BIBLIOTEKA
\ J
\ l'
T T
(O- C. con la posta)
V Trsta, v Četrtek, 21. junija. 1928. - Leto VI.
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik Lil!
%M teh.fr T*ki » MMc* L 22.—, tMI^-P V fcAu^l f kokot
Naročnina: s« 1 mi. L 8.—« L 73w—, t loMematro mM«*«* — Oglmmina zi t nun prostor« In obrta« oL I*—, m oanfU <Wnrpih nrodor L prri strani L 2.—
EDINOST
Uredaifttvo in npravniltroi Trat (3), ulica S. Franceaco d'As«i*i 20. Ta« Jefon 11-67. Doplai najt« pošiljajo izključno uredniitru, oglasi, reklamacij« In denar pa upravni!tvu. RokopUi m ne vračajo. Nefrankirana piama m n« »prejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduradatttvo ▼ Gorici » ulica Gioaut Cardacci it 7. L n. _ Talat It. 327, Glavni in odgovorni uradniki prof. Filip Peric.	— 1
Konferenca
Malega sporazuma
Konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Ceboslo vaške in Romunske, ki se je sestala včeraj v Buk&reštu in bo trajala tri dni, je brez dvoma najvažnejši po:i -pi dogodek tega tedna.
živo zanimanje, ki ga pobvccd vsa Evropa tem razgovorom odgovornih voditeljev zunanje politike držav Malega sporazuma, dokazuje najzgovorne-Je, kolika važnost se pripisuje v diplomatskih krogih zaključkom bukareške konference.
Letošnja konferenca Malega sporazuma je že enajsta po vrsti, odkar se je ustanovila zveza med tremi omenjenimi državami, Nobeden izmed dosedanjih sestankov pa se ni razlikoval od drugega, 1'ot rečeno, po svoji posebni politični važnosti. Vsi so bili marveč bolj le obstojne manifestacije, s katerimi so zunanji ministri prizadetih držav leto za letom demontirali ponovna prerokovanja o skorajšnjem razpadu Malega sporazuma.
Temu je treba iskati pravo razlago v dejstvu, da države Malega sporazuma niso imele takorekoč v prvih osmih ietih svoje zveze nikake prilike, da bi pokarale trdnost s/ojih medsebojnih dogovorov. Niso bile postavljene na nikako resno preizkušnjo, kajti incident povodom poskusov pokojnega zadnjega avstrijskega cesarja Karla, da bi se vrnil na ogrski prestol se ne more smatrati za iako preizkušnjo. Mali sporazum, ki Je bil ustanovljen radi ohranitve onega položaja v srednji Evropi, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe,, ter je kot kat naperjen v glavnem proti nemirni Ogrski, katera svojih novih mej noče priznati, z eno 'besedo ni imel do sedaj mkake-c-a povoda za važnejše nastope, ker se srednjeevropski položaj ni ogrožal z nobene strani.
V zadnjih dveh letih pa se je položaj v tem pogledu močno spre mer 4. Ogrska jeza radi novih mej, ki je bila več let skrita, ie planila na dan v obliki spretne, vztrajne in trdovratne propagande za revizijo ali spre-iiembo trianonske mirovne pogodbe s katero so bile določene njene meje napram Čehoslovu-6ki Jugoslaviji in Romunski, lo propagando je vzel v svoje roke znani angleški bogataš in izdajatelj več listov lord Rotherme-re \gitacija pa se ni omejila le na Anglijo, temveč se je razširila tudi na druge evropske države in celo tudi na Ameriko. Vsa omenjena propaganda obstoji v dokazovanju, da so sedanje meje Ogrske krivične, da v njih Ogrska ne more ne živeti ne umreti in da je radi tega položaja mir v tem delu Evrope v stalni nevarnosti. Vojna se da preprečiti le na ta način, da se meie popravijo mirnim potom, t i da se skliče nova mirovna konferenca z Ogrsko, na kateri bi Jugoslavija, Cehoslovaika m Romunska nćkaj ozemlja Ogrski kar tako vrnile. Poleg javnega mnenja hoče i^idobiti o-menjena propaganda za to »revizijo trianonske pogodbe» tudi odgovorne državnike Evrope. V neki meri je to Že doseženo, ta-Ko da se lahko reče, da Ogrska v svojem prizadevanju ni več osamljena.
Radi teh dejstev je torej položaj v srednji Evropi močno spremenjen in vlade držav Malega sporazuma ne morejo o-stati napram tem spremembam ravnodušne. Zato je gotovo, da bo tvorilo to vprašanje osrednjo točko razprav na bukare-«ki konferenci. 3-rez dvoma bodo odgovorni ministri pretresali tudi vsa druga vprašanja mednarodne politike, ki zadevajo e-no ali drugo državo Malega sporazuma ali vse tri. Toda ogrska propaganda je naperjena baš proti temeljnim ciljem te zveze In zato je prav tu, kot rečeno, središče in jedro vsega onega, radi česar se spremljajo sedanja posvetovanja v Bukareštu z nenavadnim zanimanjem.
Se le uradna sporočila o konkretnih zaključkih posvetovanj nas bodo poučila, kaj je bilo sklenjeno. Po pisanju praškega poluradnuga lista «Prager Pres-je pričakovati odločen nastop Malega sporazuma. Ves smisel Maleg-a sporazuma — za-
ključuje omenjeni Ust svoj u-vodnik, ki je posveften tej konferenci — obstoji v krepitvi srednje Evrope na podlagi mirovnih pogodb. Radi tega je pričakovati, da bo konferenca spričo te propagande, ki zavlačuje srednjeevropsko konsolidacijo, dokumentirala s poudarkom, da Mali sporazum svojih temeljnih političnih smeri ni
spremenil in da je k vso odločnostjo proti zavlačevanju mirnega, razvoja srednje Evrope potom neizvedljivih revizionistič-nih stremljenj, ki pomenijo o-grotanje miru. Pri tem — dodaje Ust — se ne bodo odklanjali dobri odnoSaji z ogrskim sosedom kakor tudi ne priložnosti za obnovitev poštenega sodelovanja.
m seja m
w«
Poslanec Puniia Račić streljal proti opoziciji Pavle Radič in dr. Basariček mrtva, Stjepan Radić, dr. Pernar in Grandja ranjeni
Dogodkih v skupščini
Prve vesti v Ljubljani
BEOGRAD, 20. Današnja seja se je pričela, kot običajno, z dolgovezno razpravo o zapisniku. Že takoj spočetka je prišlo do viharnega prerekanja med opozicijo in vladno večino. Načelnik KDK Stjepan Radić je nastopil proti radikalom s težkimi očitki in izzivanji. Tedaj je nastal v dvorani hrup in zmešnjava. Predsednik dr. Perič je moral prekiniti sejo.
Toda vpitje ni prenehalo, položaj se je le še poostril in ko je hrup dosegel svoj vrhunec, je radikalski poslanec Puniša Račić nenadoma potegnil izza pasa «browning» in ga nameril proti radićevcem. Počil je strel. V skupščini je za trenutek zavladala tišina. Toda takoj nato so skočili radikalski poslanci na svojega tovariša in mu skušali iztrgati iz rok nevarno orožje, a zaman. Prvemu strelu so sledili še drugi, dokler se pač niso iz-palili vsi naboji.
In v vrsti hrvatskih poslancev j 2 padel prvi Pavle Radič, zadet v glavo, in za njim so padli Stjepan Radič, dr. Pernar, dr. Basariček in morda še kdo. Pavle Radič je bil pri priči mrtev.
LJUBLJANA,	Povodom
dogodkov v narodni skupščini so izšli tukajšnji listi proti večeru v izrednih izdajah. Iz njihovih poročil posnemamo:
Dasiravno je napetost po zadnjih dogodkih v narodni skupščini dosegla vrhunec in je bilo pričakovati, da bo prišlo do o-strih sporov med opozicijo in vladno večino, vendar ni nihče pričakoval, da bi mogli dogodki kreniti v tako smer, kakor se je to žalibog zgodilo. Na današnji1 seji narodne skfupščine je radikalski poslanec Puniša Račić ob 11.30 z govorniškega o-dra oddal na poslance opozicije iz samokresa pet strelov. Vse krogle so zadele. Prvi je padel Pavle Radić, zadet v srce, in je bil na mestu mrtev. Drugi strel je zadel poslanca dr. Basariče-ka v vrat. Tretji strel je pogodil Stjepana Radića v trebuh, tako da se je zgrudil nezavesten na tla. Četrta krogla je zadela dr. Pernar j a v levo ramo, peta pa poslanca Ivana Grando v prsi.
V narodni skupščini je nastala nepopisna panika. Poslanci opozicije in tudi vladne večine so takoj obkolili govorniški o-der, da bi preprečili eventuelno nosti razburjenega poslanca Puniše Račića. Seja narodne skupščine je bila takoj prekinjena.
Vest o teh žalostnih dogodkih se je takoj razširila po vsem Beogradu in izzvala izredno globok vtis.
run
Aretacija poslanca PnniSe Račića
BEOGRAD, 20. Ranjenci Stjepan Radi, dr. Pernar in Grandja so bili takoj po dogodku prepeljani v bolnišnico. Stjepan Radič je bil nemudoma operiran. Zdravniki so mu izvlekli kroglo, ki mu je obtičala v trebuhu. Čim je kralj Aleksander izvedel o dogodkih, je obiskal ranjence.
Puniša Račić, ki je takoj zbežal iz narodne skupščine, je prišel ob 16. uri v ministrstvo notranjih zadev, kjer je zahteval, da ga sprejme minister dr. Korošec. Minister pa Puniše Račića ni sprejel, maivsč je naročil orožnikom, naj ga primejo. Račić je bil aretiran in odveden
v beograjske policijske zapore «Glavnjačo».
Obžalovanje vlade
Pogreb se bo vršil na državne stroške
BEOGRAD, 20. S palače narodne skupščine plapolajo črne zastave. Policija je poslopje takoj po dogodku na seji narodne skupščine docela izpraznila in zaprla vsa vrata. Vse moštvo beograjske policije je pripravljeno na vsako eventuelnost. Prepovedano je vsako javno zbiranje. Vest o dogodku se je razširila po mestu z bliskovito naglico in je povzročila silno vznemirjenje. Po 12. uri je bil ukinjen ves telefonski promet z inozemstvom in v notranjosti države, ob 17. uri pa so bile zve-zve spet vzpostavljene.
Vlada se je sestala takoj po žalostnem incidentu v narodni skupščini. Le ministrski pred-sedik Vukićević je bil Še pred sejo v avdijenci pri kralju. Po seji ministrskega sveta je bil izdan komunikć, v katerem vlada globoko obžaluje in najstrožje obsoja dogodke v skupščini in v katerem zatrjuje, da bo proti povzročitelju krvoprelitja postopala najstrožje.
Pogreb obeh mrtvih poslancev in zdravljenje ranjencev se bosta vršila na državne stroške. Vlada bo družinama ubitih poslancev nakazala državno pokojnino. Ministrski predsednik je rodbinam ranjenih in u-mrlih poslancev ter predsedni-štvu HSS izrazil svoje najglolv lje obžalovanje. Vlada je prosila vse liste, naj dogpdka ne opisujejo napačno.
Ministrski svet je imel od 19. do 21. ure drugo sejo, na kateri so ministri razpravljali o dogodku v narodni skupščini. Med sejo je bilo več ministrov, med njimi vojni minister gen. Had-žič in notranji minister dr. Korošec, pozvanih na dvor v avdijenco. Preden je odšel minister dr. Korošec na dvor v avdijenco, ki je trajala do 22. ure, je ponovno opozoril časnikarje, naj vplivajo na ljudstvo pomirjevalno in naj pišejo o dogodku z največjim taktom.
Demonstracije v Zagreba
It policijskih, stražnikov ranjenih
ZAGREB, 20. Zastopniki vseh akademskih klubov so sklicali nujno sejo, da protestirajo proti dogodkom v Beogradu. Proti večeru so se pričele po mestu demonstracije, toda policija je u-krenila vse, da ne bi prišlo do prelivanja krvi. Veliki župan je izdal naredbo, da se mora za vsako ceno ohraniti mir in red.
Do 20. ure se je pripetilo več manjših pouličnih incidentov. V večernih urah nudi Zagreb izredno živahno sliko. Po ulicah se zbirajo posamezne skupine in živahno komentirajo beograjske dogodke. Policija je oja-čena. Pred Hrvatskim seljaškim domom straži j o tri čete policije. Dohod na Zrinjevac je zabranjen. Do večjih demonstracij ni prišlo. Na Jelačićevem trgu se je sicer pojavila skupina mladih fantalinov, ki so vpili: «2ivela Hrvatska! — Živel Radić!« — vendar jih je policija takoj razgnala. Tramvajski promet je bil ponekod popolnoma ustavljen.
Ob 22.30 se demonstracije po zagrebških ulicah še vedno nadaljujejo. Ranjenih je 10 policijskih stražnikov. Tvornica likerjev «Arko» je težko poškodovana.
VINKOVCI, 20. Tu je prišlo do maniših demonstracij, ven-
dar se je posrečilo varnostnim organom vzpostaviti mir in red.
