi eno listnico. Menijo namreč, da ta skupina po svojem številu poslancev ne more imeti dveh ministrov. Nocoj so krožile govorice, da pride namesto dr. Žerjava, ako bo njegova ostavka sprejeta, v ministrstvo za socialno politiko dr. Krstelj, ministrstvo za vere pa bi v tem slučaju prevzel demokrat Ljuba Davidovič. SMRTNA OBSODBA STEJICA POTRJENA. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Kakor je znano, je kasacijsko sodišče potrdilo smrtno obsodbo nad atentatorjem Stejičem. Zagovorniki obsojenega Stejiča so sklenili, da se nocoj odpeljejo na Bled in zaprosijo kralja za pomiloščenje. POINCARE V LONDONU. London, 17. Junija. (Izv.) Včeraj zvečer je prispel v London predsednik Poin-carž. Ker njegov obisk ni oficielen, ga ni na kolodvoru nihče pričakoval. Kljub de-mentijem s strani francoske vlade se splošno smatra, da je prišel Poincar6 v politični misijL PREDAJA GORNJE 5LEZIJE. Berlin, 17. junija. (Izv.) Danes jc pričela predaja ozemlja Gornje Šlezije Poljski in Nemčiji. Predaja se bo izvršila tekom 24 dni in bo torej končana 10. julija. ČEŠKO ZASTOPSTVO V HAAGU. Praga, 17. junija. (Izv.) Češka vlada je odoslala na konferenco v Haag kot zastopnike ministra dr. Girso, legacijskega svetnika Irlingerja in še enega tajnika ministrstva za zunanje zadeve. VERSKA STATISTIKA ČEŠKOSLOVAŠKE. Praga, 17. junija. (Izv.) Glasom Štetja iz leta 1921. je bilo na Češkem 76.06 odstotkov pripadnikov rimsko-katoliškc vere. Katoličanov je bilo napram letu 1910 nekaj nad 1 milijon manj. Protestantov je 4.2 odstotka, brezvercev je 10.7 odstotkov, Židov 1.28 odstotka in pristašev češko-slo-vaške narodne cerkve 7.5 odstotkov, — Na praški univerzi je bilo v letnem semestru vpisanih 7576 slušateljev, med temi je bilo samo 37 teologov. Jugoslovanov je bilo 506. ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO. Dunaj, 17. junija, (Izv.) Danes se je vršilo na dunajski univerzi veliko zborovanje, na katerem so nacionalni akademiki in katoliški sklenili resolucijo za združitev Avstrije z Nemčijo, !z Rusije. Sv. Stolica in sovjeti. Rim, 17. junija. (Russ-Kulta). Državni tajnik kardinal Gaspari je v imenu papeža poslal pismo Merežkovskemu, v katerem ga obvešča, da se je sv. stolica z ozirom na preganjanj« cerkve v Rusiji obrnila na genovsko konferenco v svrho zaščite verske svobode, ni sc pa tozadevno pogajala z zastopniki sovjetske vlade. Sv. stolica z žalostjo gleda težave, katere morajo prenašati verniki vzhodne cerkve in smatra za najbolj uspešno sredstvo, da razširi svojo moralno pomoč nanje. Sv. stolica misli, da mora ojačenje garancij popolne svobode vesti v sovjetski Rusiji tvoriti glavno nalogo vseh držav. — Nadškofu ken-terbrijskemu je papež brzojavno odgovoril, da je v zadevi obrambe patriarha Tihona in krščanske vere v Rusiji že storil tozadevni korak pri sovjetski vladi. Koliko ruskih vojnih ladij Je Wrangcl predal Franciji. Pariz, 17, junija. (Russ-Kulta.) Wrangel je predal Franciji kot zalog za podporo, katero je francoska vlada izkazovala njegovemu režimu, 1 drednot (»Alcksijejev«), 2 križarki, 17 podmorskih čolnov, 9 torpedolovcev in 1 transportno ladjo. Ruska vlada jih zahteva nazaj. Razpolaganje \Vrangla z nacionalnim premoŽenjem cele Rusije j« več kot brezvestno. Voj-an konvencija med Rusijo ln Turčijo. Riga, 17. junija. (Russ-Kulta.) V Moskvi se izdeluje besedilo vojne konvencije s Turčijo. Rnski manevri v Ukrnjmt. Carigrad, 17. junija. (Russ-Kulta.) Poleti sc vrše v rajanu Gomelj—Vinica—Tiraspolj blizu poljske in romunske meje veliki manevri rdeče armade pod poveljstvom generala Frunze. Za ruske emigrant* Berlin, 17. junija. (Russ-Kulta.) Sovjetski radio poroča, da morajo oni emigranti, ki bi hoteli pridobiti pravo ruskega državljanstva, pa se do 31. maja t. 1. pri zastopnikih sovjetske vlade še niso javili, vložiti tozadevno prošnjo preko teh zastopnikov na osrednji izvršilni odbor v Moskvi. Nemška vlnda proti ruskim emigrantom. Berlin, 17. junija. (Russ-Kulta.) Nemška vlada je izdala proti ruskim emigrantom ostre odredbe in namerava dopotovanje emigrantov v Nemčijo sploh zelo otežkočiti. To je posledica nedavnih razgovorov min. predsednika dr. Wirtha z Litvinovim. Tndi Romunija proti monarhističnim agentom. Bukarešt, 17. junija. (Russ-Kulta.) Romunska vlada je prepovedala znanemu preten-dentu na ukrajinski »prestoli, Habsburgovcu nadvojvodi Viljemu, dostop v Romunijo, kjer je nameraval organizirati monarhistične legije. Kongres narodov celega vrh oda. Reva!, 17. junija (Russ-Kulta.) Po inida-tivi IIL internacionale se sestanejo avgusta meseca v Moskvi delegati vseh narodov vzhoda. Japonska protlrnska politika na vzhodu. London, 17. junija. Japonska poSilJa v Vla-drvestok nove okupacijske čete. General Ba-da proučuje možnost operacij v smeri bajkal-skega jezera. V Vladivostoku so Japonci postavili na čelo vlade bivšega Kolčakovega generala Diterichsa. Gorkif zoper boljSeviške Jod«. Berlin, 17. junija. (Russ-Kulta.) Maksim Gorkij, ki je odločen pristaš boljševizma, Je znanemu judovskemu pisatelju Šolom Aiu, kateri ga je vprašal za vzroke ostrega protijn-dovskega razpoloženja zlasti med rdečo armado, odgovoril: »Rusija ne more biti vzpostavljena brez judov, ki so najaktivnejši ln najbolj talentirani element t ruski državi. Toda, za Boga, obrnite se k judom-boljšervikom, naj nehajo vmešavati se v verske stvori in žaliti ruske verske svetinje, ker bo sicer gorje vsem judom.« ZA ŠMARSKO, ROGAŠKO IN SOSEDNJE DEKANIJE »e vrši dne 2. julija pri Sv. Roku nad Šmarjem. SPORED: Od 7. do pol 9. ure zborovanja mož in mladine, Poročata nar. poslanec F. Ž e -bot in dr. Jos. Hohnjec, Ob 8.45 uri na kolodvoru sprejem gostov, nato manifestacijski sprevod k romarski cerkvi Sv. Roka. Ob 10. uri pri Sv. Roku na prostem kratka pridiga (dr. Jos. Hohnjec) in slovesna sv. maša (daruje mil. kanonik Iv. B o h a n e c). Ob 11. uri glavno zborovanje pri katerem govore: Sodni svetnik d r. M. Lavrenčič (Pomen katolicizma za Javno življenje), prof. I. Vesenjak (Krščanska šola), dr. A- Korošec (Do zmage krščanskih načel!), g. F. S m o d e j (Mladinska organizacija), posl. F. Žebot (Katoliški tisk). Ob koncu: Slovesna posvetitev množic presv. Srcu Jezusovemu. Katoliško ljudstvo šmarske-rogaške in sosednjih dekanij dvigni se in prihiti 2. julija t. 1. na kat. shod k Sv. Roku! + Nova razkritja o »patriotičnem« delovanju mladinskega kroga demokratične stranke objavlja g. Čiro Kamenarovič. Javnost jih bo gotovo z velikim zanimanjem brala. Na podlagi avtentičnih dokumentov izvemo, da je Žerjavov intimus, inšpektor v ministrstvu za socialno politiko, dr. Druškovič, delal zoper to, da bi »Jadranska banka« dobila agenturo v Jugoslaviji konccsionirane družbe »Navigazione Generale Italiana« z »intimno« utemeljitvijo, da se jc Jadranska« gospodu Žerjavu zamerila. Nadalje je dr. Žerjavov prijatelj nasvetoval, naj sc agentura poveri »Jugoslovanski Union banki«, ki stoji blizu »ožjemu krogu«, ker bi laška družba s tem pridobila podporo »resne vladne stranke«. Zopet nov dokaz, da mladinskega krila demokratske stranke v zadevah, ki se tičejo države, ne vodijo stvarni, ampak zgolj osebni, oziroma kHkarski interesi. Zdaj bo »Jutro« zopeit prišlo v položaj, da posveti svoj jtrtrajšnji uvodnik tej novi aferi mesto — imenovanju rektorja ljubljanske univerze. Ne bo nič s kulturnim bojem, bo ie treba pečati »e dalje z neprijetnimi razkritji g Kamenaroviča. + Novi čin policajdemokratskega re* žima. Iz Celja se nam poroča, da je državno pravdništvo nadaljnje izhajanje glasila slovenske republikanske stranke, oziroma dr. Novačana, »Našo Vas«, zaradi »proti-državne pisave zadnjih tednov« ustavi, 1 o. — Z »Našo Vasjo« se v mnogočem, kakor znano, nismo strinjali, še manj pa odo« bravamo ta novi atentat našega terorističnega režima na svobodo tiska. Režim s tem sam podpira republikansko misel. Čim bolj se bliža režim koncu, tem bolj divja. Upajmo, da ne dolgo, -H Dr. Kukovec proti g, Hribarju. Na seji demokratskega kluba, ki se je vršila v sredo, 14. t. m. v Belgradu, je po poročilih belgrajskih listov poslanec dr. Kukovec ostro napadel g. Ivana Hribarja z očitkom, da je g. Hribar s svojo nespretno politiko »oteral« slovenske »klerikalce« v republikansko. — Na republikanstvu je Hribar tako nedolžen kakor betlehemskl otroci Zato bodo pristaši SLS lahko ali monar-histi ali republikanci, tudi če Hribarja davnej več ne bo. Lahko bodo tudi še kaj več, če bodo hoteli. Vprašali ne bodo ne Hribarja ne Kukovca niti kogarkoli d». gega. -(- Spor v demokratski stranki. Danes stoji, da obstoji v demokratski centrali y Belgradu oster spor in med Pribičevičevo in Davidovičevo strujo se bije oster boj. 0 izidu boja med obema strujama sodijo belgrajski listi različno. Kot kurioznost naj zabeležimo vest, da smatrajo nekateri, da bo Pribičevič s svojimi zvestimi pristaši prestopil v radikalno stranko in se pridružil Pašiču namesto Stojana Protiča. Ta vest zveni sicer zelo neverjetno, toda »bei Gott und in Serbien ist alles mSglich« —^ pravijo zagrebški judje. + Bodoča muslimanska opozicija dela belgrajskim politikom velike preglavice ht zato ugibljejo na vse strani, kako bi zrušili slogo med muslimani. Glavni princip belgrajskih mogotcev je očividno isti kot n«* kdaj na Dunaju in v Pešti: Divide in tope-ra! Poizkušali pa bodo muslimane diferencirati plemensko in socialno. Samo če bo šlo I -f Za odpravo »ruskega« poslaništva v Belgradu se je zavzela tudi demokratska »Politika«. Pri tej priliki ugotavlja imeno^ vani list, da vzdržuje »rusko« poslaništvo v Belgradu naša vlada, ki plačuje .gospoda poslanika m vse njegovo osobje v franki h 1 V ostalem pa ima »Politika« popolnoma prav, če trdi, da nas to »rusko« poslaništvo diskreditira na celem svetu kot najbolj reakcijonarno državo in da jo skrajni čas, da se ukine. + Otvoritvena seja konference v H* agu dne 15. t. m. je potekla zelo mirno, fan vzemši mal incident s časnikarji, ki niso smeli prisostvovati prvi seji in so zaradi tega burno protestirali. Na otvoritveni teji pa niso bile še navzoče vse delegacije. — Kralj in kraljica v Ratečah. Nepričakovano je na praznik sv. Rešnjega Telesa popoldan obiskala kraljeva dvojica Rateče—Planico. Ustavila sta se pri dr> žavni meji. Ljudstvo ju je takoj spoznalo, se zbralo in spoštljivo pozdravilo. Kralj je pozval k sebi v bližini stoječega cestarja Jožefa Mertelj, kateri mu je pojasnil težavni položaj naše po Italiji na polovico zasedene občine. Pristopila