Incident v Milanu
Porodio rimskega lista o napada na kurirja angleške vlade
RIM, 20. «11 Giornale d'Italia» piše, da so nekateri inozemski listi, zlasti protifašistovski, poročali o incidentu, ki se je pripetil v Milanu kurirju angleške vlade, pri čemer so zelo pretiravali dogodek. Posebno lista «New Statesman» in «Daily He-rald» sta ob tej priliki objavila senzacionalne vesti. . Po poročilu, ki ga je prejel «11 Giornale d'Italia» iz Milana, se je incident dogodil tako-le:
Dne Z. maja t. 1. je generalni konzul Velike Britanije v Milanu naznanil kvesturi, da je bil v noči od 23. do 24. aprila napaden agleški stotnik Delafons, diplomatski kurir pri angleškem poslaništvu v Rimu. Okoli 2. ure zjutraj je Delafons, idoč mimo glavnega kolodvora zapazil skupino mladih moških, ki so se živahno pogovarjali. Iz radovednosti se je ustavil v gotovi razdalji ter pričel poslušati. Tedaj je baje eden od mladeničev, ki je nosil črno srajco, pristopil k njemu ter ga pozval, naj pokaže svoje dokumente. Delafons je odvrnil mladeniču, naj pokaže svojo izkaznico. Toda ne e-den ne drugi ni pokazal dokumentov. Tedaj je bil Delafons pozvan, naj krene z mladeničem na policijski komisariat na glavnem kolodvoru, kar je tudi storil, a na njegovo zahtevo sta ga morala spremiti tja dva orožnika. Na komisarlatu je službujoči podčastnik ugotovil, da so De-lafonsove listine v redu, in pojasnil mladeniču, da gre za angleškega državljana.. Ko se je nato Delafons vračal domov, ga je pod železniškim mostom dohitel mladenič, ki ga je bil prej spremil na policijski komisariat, ga podrl na tla in ga pretepel; medtem je prihitel neki drugi moški iz skupine, ki ie prežal na drugI strani mosta, da bi Anglež ne zbežal.
Toliko Delafons kakor angleški generalni konzul sta v ovadbi, ki sta jo vložila na policiji, o-menila, da je napad pripisovati maščevanju, ker Delafons ni hotel podati mladeniču zahtevanih pojasnil, marveč je raje hotel to storiti na policijskem uradu.
Čeprav je bila ovadba vložena jako pozno, se je policiji posrečilo idetificirati člane skupine v osebah Vilama Bonfantija, poteštata v kraju Campodarena, železniškegu uradnika Corradi-na Radice-ja, zavirača Josipa Lunassija, Nikolaja Scaramuzzo in Alojzija Bianchija. Le-ti so priznali, da so ustavili Delafon-sa v bližini postaje, a so zanikali, da bi ga bili napadli. Pri so-očbi z Bonfantijem je Delafons zanikal, da bi ga bil ta pretepel, kakor je bil prej izjavil. Dejal je, da ni dobro spoznal napadalca, a je potrdil, da ga je napadel isti mladenič, ki ga je bil spremil na komisariat. Ugotovilo se je, da je ta mladenič Radice.
Dasi ni Delafons vložil tožbe radi napada, je policija naznanila krivce sodni oblasti. Medtem pa je Delafons javil potom angleškega generalnega konzula milanski kvesturi, da ne namerava tožiti ne Radiceja ne njegovih tovarišev, ker je že prejel od njih primerno zadoščenje. V tozadevnem sporočilu se je angleški konzul zahvalil milanski kvesturi za njeno delovanje v tej zadevL
«11 Giornale d'Italia» dodaja k temu poročilu kratek komentar, v katerem pravi, da spada navedeni neprijetni incident med vsakdanje dogodke, ki se pač dogajajo v vseh državah. Vsekakor pa bo dobro, da policija in faši-stovska stranka ukreneta potrebne korake, da se slični dogodki ne ponovijo več. Končno graja list inozemski protifaši-stovski tisk, ki je hotel izrabiti incident za svojo protiitalijansko kampanjo.
Pravosodni minister on. Rocco
v Pariza
PARIZ, 20. Danes popoldne ob 14.46 je prispel v Pariz minister pravde on. Rocco. Na postaji so ga sprejeli italijanski generalni konzul on. Genitile in več višjih uradnikov italijanskega poslaništva v Parizu. Minister on Rocco se bo udeležil kongresa za mednarodno zasebno pravo
General lile in tovariši najieni
Atajui1 Mnddalena je opazil taborišče in spustil na ledovje 300 kg blaga
Priprave za M polet
majorja Maddalene
RIM, 20. Agencija «Stefani» poroča:
Po brezuspešnih poletih Lar-sena, Ltitzowa in Maddalene je poveljništvo ladje «Citt& di Milano« sklenilo, da pripravi nova sredstva, s katerimi bi bilo mogoče zračnim potom dognati kraj Nobiilejevega pristanka. Poročila letalcev soglasno pripo-znavajo, da je zelo težavno opaziti šotor ali malo skupino ljudi na razorani ledeni poljani kjer povzroča solnce varljivo senčno igro.
Zato so bili pripravljeni posebni plini, katere bo letalo izpustilo med poletom, tako, da se bodo tvorili na tistem mestu stebri dima. Nobile bo moral pri tem opirati svoja navodila glede smeri na te stebre dima.
Sinoči je «Braganza» izkrcala skupino štirih planincev, ki bo imela nalogo, da prodre do rta Lowen. Danes pa se je vrnila na «Braganzo» ona skupina, ki je odrinila 13. t. m. iz zaliva Wa-hlenbergi. «Dornier Wal» majorja Penzo je dospel danes zjutraj ob 0.30 v King's bay skupno s švedskim trimotornikom «Up-pland» tipa «Junkers». Finski hidroplan, ki je odrinil včeraj ob 17.30 iz Tromsoja se je zvečer vrnil v pristan.
MARINA DI PISA, 20. Letalo «Dornier Wal» «Marina 1» je že pripravljeno na polet proti King's bayu; odrinilo bo jutri opoldne. Odhodu bo najbrž prisostvoval on. Balbo. Ni izključeno, da letalo ne odrine še pred poldnevom.
Uradno poročilo
General Nobile v brezžični zvezi z majorjem Maddaleno tekom poleta
KING'S BAY, 20. Danes zjutraj ob 6. je Maddalena odletel vnovič v smeri proti otoku Foy-nu. Letalo je preskrbljeno z malo radiopostajo, tako da bo Nobile lahko brezžično dajal Mad-daleni navodila, da mu bo mogoče lažje najti kraj pristanka.
Tudi Liitzovv bo po možnosti odletel danes opoldne proti No-bileju.
RIM, 20. Danes zjutraj ob 6.30 se je dvignil major Maddalena s svojim letalom «S. 55» iz King's baya in odletel proti rtu Leigh Smith. Ko so došle vesti o tem drugem poletu majorja Madda-lene in o navodilih, ki jih je določilo poveljništvo ladje «Citt& di Milano» v sporazumu z generalom Nobilejem, je zavladalo v Rimu veliko zanimanje in pričakovanje, v koliko se bo majorju tMaddaleni njegov drugi polet
Danes dopoldne je došlo Iz Osla poročilo, ki ga je izdala norveška brzojavna agencija in ki se glasi: Danes ob 8.45 Je prejela radiopostaja tukajšnjega meteorološkega zavoda ra-diobrzo javno vest z valovno dolžino 35 metrov, ki jo je odposlala posadka zrakoplova «Italia» bržkone kakemu italijanskemu letalu, ki jo išče. Brzojavka je bila zelo razločna. Kmalu po 9. uri je ista postaja prejela drugo vest, v kateri je posadka zrakoplova «Italia» oddala nekaj dogovorjenih znamenj, iz katerih sledi bržkone njen položaj na ledenih poljanah. Ta brzojavka je vsebovala tudi poziv na omenjeno letalo, naj se skupini približa.
Proti večeru je v Rimu vedno prevladovala skrb in marsikdo je že menil, da je major Maddalena tudi takrat zaman skušal najti generala Nobileja, ko je bilo nenadoma izdano uradno poročilo, da so bili general Nobile in njegovi tovariši najdeni.
Uradno poročilo se glasi: Norveška brzojavna agencija poroča, da je italijansko poslaništvo v Oslu prejelo brezžično sporočilo z ladje «Citt& di Milano«, glasom katerega je major Maddalena danes preletel mesto, na katerem se nahaja Nobilejeva skupina, iin mu je uspelo spustiti na ledovje s pomočjo padobrana zahtevana živila in drugo blago.
Način, po katerem je mogel general Nobile voditi letala, se je izkazal kot povsem umesten. Major Maddalena naznanja, da je spustil na ledovje blizu taborišča Nobilejeve skupine 300 kg blaga. Major Maddalena se je povrnil v King's bay ob 12.30.
Poroti Kojiefsna Mmi
o uspešnem poletu
RIM, 20. Poveljnik ladje «Cit-th di Milano» Romagna je poslal državnemu podtajniku za aeronavtiko on. Balbu naslednjo brzojavko:
«Major Maddalena je bil prvi v mednarodnem poletu preko Barentsovega morja in je bil tudi prvi, ki je prinesel pomoč generalu Nobile ju. Izražam V. E. naš ponos in našo hvaležnost.«
RIM, 20. Državna podtajnika Sirianni in Balbo sta odposlala preko ladje «Citta di Milano* stotniku Larsenu in poročniku Lutzowu naslednjo brzojavko: «Uspeh, ki ga je dosegel major Maddalena, je tudi sad vajinih drznih in velikodušnih naporov, ki smo jih jako cenili in ki jih ne bomo pozabili. Zahvaljujemo se vama.»
Konferenca Male anfanfe
otvorjena viaraj v Bukareštu
Prva seja
BUKARE&T, 20. Danes dopoldne ob 10.30 se je pod vodstvom predsednika romunske vlade Vintile Bratianuja otvorila seja konference zunanjih ministrov Male antante. 2e takoj po otvori-tvi so prešli ministri na dnevni red konference.
Razpravljali so o mednarod-nopolitičnem položaju na splošno. Nato so poročali, vsak posebej, o političnem položaju v njihovih dišavah. Končno pa je romunski zunanji minister Ti-tulescu podal poročilo o svojem potovanju v Rim, Pariz in Beo-gTad, dr. Beneš o svojih pogajanjih v Londonu, Parizu in Berlinu, dr. Marinkovič pa o svojem potovanju v Pariz in o sklenitvi francosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe.
Vest o dogodkih
▼ Jnposlovenski narodni skupščini
BUKAREŠT, 20. Vest o krvavem dogodku v beograjski narodni skupščini je prejel zunanji minister dr. Marinkovič, ki je bil ta čas na konferenci Male antante, po jugoslovenskem poslaniku An tiču. Dr. Marinkovič
je najprej zapustil dvorano, nato pa se je vrnil na konferenco, ne da bi obvestil svojih dveh tovarišev dr. Beneša in Titulesca o dogodku. Ko je po zaključku dopoldanske seje minister Titu-lescu prejev zadevno poročilo iz Beograda, je osupnil. Vsi politiki na konferenci so postali vznemirjeni in druga seja konference, ki bi se imela vršiti popoldne, je bila odpovedana.
Raj pravijo rimski listi
o konlerenci
RIM, 20. Rimski tisk zasleduje a velikim zanimanjem in pazljivostjo potek konference Male antante, ki so je pričela danes v Bukareštu. «11 Giornale d'ltalia» je posvetil tej konferenci uvodni Članek izpod peresa svojega ravnatelja, v katerem se vprašuje, zakaj skuša Francija pripisovati konferenci protiitalijanski značaj. Po navedbi poslednjega govora on. MussolLilija v senatu nadaljuje list:
<cMussolinijeve besede zares zaslužijo, da se o njih razmišlja, kakor se tudi mora, ter da se o njih razpravlja, toda ne označujejo ni-kakegra političnega dejstva ali stanja, kateremu bi katerakoli odgovorna vlada mogla poštenim potom postaviti proti nasprotno trditev. Ni ga odgovornega vladnega politika, ki bi ne uvidol jasnosti ii
IL
« EDINOST*
V Trstu, dve 21. junij« 1K8.
(Umerjenosti teh italijanskih besed, ki jih nikakor nd mogoče dvoumno tolmačiti Okrnitve, ki jih je zadala trianonska pogodba Ogrski, so )tarea dVoma. velike in olbčutljive; ta je primal Titudesou sam. Usoda madžarskega naroda je bila bree dvoma nifliRj srečna nogo usoda drugih narodov bivšega avstrijsko-Ogrskega cesarstva, kot na pr. ju-goslovenskega naroda, katerega tri četrtine so se zvesto borile proti Antanti in kateremu se je ob sklopu računov posrečilo uvrstiti se med zmagovalcem
«11 Gioraale d'Italia» pripominja dalje, da se medtem, ko dola Francija tak gen hrup, dTžave Male an ta n te polagoma odtegujejo »jenemuj pokroviteljstvu, in zaključuje tako-le:
«Ta slovanski blok je treba opazovati in ga zasledovati. On napreduje po raznih poteh in izgle-
da, da bo postal sHa, ki m ne bo
mogoče omalovaJtevatife. List prinaša tudi dopis iz Beograda, ki se nanaša na predstoječo ratifikacijo nettunskih konvencij. V njem opozarja dopisnik, da se ▼ skupščini o-jačuje struja, ki stremi za tem, da se prod ratifikacijo konvencij odobri takozvani agrarni zakon. Ce bi se ta zvijačna, nakana uresničila, bi izgubil svojo veljavo in pomen sJtfeli oni de! nettun^kln konvencij ki se nanaia na zagotovitev last ninskih pravic Italijanov v Dalmaciji
Tuđi današnja	se ba
vi v konferenco Male antanto in navaja pogodbe, k; urejujejo odri o Saje med Italijo in Jugoslavijo Tozadevni Članek zaključuje z naslednjimi Mussolinjjevimi besedami: «Fašislovska vlada bi ne mogla trpeti politike, ki bi stremela po nasilnem potlačen j u Italijan-stva Dalmacije.«
DNEVNE VESTI
JETIKA
Možje in žene v najboljših letih, fantje in dekleta padajo leto za letom pod koso smrti. Ko vprašujemo, kaj je temu vzrok, filišimo pre pogostokrat: umrl je Z'a jetiko, umrla je za jetiko.