sta še druga dva občana in kralja ogovorila. Podal je vsem roko ter jih z zanimanjem poelušal. Predstavila sta se mu tudi narednika obmejn« straže in orožniške postaje g. Karba. Kraljeve dvojice ljubeznivo in domače obnaša nje proti preprostemu kmetskemu ljudstvt je napravilo na vse zelo dober vtis. -h Kraljeva dvojica v Kranjski seri Na praznik dne 15. t m. j® posetlla kr» Ijeva dvojica tudi Kranjsko goro, obmejn kot med Italijo in Avstrijo. Ogledala sta s prekrasno dolino Pišenco. Ljudstvo ju jf takoj spoznalo in jima priredilo ovacijo Pred hotelom >Razor« jc dal kralj ustavit avto, kjer ga je pozdravil letoviščar g. Mi lan Ribar, brat predsednika narodne skup ščine. Nato se je kraljeva dvojica prisrčrn pozdravljena odpeljala. — Kljub temu, d< ljudstvo ni bilo obveščeno o posetu, se gf je vendar v naglici nabralo veliko število Upamo, dn jima je ugajal priprost pozdrav ljudstva, predvsem pa naše gore, ter pri čakujemo, da ju bo prirodna lepota tel krajev zopet privabila v našo sredo. — Minister dr. Ninčič na Bledu. Vče raj popoldne so jo pripeljal na Bled mi nister za zunanjo zadeve dr Momčilo Nin čic. Na Bledu ostane par dni, nakar se N vrnil v Belgrad. — Umrl je na Bledu 17. L m. po dol gotrajni bolezni Franc Zupan, trgov© in hišni posestnik, ooo semeniškega eko noma dr. A. Zupana. Pogreb bo v ponc deljek ob 10. uri. Spoštovani in ugledn rodbini naše iskreno sožaljo. Proti izvolitvi g. proi. dr. Aleša UšeniČnika za rektorja ljubljanske univerze je nastopilo včerajšnje »Jutro« v uvodnem članku. Na »Jutrovo« neokusnost no bomo odgovarjali. Pripominjamo le, da jc bil tudi ua vseučilišču v Gradcu nedavno izvoljen po tumusu za rektorja profesor bogoslovja dr. Miclielitsch, in graška univerza še vedno stoji. Mogoče pa je tudi, da je »ogorčenje« »Jutru« bolj umetno, vsaj obstoji povsod navada, da liberalni listi vedno vzdigujejo silni krik na »klerikali-zem« ali pa razvnetij o kak nacionalni boj jtd., kadar je treba prikriti kakšno — denarno afero. Zlo je samo to, da danes svet ni nič več slep. _ Obrtniki pozorj Obrtno društvo v f,t. Vidu in v Zg. Šiški je razposlalo na vsa obrtna društva, Obrtne zveze in na posamezne korporacije poziv, v katerem protestira proti centralizaciji okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Zadeva je sledeča: Ob prevratu se je posrečilo socialnim demokratom, da so združili vse okr. boln. blagajne. v Ljubljani in tam vodijo sedaj centralno pisarno tako, da je vsak dan več pritožb. Kakor nikjer, se centralizem tudi tukaj ni obnesel. Toda samostojni obrtniki, ki so združeni v šentviškem in šišenskem obrtnem društvu, ne protestirajo zaradi tega. Zadeva ima drugo ozadje. Centralizacija okrajnih bolniških blagajen je mastno korito. Dohodki menda znašajo do 3 milijone mesečno. To je lep dohodek in liberalci ozir. samostojni zavidajo socialiste zavoljo tega in ugibljejo, kako bi jih odrinili in prišli sami zraven. To pa ne gre tako lahko, kajti socialisti so ljudje, ki ne izpuste z lepa take zlate sklede. V tej zlati skledi se je nabralo tekom časa lepo število milijonov, kateri so sicer last članov okrajne bolniške blagajne, kateri so jih skupaj znosili. Demokrati pa bi radi sedaj, ko jim je gospod Kamenarovič zadrgnil mošnjo, rabili ta zaklad za svoje »kulturne svrhe«. Načrt je lep: vso reč bi radi prenesli z Zagreb in denar naložili v Praprot-nikovo banko, da bi potem s tem denarjem špekulirali in bi tako slovenski obrtnik, ki je te milijone pristradal, tega denarja nikoli več ne videl. Da pripravijo ugodna tla, so zadnji čas mladoliberalci in tisti del socialistov, ki ni pri vodstvu boln. blagajne, zagnali v svet velik vrišč o lumparijab, ki se gode pri tem zavodu. Ta umeten in plačan vrišč, je nanovo prepričal naše obrtnike v Obrtnih zvezah, da ne bo poprej pravice in reda v okrajni bolniški blagajni, dokler se ista ne decentralizira in se ne upostavi zopet predvojno stanje. Zato je centrala Obrtne zveze na svojem občnem zboru v Ljubljani dne 11. t. m. sprejela tozadevno resolucijo in bo odločno vodila boj, dokler tega ne doseže. To je zahteva in življenska potreba vsakega obrtnika in delavca! — Obrtna zveza v Št. Vidu je tudi napravila primeren sklep in se obrnila do nasprotne organizacije Obrtnega društva v Št. Vidu s pozivom, da naj bi se o tej zadevi napravili skupni koraki. Toda na ta svoj dopis ni dobila odgovora, zato je ukrenila sama, kar se ji je zdelo potrebno. Med tem pa so samostojni obrtniki v Obrtnem društvu razposlali po celi deželi letake, na katerih v svojem imenu vabijo obrtnike vseh struj na velik protestni shod v Ljubljano, Mi smo te letake brali, in se čudili drznosti teh ljudi, ki tudi tako resno obrtno zadevo izrabljajo v svoje agitacij-ske namene. Bodimo odkriti: Mi vemo, da pri sedanjem režimu, ne bomo dosegli decentralizacije bolniške blagajne. Obrtno društvo pa, ki je orodje tega režima, bi lahko ukrenilo drugo pot, če bi smatralo stvar za resno in bi se nadejalo uspehov. Toda njim ne gre za to. Računajo na nezavednost obrtnikov in si mislijo: Priliko treba izrabiti za agitacijo. Korupcija vladnih strank, ki se pojavlja med nami vsak dan v novi obliki, prihaja prikrita, natiho-ma že na deželo. Naloga obrtnih zvez je, da smo na straži! — Da da povdarka svoji zahtevi in da razkrinka samostojno špekulacijo, sklicuje Obrtna zveza v Št. Vidu na dan 9. julija ob 3. uri popoldne velik obrtni shod v dvorani pri Cebavu v Št. Vidu, na katerega vabi zastopnike vseh Obrtnih zvez po deželi in vse obrtnike, ki so siti Žerjavovih »obrtnikov«, — Obrtnik. — Za penzijoniste. Ministrski svet se je bavil na eni svojih zadnjih sej tudi z vprašanjem pokojnin. Poročal je minister Pribičevič, Sklenili so, da bodo delili pen-zijonistom iz »novih krajev« pokojnine po avstrijskem zakonu, uradnikom pa, ki jih je sprejel Bolgrad, bodo delili pokojnine po novem zakonu. — Ureditev Bleda. »Obzor« javlja, da je sklenilo ministrstvo za javna dela z ozirom na bivanje kralja na Bledu, ukreniti vse potrebno za razširjenje avtomobilskega prometa. Popravili bodo tudi vsa pota do jezera. — 70 letnica. Včeraj je v Kamni gorici na Gorenjskem obhajal 70 letnico gospod Adolf K a p u s , mnogoletni bivši župan, kremenit rnačaj in vedno somišljenik SLS. Znan je po vsem Gorenjskem in pri vseh, ki so imeii priliko se seznaniti z njim, priljubljen. Vrlemu možu iskreno čestitamo! — Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču konča šolsko leto 1921/22 v sredo dne 28. junija 1922, Ta dan priredi razstavo ročnih del v šolski telovadnici, ki se otvori ob 9. ari zjutraj in bo odprta vso sredo in na praznik 29. junija od 8. d0 18. ure. Vstop prost. — V jeseni se otvoritaše IV. razreda, .tako da bo šola popolna. Vpisovanje za novo šolsko leto bo v sredo dne 28. junija od 10. do 12. in v sredo dne 13. septembra 1922 od 8. do 12. ure. Redni pouk sc prične v četrtek dne 14. septembra 1922 ob 8. uri. K vpisovanju prineso nanovo vstopajoči učcnci zadnje šolsko spričevalo, rojstni list ter potrdilo o cepljenih kozah. Za obilni poset razstave prosi — ravnateljstvo. — Podpore dijakom v inozemstvu. Iz Belgrada poročajo, da bodo vsem državnim štipendistom na Dunaju zvišane podpore od 400 na 800 dinarjev mesečno, — Gbzcaaa, V Vranju v Srbiji je pričela razprava proti devetorici delavcev, ki so na temelju obznane obtoženi, ker so stavkali. — Radi bedo v smrt. V Nišu si je prerezal žile na roki in umrl Vladimir Filip Lukovski, bivši podpolkovnik. — III. profesorski kongres sc bo vrši! letos v Ljubljani, in sicer 7., 8. in 9. septembra, med kongresom pa občni zbor sekcije Ljubljana. — Iz »Uradnega lista«. V 64. številki »Uradnega lista« je izšel »Zakon o obrtnih šolah« in »Zakon o ženskih obrtnih šolah«, — Mednarodna dirka avtomobilov v Sche-vveniagenu dne 17. maja je donesla znatnih uspehov ContLnental-Cord-obročem. Wiemann je odšel kot zmagovalec iz dirke s Continental-Cord na vozu »Mercedes« v razredu potnih voz in je bil poleg tega prvi izmed vseh serijskih razredov. Najboljši v drugih razredih: Fiedler, Horstmann in Rummel, so istotako vozili s Continental-Cord-om. — Roko so mu ukradli. Te dni ie prijavil sarajevski policiji neki Dalmatinec. da so mu neznani tatovi ukradli med vožnio na tramvaju roko. Bolelo ga ni nič, ker ie bila roka umetna. — Avtomobilna nezgoda. Šofer lesnega trgovca Franca Dolenca iz Škofie Loke Karel Gregorc ie peljal s tovornim avtomobilom 18 gozdnih delavcev iz Podlonka po veliki cesti med Tržičem in Sv. Ano. Med vožnio sta odpovedala motor in zatvora, avtomobil ie pričel za to nazaj voziti in ie zavozil v cestni jarek. Pri tej priliki so se težko poškodovali delavci Franc Mohorič iz Podlonka, Jožef Gartner iz Češniice in Janez Čufar iz Podlonka. — Opozarjamo na današnji oglas stavbnega podjetja in tehniške pisarne inž. Alojza Hrovata in inž. Albina Čem sta. — Poiari državnih gozdov v Bosni, Iz Ključa in Dolnjega Vakufa poročajo o velikih požarih v tamosnjih obširnih državnih gozdovih. — Razžaljena orožnika. Ko sta 23. aprila zvečer orožnika Luka Baiča in Jožef Pangerčič pa-trolirala v Predvoru je gerent Vinko Stražnik iz gostilne nad orožnikom Baščo: >Auf bika, BaSča, pojdi sem, če imaš korajžo!« Ko ga je orožnik posvaril, se mu je Stražnik nasmejal in ga zmerjal s hinavcem in s še hujSimi psovkami. Deželno sodišče je prisodilo Stražniku 14 dni zapora. — Obsojeni tatovi. Anton Križman iz Moravč je okradel na Vrdu svoja sodelavca Jakoba Škofa in Andreja Cankarja. Pokoril so bo za lo 8 mesecev v težki ječi. — Anton Zupančič, roj. L 1902 v Gladbeeku, ki je bil že trikrat predkaznovan, je okradel Nežo Korošec v Zabavi, Janeza Majdiča na Brišah in Josipino Janežič v Mlinšah. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — Marija in Janez Dolenc sta bila mnogo let hišnika v Staretovi hiši šL 12 v Sodni ulici v Ljubljani. Svoj zaupni posel sta pa zlorabila in okradla dr. Josipa Tomšiča, Antona Škofa, Franceta Stareta, Uršo Slapšak, in Marijo Klemenčič; Marija Dolenc je pa še sama okradla Ivana in Nežo Čuden, Josipino Cunk in Ano Repič. Dolenčeva pa nista samo kradla, marveč sta tudi nakupovala od Marjete Celar ukradeno blago. Marjeta Celar je tudi nevarna tatica, katera je okradla Janeza in Nežo Čuden, Marijo in Janeza Doenca. Deželno sodišče je prisodilo za to Mariji Dolenca. Deželno sodišče jo prisodilo za to Mariji sece težke ječe in Marjeti Colar 2 meseca ječe. — Anton Remar iz Mokronoga in France Goršek iz Griž pri Celju sta bila obsojena vsak na 4 mesece strogega zapora, ker sta okradla Janeza Zabjeka v Zg. Ilrušici in Angelo Črne na Fužinah. — Ivanka Kovifc iz Ljubljane je bila obsojena na 3 tedne ječe, ker je kot branjevka rabila krivo tehtnico. Kovičeva je bila že sedemkrat pred kaznovana. < Drušivo Nestlč je razpisalo x svojo znano švicarsko čokolado tekmo s številnimi nagrad nL Več v današnjem oglasu. Dne 2. julija praznuje naše Društvo 25 letnico, odkar je bilo ustanovljeno. Obenem bo 15 letnica Orla in nova orlovska zastava bo tudi ta dan blagoslovljena! Zagotovljena nam je tudi Salezijanska godba iz Ljubljane! Slavnost se začne že v soboto zvečer s slavnostno predstavo igre »Zemlja« v »Našem domu«, nato bo bakljada po Tržiču in podoknici pri obeh gospeh kumi-cah. Glavna slovesnost pa bo v nedeljo 2. julija. Dopoldne ob 9. uri bo sprejem tujih gostov na kolodvoru in nato gre ves sprevod z godbo po Tržiču v farno cerkev, kjer bo ustanovitelj Društva sv. Jožefa g. kano-nk Nadrah blagoslovil novo zastavo, nato pa bo sv. maša s pridigo, pri kateri igra godba! Popoldne ob štirih na Slapu javna telovadba z veliko ljudsko veselico! Na tem orlovskem taboru govori bivši dež. predsednik dr. Brejc, dalje bivši poslanec s Koroškega, znani ljudski govornik g. Gra-fenauer itd. Zato 2. jtdija vsi v Tržič; vsa gorenjska društva in orlovski odseki naj pošljejo kar največje število ta dan v Tržič, obenem društvene ter orlovske zastave; zlasti so dobrodošlo tudi lepe narodne noše! Vsi odseki naj takoj prijavijo vsaj približno število udeležencev, dn se bo pravočasno preskrbelo za kosilo po gostilnah in morebitna prenočišča! Ne odlašati s prijavami! Zadnje dni bo preveč delal Vabimo še enkrat: vsa društva in odseki 2. julija v Tržič, da skupno proslavimo velik praznik tržiskega Društva sv. Jožefa in tržiskega Orla. — Na svidenje! Gospodarstvo. Janko Jovan: rešena pota v narod- »Službene novine« so objavile, da se počenši s 1. julijem zvišajo vsi železniški tarifi za 50%, in to za vse prevoze, brez razlike potniške in blagovne. Posledica tega povišanja bo podražitev vseh zivljenskih potrebščin, Kakor sicer išče tudi v tem slučaju vladi prijazno časopisje opravičbe za ta vse državljane težko zadevajoči odlok železniškega ministra. Originalen pa jc zagovor časopisja. Opravičenost zvišanja železniških tarifov utemeljuje namreč s tem, da naši tarifi kljub zvišanju še niso dosegli zlate parPete. Naše gospodarstvo tira vlada na zgrešena pota in taka zgrešena pot je tudi iskanje zlate valute v slučaju, ko pade to iskanje konsu-mentom v breme. Na stranpota vodi gospodarstvo finančno ministrstvo, vodi ga železniško ministrstvo in če bi raziskovali gospodarsko politiko tudi pri drugih resortih, našli bi isti pojav, vendar pogrešena politika v drugih resortih ni tako hitro občutna kot v financi in železnicah. Ko je podajal finančni minister svoj eks-poze, smo povedali žc svoje dvome nad obljubami, katere je odkrival. Kdor pa je finančnemu ministru verjel, ta mora prav sedaj ob povišanju železniških tarifov biti razočaran. Razočaran zato, ker je finančni minister s svojo devizno politiko obetal, da se naš denar približa zlati pariteti,, a sedaj naj se približajo zlati pariteti le bremena državljanov. Duševni in telesni delavci so zaupajoč vladnim eks-pozejem mogli pričakovati, da se s približanjem krone zlati pariteti oddahnejo od velike draginje vseh življenskih potrebščin, a sedaj zvedo, da bo iskanje zlate valute le še hitreje absorbiralo njihove dohodke, katerih nihče ne obljublja približati zlati pariteti. Če so državljani kdaj verjeli obljubam, da denar dobi večjo plačilno vrednost, so morali pač ravno sedaj, ko se je 100 milijonskemu dolarskemu posojilu pripisovalo naravnost nepričakovani porast našega denarja. Posojilo samo na sebi ne more popraviti naše zrakljane valute. A \o pride posojilo posojilojemalcu v korist ali škodo, ni odvisno od posojila samega, ampak od tega, kakšen gospodar je zadoiženec in pod kakimi pogoji je bilo posojilo dano. Glede prvega imamo žal pesimistično sodbo, glede drugega se govori vse mogoče, a podrobnosti širši javnosti niso dobro znane. Vsekako je opravičeno domnevati, da je naša vlada tudi pri najetju posojila krenila na zgrešena pota. Gotovo pa je, da ja vlada sama pričakovl sijajnejših uspehov posojila, kakor jih more danes zabeležiti. Ni še mesec dni, kar so belgrajski listi prinesli vest, da zmanjšuje Narodna banka metalno podlago v svrho prodaje tujih deviz z namenom, da jih po najetju posojila po ugodnejših pogojih zopet nakupi. Tako zgrešeno pot v finančni politiki smo že enkrat doživeli in se je končala v škodo za nas. Že iz razloženih razlogov je bilo pričakovati, da bo tudi v tem slučaju račun naših finančnikov pogreše.n Nikakor pa ni tajiti, da se je splošno pričakovalo, da bo najetje posojila vsaj začasno pripomoglo k zboljšanju valute, kajti stomilijonsko dolarsko posojilo vendar predpostavlja zaupanje Amerike v naše gospodarstvo. Morda se dobre posledice pokažejo kasneje, danes žal še o tem ni govora. Nasprotno prve vesti o ameriški ponudbi so se zdele, da na našo valuto ugodno vplivajo, a neposredno po zaključitvi posojila so borze notirale tendenco naše valute navzdol, Poročila iz Belgrada z dne 14. t. m. javljajo, da jc prič jI dinar padati, da pa je padanje pripisovati na rovaš skrite roke, ki iz-podkopa va našo valuto, Pač večkrat je opaziti, da iščejo vzroke neljubih pojavov tam, kjer jih ni, ali jih sploh nočejo videti. Finančni krogi iščejo vzrok padanja dinarja v skriti roki, ki povzroča padanje. Ni skrita roka, ki povzroča padanje, ampak prav očita roka, in to so zgrešena pota, ki jih zasledujejo naše centralne oblasti. Devizne naredbe vlada še danes nc ukine, dasi so njene zle posledice že očite. Ob uveljavljenju devizne naredbe že sem opozarjal, da ista za naše gospodarstvo ne bo aktivno bilancirala, in ta prognoza ni bila neutemeljena in tudi ne zgrešena, kajti prepoved izvažati odvišno blago za naš lasten denar je učinkovala na dve strani slabo. Izvoz blaga se je v primeri z lanskim letom znatno zmanjšal, a ker se je blago izvozilo v Avstrijo, je bilo večinoma plačano z avstrijskimi kronami. To je gotovo zgrešena pot in ni čuda, če so danes izvozniki v skrbeh, kaj bo z njihovimi avstrijskimi milijoni, če se kriza, ki je zadnji čas nastopila na Dunaju, nc premosti Z zahtevo plačil v avstrijskih kronah sicer res lahko tiramo kurz avstrijske krone k tlom, a vprašanje je, komu v korist. Nam samim gotovo nel Ne glede na škodo, ki jo utrpe izvozniki, moramo pomisliti, da imajo pri nas posamezniki in še bolj denarni zavodi še ogromne terjatve v Avstriji iz medvojne dobe, za katere terjatve je popolnoma izkrahirana država slab plčnik. Dalje moramo pomisliti, da ja Avatrija še vedno in bo še nadalje najboljši odjemalec za blago, katerega proizvajamo preko svoje porabe, Neglede n dejstvo, da bi propast Avstrija imela tudi politično nevarne posledice za njene sosede, so gospodarski oziri dovolj tehtni, da si želimo zboljšanja gospodarskega polo* žaja v Avstriji. Ko smo nekoč v Belgradu povodom neke gospodarske konference Slovenci zastopali enako stališče, nam je bilo predbaci-vano, da smo v Avstrijo zaljubljeni. To je znamenje neumevanja položaja. Ne radi Avstrije si želimo njene gospodarske okrepitve, temveS zato, da se obvarujemo škode sami. Celo strokovni listi, ki so inspirirani po sotrudnikih iz okolice finančnega ministrstva zagovarjali devizno politiko naše vlade, danes uvidevajo, da je bila ista poglrešna in zahtevajo okret n« da jc bil aista pogrešna in zahtevajo okret n« rodni skupščini zavzamejo za stvar zastopnika« ki imajo nekaj vpogleda v narodno gospodarstvo, kajti po začeti poti ne smemo naprej, ker je zgrešena in nam bode v še večjo škodo,' kot jo že imamo. O politiki železniškega ministrstva je malo hvaležno pisati kritiko, ker se je pisala £e v manj ali bolj trpki obliki dovolj in brezuspešno. Naravno pa je, da takih pojavov, kot je 50% povišanje železniških tarifov, ne smemo prezreti, ker bi se utegnilo sicer domnevati, da jih odobravamo. Priznamo, da so bile druga države, zlasti one z omajano valuto primorane zvišati tarife in so jih tudi zvišale. A drugod so se lotili tarifne politike oprezno in z vidnim vizirjem, da naj povišanje čim najmanj mogoče obremeni najpotrebnejše življenske in zlasti živilske predmete. Tega pri nas ni bilo, temveč pavšalno brez vsakega diferenciranja naj se vse za 50% približajo zlati valuti. To zlasti ne more biti irelevantno za nas, ki ležimo geografsko daleč proč od naših žitnic, smo v prvi vrsti primorani nabavljati si živila, ker nam jih naša gruda ne da dovolj in bomo najhuje prizadeti. Novo zvišanje tarife znači samo pri kruhu pol krone podražitve pri kilogramu. Ker zasledujeta Mažarska in Avstrija pametnejšo tarifno politiko, bo prevoz žita iz Vojvodine na Dunaj preko Mažarske neprimerno cenejši kot prevoz v Ljubljano, za Marii bor pa bi konveniralo prevažati žito iz Vojvodine preko Mažarske, Dunaja in Gradca, če bi ne bilo zopet carinskih ovir. Mislim, da nihče ne more imenovat: to politiko pametno. Zahtevati refakcije za blago, katero mislimo predelati v naših krajih in izvažati ven, bi bilo ža preveč predrzno, čisto gotovo pa popolnoma brezuspešno. Nekaj bi pa po pravici želeli, namreč, da prične naše železniško ministrstvo približevati naš železniški promet onim razmeram, kakor so vladale tedaj, ko je bila š«) v veljavi zlata pariteta. Radi poudarjamo, da smo bogata zemlja, in to smo po vseh naravnih blagrih resnično, a če vkljub temu ne zboljšamo svojih gospodarskih in finančnih razmer, potem je dokaza dovolj, da za izboljšanje svojega gospodarstva ne iščemo pravih sredstev. Trgovinski minister je svojčas trvidel, da nradniški aparat, s katerim razpolagajo centralne oblasti, ne nudi dovolj garancije za srečno izbero sredstev, ki naj regulirajo naše gospodarstvo, in je sestavil Gospodarski svet, ki bi nemoteno od političnih bojev in strasti dajal nasvete vladi za smernice v gospodarskih vprašanjih. Ta svet je bil za nekaj dni sklican, a medtem so minula že leta, ko je pozabila nanj vlada in pozabil nanj tndi trgovinski minister. Če bi Gospodarski svet deloval, bi gotovo ne dal nasveta vladi za take eksperimente, kot jih vidimo v zadnjih naredbah in odlokih finančnega in železniškega ministrstva, in bilo bi tudi sicer na mero-dajnem mestu nasvetovano, da je treba kreniti na pravo pot II. LJUBLJANSKI VZORČNI VELESEJEM OD 2.