Že to nam kaže, da se je j etiku globoko zajedla med ljudstvo, j Ko pomislimo na to žalostno j dejstvo, se nam narinja cela vrsta vprašanj: Zakaj žanje je-tika toliko žrtev? Kako, da se tako močno širi? Kako bi to preprečili?
Jetika je nalezljiva bolezen, ki se pojavlja na različne čine ter se laliko vgnezdi v vsakem delu človeškega telesa. Seveda so okuženju podvrženi predvsem na razne načine oslabeli deli. Pri nas je najnavad-nejša pljučna jetika, katera zahteva mnoge žrtve. V rodbini, v kateri se je enkrat naselila, zahteva navadno več žrtev. Ljudje se v takšnih slučajih tolažijo z «namenjeno je». Verujejo v usodo in se ji vdajo. Ne vemo, koliko časa bo še preteklo, preden se bodo ljudje prepričali, da je «namenjeno» navadno le ono, kar si človek sam nameni. Ako komu pade kaj tažkega na nogo, bo vendar skušal dotični predmet odstraniti ter ne bo čakal, da mu bo «namenjeno»? da se sam odstrani. Kaj bi ne lahko odstranili ali vsaj postopoma u-blažili sami razna zla, ki nas u-ničujejo? V prvi vrsti bi prišla tu v poštev jetika.
Ta zavratna nalezljiva bolezen se širi potom glivic-cepljivk, kateiim pravimo tudi bakterije. Glivice-cepljivke jetike so zelo majhne klice, ki sestojijo iz brezbarvnega prozornega telesa, danega s tenko kožico. Da bi dosegli dolžino enega centimetra, bi jih morali spraviti sku-, paj okoli tritisoč. Številka sama pove, kako majhne so te glivice. Imenujejo pa se glivice-cepljivke, ker se cepijo s strahovito naglico. Najprej se glivica razcepi v dve, nato se ti dve zopet razcepita, tako da se iz ene same bakterije lahko razvije v enem samem dnevu na milijone teh zajedalk.
Zato je popolnoma razumljivo, zakaj bolnik hira. Glivice izsrkujejo življenjske sokove ter hkrati tudi zastrupljajo telo, v katerem so se vgnezdile. Na tak način te male, neznatne glivice lahko spodjedo tudi naj-krepkejše telo ter ga tako zvrnejo v prerani grob.
Rekli smo že, da je pri nas najbolj razširjena pljučna jetika. S pljučami dihamo in z dihanjem si tudi na lahek način cpravimo bakterije te zavratne morilke v pljuča. Pomniti moramo, da je bolezen nalezljiva in vprav radi tega tako zelo nevarna.
Jetičnik namreč, ko kašlja, pošilja v zrak velike množine teh malih telesc, ki potem plavajo po zraku. Mislimo si, da smo v kmečki izbi ali v delavskem stanovanju, v katerem živi tak bolnik v družbi z mnogimi drugimi, tudi z nežnimi o* troci. Mislimo si še, da so Oiiud vedno dobro zaprta, ker se ijti-dje Se vedno preveč boje zraka in vsako blagodejno sapico, ki prihaja skozi okno, smatrajo ie sa nevaren prepih.
Otroci se plazijo po tleh, primejo vse, kar jim pride v roke. Jetičnik se navadno ne zaveda nalezljivoati te zavratne bolezni ter morda tudi pljuva po tleh. Kjegovi pljunki so nasičeni % bakterijami, katere se potem Bg^ibijo v Krak ter na ta način med dihanjem zaidejo v pljuča Se zdravih ljudi. Največji nevarnosti so pri tem izpostavljeni otroci.
Na tak način se pač lahko Šopiri jetika po naših krajih.
Glavni odporno Ček proti tej bolezni je snaga, zračenje in sobice. Stanovanja, v katera imajo dostop solnči žarki, so najprimernejša za bivališče, ker soln-čni žarki imajo razkuževalne lastnosti. Ljudje, ki ljubijo zdravje, bodo radi zračili svoja stanovanja ter se ne bodo bali zraka in solnca.
Tudi je slaba navada pri nas, da navadno spi bolnik v isti sobi z drugimi, navadno celo pri dobro zaprtih oknih* Na tak način vsi v njegovi okolici vdi-hujejo vso noč zrak nasičen z bakcili jetike. Ljudje se tega ne na- j zavedajo, ker manjka jim v tem smislu pouka.
Jetika je huda bolezen, zato velja zanjo, kakor tudi za druge bolezni, da se je bolje varovati pred njo, kot jo zdraviti. Oni, ki čuti ali sumi, da je zbolel, naj gre takoj k donremu zdravniku, da mu pove, kaj mu je. V začetku je še lahko pomagati, kot je lahko pomagati tudi pri požaru. Ko pa je enkrat vsa hiša v plamenih, je pomoč zaman.
Potoebno je tudi, da se spravijo na delo proti tej morilki vsi, ki plemenito mislijo. Zavedati se moramo, da jetika mori največ radi nevednosti, zato ne smemo molčati ter moramo govoriti ob vsaki priliki o tem, kako bi se je obvarovali, kako bi jo pregnali.
Jetika ženje v naših krajih veliko žrtev in bi Žela še večje, ako bi naše ljudstvo ne bilo telesno precej močno. Odpirati svojemu ^bližnjemu oči, to je dolžnost vsakega plemenitega človeka, ki ljuhi zdrav ro<L
Smoter življenja
Prejeli smo:
Mnogokrat ljudje ne znajo dobiti pravega smisla svojemu življenju. Življenje jim je samo uživanje, brez lepših, višjih ciljev. Ravno radi tega se tudi dostikrat pripeti, da posebno taki ljudje prav lahko obupajo nad življenjem. Namreč uživanje, golo uživanje more dati pač samo trenuten, hipen, a nikdar stalen užitek. Pod besedo uživanje si mislim namreč ono uživanje, ki ga pripoznava pretežna večina ljudi.
Pravi smoter življenja pa ne sme biti in tudi ne more biti nikdar samo ono uživanje, ki se pogostokrat spremeni v izži-vetje. Pravi smoter življenja mora biti ie oni, za dosego katerega se trudijo gotovi ljudje skozi vse svoje življenje. Tem ljudem je življenje poklic, zato so tudi zadovoljni, da živijo.
Pravi smoter življenja je, po mojem, le oni, ki hrepeni po moralnem in materialnem izboljšanju svojih sobratov, namreč oni, ki jih hoče povzdigniti z dušnih temin. Vsakemu je pač razumljivo, zakaj se poleg moralnega zboljšanja mora upoštevati tudi materijalno.
Materija in duh morata korakati roko v roki. Zastonj bi bilo namreč propovedovati materijalno zelo slabo stoječemu človeku o njegovem moralnem zboljšanju. Nasmehnil bi se takemu ^Človekoljubu«. Vse drugo bi bilo, ako bi mu pojasnil, kako bi si lahko na pošten način zboljšal svoj materijalni položaj. S tem, da bi mu kazal pravo pot do materijalnega zboljšanja, bi ga brez drugega tudi moralno povzdignil.
Na poti sodelovanja za skupnost bi morali seveda delovati predvsem stariši in tudi oni, ki imajo mladnio v rokah. Ti neposredno In tudi posredno lahko vplivajo nanjo, s vzgledom In besedo. Na ta način se mladina pripravi na pravo uvaževanje svojega življenjskega posla.
Na ta način se že lahko z mladih dni navadi mladina na to,
da posameznik ni središče, okoli katerega se mora sukati vse ostalo. Spozna tudi, da življenje ni puhla, prazna zabava, ampak sveta dolžnost, katero ja klican izpolnjevati vsak posameznik. V tej življenski dolžnosti tiči tudi pravi smoter življenja in samo zasledujoč ta smoter, moremo biti trajno zadovoljni. Z vzgajanjem otrok za delo za skupnost se pripravljajo pravilno za življenje, ker le kdor ima lepe, trdne cilje v življenja boju, le on bo trajno vztrajal na svojem mestu, le on bo smatral svoje življenje za sveto dolžnost, ker le na tak način bo dobil trden smoter, za katerega dosego bo hotel živeti.	R. H.
MvinIhcn mletim. KetWwe
Naša rojakinja Almira Kettejeva, ki je šele lansko leto položila izpit za profesorico glasovirja, zaznamuje že lep uspeh: nocoj ci* 30.15 nastopijo v dvorani Tartirji-jevega konzervatorija njeni prvi učenci.
Evo vam spored:
Reissigrer: «Le mulin du Rocher» — čet ver-o ročno A. in G. Zorzut; Borgr: Oiedolžne sanje» — Irma L^uge; Heinecke: «Iz tisoč in ene noči», Apollone: «Valček» — Ana Roset; Morloy: «Sicilijanska sere-nada;> — R. Manfredim; Cayani: <f Pripovedovali je babice« — Nivee HrešČak; Ran zato: «Serenada za violinoD — N. Vittori; Schytees •Ptiček v gozdu« in «Orh±ina» — V. S ta niče va; Musso: «Samota» — E. Ukmar; Braliins: Dvoje madžarskih plesov za dva glasovirja, Če-tvemoročno, — A. in G. Zorzutt;
Gneg1: «Jutro», čotveroročno, — O. Makoršičova in V. Staničeva; Thomć: «Mandolinata» — E. Birilo; Rosa ti: «PrekKlij» — O. Makoršć-Čeva; Sinding: «Prebujenje po-mkwli» — J. Lakovic; Bach: «Aria na četrti struni» in Barus: «L'es-carpoletto» — (violina) D. Dellore; Grieg-: «Improwisata» — M. Riz-PatVerewsky: «Minuet» is Levine: «Hira«>reska» — D. Ura-nič; Suk: «Elegija« tn Tivolski: «Fantazija» — A. Zorzut t; Wie-niawsky: «Mazurka» — G. Zorzutt; Beriot: «Baletni prizor® — W. Francescato; Anber: «La muta dei poriici», za dva glasovirja, osme-raročno, O. Makoršlčeva, J. Lako-vič, M. Rizzian in D. Uranič.
Violinske točke bodo izvajali gojenci prof. Nelia Vittorija.
Popravek.
V «< Edinosti« od 15. t. m. smo i priobčili seznam novih občinskih tajnikov iz Goriške Pokrajine. V tem seznamu je bil naroden tudi Polenčič Jožef, kar je pa pomota ker diplomiran je bil Polenčič Alojzij od Andreja iz Soežec v Brdah in ne PoLeoiČiC Jožef.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Kako Je sestavljen gospodarski
svet.
Sestavna člani predsedničtva pokrajinskega gospodarskega sveta za Gorttko, ki je bil proteklo nedeljo slovesno ustoličen, so sle-deCi:
Predsednik: goriški prefekt dr. Ansaimo Cacsini. Podpredsednik: Anton Orzan.
PoJj edeisko-gospodarski oddelek zastopajo: predsednik Luciano Gaaperhii; cav. Diego de Finetti, canr. Pirro d» Hagenaur, cav. ufl. geometer Aleks. Vis ca, Fenruccio Casteilan, Bdmond Konjedic, Ivan Kragi.
Industrijski oddelek: predsednik fc Bianchi Bianohino; cav. Ai-ions Deperis, Anton Rozzatto, Jo-B©f Mosettig, prof. Conrado Colossi, iniž. Friderik Ribi.
Trgovski oddelek: predsednik cav. Orest Persa; Gino Morassi; ADojz Martinu, Anion Ravbsr, Karel Tteven, arhitekt <>«* Sil van Barich.
starega 27 let Oba sta bila aretirana na potHagi sumnje, ker sta znana kot strastna divja lovca.
ŽITNI TRO
Žitna borza v Chicagu je sprite bližajočih se predsedniških volitev Združenih državah prenehala prihajati t poštev kot trg, ki daja celemu svetu direktivo. Ta okoi-ft&na je razvidna iz stalnega pa-danja pšeničnih cen, kd se je iu> Sirilo na vse trge. Ten dedi ca je tudi prt nas izvanredno mlačna. Po i-nozemskem blagu, katerega je dovolj na razpolago, ni beležiti skoro nikakega povpraševanja. 2e sedaj jo postalo jasno, da bodo velike in nerazprodane zaloge inozemske stare pšenice vsaj v bližnjih mesecih tlačile cene domačega pridelka. Domače blago iz nove žetve ni preveč iskano. Na podlagi notiran j notranjih trgov je domnevati, da se bo vrtela cena nove pSenice okrog L 125. Argentinska potujoča Kosale notira sh 227 cii Trst, kar ti odgovarjalo L 135 franko va^ gon. Cisto drugačno sliko nudi koruzni trg. Pomanjkanje efektivnega blaga je zelo veiiko. To dejstvo dela, da se drže cene potujočega argentinskega blaga na vi#inl L 10(5—107 Jfranko vagon Tnt. Po-mankanje blaga se bržkone zna raztegniti Be črez ves avgust Razprodajami bi radii tega hoteli delati terminske kupčije za avgust, september, oktober, november in december. Poslužujejo se pri tem posta današnjih visokih cen. Pri sklepanju terminskih kupaj je bolj kot kdaj poprej na mestu previdnost. Cisto lahko je namreč raz vozi janje vprašanja bodočih cen. Spekulacija likvidira sedaj svoje pozicije. Argentinija hoče razprodati* svojo koruzno letino £e po ugodnih cenah. Spričo tega se bijeta prva in druga roka, kar vpliva na stalno nazadovanje terminskih cen, od katerega ni izvzet niti en mesec. Ako se dalje upoštevajo veliki nakupi, ki jih je vršila evropska trgovina za mesece maj, junij, julij in avgust, se lahko ugotovi, da bo september z blagom prenapolnjen. Tovor juniij stane sh 178, julijskih 169, avgust sh 168 cif Trst. Koruza za avgrust bi tedaj stala L 00, za september L 80 in za oktober - december L 100 franko vagon Trst. Zahteve ra/zproda-jalcev niso tedaj v nlkakrftnsm skladu z original na mit cenami O-trobi no tirajo L 70—72 franko postaja Trst, Oves je mlaCen. Povpraševanj« nesnatno. Baza sa sklepanje kupčij 118—119. Na trtaikeol trgu krotijo prve ponudbe 'iftip ovsa za dobavo september - december na podlagi ČK 144—146 franko vagon TVst tranzit. Nobenega povpraševanja e strani konsumentev.
Očetje številnih drvita se kode
brezplačno vozili po tramvaja
Goriški po t e5 tat je dovolil vsem onim družinskim gospodarjem i-talijanskega državljanstva, ki ±~ majo več kot Sest otrok, zakonskih ali nezakonskih, rojenih v lotu 1912 in dalje, izkaznico za prosto vožnjo na mestnom trajnvvaju. Goriška občina poziva sedaj vse te, naj se predstavijo osebno na statistično anagrafičnom uradu, občinsko poslopje vrata 6t. 36. S se-boj naj prinesejo fotografijo v velikosti 4X4. Izkaznica se bo po 1. julija odposlala na dom.
v* razruiemja in obnova go>
Kot poročajo iz Padove, je razstava zazrušenja in obnove goriške pokrajine na padovanskom velesajmu zelo močno obiskana. — Zlasti ran imaj o izstavljene slike v osmih oddelkih, določenih za goriško pokrajino, ki predstavljajo razrušene obOne, palače itd.
V Gorica so razstavljene fotografije, slične onim na razstavi t Padovi, v izložbah trgovine PaecoR in Ukico na tekaliSču Verdi (poslopje Trgovskega doma)
I0M«H	države — pe se je
povrnit.
Na sedemdeset dni ječe je goriški sodnik obsodil cigana Blaža HudarorMtk, ki so ga oblasti izgnale is države, pa se je vrnil nazaj In ee potikal po goriških ulicah.
Jofef PavMn je bU na goriški preturi obsojen na 1 mesec zapora, ker so pri nJem nafti vrečo glavna tega zelja, o katerem nI vedel povedati, kje ga je našel.
bližin* Grgarja je neki pet-miadearHS IdbeA Kulja* prt £ošd01 trave zadel s koso ob cevko H želatine, kl je radi udarca eksplodirala in ga močno ranila na desni raki Odneslo mu je tri prsta Več prask je dobil tudi po o-brazRL Goriški Zeleni križ ga je {■vpeljal v goriško bolnišnico, kjer se ho moral zdraviti 40 dni.
V	naše gordeško uredništvo je pri-el sotrudnik našega lista tro-
beutico, kt jo je utrgal ob Soči na svojem jutranjem iz prehodu. Trobenti ca v teb krajih in ob takem času je pač redek pojav in priča letoflntf zakasneli spomladi.
Barbara, U bo počivala 87 Ani
Barbara Oblak, stara 24 let iz Cerkljanskega je pred nekaj dnevi napravila strašno pomoto. Na go-riški ulici je vabOa e seboj nekega moškega, ki pa Je bil slučajno — policist. Pa jo je on povabil s seboj na policijo. Morata je pred sodnika ki jo je obsodil na 87 dni ječe
Mgavo Jo koCo
V	kraju Cittadefa (Padova) so orožniki sekvestrirall kolo s znamko Wolsit št. 1583., o katerem se domneva, <Sa je bUo ukradeno v Goiid Lastnik najde kolo pri orožnikih v ulici Nazario Sauro.
18 tel radi
Goriški pretor je obsodil Antona Psrkota, starega 28 let iz Podgo-re, ki je bii obtožen, da je 29. maja t. L ukradel kolo v veži hiše št 34. Corso Verdi, last Silvija Tiberija na 11 meseoev in 15 dni ječa. Perico se je moral zagovarjati tudi radi tega, ker so našli pri njem to nož.
Izortd sodliia
Dva đlvja lovoa, U da * obstrellla aomđnmoa čuvaja^ pred sodniki
JiolegsBiKj smo Se poročali ▼ na Hstu o nesreči, ki se je 27. k 1. zgodila v TVnorvskem rađa v bližini Lokve. Pri nekem lov« na dfvje lovce je bil skoro smrtnu ranjen Stanislav Veliko: nje, mlad gozdni čuvaj. Stre« ga le ■adeft v «rk>. Moral se je SO dni zdraviti Nekaj časa uatem so o-paCnftl aretiraM dva brata In dcer Andreja Likarja, starega 80 let is Dol. OtHce |n Vlncenca Likarja,
Poieg zgorajšnje obtožbe »e morata še zagovarjati, da sta nosila puško brca dovoljenja in je nista TisinTdlft.
Oba tajita, da bi fcdia streljala. Skuftata dokazati svoj aittrt. Prvi •e je nahajal omenjeoo nedeljo v Dornbergu In PrvaCtoi, kjer je iskal deta. dele čez nekaj dni se je vrnil. Iskali so orožniki, pa ga niso nali doma dele pozneje so «a aretiran
Tudi drugi Je tiste dni Iskat dela po svetu, po Branici in Bftietn-berku. Ko se je vrnil ln ko je uvedel, da se saprftl brata in so iskali še njega, se je šal sam javit o-rožmkom to te kar v naprej zagotavljat svo^o nedolžnost. Orožniki so ga seveda kar obdržati tn pripeljali tsfeo oba vklenjena pred sodnike.
Štiriindvajsetietaoi Stanislav Ve-likonja, gozdni čuvaj v Lokvah, pripoveduje, kako sta »a v dveh 27. nov. na nedeljo zasledovat divje lorce, ki se jih je tam v bližini vedno veliko potikalo. Nenadoma sta zagledala na neki stezi Človeka z nahrbtnikom na rami, s puško in z lovskim klobukom. Da bi ga presenetila in dobila v svoje roke, sta se razšla vsak na svojo stran. Ko se je on ustavil pri nekem drevesu, je kmalu zapazil divjega lovca, ki se je oblačil in snemal puško. On, ki ni bil gotov, Če je lovec sam, je tedaj ustreli) dvakrat v zrak. Divji lovec je po strehi začel bežati. Istočasno so se zaslišali tudi streti od drugod, lovski čuvaji •o streljali. Velikonja je dobil strel v grlo. OSkodovanec ne more z gotovostjo potrditi, da bi bil kdo izmed obtožencev oni, ki ga je v gozdu srečal.
Brigadir orožniSke postaje iz Lokve pravi, da so obtoženca za-prfi le radi tega. ker sta znana kot huda lovska tatova.
Zaslišanih je bilo nato še več prič, skoro sami gozdni čuvaji. In sicer Marij Batistič, Ludvik Jaz-bar, Anton Rijavec, Ferdinand Bi-gC Henrik Heinradel, Janez Brus, ki je povedal, da je šlo 9 lovskih čuvajev nad divjega lovca. Isto izpove Anton Cemigoj.
IDržavni pravdnik predlaga o-prostitev radi pomanjkanja dokazov.
Obtoženca brani odv. Tonkli. Sodišče nato oprosti radi pomanjkanja dokazov in vika že, naj se takoj ispustita na svobodo.
Prehitro mn je plačal Pred goriškim kazenskim sodiščem sta se zagovarjala v ponde-Ijefr popoldne neki Andrej Pitino, star 28 let iz Maggio Udinese, po.3i ti nastavljenec v Omičah in Just Vorčič, star 24 irt iz Crnič.
Prvi je obtožen po Neaiu 172. ka/. zak, češ da je 7 riec. 1927 sr-'djfrl o-.l Volčiča 50 ):r kot podkupnino in mu nato izplačal nepravilnim potom hranilno knjižico za 15iU i'5 lir št 0Š174 {(>6.260), ki je bUa Jast Antona Volčiča, umrlega Že leta 1926.
Drugi je obtožen -po Členu 173. k. z., Češ da je navedel prvega obtoženca k zločinu s podkupovanjem.
Prvi obtoženec se zagovarja na ta način, da je prejel od Volčiča 50 Ur Me potem, ko mu je denar že izplačal in sicer ne kot plačilo — pa£ pa v dar. Volčič je potreboval denar za davke in ga na vso načine prosil, naj mu ga izplača. Povedal mu je, da je njegov oče umrl, on ga je tudi opozoril, da mora, ako hoče dvigniti denar, prinesti še nekatere dokumente. Ker pa je imel ve4iko silo, se ga je u-s milil.
Volčič pravi, da mu poštar -res spočetka ni hotel Izplačati denarja, šele nazadnje ga je pr ©prosil — in mw ponudil malo nagrado, če se ga usmili. Dal mu je petdeset hr.
Prvega obtoženca brani odv. Primožič. Drugega pa odv. Brajša.
Sodišče je oibeodilo prvega obtoženca na 5 mesecev ječe in 100 lir kazni in na iaključitev iz vseh javnih služb za dobo 3 mesecev.
Isto tako drugega, samo da je temu dovolilo pogojno kazen. Takega brivca bi si človek ae želel Prazna je bila zatožna klop. Predsednik sodišča pove, <5a je Anton Lniksii iz Spodnje Idrije zbežal iz idrijskih zaporov in re nahaja v Jugoslaviji. Zato ga sodijo v kontumaciji.
Obtožen je, da je porezal z brivno britvijo po glavi Franca Brenclja, ki nosi neizbrisno znamenje na o-brazu. Istotako je poreza} z britvijo po obrazu Pavla Freliha. Poskušal pa je na leti načtn nekrŠČan-ako obriti Viktorja Podobnika In Ivana Kosmača. Pa mu ni uspelo. Zgodilo se je to 4. oktobra 1927. ob 10. url zvečer pred hiSo Podobnika v Govejku, kjer je imel Lukan svojo punco TLnioo Podobnik.
TAI sa, da je vse to klanje nasts^ lo is vroče Lukanove ljubosumnosti, ker ga njegova «pimca» nI več marala. Ko je b0 on zaslišan, je trdil, da je bil od gruče paden Id se branil s električno svetilko, kl * je v rokah, nI pa rabil britva
Tudi svofl «pand» tA grozil —
pove, da so fantje 9H	p^.
dobniko-ve hiše m Jih je tu a električno svetilko ustavil T-m^B «K-Jo ste, ker vas ne poznam T* -m «Čeprav nas nel» — *Ce do gimm proč, vam prerežam vee «trtM Freia je rekej «ohal aJl ml»hl da se kar tako rste ~tr1m«.„ h ttm to se je zaj&elo.jfc
Zaslišana sta še Pa val Frettti U Ivan Kosmač is Vianlka.
Tinica Podobnik je dekttca ššr» karazprtSh modrih oW in prijazn* nega obraza. Ooa pravi: cOb da« vetth zvečer je prišal k sam. FN» klical me je ven in rekel, da pri: de pozneje. Ko je res pričel pozna« je ln trkal ter po oknu razbijaj, nisem hotela vstati. £e nalašč m, k«r mi je pte&l nekaj dnd prej, da me ne mara to2 in si je izigral drugo. Pa se je gotovo premislil tu se skušal, da bi se zopet sprijair mla». — dele pozneje sean videla ranjence. Drugega ne vem nič.
Državni pravdnik Miglietta sešteva različno kazni in naSteje lopo vsoto t let in 2 mesecev ter 15 dni, na katere naj sodisče oteodi obtoženca.
Uradni zagovornik je odv. Tonkli.
Sodišče obsodi obtoženca na 2 leti, 2 meseca ln 15 dni ječe ter na poravnavo sodnih stroškov.
- cksrjo sašo Ijottm tn Jo	poročim.*
Podobnik Viktor si ssaHSan, ker
jo Šal v Ameriko. Prant Brencelj
Razprava proti pevcem iz Oseka zopet odgctlena
Včeraj bi se morala že petič vr^ šiti na goriškem kazenskem sodt-ščni razprava proti deseterim ose-škim pavcem, ki s'	^-žili na
prizivno sodišče ]	^ .ibi ap
dovskefea ?»odnika. k. „^ je obsodil na 1 mesec rapora raiii obtožbe, glasom! katere so peli lansko leto v Črninah ob priliki neke veselice pesmi z drfcavi nevarno vsebino. Prr predzadnja razpravi je sodni dvou* določil, da se mora za-sliiati še priča orožniSki brigaxftr i*z Crnič, ki je obtožence na podla-' gi izjave nekega svojega kontffc denta ovadil sodnijski oblasti. Brt ga^lir pa se zadnje razixrave nr u detežil.