—11. SEPT. 1922. Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo sva-tovnoznanih tvrdk; posebno strojne vele-tovarne, domače in tuje, bodo zastopane v, častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo ves čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče, Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarska, lesna in kemična industrija z najboljšimi svojimi izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejm-sko restavracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od preprostih do najfinejših. — Velesejmski »Vestnik«! jc zbudil splošno zanilanje in je povpraševanje po njem tako veliko, da je prva številka vzlic visoki nakladi izšla že v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Inserati v »Vestniku« imajo velik uspeh in priporočamo tvrdkam, da se poslužijo ta ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimprej« pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetsk« cesta, telef. int, 140. g Občinska hranilnica na Vrhniki je zvU šala obrestno mero za vse vloge od 3 od sta na 4 od sto. BORZE. \ Zagreb, 17. junija. (Izv.) Danes borza ni po> slovala. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Devize. Berlin 23.60, Dunaj 0.465, Budimpešta 7.60, Bukarešta 49, Italija 360.50, London 339, Newyork 73.50, Pari« 648, Praga 143, Švica 1345. ^ " ' Čarih, 17. junija. (Izv.) Berlin 1.63, Newyork 526.25, London 23.44, Pariz 45.925, Praga 10.05, Budimpešta 0.525, Zagreb 1.80, Bukareita 3.50, Varšava 0.12125, Dunaj 0.03, avstr. krone 0.0325. Berlin, 17. junija. (Izv.) Dunaj 2.033, Budimpešta 33.70, Milan 1602.95, Praga 622.20, Pariz 2806.45, London 1433.20, Newyork 321.59, Curih 611235. lj Pogreb t profesorja bogoslovja dr. Janežiča jc bil silno lep. Iz hiralnice sv. Jožefa so prenesli zemeljske ostanke rajnega dr. Janežiča v cerkev Srca Jezusovega, v kateri so se odpele obredne molitve. Rajnega profesorja dr. Janežiča je pokopaval predsednik KTD prošt Andrej K. a 1 a n. Pogreb je bil veličasten: sirote iz Marija-nišča in iz Lichtenthurna, salezijanska godba, katera je svirala žalostne koračnice, deputacija Orlov, pevski zbor bogoslovcev so korakali pred krsto. Med mnogimi po-grebci smo opazili rektorja dr. Aleša Uše-ničnika, dr. Brejca, prof. Bogumila Remca, mnogo kanonikov, vseučiliških profesorjev in drugih stanovskih tovarišev plemenitega rajnika, predsedstvo Slov. delavskega stavbnega društva i. t. d. Pred Marijino kapelico so pevci opernega zbora dovršeno zapeli »Vigred«, Na pokopališču sv. Križa so ob grobu zapeli bogoslovci. »Nad zvezdami!« in »Blagor mu, ki se spočije«. R. I. P.! lj Kogar se tiče... Saj tistim, ki jim je sokolstvo prva in zadnja zapoved, ne bo nič izdalo. Opozorjeni pa naj bodo starši, ki še kaj ljubijo svoje otroke, da spravljajo sokolski »vzgojitelji« zopet to nedeljo šolsko deco že ob osmih na vežbo, da bi jo tako odtegnili vplivu današnjih dveh svečanih evharističnih procesij in deloma tudi odvzeli možnost izpolniti versko dolžnost svete maše. Šolska oblast! Zgani se in presodi, če bo to v prid mladini in v prospeh domovini. Kdor bo odtujen Cerkvi, nanj naj domovina ne izda več svojih upov! lj Mladinski dom na Kcdeljevem, — Danes 18. junija bo v Mladinskem domu na Ko-■deljevem dobrodelna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo glasbenih instrumentov dečkom v domu. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah, in sicer ob vsakem vremenu, ker je za slučaj dežja pod hodniki prav dobro preskrbljeno. Za zabavo bodo skrbeli glumači in svirala bo celotna salezijanska godba z Rakovnika. Na sporedu je tudi bogat srečolov in dr. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 2 Din za odrasle, 1 Din za otroke v spremstvu. Dobrodošli vsi, ki ljubite godbo in vam je na srcu sreča naše mladine. — Odbor. lj Čipkarice v Ljubljani, katere nimajo dela, dobijo isto pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Stari trg 2, I., proti dobremu zaslužku za vsake vrste čipk! Ustanavlja se poslovalnica za Ljubljano in okolico! lj Sokolska vzgoja. Včeraj sem šel od pogreba v orlovskem kroju mimo šole na Ledini. Iz grupe dečkov in deklic zakriči eden za mano psovko, na kar se obrnem in vpražam, kako se dotičnik piše. Mesto odgovora so se dečki in deklice podali v beg. Ker sem že prej parkrat v razredih te šole slišal peti sokolsko koračnico, sem pričakoval, da bo sokolska vzgoja vzgajala junake, ne pa kukavic, ki so dovolj korajžni, da vržejo psovko v hrbet, nimajo pa korajže, da povedo svoje ime. Ravnatelju te sokolske vzgoje- | valnice bi pa svetoval, da pred svojo šolo postavi na ulico primeren varnostni napis, da se bodo ljudje vedeli ogibati t« čedne vzgojeval-nice. Dr. B. lj Barbarstvo. — V potok Glinco, ki teče mimo Večne poti za Rožnikom, kamor se poleti hodijo kopat otroci iz Rožne doline, je pred par dnevi neki kmet iz Šiške (B.) nasul vse polno razbitih steklenic z namenom, da bi se kak »škric« pri kopanju obrezal, kakor je na sv. Rešnjega Telesa dan sam tam rekel. Bilo bi res potrebno, da bi pristojna oblast tak.^ zločinsko početje pošteno kaznovala! lj Meščanom Ljubljanel Počitnice so tu! Dijaštvo hoče počitka in oddiha. Združeno v Ferialnem savezu ima dragocene vozne olajšave na železnici in ladjah, ceneno hrano in prenočišča v F. S. kolonijah ter brezplačno domovišče in hrano pri mnogoštevilnih dobrotnikih širom Jugoslavije, Lokalni odbor ljubljanskih F. S, podružnic osnuje letos v Ljubljani Ferialno svratište za dijaštvo, ki obišče naše mesto. Ker mu manjka še mnogo sredstev, priredi danes in jutri 17. in 18. junija po vsem mestu »Nabiralni dan F. S.«, da bo zmogel čim največ dijakom nuditi potne ugodnosti-lj »Ljubljana«. Jutri 19. t. m. ob pol 8. vaja za ženski, ob pol 9. vaja za moški zbor. Važno! Vsi! li Elizabetna konferenca za župniio Sv. Peter sc vrši v pondeljek, 19. t. m. ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih. li Pevski zbor Glasbene Matice. Skupna pevska vaia se vrši v pondeljek, dne 19, L m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Ker smo pred važnimi nastopi — točno in polnoštevilno! — Odbor. lj Stavka v strojnih tovarnah in livarna'}. Uradništvo in delovadje v Strojnih tovarnah in lit arnah je stopilo danes v soboto 17. t. m. ob 11. uri v stavko, ker podjetje ni ugodilo njih zahtevam vkljub ponovnim in dolgotrajnim pogajanjem. ljZdravstveni Izkaz. Od 4. do 10. t. m. ie umrlo v Ljubljani 7 oseb, in sicer sami moški; med temi sta bila dva tujca. Umrli so: 5 na je-tiki, 1 na pljučnici in 1 vsled samomora. Rodilo se ie 35 otrok (17 moških in 18 ženskih), med temi dva mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen samo 1 slučaj davice. li Policijska kronika. Od meseca decembra 1921 naprei ie prostovolmo izstopilo iz državne varnostne straže v Sloveniji 60 mož, ker niso mogli niti skromno več izhajati. Služba v straži je naporna: 24 ur službe, 24 ur prosto, če ne pride kaj posebnega vmes. Plača pa znaša od 2500—3500 kron mesečno. Naporna služba zahteva tečne hrane, ki si io pa ljudje ne moreio kupiti in zato se poiavlia beg iz službe državne varnostne straže v Sloveniji. — Kolo znamke »Stvria« ie bilo ukradeno mizarskemu mojstru 'Matiji Perko. — 'France Prešern z Lepodvorske ceste št. 157 ie 14. t. m. ob pol 7. uri z bičem udaril 8 letno Veroniko Stanko iz Sp. Šiške in io poškodoval. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — Učiteljici Pavlini Tomšič ie bila ukradena na glavnem kolodvoru listnica, v kateri ie imela 3000 kron denarja. — Ivan Tcsnar ie zadel s tovornim vozom v Kolizeiski ulici v dvokolesni ročni voziček, katerega ie vozila 11 letna Alojzija Vidmar. Voziček ie bil močno poškodovan. — Policija je aretirala skraino de-lomržnega zidarja Franca Forcesina. ki ie bil v kratkem času dvakrat aretiran zaradi postopanja, a so ga izpustili z naročilom, da si mora poiskati delo, česar pa ni storil, dasi dobe v Ljubljani zidarji dela. kolikor hočeio. — Umetni slikar Konstantin Ivanov ie izgubil med vožnjo iz Belgrada v Liubliano v vlaku 4000 kron. li Zgubila se ie zlata zapestnica (dvoino-pletena — Doppelpanzer) v soboto ori odhodu posebnega vlaka na Bled ali med vožnjo. Najditelj se prosi, da io odda proti nagradi pri Turk-u, Streliška ulica 22. Cerkveni vestnik. c Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v ponedeljek, 19. t. m. ob pol osmih zvečer svoj redni shod pri čč. gg. jezuitih. Ker se določijo na shodu kandidatje, ki bodo sprejeti ta mesec v družbo, je shod posebno za vse kandidate obvezen. Torej polnoštevilnol Orlovski vestnik. Tekma ljubljanskega orlovskega okrožja se bo vršila koncem nastopnega tedna. Dan tekme in navodila se bodo sporočila edinicam v posebni okrožnici. Odseki, krožki, naraščaj, porabite dobro zadnje telovadne ure, da boste v tekmi dobro uspeli. Opozarjam, da jc vsakdo, ki telovadi, pod disciplino dolžan, da gre v tekmo! Načelnik JOZ. I pr Občni zbor »Pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani« se bo vršil v petek 30. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. tajnikovo poročilo; 3. blagainikovo poročilo; 4. poročilo preglednikov računov: 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Odbor. KI d »Podružnica SDZ v Mariboru« ima 26. junija ob 17. uri v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboru svoj izredni občni zbor. Pridite vsi! — Odbor. Učiteljski vestnik. Podružnica Slom. zveze za kranjski in radovljiški okraj zboruje dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne na Brezjah. Spored Poročilo predsednika, predavanje g. pisatelia Fr. S. Finžgar-ja o narodni vzgoji, slučajnosti. Zborovanje bo zanimivo, snov važna in aktualna, zato pridite vsi! Konferenca učiteljstva ribniškega okraja se po 8 letnem presledku vrši 22. t. m., to ie četrtek, v Ribnici. Tovariši in tovarišice, sporočile, če le mogoče pred četrtkom, ako boste skupno kosili, udeležbo in število kosil ravnateljstvu meščanske šole v Ribnici. Turistika io šport. Prihodnje tekme S. K. Ilirije. 24. in 25. t. m. gostuje v Ljubljani prvorazredna češka Sparta, Kladno, 1. in 2. tuliia Malo-stranski S, K. iz Prage. 