Pri včerajšnji l-az-piavis katere se je tudi briga-dir u-deležil, predsednik Ibernces ni zaslišal obtožencev, ker so bili ti izpričali i že zadnjič. Poklican je J>il takoj brigadir.
Pied^ednik: «V razpravi gre za obtožbo, da so obtoženci peli pesmi, v katerih se jo izražala Žedjat da bi morale biti današnje mc\je ob Piavi, kjer je slovenska kri. Peeem je bila slovenska.«
«Ne. to je bila srbska pesem!« popravlja brigadir.
Predsednik opozori brigadirja, da je pri zadnji razpravi sodni dvor določil, da mora brigadir iz«* povedati, kdo mu je ovadil obtožence, Češ da so peli pesem «01 Slovani, kje so naše meje — tam pri Piavi, tam so naše meje, tam je naša kri», ker trdijo obtoženci, da so nedolžni.
Brigadir: «Ne vem, kako se dotični človek imenuje — ker se jas sedaj ne nahajam več v Crničah, pač pa v Vidmu. Toliko vem, da mu je ime Marijan. Lahko pa se natančnejše informiram, ako ja potredmo)).
Sodišče je — radi važnosti, ki tal jo ifmelo za proces to imenovanje koaufidenta, zopet odgodilo procee za nedoločen čas in poverilo brigadirja, da navede prihodnjič imte o-nega. ki je pevce ovadil.
Hčerka in oče proti materi in sina ali ženi ln brata ali pa narobe
V pondeljek popoklne se je na goriškem sodišču prikaziala ena izmed onih žalibog tako pogostih družinskih tragedij, ki jih ima vsaka vas. VePni prepiri v hiši — tudi to jc tragedija ali pa pM do nje.
Na zatožni klopi sta namreč sa-dela Marija Vodoprvec rojena Pe-licon in njen že odrasli sin Franc Vodopiv^ec. Oba iz Oornberga.
Oba sta obtožena, da sta siabd ravnala z bolnim očetom, odnosno možem, ter ga ob njeki priliki modno ranila na nogi, radi česar se je zdravil več časa.
Obtoženca tajita dejanje in trdita, da je oče, odnosno mož paja-noc in kot tak včasih pravcata zver, ki jo ni mogoče ukrotiti. Istotako ga nista nikdar ranila. Oponmita tuidii, da je Ludvik Vo dopivec ibil svoječasno malo zmešan radi prevelikega cauživanj* alkohola.
Franc Vodopivec: »Sestra je očeta ščuvala, da bi me spravil ii hi še. 9
Marirja Vodopivec: «In jaz, mati osmih otrok, naj grem sedaj žk!»
Oškodovanec L. Vodopivec. ^ToP ma« g. Tuta): čeprav ne priK0» te boste moral govoriti rutico.«
«ToMko mi jih je «naštimala«( da še reendoe nisein «kopač« povedati. Odpustim pa ji n* Nfurn-reč svoji ženi. Pravi, da se ž« od 1925. iOta serakej vrše v hiši podobne komedije. 2ena mu je Ži razbila zobe, polomila vae noge —« pokaže na nogo — in bogvedi koliko polen že razbila na -njem. Vsak dan so prepiri v liifci. «Zakaj paT»
«Ker hoče ona gospodariti. Rada bi videla, da bi jaz lunr), osna pa bi samo žrla Jaz ne pijem vefl, Ođ lanskega leta pa cbo danes nI* sem popil Četrt vina, ker ml j« sdravolk prepovedal. Nekoč ml je zaprla nogo med sobna vrata tn ml to nato veo premlatila Pm da M jo slišali, kako je kričala. Ce bi bO kdo drugI namesto mena tli bila fte sto krat mrtva, jas pol hočem, da sodnija tukaj razsodi. Tudi sin je vedno grdo ravnal n
V Trstu, dne 21. Junija 1928.
«EDINOST»
ni.
mea>oj. 2eni je pomaga] z udarci, Se bolj z besedo. Vse mi je prere^ ,koi: Makako, Marko, Miha, pra-|ič.» Lu*Wik Vodopivec pove tudi, 4a je vložil tožbo proti sinu sa racsi novi j-eaa.j«.
«Kolik<o otrok lmate?»
«Sodem.»
♦ Kako to? VaSa Žena je rekla, da jih ima osem?»
«Ona naj jih le ima, jaz jih Imam sedem, ker ta tukaj-le ni ,več moj, ker me je hotel ubiti!» Pokaže na sina na zatožni klopi.
Priča Iveun KrSevan, star 58 let, pravi, da se v Vodopivfievi hiši že trideset Let sem prepirajo. Posebno pa zadnje čase. Leopold Vodopivec je miren človek in dober. Žena pa je hudobna.
Jožof Cottč pove, da Vodopivče-va žena zapre vsa vrata in okna, ko začne prepir. Zelo hudobna je.
Lovrenc Pavlica pravi, da se mu je nekoč Leopold Vodopivec pritožil in mu pokazal udarce na obrazu: «2ena me je držala, sin me je pa tepel!»
Pride hčerka obtoženke Ivanka Vodopivec, ki pravi, da bo- vse po resnici pričala proti svoji materi in bratu, Mati na zatožni klopi pravi: «Ce bo znala, govoriti resnico!«
«Vodno se je prepirala in tepla očeta in mene!«
Mati: «Ti tudi! Pa še prval»
«Zakaj so vrše prepiri?«
«Prej, ko Se bila ona gospodinja, je Šlo vse prav, sedaj pa, ko je oče prevzel gospodarstvo, se je začel jpravi pekel.«
Šele osen* let je imela ona, ko jo je začela mati pretepati.
■Ctčmskt tajnik Jožef Arei iz Dornbcr^a pravi, da je bii delni vzrok prepirov: vino. Oče ga je pil, kadar ga je imel doma. Otroci so slabo vzgojeni. Večkrat so hodili k njemu v urad! se kregat, ode« čez drugega so dajali. Žal mu je za sina, ki' se je sedaj pokvaril. Frej je bil priden, sedaj pa ne dela več.
Zdravnik potrdi, da je bil Leopoldi svoječasno duševno Jlsolan, pa je ozdravel.
Kot zagovornik civilne stranke nastopi brv® sodnik Marizza, ki je s tem Lojoval svojo prvo pravdo.
Državni pravdnik predlaga za vsakega obtoženca 3 mesece zapora.
Zagovornik pravi, da je kriv prepirov mož ki se rad upijani, in pa njegova hčerka «bleda dekli'ca, gospodična Ivanka«, kateri pomaga tudi njen fant. Ona bi rada, da bi oče raizilastiJ sina in bi potem lahko ona s svojim fantom gospodarila^..
Sodišče obsodi Marijo Pelicon •na 100 lir kazni, Franca Vodopivca pa na 133 lir kazni. Vse to pogojno. Vrh tega 5e na poravnavo stroškov zastopnika civilne s tranke, ki znašajo 250 lir.	.
- jh
SOVODNJB OB SOČI ;Tf;
Novi zvonovi.
Po dolgih trinajstih letih so končaio tudi v naši vasi zopet zazvonili zvonovi s cerkvenih lin. Spravili smo jih v zvonik pretekli teden. Izmed Štirih -zvonov sta dva nova, dva pa Še iz predvojnih časov. Vsi skupaj tehtajo okrog 23
StOtOV.	#	4 _M. i ^.
LOŽE PRI VIPAVI J m Požar.
V nedeljo popoldne ob 3. je začelo nenadoma, goreti v hlevu in na seniku Franca JamSka, stanu?-jočega v hiši Št. 21. Požar je povzročil 10 do 12 tisoč lir škode. Kot vneti in okretni gasilci so prihiteli takoj na mesto požara Vipavčani in omejiii ogenj ter rešili, kar se je dalo rešiti.
OREHBK PRI CERKNEM
Parednost fantov-ponočnjakov
Od četrtka na petek so nekateri fantje ponočnjaki, med katerimi ee je nahajal tudi neki vaški tnte-ligeot, M spe s takim početjem nič kaj ne kaže svoje izobraženosti,
spravili nekemu kmetu 3 stote težak voz na sleme hleva. Ko so to svoje junaško delo opravili, 00 Sli kmeta budit, Češ da so mu tatovi odpeljali voz. Kmet, ki po napornem delu rad počiva, je ves v skrbeh vstal in šel pogledat, aH je kaj resnice na tem. In prepričal se je o bridki resnici, ki smo jo zgoraj opisali. Kmet pa je bil tako trden, da je rekel: «Kdor ga je gor spravil, naj ga še dol!» — Ponoč-ajaStvo se je v naši vasi zadnje (ase telo razpaslo, posebno pa, ker ker dajejo inicijativo taki ljudje, ki bi morali hiti vasi za vzgled.
Reška pokrajina
IZ BISTRIdKBOA fflffilfi
V mnogih državah, tako tudi pri nas, je danes z*a dnevnem rodu važno vprašanje: kako povečati Mini pridelek, da bo krita potreba
max>žečega se človeštva? Naši kraji ne prskJejo v te«m poglcdfu toliko v poštev, ker nteo Žitorodni, vendar pa ni to vprašanje za nas tako brezpomembno. Postavka naših izdatkov za kruh dosega velike zneske, ki obreanen jujejo naša gospodarstva Če te ne moremo govoriti toliko o povečanju zemeljsko povržrine za žitno setev, se pa lahko fbavimo z vprašanjem, kako zvišati pridelek na enem in istem prostoru-. To je gospodarsko načelo. Ali jo to mogo&e? V splošnem je. Pomislimo le, da se naš povprečni pridelek vrti okrog 11 stoto v na ha (10.000 kvadr. metrov). To je malo. Danska n. pr., ki je napredna dežela, pridela skoro 3 krat toliko, ne da bi imela razmeroma večje stroške. Mi navadno mečemo krivdo na zemljo in vreme. Je tudi to res, a ne vedno. Niti ni v tem edini vzrok. Semkaj moramo priključiti še slabo seme, slabo obdelovanje, pregosto sejanje t dr. in posebno še nezadostno gnojenje.
O tem par beeed in to iz razloga, ker se v tem pogledu po nekod lahko še pomaga letošnji setvi. Najprej ponovimo staro pesem: Rastline potrebujejo več redil nih snovi, a najvažnejše (ki jih jo v zemlji vedno malo) so: dušik, ka*-lij, aipno in fosforna kislina. Vendar pa so gotove vrste rastlin, ki ljubijo bolj dušik, druge bolj kalij, tretje rabijo več apna in Četrte fosforno kisHfno. Veliko dudika rabijo močno listnate rastline, kalija okopavine, apna detelje in fosforne kisline zrnje. Brce teh snovi je zgradba ras t Minskega telesa in
njenega ploda nemogoča. Ce manjka le ena izmed teh, preneha razvoj rastline. Tudi se mora vsaka teh snovi nahajati v zemlji v gotovi mera. C oprav bi se nahajale vse druge snovi v zadostni ali celo v preveliki meri, in tri bilo le etne premialo, bi se rastline, ne mogla popolnoma razviti. Ako je na pr. v zemlji toliko dušika, da bi lahko pridelali 15 stotov zrnja, kalija in apna za 20 stotov zrnja, a fosforne kisline le za 10 stotov — rastlina si bo pomagala le v primeru one hranilne snovi, katere je v dotični zemlji najmanj (fosf. kisline) in bo zato dala — pri najboljšem negovanju, prt porabi maj-bolljšega semena in s najboljšim obdelovanjem zemlje — v navedenem primeru le 10 stotov pšenice. To je nepregledne važnosti, zato se bomo o tem še oglasili.
Znanost Injimetnost
Leposlovne revije
sem željo, da bt bik> dobro poročati tu pa tam o tistih slovenskih revijah, ki jih Čitatelji nimajo baš pri rokah. O njih bi moral poročati vsak mesec posebej, tako nekako kot piše gospod L. C. o zvezdnatem nebu, pod naslovom «Litea-amo nebo v maju«,
ali «Literaimo-znanstveno nebo v maju«. Pa sedaj smo že daleč od januarja, treba pa je tudi o prejšnjih mesecih kaj povedati. Da dohiti mo zamujeno, naj obdela prvi članek prvo četrtletje, drugi naj se dotakne drugega Četrtletja, da pridemo v tekoče.
Vodilni slovenski literarni reviji sta Še vedno «Ljubljanski zvon» m «Dom ni svet« in menda tudi ostaneta. Mod družinskimi revijami stoji na prvem mestu «Mladika».
»Ljubljanski zvon« je stopili s tem letnikom v svoje osem in Štirideseto leto. V vahtiu na naročbo je povedal: *2ivimo v prehodni dobi, ki je duhovno obubožana in materijalno pavperfzirafia. Slovenska knjiga je sramotno ponižana.« Edini nagib, pravi ta oklic, da še iadfiijajo revijo, je ta, da je treba prehodno stanje premagati, najsi bi biio Še tako kruto, ker se -tro slovenski kulturni človek naposled vendar že pričel zavedati dolžnosti, ki jih ima do slovenske lepe knjige. Dalje: «,Ljubljanski zvon' bo tudi v bodočem letniku svobodna tribuna vseh prostih in n©vezwmih duhov, ki imajo svojemu narodu povedati kaj tehtnega in k I onega.« — Kot glavno povest prinaša revija to leto roman pisatelja Jožeta Pahorja « Serenisširna®. Pahor nam je že znan kot pisatelj «Medvladja» in kot urednik «Učiteljskega lista« in »Novega roda«. Dejanje romana se vrši v Benetkah, ko so bile še na vrhuncu moči, glavni junak je Just Golja, Tolminec, ki se je povzpel (io častniške časti in je imel vstop v najvišjo beneško družbo. Roman je zelo široko zgrajen, zato je iz te(ga, kar je v t oh številkah priob-čenega, težko povedati kako besedo o njegovih vrlinah ali hibah. Spoznal pa v romanu na prvi pogled Pahorja, mirnega in tehtnega pripovedovalca, ki je od «Med-vladja® vidno napredoval. Revija prinaša tudi to loto bakrotiskane portrete znamenitejših mož: v prvih treh številkah sq Oton Župančič, Cvetko Golar in dr. Ivan Lah. Zelo dobra je radiranka Božidara Jakaca, ki je Župančiča vdahnit Živega pred nas. Anton Novačan je priobči'! četrto in peto dejanje drame »Herman Celjski*. Na papirju je to videti zelo krepka drama, med tem so jo Že uprizorili, a na odru razen prvega dejanja baje ni dobro uspela. Prva številka prinaSa odlomek t« SoJogubo-vega romana «Slajše ko strup». Prav je, da je list predstavil svojim bralcem tega krepkega ruskega pisatelja; bolje dober prevod, ko slaba izvirna novela. Med pesniki so zastopani' Ivan Albreht, Igo Gruden in Fran Eller. Te pesni niso nič izredno močnega. Rudolf Kol ari č nadaljuje v vseh treh številkah članek o Francetu Miklošiču, slovenskem savistu; Karlo Kocijančič pa pri obču je za Zupančičevo petdesetletnico zanimivo razpravi00 »Socijalni motiv v Župančičevem pesniškem dedu«. Pra/vi, da ima socialno vprašanje v slovenski literaturi polstoletno tradicijo, začelo je namreč s Stritarjem, nadaljeval je Tavčar, daljo Aškerc, z neminljivimi umetninami tega Žanra sta obogatila končno našo književnost šele Cankar in Župančič. V tem pogledu je Imel na poznejše pokol en je Župančič večji vpliv nego Cankar, Cankar namreč v tam1 pogledu 9» nima naslednika, v pesmi pa ski>» Sa mlajša generacija nadaljevali tam, kjer je Župančič nehal. — Med književnimi poročili najdemo, da je izšla v Beogradu zanimiva knjiga «SIovenačfca», ki jo je izdala »Srpska književna zadruga«. Kritika pravi, da ima knjiga precej napak, vendarle bo dobro služila svojemu namenu. Cvetko Golar je izdal novo pesniS-ko zbirko «Njiva zori«; pesnik se od svojih prejšnjih zbirk ni prav nič izpremenil. — Druga številka
revije prinaša Mirana Jarca 110-velico «V tbaru« in Vladimira Bartola «Z<godbo o maratonskem tekaču;«. Mod pesniki srečamo Cvetka Golar j a, ki ga spoznamo na prvi pogled Že po naslovih »Pesem kosca« in »Binkošini pozdrav«. Po eno pesem so prispevali tudi Fran EUer, Janko G?aser, Stano Kosovel in Dragutin M. Damijanič. Josip Vidmar je spisa! članek »Umetnost in svetovni nazor»; ta članek je polemika z Antonom Vodnikom, ki mu je v »Domu in svetu« očital, da nima enotnega svetovnega nazora. Med oceno knjig beremo o Grišovih zbirkah pesmi »Prebujenje« in «Mozaik». Kritika pravi, da bi bil moral bolje izbirati in iz dveh zbirk napraviti eno. V listu se nahaja tudi ugodna ocena zbornika »Luč«, ki ga vsi poznate. Na koncu je posebno zanimiv »Prispevek k teoriji umetniškega ustvarjanja«, ki pove nazorno več ko celi kupi knjig. — Tretja številka prinaša zek> zanimivo pisano novelo M. Snuderla »Nikodem Sabeder»; ta novela je ena izmed boljših v listu. Sledi prevod iz Voltaira godba o vrlem hrahmanu«. Tri pesmi je prispeval Fran Eller. Nikolaj Berdjajev prinaša članek «Kriza sodobne kulture«. — »Moderna doba se približuje svojemu zaključku in začenja se nova, neznana, ki Se nima svojega imena Pomaknili smo se iz običajnega zgodovinskega razvoja...« pravi Berdjajev. Med ocenami knjig najdemo »Knjige Vodnikove družbe«. O Bevkovi knjigi «Hiša v strugi« pravi kritika: »Jezikovno se povest odlikuje po krepkosti in jedr-natosti. V celoti je ta povest dovolj posrečeno delo, ki je v njem našel besedo izrezek iz življenja sedanjosti.« Obenem beremo oceno drugega zveeka Krekovih izbranih spisov « Prvih pet let javnega dela« in Pregljeve knjige »Otroci soln-ca», ki so »v celem močno delo, zajeto iz čisto slovenskega okolja, pripovedovano v tako krepkem jeziku, da so lep donos novi slovenski prozi. »V tej številki so ocenjene tudi »Igrice«, ki jih je je spisa! nam dobro znani Josip Ribičič. Kritika se o knjigi izraža po volj no.
»Dom In svet« se je, kakor znano, dolgo let razvijal iz družinskega lista v strogo umetniški leposlovni list. Borba se je odločila, ko je »Mladika« prevzela nalogo družinskega lista, »Dom in svet« je dobil proste roke. Že več let sta mu urednika France Kdblar in dr. France SteTe. Opaža se resno hotenj e> ustvariti iz lista umetniško in literarno glasilo, ki bo stalo na vMrini. Tudi je list idejno strogo sačrtan, sistematično ure je van in uživa danes precejšnji ug*Ied. Ce prelistamo prvi skupni Številki te-tošnjega letnika nas prijetno iznenadi ta. Tehnično je list na vitim; ilustrativno predstavlja Miha Mafeša, Cudermana in arhitekturo Plečnikove Šole. Pregelj se je v topil črtici z njemu lastnim slogom oddolžil »Gospodu profesorju Andrej um (Kraglju, saj menda ne izdamo nobene skrivnosti, kjer ga iz spisa lahko vsakdo apoena). Matija Malešič je opisal Črnomelj; pisatelj je znan po spisih v »Mladiki« in tudi v «Domu in svetu«; zadnji dve leti se je razmahni!) precej visoko. Bogomir Magafna je spisal novelico »Ica-rua»; neki kritik je dejali, da je to naJboTjša proza v tej številki. France Bevk je v noveli »Jadra • Markovim levom« podal našo ■otočno Istro; idi-tičnoeti prvega delta, je dodal krvavo mornarsko ■godbo. Dramatik Anton Leskovec, Cigar deta so c uspehom upriso-rila gledališča, je priobčil dramo v treh dejanjih «Kraljična Harite«. Med pesniki nastopa pri »Domu in svetu* že dolgo vrsto let Sitvin Sardenko; njegova nežna lirika se ni fapremenila, dasi se poizkuša
(Dalje na IV. strani)
M&L1 O

£1
UGODNA PRILIKA? Radi opustitve trgovine s pohištvom se razprodaja pohištvo: spalne,- jedilne sob«, kuhinje, posamezni kosi po znižanih cenah. Gorica, Viale XX Settembre 23.	683
PRODAM «Fiat - Wienna» 3 in «Saurer» 5 ton. v pvTpolnem stanju. Pisati za po-gajanja ii za na licu mesta, pod «Saurer» na upravništvo.	684
HIŠA, -sredi Vipave, pripravna za trgovca, obrtnika ali kmeta, se proda po n'xki ceni. Poiaanil« Vipava 66.	686
VAJENEC 15 leten, iz bližine, se išče za trgovino jestvin. Via Udine 27. Predstaviti se samo popoldne.	687
PEKARNA, dobro vpeljana na promet-ntm krajo, se proda. Naslov pri tržaškem upravniltvu.	676
HIŠA z gostilno, zemljiščem s popolnim inventarjem, bliza Faccanoaijevih kamnolomov, se proda. Gostilna Dodič. 678
BABICA, avtorizirana, sprejema uuceče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
322
NajprikladneiSa darila ZA BIRMO
dobite pri
ALBERT? NVld.Tnt.Via Mazzlol 46
mM u raiiia
v. z. z om. jamstvom v Gorici vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v soboto, dne 30. junija 1928. ob 18. ur! v zadružnih prostorih v Gorici, Via Carduccl št. 7, I.
DNEVNr RED :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega ob£. zbora.
2.	Poročilo načelništva.
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 44. upravno leto 1927.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Čitanje revizijskega poročila.
7.	Volitev nadzorništva in delnega načelništva.
8.	Slučajnosti.
594	Načelništvo.
BAEICA Emerschite - Sbairero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 fGhmaatica, podaljšana), lastna via, telefon 20-64. 306
I
Botri!
Botri I
po nčveriaina nizkih cenah
se dobi edino le pri urarju-zlatarju
Albertu Marcu
v Ajdovščini g
Prepričale s«!
Fr«pričaj:e Ml
ODLIKOVANA TOVARNA
dem m somčtiiKco
Paofo Minola
(Vodje F.Ui Tagini di Vincenzo) TRST
Corso VlHorlo Emanuele III, it. 55
VELIKANSKA IZ BERA BARVANIH DEŽNIKOV EN-TOUT-CAS, 2A GOSPE.
BOGATA ZALOGA SOLNČN1KOV.
ZALOGA TORBIC, LISTNIC, DENARNIC.
Vse blago j« naš izdelek, ki se razlikuje od drugih z največjo eleganco in solidnostjo TER SE PRODAJA PO CENAH, KI NE POZNAJO KONKURENCE.
Izvršujejo se vsakovrstne poprave dežnikov in solnčnikov kakor ludi torbic po najrmernejših cenah.
Prodaja na debelo fn drobno.
Kadar trpite« vzemite
CACHETS DTAIVRE
En
Vam takoj ozdravi ŽIVČNO BOLEZEN MIGRENO
MALARIJO
INFLUENCO PROT1N
REVMATIZEM
ZOBOBOL IN VSAKO DRUGO BOLEČINO
Š kn tli ca 11 caoheta
L. 8.-
Na prodaj v vsaki lekarni
ikatiiea 1cachets
L. - .80
V Vatam interesu je, da se prepričate, ako nosi vsaka škatla navedbo
STABILIMENTI CHERCOT
MILANO edino jamatvo da je Izdelek originalen In pristen.
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(110)
Pajčevina
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
— Seveda, to je strašno; po mojem mnenju Je takšen način ponemčevanja nedopusten; toda, drag-a moja, tu sem na žalost, popolnoma bre* moči. Nimam nikake pravice vmešavati se v Šolske zadeve in moje posredovanje bi bilo brez koristi. Poleg tega pa so Poljaki mnogočemu sami krivi, ker se upirajo učenju nemškega jezika; ta upornost je tem bolj obsojanja vredna, ker je brezuspešna. Politična varnost zahteva, da se zlijejo z nami, in to zlitje se prej ali slej, hočeš ali nočeš, izvrši. Državni jezik Je najuspeSnejše sredstvo za ▼siljenje narodnih idealo-v; to je element, ki atr-nja v eno vso deželo. On postopno vsesuje tuje elemente in Istočasno vzdrtuje celo ▼ izseljencih duh narodnega edinstva. S tem prepričanjem je vsak Nemec tako globoko preiet, da naši kolonisti, na vseh koncih sveta, ne glede na to, da so te stoletja obdani od tujih narodov, kakor recimo w naših baltskih deželah, krepko branijo »roj je-Bik, ki ostane »a večno živa ve* s materjo domovino. A nasprotno Je ravnoduije napram državnemu Jeziku pogubno, zato se to ravnoduije mora pobijati, ako Je dežela zdrava in ni vlada izgubila zdravega zmisla.
V Milici je kipelo in t razburjenim glasom Je izjavila svojo nevoljo proti temu krivičnemu in krutemu načrtu, ki stremi za tem, da se ubije du-
hovno življenje v drugem narodu, preprečajoč njegov samobitni razvoj.
Grof jo je hladnokrvno poslušal, in ko je z* kij učila svojo filipiko, se je nasmehnil in rekel:
—	Ker sem tvoj edini poslušalec, se ne jezim nate. Ti nisi še postala Nemka in nisi prežeta s prepričanjem, da ml ne trpimo zavestnih sovražnikov v svojih mejah, in da je sploh rahločutje napram tujerodcem v škodo državnim interesom, rahločutje pa ni naš značaj. Pametna dobrodelnost se začne pri samem sebi, to je modra resnica, draga. No, tebi na ljubo bom govoril te dni s pastorjem in ga bom skušal prepričati, naj vpliva na učitelja in ga odvrača od nepotrebnih krutosti. Zdaj pa pustiva to stvar. Imam dve novosti zate, izmed katerih ti bo ena brez dvoma prijetna—
—	Si li premeščen v Berlin? — ga je radostno prekinila Milica.
—	Tudi to pride o svojem času, za zdaj pa ti sporočam, da gre Vlzenbruk iz polka.
—	A! To je zares prijetna novost. Kam prenese čednostna Alma svoje prosvetno delovanje in zakaj se je to tako hitro zgodilo?