9. iuliia A r b. Athletiksport--Klub iz Gradca ter 15. in 16. julija Gersthofer S. V. z D u n a i a. Ilirija s Maribor. Danes ob 18. uri se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in prvakom Maribora Slov. S. K. »Maribor«. Maribor je dosegel v letošnii sezoni mnogo lepih uspehov. V prvenstvu mariborskega okrožja ie definitivno na 1. mestu in sicer z 19 točkami, torei za 5 točk pred Rapidom. V naši javnosti uživa Maribor posebne simpatije kot prvoboritelj slovenskega športa v Mariboru. Goji komibnaciiski nogomet, dosegel ie znatno stopnjo tehnične izvežbanosti ter ga ie šteti poleg Ilirije za najmočnejši slovenski klub. — Pred tekmo Ilirija : Maribor igrata prijateljsko tekmo Svoboda, Moste in I i I i r i -j a II. Pričetek ob pol 17. uri._(KI pismo* gospodu pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju v Ljubljani, Vdano podpisani občani, ki imajo v Rate-čah-Planici na Gorenjskem zemljišča v zasedenem ozemlju, pošiljajo Vašemu Veleblagorodjn sledečo nujno prošnjo: * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni i odgovorno. neporušne kavčukove pete da čevlje. L Carinski urad na Jesenicah zahtev*, da mora vsak rAteški občan, ki je star 13 Ut, plačati 10 Din, ako hoče obdelovati svoje polj« v zasedenem ozemlju na italijanski strani. Kdor ne plača te takse, ne dobi legitimacije z« prestop meje ter vsled tega ne more obdelovati svoje lastne zemlje. 2. Ta naredba ni samo brezsrčna, temveč naravnost krivična, zato jej najodločneje ogovarjamo. Mi r&teški občani moramo ie Itafc plačevati letni državni davek od zcmljiiča onkraj meje, sedaj bi pa morali plačevati le nekak harač, sličen turškim razmeram. Tako so namreč svojedobno delali Turki s Srbi, Cesar vendar Srbi ne smejo pozabiti. 3. Tukajšnji prebivalci so revni ljudje, ki jim je tujec zasedel polovico posestva. Poleg tega je kraj, ležeč 865 m nad morjem, neph* dovit. Pridela se le nekaj rži in krompirja, skoro vse drugo se mora kupovati. NaSa država bi morala to zapuščeno občino na vse strani ščititi, oproščevati jo dajatev ter olajlerati njeno bedno stanje, mesto tega pa jo do skrajnosti izžema, kmalu bolj, nego bi jo mogel iz-žemati sovražnik. 4. Prejšnja leta so se dajale brezplaSn« legitimacije samo hišnim gospodarjem. Te legitimacije so veljale za vso njih družino. Po novi drakonski naredbi pa mora plačati vsak ud družine 10 Din, kar bi izneslo v skupni vsoti 1000 in 1000 Din. Ako ima gospodar n, pr. deset družinskih članov, mora plačati od vsake glave 10 Din, torej skupaj 100 Din! Nobenega vprašanja nt, ali moreš ali ne morei Brez usmiljenja se zahteva ta nezaslišani davek. Ko si ga plačal, potem šele smeš obdela vati svoje zemljišče. Revna vdova, ki si je najela majhen košček zemlje, mora plačati na ta način več najemščine in davka, nego je vreden ves njen pridelek. Ali ni to vnebokričeča krivica ? I 5. Zato povzdigujemo svoj gfas, ki naj S ga slišal ne samo gospod pokrajinski namestnik, ampak da bi ga čula vsa Slovenija m da bi se razlegal dol do Belgrada, kjer imamo svoje poslance. Naše ljudstvo je ogorčeno redi silnega izkoriščevanja in bati se je hudih posledic. Toda kaj bi ljudem pomagal silobran z uporom, ko bi bilo potem še bolj nesrečnol 6. Naši sosedje Italijani se posmehujejo tej naredbi in pravijo, da ne bodo hoteli potrjevati legitimacij, ker nimajo toliko birokratskih zmožnosti, da bi podpisovali tako velikih kupov papirja. 7. Prepričani smo, da bo Vaše Veleblago-rodje zastavilo ves svoj vpliv, da se ta naredba takoj prekliče. Rateče-PIanicana Gorenjskem, dne 16. junija 1922. Podpisanih 80 občanov. Dobro, snažno KUHARICO sprejmem takoj. Opravljati mora vsa hišna dela in oskrbovati veliko perilo. Mesečna plača 300 Din. Prepisi spričeval na naslov: Fr. RAJOVIČ, ojvode Milenka 32, Beograd. 2397 sp Vc Izurjene SODARJE iščemo za takojšnji nastop r stalno delo pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na: Amglo - Jugoslavensko Petrolejsko d. d. ZAGREB, Strossmayerova ulica 6. 2367 z dobro ljudsko-šolsko izobrazbo želi vstopiti v manufakturno ali galanterijsko trgovino kot začetnica-prodajal-ka, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje, v Ljubljani ali kje na Gorenjskem. — Dopisi na upravništvo »SLOVENCA« pod Stev. 2396. špecerij. in meš. stroke žeii službe. Naslov pove uprava SLOVENCA pod itev. 2398. Spretnega Žagarja iS5s0za samico v Hudem grabnu pri Lešah. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: VALENTIN ŠVAB, mlinar v Lešah hiš. štev. 23, p. Brezje. službo organista in cerkov- «iji£fO| odda pod jako ugodnimi pogoji iSIAm podpisani urad. Nastop hitro. Ponudbe žnpncmn uradu Št. Peter, pošta Grabštanj. 2385 Po vsemogočni volji Najvišjega se je preselil danes naš najboljši mož, oče, Btari oče in tast, gospod Franc Zupan trgovec in posestnik na Bledu večkrat okrepčan s skrivnostmi svete vere, iz dolgega hudega trpljenja v večno domov je. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hi&e ialosti na domače pokopališče. Prosimo molitve za pokoj njegove duše. Bled, dne 17. junija 1922. LRU2JM ZUPAN is BURJA. (Bret posebnega obvestila.) ^uiiUCI z večletno prakso, vešč slovenskega in nem. jezika ter strojepisja, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Starost nad 27 let. Vstop čimpreje ali najkasneje 1. avg. Reflcktira se samo na prvo moč. Ponudbe: Maribor, poštni predal 5t 34. 2 mansifakturista Jfcsfc nem. in slov. jezika ter aranžiranja izložb, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejmeta. — Reflcktira se samo na prve moči. — Ponudbe: Maribor, poitni predal it. 34. ica- išče mesta gospodična srednjih let v kakem mestu Slovenije aH na deželi. Prijave sprejema upravništvo »SLOVENCA« pod: »GOSPODINJA 2416«. Narodna noša »££5 SJS se proda. — Naslov pri upravništvu >Slovenca< pod štev. 2415. Pošteno, jp|TMCI{fJ »rednjih let sprej- snažno mem proti dobri plači k mali družini v mesto. — Znati mora kuhati in vsa hišna dela. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod it. 2411. | Ifsnsiriin s primerno šolsko izobrazbo, UMfllUjt zdrav in krepek, in nad 30 let nrnfiotallr«) me$ane Stroke za stara M' UMMjžJIftO mešano trgovino na deželi dobita takoj mesto. — Sam« pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 2322. Javna prostovoljna liražlja pohištva za jedilnico, omare za knjige in obleko in nekaj preprog bo v nedeljo, dne 25. junija, v Domžalah, Gasilni dom. 2403 ~ iščem SLUŽKINJO ^ v pomoč in nadomestilo gospodinji za vsa hišna dela in kuhinjo, k dvema osebama, v prijaznem kraju. Samo resne osebe od 30 let naprej imajo prednost. Dobra oskrba in dobra plača. Nastop takoj. Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod itev. 2215. Jermena in gože za cepove, lepe bife, prave tržaške bičevnike in motvoz priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba Irg itev. 9. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da jc naša zlata mamica, oziroma stara mamica, gospa ANA ZUPANČIČ posestnica, trgovka in gostilničarka danes ob 3, uri popoldne po kratki mučni bolezni v 71. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke sc vrši v ponedeljek, dne 19. junija ob 9. uri dopoldne iz hiše ialosti, Dolsko it 27, na farno pokopališče Sv. Agate. Sv. maše zadušnice »c bodo darovale v farni cerkvi Sv. Helene. Priporočamo blago pokojnlco v pobožen spomin. IMskOi dr- 17. >ssija 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Poslano: DruškoulE - Jugoslouenska llnien banka. V svojem poročilu na občnem zboru Jadranske banke od 27. maja 1.1. som rekel doslovno: ■»Gospod dr. Drtiškovič, v službenem svojslvu inspeklora Ministrstva za socialno politiko, izjavlja zastopniku tuje država in inozemske družbe, da namerava Jadranska banka, preje slovenski, toda sedaj pohrvalcni zavod, prenesti svoj sedež v Zagreb; da on, inšpektor dr. Druškovič kot zastopnik državne oblasti m kot intimni prijatelj g. ministra dr. terjava, t obzirom na naše notranje politične razmere in na obstoječi antagonizem med Beogradom in i Zagrebom, ne more dovoliti, da se zastopništvo poveri hrvatskemu, zagrebškemu (sic!) zavodu, ki ne uživa naklonjenosti vlade, in da bi bilo tudi v interesu samega inozemskega društva, ako bi ono poverilo zastopništvo fn se naslonilo (sic!) na politično banko, ki ima v vladnih, krogih velik vpliv, poudarjajoč pri tem iisto naeijonalno pristno beograjsko Žerjavo-Praprotnikovo, včeraj Marburger-Eskompte, danes Jugoslovansko Union, jutri mogoče Agro-Merkur banko. In na tak način diskreditira klika iz dr. žerjavovega tabora za one bore novce, ki bi jih 'ji neslo zastopništvo ene paroplovne družbe, telo iz službenega mesta pred tujim svetom naše narodno jedinstvo in službeno sramoti našo zemljo s tem, da pretvarja državne urade v nedostojne ekspoziture osebnih in strankarskih interesov.< Cenjeno »Jutro« je smatralo za umestno, da je pod bojnim imenom »Afera Navigazione Generale Italiana« že dvakrat pisalo o tej zadevi v očividni nameri, da zavedo v zmoto javno mišljenje; ker pa jo tudi sam g. dr. Žerjav blagoizvolil objaviti nekoliko topredmetnih inslnuacij (vidi »Jutro« od dne 28. maja in 14. junija t. 1. in »Riječ« od dne 10. junija t. L), Id mu jih Je bržkone sugeriral g. inšpektor dr. Druškovič, — kdo pač more boljše obveščati pristojnega ministra, kakor inšpektor Ministrstva, — naj mi bo dovoljeno, da predstavim javnosti to novo >Jutrovo< skrpucalo. Afera je v zvezi s podelitvijo koncesije inozemski paroplovni družbi: »Navigazione Generale Italiana, Genova«. Pristojna oblast za rešitev tega vprašanja je Ministrstvo za Socijalno politiko, oziroma, kakor sam trdi g. inšpektor dr. Druškovič (alias .Tovan Markovi« za denarne transakcije), oni isti dr. Druškovič, ki je bil nagnan iz »Jadranskega zbora« kot nevreden, da istemu prisostvuje. Predstavljam, da jo g. inšpektor zaupna oseba gg. dr. Žerjava in dr. Kukovca, ker bi ga sicer ne držali na tem mestu v svojem Ministrstvu. Predpostavljam tudi, da je g. inšpektor v dobri zvezi s svojim odsotnim pristojnim ministrom, katerega kakor se vidi, dobro informira o raznih dogodkih in to ne samo pismeno, ampak tudi ustmeno, pri čemer se ne plaši niti truda niti dolgega pota iz Beograda do Ljubljane. Ko sem se v Italiji bavil z ureditvijo vprašanja konverzije Jadranske banko Trst, sem prišel v dotiko z Navigazione Generale Italiana (N. G. T.) in izvedel, da jc družba žo zaprosila v Beogradu koncesijo za prevoz izseljencev v Južuo Ameriko, in za prevoz izseljencev ▼ Severno Ameriko, in da je za to žo položila kavcijo v znesku Din 500.000.