—	Ukaza o premeščen j u ni še; toda Vlzenbruk je danes po povratku iz potovanja v Berlin izjavil, da ostavi polk, a meni se zdi, da je zadeva s tvojo mantiljo zelo vplivala na njegovo odločitev. Po tistem nesrečnem dogodku so nastale neskončne govorice, razprave in prepiri; vse to je strašno neprijetno in daj Bog, da bi ta zadeva končno polegla. Morda nastopi mir po odhodu te spletkarke. In druga novost?
—	Prejel sem pismo od tete, baronese pl. Dau-niceve, v katerem me obvešča, da se je vrnila s otrokoma v Karollnenhof. Jutri hI morala k nJim
Ko ie videl, da se je Milica nevoljno namrd-
nila, jo je objel okrog pasu in poljubil.
—	Bodi dobra in prizanesljiva do starke. Vedi, da moreč s teto lahko izhajati, ker je razumna In popustljiva. Ludolf je seveda drugačen in moram tfi opozoriti, da je zaklet sovražnik Rusov«.
—	A tvoja cenjena sestrična je zakleta sovražnica tvoje žene? Moj Bog, kakšna neprijetna družba, — ga je prekinila Milica.
—	Kaj še! Na kakšen način hi bila Vilma tvoja sovražnica?
—	Zato, ker sem jaz tvoja žena, — je z lokavim nasmeškom odgovorila Milica.
—	Ah, kakšne neumnosti govoriš. Veruj mi, da ji je vseeno, s kon sem se poročil. Ne morem razumeti, kako si priSla na to misel, — je rekel g*Of z nevoljnim glasom in zardevajoč.
—	Kako? Iz ozračja našega ljubega mesteca, ki je prenasičeno z na jrazno vrstne j šimi spletkami Se eo na svetu, hvala Bogu, dobri ljudje, katere vsaka tajna težr kakor starodavnega kralja Midasa. Tudi oni so «šepetali pesku m vetru«, da je gospodična Vilma tekala za svojim bratrancem Egonom, ker je bila do ušes vanj zaljubljena in je upala, da se poroči z njim, če bi ne bilo cpredclete kozakinje», ki ji je ugrahlla izvoljenca. Ha» ha, ha! Nikar se ne vznemirjaj, dragi mož: veter fat pesek sta mi izdala to pikantno skrivnost, a tvoja skromnost je brezsporna.
—	.Če dobim v roke nesramno spletkarko, ki t! je sat vezi a to laž, ji bo gorje, — je siknil skozi sobe besni Berenklau.
Milica se je davila od smeha.
—	Ne boj se, ne bom Izdala tega, kar vem, ne onega, odkoder je veter prejel to tajno; a tvoji lepi sestrični še v glavo ne prMe, da mi je man
k njene sovražnosti do mene. No, baron pa Itak ne more bolie sovražiti Rusov, kakor sovra-
žim jaz Nemce. Naj se le drzne žaliti me, d*m mu takšen odgovor, da ga za vselej volja mine mene izzivati.
— Prosim te, Milica, bodi mehkejša z njin\ sicer utegneš izzvati kakšno surovost od njegove strani. Ludolf je čuden človek, razvajen in bolan; njega ne moreš smatrati sebi enakega. Sicer pa se boš o tem sama uverila in prepričan srm, da ne boš hotela živeti s tetino družino v neprijaznih odnošajih, kar bi mi bilo silno neljubo. Ker pa so prišli do tvojih ušes govorice glede Vilme, tedaj ti povem rajši sam vso resnico. Oče in teta sta zares upala, da vzamem Vilmo; toda razumela boš, da si je Vilma to misel že davno izbila iz glave.
Milica je molčala in se samo lokavo nasmehnila.
Bilo je določeno, da se naslednjega dne pope-ljeta v Karolinenhof. Zjutraj je bil grof zaposlen, po kosilu pa sta se zakonca podala k Daunicevim. dasi je Milica menila, da je ta čas neprimeren za obiske. Oblekla se je zelo skrbno in njen bebi, sukneni kroj, z velikim enakobarvnim Rubensuvim klobukom, je bil vzor elegance vkljub svoji preprostosti. Ko Je grof videl, da se Milica skrbno ogleduje pred ogledalom, Je v srcu še enkrat preklel «spletkarko», ki je zbudila v Milici tekmovalnost.
V Karolinenhof u so sedeli pri kavi in se pogovarjali, ko se Je Berenklavova kočija ustavila pred vhodom, ki je bil viden iz obednice.
— Egon in žena sta prišla, — je rekla ra*> burjena Vilma ter skočila po koncu vsa zardela.
Prejšnji dan je bila psi Al mi in ravnokar Je pripovedovala svojim vse mestne spletke o Milici.
— Jaz grem. Nočem videti te moskovske kače, — je rekel Ludolf in tudi vstal. — Opraviči me n« kakšen način. mama.
IV,
lEDINOST*
V Trstu, dne 21. junija 1928.
su pa tam v moderni snovi in v lov em izrazu. Pri pesnikih «Doma n 3veta* je opaziti neko enotno trto. Od Antona Vodnika do Ti-jteta Debeljaka in Joieta Pogačnika, ki se zadnji čas pogosto o-Clađta; priznati moramo, da je njegova peiem med najboljši mi. — prosvetni del lista se je oddolžil ^ihilejniku Župančiču s Finžgar-jevim člankom «Ob Župančičevi >e t desetletnici* in s člankom Antona Votinika «Oton Zupančič in u ladica«. Nadalje nahajamo v li-♦tu « Pregled beloruskega slovstva«, «Lvod v glasbo», spisal Stanko V urnik, «Um<eaiiško življenje v letu 1927.», spisal France Steie. Anton Vodnik polemizira s Cibejem o «Uxnetni5kem ustvarjanju Ivana Cauk£urja». Med «Za-piski» najdemo člančič «Ob jubileju Karla Mutha«, ki je izjdajateFj in glavni urednik revije «Hoch-land». V rulbriki ®Iz svetovne književnosti^ prinaša revija poix>-tiio o knjigi: «Georges Bernanos, Sous le Soleil de Sataa». Med knjigami so ocenjene «Pesmi» Srečka Kosovela, in leposlovne knjige vseh Štirih književnih druižb. Kritika se je o knjigah Goriške matice izrazila zelo povoljno. — Tretja številka revije prinaša začetek daljše novele Franca Bevka «:So.ka svetega Bošiijana». V tej noveli je opisan eden izmed starejših cerkljanskih slikarjev in podobarjev, doma iz grape pod Poreznom; v začetku novele gra srečamo na Gorenjskem, kjer izdeluje oltar sa neko podružnično cerkev. Vladimir Bartol je priobčil čedno novelico «Mačka na hruški». Originalnemu naslovu sicer ne sledi originalen slog, vendar se vidi, da imamo nadarjenega začetnika pred seboj. V reviji je ciklus pesmi Antona Vodnika pod naslovom «Skozi vrtove». Ilustrativni del lista je fco pot praktičen. K članku Ivana Vurnika «K vprašanju enodružinkse delavske hišice» prinaša več načrtov in ilustracij. Stanko .Vurnik piše uvod v glasbo. France Štele je prinesel poročilo o slikarskih razstavah. O Cargu pravi sledeče: Cargro je nedvomno talentiran karikaturist in 6e nagiba sploh bolj k bizarni, toda ostri karakteristiki. Cargo Je neoporečna umetniška potenca, za katero pa je doslej skoraj edino merodajen boem-ski življenjski nazor, ki se je pri nas le redko tako čisto uveljavljal kakor pri njem*. France Koblar je podal to pot novo sliko iz svetovne književnosti, namreč Franca Werlla, talentiranega praškega Nemca; poročal je o njegovi drami *Paulus unter den Juden». Tudi kritika knjig je pri «I)amu in svetu» .'urejena sistematično; to pot so prišli na vrsto «Izbrani spisi (Cankar, Jurčič, Finžgar, Mencinger, Maselj-Podlimbarski).
Letošnja <cMladika» je vsakogar iznenadila. Po opremi in po vsebini je kot družinski list na svojem višku. S takim družinskim listom bi se lahko ponašali tudi veliki narodi. Pisatelj Finžgar poizkuša dosledno leto za letom združiti po-ljudnost in umetniško ter znanstveno vrednost spisov. V tem letniku pricubčuje na prvem mestu Jelenovo povest « Ovčar Marko*. Pisatelj je znan po dramah «Dom» in «Srenja». Dasi se močno opira ob Finžgarja, je ve»dar klen in zanimiv in utegne postati dober ljudski pripovednik. Kafrol Dobida je spisal članek o Otonu Župančiču, Ksaver Meško pa priobčuje povestico «iMladost». V leposlovnem delu je zastopan le šo Ma-gajna Bogomir s črtico «Nočni čuvaj". Dr. Janez Plečnik je spisal zdravstveni članek «Nahod in še> kaj», inženir Ciril Jeglič pa prirodoslovni spis o «A cal e ji in ci-kranmu». List prina&a na koncu začetek p: c voda Londonove povesti «Kr?T'j alkohol*. Med pesniki so zastopani Anten Vodnik, Silviin Sardenko, Tine Debeljak in Jože Pogačnik. Že iz imen sotrudnikov lahko spoznamo, da jo list po vsebini prvovrsten in zanimiv. Bogat jr tudi njegov drobiž. V njem naj-dorpo prr>:r>ed o svetovni politiki, oceno knji-g, pomenke z začetniki, članek o zimskem spanju živali, razlago priobčenih slik, gospodarske misli, o vzgoji, o zimski oble-pi, kotiček za kuha/ico, za smeh in končno uganke. — Nadaljno številke no zaostajajo za prvo. Poleg nadaljevanj Jal ono ve, MeŠ-kove in Londonove povesti poleg drobiža ki smo ga pravkar našteli, prinaša Črtieo Ivana Vuka «Bazglas župana občine Tri oslove". Med pesniki nastopata dve novi imeni: Janoa Seiavec in Fran Plestenjak. Janez Pucelj je že znan pesnfk «Mladike»; svoje dni j» pi.-al v aVrtec* poti imenom mil Gorerrlko^. Dr. Janez Pločniki je napisat anatomi čen spis «<0 sTuscmcaii«, Oi-ri-l Jeeriič pa naravoslovni1 spis «Mirta«, številka priiiaša tudi kratko črtico iz belorušČine <cZ16 nd vedivo 7.16», ki jo jo spisal Jakub Kclas. Slede zanimivi članki <TTkrajinci in re-Tolunr?a», «IdeaTni pomen sadje-reje>> in drugi. Med slikarji je za-•♦opan v prvi in d rupi številki Ivan Grohar. Milja Maleš in Tine Ros poleg nekaterih tujih sl kar-|ey. — V tretji številki srečamo 7» zon treh nadaljevanj povesti Pregljevo originalno pustno pridi-o Vr listu se nahaja tirni prevod velice Anatola France-a «Orean-Krist». Plečnik in Te^'ič nategujeta ciklus svojih spisov, pr-piše: «Nekaj o refleksih«, a drugi «Rano cvetie«. Xadaljni • Cl«nki nas vodijo sPo slovanskom
svetu«, na Kitajsko, pišejo «0 raz-plodbi rastlin«, o dežniku, plašču ln kloibuku; med pesniki pa sta znani imeni Pogačnik in Strniša V slikah nam je predstavljen Rembrandt, Feuerbach, Hriaiko omrekar in Franc Zupan. Po svoji vrednosti ln pomenu lahko stoji »Mladika* poleg ostalih slovenskih revij in ni treba, da se sramuje	Pavel Bojan.
Gospodarstvo
Trgovinsko bilanca
Uvoz in izvoz Italije sta v prvem četrtletju t. 1. dosegla 5,086.7 oziroma 3,408.6 milijonov lir. Izboljšanje trgovinske bilance napram istemu razdobju prejšnjega leta znaša 1,627.4 milijonov lir. Na uvoz odpada 1,087, na izvoz 540.4 milijonov lir. Uvoz žita stoji na prvem mestu. Po vrednosti je nazadoval od 1.215 na 702 milijona lir. Sledi uvoz sirovega bombaža v vrednosti 601 milijon lir. V oči pada posebno nazadovanje uvoza premoga, ki je znašal 1 milijon ton manj nego lani. Majhne potrebe po premogu v prvem četrtletju se spravlja v zvezo z velikimi in še neizčrpanimi zalogami iz prejšnjih dveh iet. Uvoz lesa je spričo zmanjšane delavnosti ! gradbene industrije nazadoval za 58.000 ton. Količinsko je napredoval uvoz bencina ia sicer od 485.000 na 677.000 q. Živina je zaznamovala velik porast. Uvoženih je bilo 45.769 komadov v vrednosti 75 milijonov napram 12.674 komadov v vrednosti 23 milijonov lir. Interesanten je tudi uvoz prašičev, ki .je nara-st&l od 2.058 na 55.564 komadov v vrednosti 33 napram 1.25 milijona lir. Uvoz živine ni bil odvisen od padanja cen, marveč spričo večjih potreb notranjega trga. — V izvozu je zavzemala v prvem četrtletju prvo mesto naravna svila. Nazadovala je po vrednosti, porastia v količini. Izvoz je vrgel 352 napram 389 milijonov lir. Drugo mesto pripada bombaževim izdelkom z vrednostjo 297 milijonov lir. Izvoz umetne svile se je dvignil od 3.4 na 4.1 milijone kg v vrednosti 126 napram 147 milijonov lir v istem razdobju preteklega leta. Občuten padec izvoza zaznamuje oljkovo olje. Po količini je nazadovalo več kot za polovico, po vrednosti pa za dve tretjini. Vzrok temu padcu je treba iskati v velikem padcu cen semenskega olja, ki seveda ovira konsum oljkovega. V prvem četrtletju je bilo izvoženih 5.374 komadov avtomobilov v vrednosti 75 milijonov nasproti 7.948 komadov v vrednosti 171 milijonov lir. Vino je ohranilo svoj položaj. Izvoz sira je poskočil za 5000 nazadoval pa v vrednosti za 6 milijonov lit. liiž je napredoval količinsko, nazadoval po vrednosti (78 proti 120 milijonov lir). Radi španske konkurence je zadela kriza izvoz pomaranč in mandarinov. Izvoz je nazadoval od 1.060.626 na 588.678 q v vrednosti 101 napram 246 milijonom lir lanskega leta. Limoni so se ohranili na lanski višini. Napredoval je izvoz oljnatih pogač, kar je bilo v ozki zvezi z velikim pomanjkanjem krmilnih sredstev, ki je vladalo skozi celo zimo na evropskem trgu.