-—, in sicer potom Francoske-Srbske banke. Prošnja o podelitvi koncesije in kavcija sta se nahajale že pri pristojni oblasti v Beogradu. Vprašanje je bilo v glavnem že rešeno, šo preden sem jaaj o/.irotna Jadranska banka, »a to sploh vedel, kar naravno ne ovira organa g. dr. Žerjava, da trdi, da sem agent italijanske penetracije. Ko sem zvedel o gornji prošnji N. G. I., sem se takoj zavzel za to, da Jadranska banka Beograd dobi zastopništvo od N. G. I., ker sem računal, da bi se s tem mogla dobro okoristiti zlasti naša afilijacija v Severni Ameriki, — Sakser State Bank. Jaz mislim, da me Jadranska banka plača, da iščem in ustvarjam kupčije, od katerih bo banka imela koristi, ne pa, da fantaziram o duševni superijornosti g. dr. Kukovca in o velikopoteznih gospodarskih programih g. dr. Žerjava. G. inšpektor dr. Druškovič in njegovi konfidenti so, kakor se vidi, bili mojih misli, kar sc tiče eventualne kotisti od to kupčije, toda ne kar se tiče banke, ki naj bi imela korist od te kupčije, in... tako je prišel na svet »Jutrov« prenagljenček: atera Navigazione Generale Italiana. Ko jo bilo jasno, da bo Jugoslovenska Union banka težko dobila to zastopništvo, je g. dr. Žerjav dobil sporočilo, seveda čisto slučajno, da je N. G. I. nevarna za državo; Jadranska banka antinacijonalni zavod in agent tuje penetracije; jaz šifkartaš, ki preko Italije pošiljam municijo v Albanijo, od katere poginjajo naši vojaki in... kaj še, gospoda okoli »Jutra«? Dogodil se je še en čudež: organ g. dr. Žerjava nam jo objavil radostno vest skorajšnjega ustanovljenja domače paroplovne družbe za prekomorsko plovidbo (»Jutro od 3. I. m., št, 129), Bonne chance, bodoči admirali! Tako lice so dali gospodje stvari, ko so je za zastopništvo zavzemala Jadranska banka. Toda ko je šlo zato, da to zastopništvo dobi notorno Žerjuvo-Praprotnikova Jugoslovenska Union banka, je g. inšpektor dr. Druškovič postopal z družbo N. G. I. kot s svojo ljubljenko. Seveda, to je bilo vse le slučnjuo, o čemer me bo prepričalo, kakor upam, kako skorajšnje »Poslano«. Za ilustracijo navajam nekoliko odlomkov iz pisem, ki so jih pisali v tej zadevi funkcionarji, pooblaščeni, da urede to vprašanje s patrijotskim in državotvornim gospodom inšpektorjem: »Beograd, 13. aprila 1922.... Vzlic temu, da je bilo Ministrstvo za socijalno politiko zaprošeno, da pošlje vsa obvestila, ki se tičejo Navig. Gen. Italiana ali kraljevskemu poslaništvu ali Jadranski banki, zaprosil me je dr. Druškovič, ki se je sinoči vrnil, da ga danes zjutraj, okoli enajste ure posetim v Ministrstvu. Odzval sem se pozivu in ob določeni nri sem potrkal na vrata pisarne dr. Druškoviča, ki me je prijazno sprejel. Oprostil se je najprej, da me je povabil v urad, potem pa mi je dejal... Raztegnitev koncesije na Severno Ameriko za sedaj ni mogoča. N. G. L mora odpreti svoje ageucijo za prodajo listkov v Južno Ameriko. Vse druge družbo so že odprlo svoje agenture, izjemo dela le N. G. I. Dovolil sem si omeniti mu, da je N. G. I. imenovala Jadransko banko za svojega agenta, in da pričakuje še vedno rešitev svoje prošnje za razširjenje koncesije (na prevoz izseljencev v Severno Ameriko — op. prev.) zlasti z ozirom na to, da je njegov (v zadevi razširjenja koncesije odklonilni — op. prev.) dopis smatrati za razveljavljen vsled pripombe, ki jo je pripisal Nj. Eks. dr. Krstelj. Na to mojo opazko je odgovoril dr. Druškovič, da je pooblaščen od ministrskega sveta, da podeljuje koncesije... Če se ujegov odgovor na prošnjo za razširjenje smatra kot razveljavljen, bo on takoj izdal novo rešitev, in sicer zopet v istem smislu in bo dal podpisati novo rešitev od ministra, ki ima biti ravno danes določen, da prevzame ad interiru ministrstvo za socijalno skrb in kojega ime mu za sedaj še ni znano. Prosim sem ga, naj mi pusti nekaj časa, da morem pisati, ker je nemogoče vsako stvar brzojavnim potom dobro raztolmačiti. Dodal sein mu, da bom takoj danes pisal in poslal pismo ekspres. »Toda odgovor mora biti telegrafičen«, je dodal dr. Druškovič, »ker sicor bom dal koncesijo Cosulich-u.« Takoj sem mu odvrnil, da se N. G. I. še ni odrekla koncesiji za Juž. Ameriko in da je imenovala Jadransko banko za svojega »začasnega« agenta, in sem ga prosil, naj za par dni potrpi. >Vi veste,« mi je rekel, »da po zakonu družbe sicer predlagajo zastopnike, da pa je odvisno od ministrstva, če jih potrdi ali ne.« — Nisem mu hotel odgovoriti, to tem manje, ker se je v tem momentu dal prijaviti agent družbe »Cunard«. »Beograd, 19. aprila 1922..:. Potem je prešel (dr. Druškovič — op. prev.) na imenovanje agenta in izrazil svojo zadovoljstvo, tla je bila Jadranska banka imenovana samo »ad recipi-endum«, češ da ni v interesu N. G. I., da ona imenuje Jadransko banko, — banko, ki jo postala v Jugoslaviji hrvatska, v Trstu pa italijanska; da je bila dobra politična poteza gospoda..., da jo o Jadranski govoril Krstlju, katerega brat je ravnatelj imenovane banke v Beogradu; da pa ni prav, če se skuša doseči potrditev (to je Jadranske banke kot agenta — op. prev.), češ da potrebuje N. G. I. vsaj v začetku realno in efektivno podporo, posebno pa v sedanji politični situaciji; da obžaluje, da mi več o tem ne more pripovedovati, toda... Storil sem vse mogoče, da ga pripravim do tega, da bi govoril; da bi mi »svetoval«, kaj da naj storim, seveda v interesu emigrantov in družbe, in sem mu zagotavljal mojo popolno diskrecijo in hvaležnost. Tedaj mi je popolnoma zanpnn rekel, da g. dr. Krstelj ni več minister sa sodjalno politiko, ampak g. Pribičevič, minister prosvete, ki je prevzel Ministrstvo začasno, ki m pa u aH ne briga, dočim on (čitaj: dr. Druškovič — op. prev.) »pomočnik ministrove t zadnjem časa * Za vsebino tega tpisa je uredniitvo odgovorno, kolikor določa zako neposredno dopisuje s pravim ministrom (za socijalno politiko — op. prev.) dr. Žorjarra^ kateremu se bolezen boljša, in ki bo skoro prevzel upravo poslov. Da on osebno nima ničesar proti Jadranski banki, »toda prosim Vas gospod, da me ne kompromitirate..., ker ne bi hotel imeti neprilik, ko se trudim pomagati družbi, ia katero se Vi zavzemate« ... Dr. Druškovič je nadaljeval in mi pravil, da so skoro vse druge družbe imenovale kc4 svoje agente hrvatske banke, s katerimi so pač bile v poslovnih zvezah že nekaj let, da pat jo nemogoča kaj slifnega dovoliti tudi ostalim, in sicer iz razloga notranje politike; da jo »' ozirom na obstoječa nesoglasja med dr. Žerjavom in Jadransko banko, v interesu N. G. 1., če so ne pritrdi imenovanju agenta, ki ga jo družba predlagala (namreč Jadranske banke —* op. prev.), da pa bi morala N. G. T. imenovati za svojega age*tn Jugoslovensko Union banke v Ljubljani, zato da si pridobi podporo resne vladne stranke, podporo, ld jo bo redno rabil«* Zahvalil sem se mu za zaupaue mi informacijo in nasvete in mu obenem obetal, de Var bom o tein obvestil s potrebno rezervo. Opazil sem, da mu to ni prijalo, in je še celo pristavil: »Bolje bi bilo, da to ostane med nama.«l ... (Dr. Druškovič — op. prev.) nasmehnil se je in mi ponovil, da jo v interesu N. G. da pošlje koga v Gniž, da ne napravi neugodnega vtisa na dalmatinske izseljence, in da se, nasloni na kako strankarsko banko za to, da se ji bode v vsakem slučaju pomagalo. Dr. Druškovič je danes zares v položaju, da lahko koristi ali... škodi« ... »Genova, 17. maja 1922. V zvezi v Vašim zaupnim pismom od 19. aprila t. 1., poslanim direkciji, Vas obveščam, da je dr. Druškovič ob priliki svojega poseta v Genovi imel priliko, da ponovno govori o znani stvari. Iz zaupnega razgovora, ki sem ga imel z dr. Draškovičem, sem mogel doznati sledečo: 1. da so Jadranska banka, ki jo bila slovenska banka prodno je njeno vodstvo prevzel g. Kamenarovič, mora smatrati sedaj kot hrvatska banka ne samo radi tega, ker |o večji del delnic prešel t roko Hrvatov, ampak tudi radi tega, ker g. Kamenarovič namerava pr®4 nosti sedišče centralo v Zagreb, 2. da dr. Druškovič iz razlogov oportnnosti in notranjo politiko ni mogel dovoliti, d* tudi naša agencija preide v hrvatske roke, ker so že druge družbe bile poverile svoje interese zagrebškim bankam; da pač mi nismo mogli računati z autngonizmom, ki obstoji med Zagrebom in Beogradom, ker so nam mogočo nepoznano notranjo politične razmere, da bi pa, ue računajo s temi okolnostmi, mogli ogrožati uspeh našega dela, 3. da bi nasprotno bilo v interesu naše družbe, da bo naslonimo na kako nohrvatske banko s sedežem v Beogradu ali v Ljubljani, ki uživa naklonjenost vlade tako, da bi namt mogla nnditi realno podporo posebno z obzirom na potrebno korake za razširjenje koncesije* 4. da jo, radi spora med dr. Žerjavom in ravnateljem Kamenarovičcm povzročenega a tom, da jo bil iz banko zapoden ravnatelj, intimni prijatelj dr. Žerjava (čitaj A. Praprotmi« op. prev.), in radi kampanje ravnatelja Kamenaroviča vodene celo tudi po listih proti dr. Žerjavu, banka slnbo zapisana v vladnih krogih, — posebno pri Ministrstvu za Socijahia politiko, — in da ji jo (banki — op. prev.) nemogoče, da se z uspehom zavzame za na?« stvar, pri čemur jo dodal, da ravnateljstvo banko (Jadranske — op. prev.) ne bo nikdar imelo dostop do ministrstva, 5. z ozirom na gori omenjeno on (dr. Druškovič — op. prev.), kot prijatelj ministre dr. Žerjava, nikakor no more pristati na to, dn postane Jadranska banka naš agent. Vsled teh jakib ugovorov proti banki kot našemu agentu, Vas prosim, da se informirate, ako zgoraj navedeno odgovarja resnici, zato, da se bomo mogli po tem ravnati... Zahvaljujem se Vam in Vas vljudno zagotavljam...« Menda niso gospodje slučajno predstavili Jadransko banko kot slovenski pohrvateni zavodi v nameri, da izzovejo čim jačjo animoznost Italijanov proti banki in da onemogočijo uspehi napornih in mučnih pogajanj, katerih rezultat je bil, da se je delničarjem rešilo Lir 22,600.000, to je okoli 350 milijonov kron (in ne kakor piše »Jutroc K 100,000.000.—) od ogroženega kapitala Jadranske banke v Trstu!? V svoji težnji, da škodijo zavodu samo zato, ker se jim je le-ta izmuznil iz rok, se gospodje niso ozirali na to, cla je kapital tega zavoda uaš domači kapital in da s tem zavodu škodijo in upropaščajo v prvi vrsti premoženje delničarjev, čeprav so ti delničarji v pre-cejšnjem številu njihovi politični somišljeniki. Mislim, da jo vsak komentar odveč in da je tu edino vprašanje, aH so osebo, ki so s| pihale ta pisma, verodostojno in ako so pisma avtentična ali apokrifna. Nadejam so, da bo g. inšpektor sledil zgledu svojega pristojnega starešine, zavihtel § 104. s. k. z. in pripomogel, da sc to vprašanjo razčisti in klevetniki kaznujejo. Izjavljam, da detajle glede te afere držim na dispozicijo kompetentuim oblastem. Dolgu jem odgovor na insinuacijo »Jutra«, da sem italijanski agent, toda ne »Jutru, ampaK delničarjem in poslovnim prijateljem zavoda. V preteklem letu sem z uglednim njujorškim bankirjem, Slovencem g. Sakserjem, ustanovil v Ne\vyorku banko, podjetje, v katerega je Jadranska banka — Beograd vložila nekoliko milijonov dinarjev. S seboj sem peljal v Newyork kot ravnatelja Slovenca g. Kusa (»Jutro« trdi, da gonim Slovence iu jih držim za vrat. To je res, toda samo nekatere izmed »Jutrovih< ožjih prijateljev). Posebno sem mu priporočil, da naj z izseljenci pošteno postopa in jih dobro posluži. Meni je več ležeče na tem, da naša banka dobi čim več zdrave valute iz Ameriko, kakor pa, da pri nakazilih bogve koliko zasluži. Ker N. G. I. v Ameriki nima svojo agencije za nakazila denarja, ampak so poslužuje posredovanja bank, so razume samo ob sebi, da sem se zelo zavzemal, da dobim za bankej zastopništvo, vsled katerega bi mogla tamošnja naša afilijacija uspešnejše poslovati ne samci z našimi, ampak tudi z italijanskimi izseljenci. Naj delničarji presodijo, kdo bi drugega pri tem poslu boljo izkoristil, ali N. G. I. banko, ali banka N. G. L, in kje leži nacijonalna opasnost? Po mojem mišljenju je rapallska pogodba merodajna za naše odnošaje z Italijo. Doklen obstoji ta pogodba taka kakor je, jo bom jaz kot ravnatelj denarnega zavoda skušal izkoristiti v gospodarskem oziru kar najbolj mogoče. Da se pogodba event. suspendira ali menja, to Ja briga kompetentnih faktorjev, ne pa moja. Odkrito priznam, da moj patrijotizem no gre tako daleč, da bi svetoval svojim klijeutom, naj plačajo u. pr. v Turški 100 za ono, kar bi mogli dobiti v Italiji za 80, ali narobe. Moja poslovna uemorala gre tako daleč, da celo delam nasprotno, in se trudim, da ugladim 3voji klijenteli pot tja, kjer bo dosegla boljše pogoje, pa čo bi to bila tudi Italija. Italijanske ladjo dnevno pristajajo v dalmatinskih lukah. Vlada jo dala dovoljenje družbi Navigazione Generale Italiana, da pristaja v Dubrovniku za izseljence, ki potujejo v Južno Ameriko. Ne vidim, v čem leži nacijonalna opasnost, če se bo na isto ladjo ukrcalo tudi neka| izseljencev za Severno Ameriko. Nasprotno, prepričan sem, da bi nam moglo to samo koristiti, ako bi en del izseljencev, ki bi moral sicer iti preko Trsta, potoval preko Dubrovnika. Dr. Žerjav piše, da mu o akciji »nekega inšpektorja Ministrstva« ni bilo ničesar znano. Dr. 2erjav so brani pred imaginarnim uapadom: konstatirain, da sem intrigo radi N. G. I* zapisal na račun kliki iz dr. Žerjavovega tabora in vsakomur jo poznano, da je dr. Druškovič satelit dr. Žerjava, šo izza časa, ko je dr. žerjav, kakor sam trdi, rodil svojega sina: »Propagandni fond za Koroško«. G. dr. Žerjav kot duhovit človek v 3vojem uvodniku, obelodanjenem v binkoštni številki »Jutra« od 3. t. m., kliče sv. Duha v obliki »gorečih jezikov«, katerim nalaga dolžnost, da pridejo nad nje, to je nad njegovo kliko. Verjetno je, da se jo dobrodušni sv. Duh odzval pozivu g. ministra, šel v Ministrstvo za socijalno politiko, konferiral z inšpektorjem g. dr. Draškovičem i u mu dal iustrukcije glede podelitve koncesije družbi Navigazione Generale Italiana* Ker smrtniki ne smejo biti poučeni o nebeških tajnostih, se samo po sebi razume, da g< dr. Žerjav & Co. niso ničesar vedeli za akcijo g. inšpektorja dr. Druškoviča, ki je delal seveda po instrukcijah sv. Duha. »Jutro« štev. 129 od 3. t. m. posebno naglasa sledeče: »Afera Navig. Gener. Itnliana ja načelne važnosti in bi bilo prav koristno, da bi so zanjo zanimal tudi parlament« Nisem parlamentarec in seveda nimam takih vezi z narodno skupščino v Beogradu, kakor jih imajo aktivni in bivši ministri iz klike »mladinov«. Radi tega si dovoljujem prositi to gospodo, naj ona samu iznose prod parlnmont afero Navigazione Generale Italiana roeto afero dr. Draškovič — Jugoslovenska Union banka, da so bo prod tem forumom moglo podrobno razpravljati n delu državotvornih »borcev sa napredek«. LJUBLJANA, dne 17. junija 1922. Ciro Kamenarovič, ravnatelj Jadranske bank«. samostojen, vešč izdelovanja Groyer- in trapistovskega sira z nastopom 1. ali 15. julija, naj pošlje ponudbo z označbo plače MLEKARNI IN SIRARNI: L Končanica, Slavonija. Telovad. potrebščine za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka LJUBLJANA Mestni trg 10. n & E. Mmi PRODAM več konjskih oprem. Naslov pove upravništvo »Slovenca- pod stev. 2377. 2368 Nainnnn ičo Otroške vozičke, dvo-Hdjbuicpc kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih mptorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta Stev. 4, Zvonarska ulica Stev. 1. Sprejmejo se tudi popravila. Kolarski pomočnik prvovrstna moč, išče službe. — Cenjene ponudbe na: Ignacij MOSTAR, Hovica 16, p. I.jnblinna. 2404 Iščemo za takoj večjo z 2 posteljama (samo za par mesecev). Ponudbe na upravo lista pod: »Meblovana soba 2405«. I ! ! f obstoječe iz dveh zidanih enonadstropnih hiš, mlina, ?age, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrla, se po ugodni ceni proda. — Natančno sc poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod Stev. 2413. Izdelujemo za avtogenščno varenje, Cenjena naročila na tovarno VOJNOVIČ & GIE., GLINCE štev. 6 pri Ljubljani. III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Dobro nagrado flam kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobami za takoj ali vsaj do jeseni, v novi zgradbi v Ljubljani, — Ponudbe pod: »MIRNA STRANKA 2284« na upravo. razpošiljam dnevno v zabojih po 1440 komadov ali polovičnih zabojih 720 komadov. Cena K 4-80 komad franko zaboj. Cenjena naročila na: M. KRAMAR, Cerklje 1 pri Kranju. 2293 Kolesarji in cepi ime Prepričajte sc v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvolrolcs in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. — TRGOVINA: Stari trg Stev. 28. 2389 Na prodaj je: 5 vagonov lepega sladkega rdečega brinja h va2°nas,r°™«« naftalina in 50 hI močan vIPISRB SOti. Kje, pove: F. CVEK v Kamniku. KUPIM vsako množino borovih in smrekovih brzojavnih drogov od 8 m naprej. Pism. ponudbe z navedbo postaje na upravo Slovenca pod: »BOR«. Ivan Ljubljana, Študerrfovska ul. 7 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna :: in solidna, — Cene zmerne. :: Bele obSekce za deklice navadne otroške in kmečke oblekcc v vseh velikostih, bluze, belo. in barvast-;, najnovejših krojev, ženski in otroški predpasniki, različne Športne srajce za gospode, kakor tudi razno drugo perilo lastnega izdelka priporoča po jako nizkih cenah MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA F. in I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Posestvo i vinogradi je naprodaj na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2355. svila orig. švicarske znamke Dufour & Co., Ziirich Glavno skladišče za Jugoslavijo pri Franjo Forgač Zagreb, Hatzova ul. 25. Na veliko iii malo. Zahtevajte cenike. Ker ce dogajajo pri Elektrarni Zagradec številne tatvine bakrene žice, prosimo, da iste ne kupujete od sumljivih ljudi, temveč take ljudi takoj prijavite policiji ali orožništvu. Kdor tatu zasledi, dobi nagrado 10.000 kron. — ELEKTRARNA ZAGRADEC v VIŠNJIGORI. 2361 Dioniio društvo m SKodovi zavodi v Pizou (spojeni z „SJedlnJenlm tvornlcama strojava d. d. preja Skoda, Ruston, Bromovsky I Ringtioffer"). Centrala i Praga • Smlchov. Tvornlce i Pisen, Doudlevce, Nyrany, Kralj. Oradec, Smlchov. Surovi, napol izdelani In popolnoma Izdelani predmeti Iz litega Železa In litega Jekla, kovani deli, vse v največjih dimenzijah in težah za vso Industrijo, Železnice, rudnike, parobrodarstvo Itd. - Odlitki iz vseh kovin in olektro-jokla. - Zobasta kolesa („Cltroen", „Maag" itd.), peresa vseh oblik In vrst, nakovala, precepi na vijake (Schraub-stBcke), ključi z vijaki itd, - Železne konstrukcije ln dvigala. -Parni kotli vseh vrst. - Lokomotiva In tenderjl za normalni tir. -Parni stroji, stroji na plin In nafto, stroji za hladenje in Izdelovanje ledu. - Stroji za orodje, hldrauliške stiskalnice, parna kladiva, lomila, kompresorji, traktorji, vozilne avtomobilske delavnice, motorni in parni plugi, lokomoblle na bencin in valji za valjanje cest Separatorji za mleko. - Tiskarski stroji Itd. itd. - Popolne strojne opreme za tovarno sladkorja, rafinerije, fvornice špirita, tvornlce mila, sušilnice, pivovarne, tvornlce slada, hladilnice, tvornlce ledu, klavnice, rudnike, rudokope In valjčne mline, ladjedelnice, pomorske In rečne parobrode, električne centrale itd. Prospekti in proračuni na zahtevo. — Zastopstva: Zagreb, Sslmlšte 60. Telefon 14-97. • Beograd, zorina al. 62. Telefon 5-78. ✓ Ivan Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidie & Komp. 1. 1888, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke V družbi z gosp. J. Knlmttsom, tovarna glinastih peči in štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko ordec trgovino s pečmi in glinastimi izdelki. Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne patentovane Liitzove peči, špecijalne pekovske plošče, ploščice ga obložitev sten itd. PLSARNA: Dunajska cesta 14. Katas & Ogorelec. i daljšo prakso, veščega izdelovanja iinega pohištva, sprejme za stalno VEČJA TOVARNA POHIŠTVA V LJUBLJANI, ^»t Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na: TOVARNA POHIŠTVA I. I. NAGLAS, LJUBLJANA. «sš> «©» tsf Kg* <3)> © <3g» . visi i ur r. z. z n. z. v Ljubljani obrestuje od 1. jul. 1922 dalje h r anilne vloge po 4% izurjen v železninski stroki, izvežban v izvedbi novodobne reklamne organizacije, dober korespondent, podjeten in z veseljem do dela, z znanjem hrvatskega jezika, dobi mesto pri DEBELIH Glavno zastopstvo: Ljubljana, Sodna ufiSca Stev. it Telefon interurb. 461 m Torino flustro 9iat Ljubljana, Sodno ulico št. S. V Sloveniji največja zaloga gramofonov, or-kestrionov na elektriko in utež, gramofonskih plošč, igel, peres, zvočnic in vseh gramofonskih delov. — Interesentom se igra v trgovini vsak čas brezplačno. — Koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba opere, operete. Svetovnoslavni solisti. Cenik brezplačno. Zaupljivim kupcem tudi na obroke. Oglas. Interesenti se obveščajo, da bodo dne 27. junija 1922 (celi dan) intendantura Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojašnica vojvode Mišiča — preje Belgijska vojašnica — objekt XIV), komandanta Voj-nog okruga v Mariboru in Celju in komandant mesta v Ptuju SPREJEMALI USTMENE IN PISMENE PONUDBE za flofiavo trdili gorivih flrv za vojaštvo. Ponudbe se prevzemajo za vsako količino drv. Komanda Dravske divizijske obiasii E, Br. 9123 od 16. junija 1922. nudi od najmanjše 4-cilindrske 6jl5 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile. Tovorni avtomobili istih znamk od 1—5 ton. V nakupu kot obratu najcenejši! Najugodnejši nakup autoombilov. Znižane cene! Galalift Koscem Biserni GiilNlH Prvovrstni Brez konkurence Tovarna za gumbs, Si. Bistrica DESTILERIJA D. D. prva jugoslovanska tvornica esencija za ram in likerje, eteričklh olja in etera. ZAGREB, Boškovlčeva ulica št 7. — Poštni predal 81. 143. Zastopan« na „Zagrebačkom zbora" ▼ Industrijski palači, mesto štev. IS. Šerovle! trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ima ropat v zalogi vs« poljedelske stroje, kakor gepeljne, mlatUnlce, slamoreznice, čistilnice, preše in mline za sadje ter pluge in kose iz znano prvovrstnih tovarn. Za koSnjo priporočamo znamenite prvovrstne amerikanske kosilne »troje »Mc. CORMICK« ln »DERING«. — Z reiervnimi deli naših kosilnih strojev lahko iz naše zaloge takoj postrežemo. —j VSE PO NAJNIŽJI DNEVNI CENI. j— Najboljil so pravi AMERIKANSKI In angleikl SINGER-šivalni stroji Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uoorab-ljajo le 28 let prijetno diSeCi U JJ kot kotmatlkum za negovanje zob, zobnega meša, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega delovanja najboljšega uCinka. Ravnotako je priljubljen kot krepko, blago delujoCe in vrlo prijetno sredstvo sa cSrgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo moCnejši in delujoCi kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom.in poštnino za vsacega: 3 dvojnate ali t Specijalna steklenica ... 72 K. Za prodaJaEcei 12 dvojn. ali 't Spec. steklenice 300 K 24 „ , 8 . , 570 36 . . 12 . . 800 poštnine prosto na Vašo pošta Kdor poSlje denar naprej, dobi še popust v naravi. Oobl s« tndi: Elsa obl« za kurja očesa 3 ln 12 K; Elia mentolnl Črtni* 16 K; Elza posipalnl praSek U K; pristno Elsa ribje olje «0 K; Elsa voda za usta 48 K: Elsa kotonska voda 60 K; Elsn Sumski miriš 60 K; Glt)cerin 16 in 60 K; Lusoi. Lysolorm A8 K; kineškl Ca) 4 K; Elsa mrCesni praiek 30 K: strup za podgane in miši po 16 in 20K. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. Društvo Nestlč razpisalo Je ia svoje Člane -v kraljevini SHS D ras p SingeT-lgle in nadomestni dali. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Slngor-olje snkanoo svila Itd. PRODAJA NA OBROKE — Singer-Sivalnl stroji Bourae & Co New Vork — CENTRALA sa kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UlšCA 3, Zagreb, Karlovac, VaraSdin, Osijek, Vlnkovcl, BJelovar, Brod n/S, Su-y botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorlca, Beograd, KruSevac, N18, Skoplje, Vele«, Bitolj, Kragu-jevac, Zaje čar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. KK3aWSWKBBB2WHMMllM>IAHilftlllllW * VJSMIMH1!——E <,TAMPimp ANIČERNEm IJUBLJANA Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pcfnik ordinira z izjemo torka in petka v Št. Jurju ob juž. ž. Kupite tudi njegove tri knjige Navodila, kako do sdravja priti ozdraveli. Otroški vozički ilvokclcsa, šivalni stroji, pneomatikn ta dvokolesa, motorji ia vsakovrstni deli najronejšo v veliki iuberi. Cene na htev«. — Tovarna »Tribunac Ljnbljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica i. s Številnimi nagradami (glej spodaj popis). NAČRT TEKME JE SLEDEČI: Vsakemu komada znane čokolade Nestlč je priložena sličica. Vsak tekmec - nabiralec mora nabrati kompletno kolekcijo 72 raznih sličic. Ko tekmec nabere nekoliko sličic, naj zahteva od zastopstva Nestl4 Belgrad, Kralja Petra nlica 28 ali Zagreb, Gunduličeva nlica 19 album, katerega mn takoj pošljejo po pošti. Albnm vsebuje 72 kopij sličic, kakršne so priložene vsakem« komada čokolade, ter se sličice nalepijo na odgovarjajoča mesta ln kadar se albnm napolni, je treba Istega takoj poslati zastopstva Nestld in to samo v Belgrad, Kralja Petra ulica 28, kjer se imena zabeležijo v naročilno knjigo v onem redu kakor prispejo. Radi kontrole je prost vpogled v knjigo tekmeca. Prvi prispeli album dobi prvo, drugi drugo nagrado in tako naprej. — Vse vrste znane švicarske čokolade Nestlž se dob6 v vsaki bcl^i trgovini te stroke. POPIS NAGRADi t. Vozni Hstek Lrazr. v spal. voza za vožnjo tja in nazaj Belgrad-Pariz. 2. Salonska garnitura, sestoječa iz divana, dveh ioMjev in štirih stolov. 3. Bon za moSko obleko v rrednosU 2000 dinarjev. 4. Bon za žensko obleko v vrednosU 3000 dinarjev. 5. Bon za deSko obleko v vrednosti 1000 dinarjev. 6. Bon za obleko dcklice v vrednosti 1000 dinarjev. 7. Šivalni stroj. S. Marmornata pisalna garnitura za pisarno. 9. PuSka »Flobert«, kaliber 6, s potrebnim Številom nabojev. 10. Gramoton s 25 ploščnmi. 11. Kovčeg s potovalnimi potrebščinami. 12.—75. 64 nagrad, sestavljenih iz 3 Škatlic NestUjeve moka, 3 škatllo kondenz. mleka, 3 Skatl. Kakco-Kohier in 3 SkaU. bonbonov Kohler. 75.—175. 100 nagrad, sestavljenih iz pravih Švicarskih dooble- in kovinskih ar z jermeni ln brez njih. 2179 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna inž. Alojz Hroyat in inž. Albin Cerne oblastveno avtortztrana civilna lnžen|er[a v LJUBLJANI, Krekov trg št. 10/1. Projektirata In Imšojeta tu dela, spadajoča i gradbeno Inženjersko stroko: 1, Vodne zgradbe: Izrabo vodnih sil, elektrarne, žage, mline, vodovode, kanalizacije, obrežna zidovja itd. 2. Mostove. 3, železnica tn eesei Industrijsko, poljske, Samske ln žične železnico kakor tudi vsakovrstne transportne naprave. 4. Železo betonsko zgradbo t tovarniška poslopja, skladišča, hleve, stropne konstrukcije itd. Tehnična mnenja in ocen«. R. Zastopstvo strank v tehničnih zadevah. S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil proveati zvišanje delniške glavnice od K 50,000.000' x izdajo 75.000 nooih delnic pes K 400' pod sledečimi pogoji: 1'. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650-— tel quel. Odlomki delnic sc ne vpoštevajo. 2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850'— tel quel. Reparticija teh delnic jc pridržana upravnemu svetu. Za ne-dodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. 1, 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri sub-slcribciji. 4. Subskribcija se vrši od 15. do 30. junija 1922. 5. Kot subskribcijska mesta so določena: a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Bre- V Ljubljani, dne 7. junija 1922. žicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu. b) Hrv. Slav. zemaljska hipotekama banka v Zagrebu. c) Reogradslta ujedlnjena banka v Beogradu, Hotel Moskva. č) Živnostenska banka, iilialka Wien na Dunaju. d) Živnostenska banka v Pragi. 6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922., opremljene s polkuponom št. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca leta 1922. 7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbnemu rezervnemu fondu banke. 8. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu. Upravni svet. IHSSIsHliSSiaiSiSSSS^ Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I THE REK Co. LJUBLJANA Tel. 26S - Gradišče St. IO - Tel. 26S Opaograph razmnoževalni aparati so svetovno znani Zahtevajte ponudbe! III. emisij a delnic: Jadranske basiMe d. d. v IzvrSnjoC sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisan! upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 3o.ooo.mo'- na Din $0.000.000- 1 Z izdajo novih nom. Din 3o.ooo.ooo - 1 i. 3oo.@oo kosov delnic po nom Din loo- s pravico na dividendo za leto 1922. Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico III. emisije po tečaju Din 160-— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922 (Din 4-—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem. Cena neoptiranih delnic je določena na Din 190-— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922 (Din 4-75) za kos in se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3. Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 30. juniia 1922 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovnika, Ercegnovein, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; V BEOGRADU, dne 14. junija 1922= b) Jadranske banke d. d. t Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, V Opatiji in Zadru; c) Banke in štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rijeki in V Bakru; d) Frank Sakser State Bank, New-York; e) Banco Yugoslavo de Chiie, Valparaiso, Antofagasta, Punta-Arenas, Puerto Nata- les, Porvenir. Isti zavodi sprejemajo ludi priglase izven opcije. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan poseben sindikat. Član sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko poduči o podrobnih pogojih za pritop. Upravni svet Jeclranske banke d. d. v Beogradu. AKTIVA Predsednik' upravnega sveta: Franjo Dubokovič 1. r. 31. DECEMBRA LETA 1921. PASIVA Blagajna: a) gotovina........ b) žiro račun pri Narodni banki c) kuponi........ Valute........... Menice........... Devize........... Lastni vrednostni papirji .... Konzorcijalni posli...... Dolžniki: a) denarni zavodi ..... b) ostali dolžniki..... Dolžniki za garancije...... Nepremičnine........ Inventar . ......... Dinarji 22,792.073 6,100.695 9.133 62 58 77 74,304.156 245,649.896 03 71 Dinarji 28,901.902 1,838.478 85,401.267 1,201.912 61,243.790 1,591.939 319,954.052 19,203.889 6,158.290 1 97 07 02 26 86 58 74 85 525,495.524 35 Ravnatelj: Č. Kamenarovic 1. r. fflan upravnega sveta. :1 Primerjali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET: Janko Jovan 1. r. Gustav Pire 1. r. Dr. Otokar Rybdf 1. r. ZflftteBajfe pcDsod Delniška glavnica....... Redni rezervni iond Vloge: a) na knjižice....... b) na tekočih računih .... Upniki: a) reeskompt pri Narodni banki b) ostali upniki...... Garancije.......... Prehodne postavke...... Cisti dobiček leta 1921. ..... Dinarji 63,430.998 192,286.007 41 60 2,000.000 194,805.937 01 Dinarji 30,000.000 15,000.000 255,717.006 196,805.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986 525,495.524 V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skoji6 1. r. Pooblaščenec A. Pečar Lr. 01 01 85 34 14 35 fordEss iriilteii£ Is drisžfea z o. z. Emm, obdelovanje lesa iransmisije fesafke ^rojm tovarne in livarne d. d. mnovi Sjubijana Izdaja konzorcij Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. ilueoslovanska tiskarna v Ljubljani.