KuHarlBeliM ii današnje dole
V nizozemskem Vzhodno-indijskem otočjem se nahaja tudi otok Komodo. Na tem otoku živijo še danes kuščarji, ki so skoro tri metre dolgi. Ekspedicija, ki jo je vodil tje ameriški znanstvenik * W. Douglas Burden, je nekoliko teh velikih kuščarjev ujela živih v pasti. Burden je nato napisal kar celo knjigo o teb živalih.
Ime imajo «zmajski kuščarji". Kot rod so to najstarejši kuščarji na svetu. Po svojem bistvu so najbrž sorodniki, če že ne direktni potomci tistih velikanskih pošasti, ki so živele na naši zemlji pred kakimi šestdesetimi milijoni let. G. Burden trdi, da je v severnem delu Avstralije živel najmanj eden zmajski kuščar še do kamene dobe, to je do tedaj, ko je človt k že znal izdelovati razne predmete iz kamna. Ta avstralijska razmeroma nedavna pošast je bila okoli deset metrov dolga in jo tehtala od deset do petnajst kvirualov. Znanstveniki ne morejo pojasniti, zakaj žive zmajski kuščarji danes samo na otoku Komodo.
Zmajski kuščar je mesojeuna žival in mu prav posebno ugaja divjačina. Burden jim je za vabo naslavljal meso divjih prau bičev in jelenov. Pasti so bile podobne veiikini panjem in so bile
na enem koncu odprte. Niso bile narejene iz desk, nego is debel popletenih z bambusovim tretjem. Pred odprtino pasti so nastavili zanko, v past samo pa vado. Vse skupaj je bilo zakrito z zelenjem. DrugI konec zanke je bdi pritrjen na upognjeno drevo, ki se je vzravnalo, ko ae je žival ujela, in jo potegnilo v zrak.
Značilno je, da so manjši kuščarji zbežali od nastavljene va^ de, kadar se je bližal kak večji kuščar. Po tem znamenju so prežeči lovci spoznali, kdaj se jim bliža pravi plen. Ko je bil ta enkrat ujet, so ga povezali in vtaknili v kletko.
Zmajski kuščar ima sluh tako slabo razvit, da ga skoro smemo prištevati med glušcej v nadomestilo za ta nedostatek ima pa izredno oster vid. Zobovje je dolgo, močno in ostro. Z njim zna ta žival trgati mrhovino v velikih, kosih. Burden je ob neki priliki opazoval kuščarja, ko je v enem zalogaju pogoltnil ves zadnji del divjega prašiča — obe krači s parki ji m delom hrbta vred. Razdraži se zelo hitro in tedaj izbruha vse, kar ima v želodcu. Ujet silovito otepa z repom okoli sebe. Plavati zna dobro in pod vodo se vzdrži do dve minuti dolgo.
Člani Burdenove ekspedicije niso opazili, da bi zmajski ku&-čar napadel žive živali. Stika najrajši samo za mrhovino. Ob neki priložnosti so pa videli, ko je kuščar stekel za odraslim divjim prašičem, ki ga pa ni hotel čakati, nego jo je brzo popihal v gozd.
K temu nas bo morda zanr-malo Še nedavno objavljeno sporočilo, da je znani ameriški geolog dr. F. B. Daude iz mesta Boise v državi Idaho našel pred kratkim živalske in drevesne o-kamenine, ki kažejo na neverjetno velikost nekdanjih, živali in dreves. Okamenine je iaskopal nekje v okraju Harney v državi Oregon. Brontosauri, ki so živeli v pradavnih dobah na naši zemlji, so dosegli dolgost tridesetih metrov in so se doslej smatrali za največje živali naše zemlje. Okamenine okostja, ki jih je našel sedaj zgoraj omenjeni dr. Daude, pa kažejo na žival, ki je morala biti nad petdeset metrov dolga. Dr. Daude je našel tudi okamenine dreves, katerih debla so merila v premeru kar 175 metrov, in debelina lu-badi same je znašala nad osem metov. Dosežena višina teh orjaških dreves pa je bila pol kilometra! Kakor je že zgoraj omenjeno, je dr. Daude poznan geolog, vendar je več znanstvenikov, ki malce dvomijo o resničnosti njegovega poročila. Zlasti okamenine dreves, ki jih je on videl, se jim zde za spoznanje predebele.
Imeli smo že mnogo psevdo-raziskovalcev, ki so poročali o čudežnih pošastih, ki so jih videli sredi afriških ali penian-skih pragozdov in močvirij, pa ni bilo navsezadnje nič. — F. M.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Sin dveh mater
Pred okrajnim sodiščem v Lvo-vu se je vrtšila te dni jako zanimiva razprava. Pri družini Ku-žminski v vasi Anini pri Varšavi je služila neka mladenka, po imenu Moravska, katera je svoj čas povila nezakonskega sina, ki .so ga krstili za Kazimira. Zakoncema Kužminski, ki nista imela o-trok, se je dete jako dopadlo, tako da sta ga obdržala pri sebi tudi potem, ko se je Moravska preselila drugam. Da bi ga jim mati ne vzela, ko bi se vrnila, sta zakonca dala vnovič krstiti dete kot svoje. Tako se je mali Kazimir Moravski prelevil v Zigmunda Kuž-minskega. Lepega dne pa se je Moravska vrnila in hotela vzeti svojega sina, ki ga ji pa zakonca Kužminski nikakor nista hotela izročati. Tedaj je ( loravska ŠT\a iskat svojo pravico na sodišče, ki bo pač moralo razsoditi zamotani spor prav po salonronsko, kajti otrok, ki mu je sedaj štiri teta, ima dve rojstni imeni, dva krstna
lista in — dve materi. Prva razprava je bila odgodena, ker nekatere priče niso prišle, (Druga obravnava se bo vršila v kratkem. Razsodba, ki jo bodo izrekli sodniki, bo vsekakor zanimiva.
Spomenik famajdfttelja petrolejka.
Malokdo menda ve, kdo je is-u Trti) petrolejsko svetilko. Tla mož je Poljak Ignacij Lukaciewicz, ki je bil leta 1852 lekarnar na Dunaju, a se je pozneje preselil v Ltot, kjer je v nekem kemičnem laboratoriju izumil, kako se destilira nafta in kako se destiliran proizvod uporabi za razsvetljavo.
Sad njegovega izuma jo bila nova velika industrija — petrolejske industrije, ki so je v kratkem mogočno razvila. Še dancLanes se nafta destilira po njegovem sistemu. Toda kakor Singer, izumitelj šivalnega stroja, in mnogi drugi izumitelji, ki so Žrtvovali svoje življenje in imetje za napredek človeštva, tako je tudi Lukasie-wicz umrl v največji bedi. Ljudje so se ga spomnila po njegovi smrti in za njegove zasluge mu bodo postavili v Krošnu na Poljskem lep spomenik. Ustanovil se je že odbor, ki bo zbiral prispevke v ta namen. Obenem bo odbor izdal Lu-kasiewiczev Življenjepis.
ln drage živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtiCne-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-
drlnl v Bolonji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno.
1124
ZLATARNA IN MARNA
JAKOB BEVC
Trst, Campo S. Glacomo S Darovi za birmo.
Popravila Drlo zlatih predmetov.
Cene zmerne. (481) Cene zmerne.
Avtomobilska proga
Trst-Lokev-DIvača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan.
Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta : 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi Iz Senožeč: 7. zjutraj ln 18. zv.
Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožače: 9., 16. In 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 In 18.35 Listki za tja in nazaj: Trst-DIvaČa in n?-zaj L 13 —. Trst-Senožeče In nazaj L 16'—.
Avtomobilska proga
Ghlozza-VUla Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—.
ŠIRITE
„Naš glas
u
Mesečno družinsko revijo! Naročnina za celo leto 15 L
Naslov: Trleste, Casella postale 348
Na obroke
Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki
Vin Rimo 3, liL nadstropje
Dr. SAKDOC
ZODfZBRAINIH
ITTffTfT1
▼vvvvv
TTTf ▼ V
TRST
VU S. UUAM 25, II.
MOC PRETEKLOSTI
Spisale V. J. Krifanovska. h ruščine prevedel IVAN
Roman v treh delih
VOUDL
po poitl priporočano L 7*49L V lnocarastro
Cena L 6-— _ ___
L 8*60 oroti V naprej poslanemu aneska. - Roman Je Ia-dala is založila Tiskarna Edinost - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco M/L, - Knjigarna ). Stoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica. Carducd 7. • Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip. Postojna.
v orlglaala« platalce
L m M
▼ fcafltaral STOKA.
Proti
TRAKULJI
TBNIFUGO VIOLANI
ki ga iidetaje kemlk-lekarnar a VID ANI v MIlanu
Za domače čiščenje
priporočamo
SIDOL najboljše čistilo za kovine.
SIRAX neprekosljiv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl.
CEREOL vosek za pode, linoleum, pohištvo.
LODI8 naša izborna krema za čevlje, (t lončkih z avtomatičnim zaplralom.)
Izdelovalen: S1D8L-C0MPAN9
TRST	(370)
FALCERI LLJIGI
ZALOGA POHiŠITVA
Irst,fla FGĐderla 10 Wdm in 12,1. aadsti.
Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve Itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z mramorjem ali brez tega, Žimnice z žimo ali volno. Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cene v Trstu.--
HAVKAZmt ftNčftALE UALIAN^
1 PRIHODNJI ODHODI
(razen sprememb) V New-York
(Iz Osnova) 22. junija a/s DUILK) 34^00 ton 10. julija	a/s ROMA 32.580 ton
24. Julija s/s DUILIO 24.300 ton
(Iz Neapejja dan pozneje)
V Južno Ameriko
(Iz Genove) 12. julija m/s AUGUSTUS 32.650 ton 9. avgusta	(t) s s AMERICA
(x) Iz Neapelja dan pozneje
Za birmo,
ne pozabite na staro trgovino ziatenine
ALOJZ POVH
PIAZZA GARIBALDI 2
prvo nadstropje.
Največja delavnica v Trsiu.
Pazite na naslov! ^
V Srednjo Ameriko in Tihi Ocean
(poštni iz Oenove)
30.	junija	m/s EQUATORF.
31.	julija m s VIRGILIO 11.700 ton
V Avstralijo
17. julija	s;s TAORMINA
(iz Llvorna dan pozneje)
Pojasnila in vozni listki pri N. G. I potniški urad v Trttu, Via Mercato vecchlo 1.
Zastopnik za Gorico RENATO HAPPACHER
448
Odhodi ln prihodi vlakov
Trst - Tržič - Porto omaro . Benetke
(Južni kolodvor)
Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55
(0),	9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44
(1),	21.45 (b), 0.40 (b).
Trst-Bnje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o). 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m).
Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m).
Trsi-Ker pei j e-Pnia (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.— (o).
Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o).
*) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peier - Postojna (.Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30
(*>)-
Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o).
Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 fb), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o).
Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b).
Trst-Goiioa-Krmin-Vide m
(Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o).
Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o).
Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11-47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 tb), 18.30 (o).
Divača - Ker pelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpeljo - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o).
Gorica - Prračina - Ajdovščina
Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35
(m).	„ .
Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 Cm), 11.15 (m), 17.05 (o).
najooljIe oouueto
za ženske* moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino §
PRI REBCU
Trst, Via Carduool št. 36
v v
r«gi«trovana zadruga z odi«], poroltvom
ureduje v lastni hiši
Sla Torre bianca 19,1.
Telefon štv. 25-67.
Sprejema navadne hranil. vk>{je na knjižice, vloge na fek. račun !n vloge na čekovni promet in Jih obrc»injc
pO 4%
Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na It-k. račun in jih obreslnje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod um, - Daje po«ojiia na vknjižbe, menice, xasiave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru.
Ka razpolago varnostne celice (sale)
Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.
llfllfii ij_ '^HMBBMHf		
		
a m e	1	| ■ m b
		
iADNA
iiiiiiniiiiii i«ca«* I
LJ
uvrtme t«q tft-harsKa dela t nalraodemc-Jem sflid. Razpolaga z naj-
raođernejimf črHami, Lm© lupe, rtereoig-plio ler rotacll-sKim stroje«.
■■■9■■■■■■■■
NaroČila se lz-vrftojejo totno tn pa zmernih cenah.
TDST, ULICA 1 TRUM d assisi ŠT. to, pmn		XSCG LIČJE.
S=S1		\mmm
FERRO CK1MA PSGATTJ
Okrep£«vaino sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti ^^ MALOKRVNOSTI. BLEDICI ln za OKREVANJE	'A
LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzinl