METLIKA, 15. JANUAR 1973
STEV. 8
LETO IX
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
V letu 1973 vrsta novosti
Novo leto je tudi začetek novega obdobja za gospodarstvo - Vsak bo moral prispevati k odpravi nelikvidnosti in stabilizaciji, čeprav na račun standarda
Od nas samih, naše discipline ter delavnosti bo odvisno, kdaj bodo zastavljeni cilji doseženi. Vsekakor je prve dni leta 1973 težko natanko predvideti obseg in uspeh poslovanja našega podjetja, lahko pa nakažemo nekaj osnovnih značilnosti poslovne politike BETI. Ker bo tudi plan v kratkem sprejet, lahko že zdaj rečemo naslednje:
Povečanje vrednosti proizvodnje je odvisno od začetka poslovanja dveh novih obratov v Dobovi in Mirni peči. Ker želimo naše konfekcijske zmogljivosti čimbolj izkoristiti tudi z opravljanjem uslug za tuje poslovne partnerje, ne računamo v letu 1973 na pomembnejše povečanje celotnega dohodka. Amortizacijske stopnje bodo ostale neizpremenjene, za osebne dohodke pa računamo manjše skoke navzgor, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Tudi ostanek dohodka ne bo tako velik kot leta 1972, ker bomo ču-
Nova obleka
Bralcem našega VEZILA sporočamo, da bomo od letos dalje izhajali v obliki, kakršno vidite danes. Glasilo BETI nam s tehnične strani urejajo pri Dolenjskem listu v Novem mestu, kjer imajo tudi novo stavnico na sodobnih elektronskih strojih. Ker se nova proizvodnja v tej stavnici šele uvaja in je poskusna, ne zamerite, če prvič ni šlo brez nevšečnosti, gotovo pa bomo pomanjkljivosti v najkrajšem času odpravili. Čez čas bo lahko VEZILO izhajalo tudi z barvnimi slikami in bo sploh pestrejše na pogled. Po želji uredniškega odbora je možno povečati tudi obseg lista.
tili posledice pri prodaji izdelkov na domačem trgu.
Precej bo povečan izvoz, kljub vsemu pa nam kaže, da bo ostanek dohodka manjši. Ker menimo, da sta objekta v gradnji tako v Mirni peči kot v Dobovi pri koncu, obravnavamo v planu investicij le obrat Črnomelj in nekaj manjših rekonstrukcij v osnovni proizvodnji. V Črnomelju bomo gradili novo
Veselo snidenje
Skrb za nas, ki smo že tovarni razdali svoje moči, se v BETI pokaže vsako leto. Tudi konec 1972 so nas povabili na srečanje, nas seznanili z vsem, kar je v podjetju novega. Z nami so bili in nam dajali pojasnila najbolj odgovorni tovariši podjetja: Tone Štrucelj - direktor, pa še Malešič, Pirkovič in Došen.
Ogledali smo si vso proizvodnjo, obujali spomine na naše delo in primerjali napredek, ki res ni majhen. Za nas je bil posebna novost mehanografski center in tehnični oddelek v konfekciji. Oba bosta omogočila podjetju še boljše uspehe. Prav tako nas je navdušila sodobno urejena krepimica, spremembe v pletil-nici, barvarni in sploh na vsakem koraku.
Vse, kar smo videli v metliškem obratu in vse, kar se dogaja v obratih BETI Dobova, Mirna peč in Črnomelj, nas veseli in prepričani smo, da bo BETI še nadalje lepo uspevala. Mi upokojenci želimo, da bi šli izdelki tudi letos sproti v prodajo, da bi uspeli v načrtu ustvariti blizu 30 starih milijard celotnega dohodka. Vsem članom kolektiva BETI: lepa hvala za lep in topel sprejem in še mnogo uspehov!
GABRIJEL
halo v izmeri okrog 1000 m2. Po programu bi morala biti gotova do konca leta. V osnovni proizvodnji imamo težave pri sušilno-raztezalnem stroju, ki jih bomo skušali tudi odpraviti.
Želja in potreb je še precej, verjetno pa nam možnosti kaj dosti več ne bodo dopuščale.
Nova, veliko natančnejša izbira poslovnih partnerjev je samo nujna posledica dejstva, da je blago prodano šele takrat, ko je plačano in ne tedaj, ko ga odpeljejo iz skladišča. Nekoliko tudi mi nosimo odgovornost za
uspeh ali neuspeh naših poslovnih partnerjev, zato nam ne sme biti vseeno, s kom sodelujemo.
Značilnosti letošnjega leta se bodo pri nas kazale v tem, da bo treba delati trdo, z vso vnemo, sodelovati pri upravljanju in se zavedati, da bodo preveliki stroški, odpadek in neresnost, kakor nedisciplina, škodovali nam samim. Vse možnosti imamo, da prehodimo težko obdobje brez večjega zategovanja pasu, toda te možnosti moramo izkoristiti.
TONE ŠTRUCELJ
V novo leto gredo vsi zaposleni z dobro voljo in z jasnimi cilji: vsak posameznik mora prispevati k napredku, stabilizaciji gospodarstva in k trdnosti lastnega podjetja. (Foto: R. Bačer)
Vsak lahko ve za zaslužke
Pregled osebnih dohodkov vodilnih ljudi v podjetju naj bi bil vedno delavcem na vpogled - Ne gre za nobeno gonjo, ampak samo za obveščenost!
V skladu s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter s sklepi osnovne organizacije Zveze komunistov v naši tovarni objavljamo imenski abecedni seznam zaposlenih, ki so v desetih mesecih letošnjega leta zaslužili nad 2.500 din na mesec. Razen rednih poprečnih osebnih do-
Zap.
št.	PRIIMEK IN IME
1. BADOVINAC Martina
2.	BRODARIČ Ivan
3.	BARBIČ Franc
4.	BEVC Anton
5.	DOŠEN Jože
6.	DRAGIŠlC Milan
7.	ERJAVEC Srečko
8.	FLAJNIK Jure
9.	GASPERlC Stane
10.	GRM Matej
11.	GORNIK Ivan
12.	IVANETIČ Milan
13.	JANKOVIČ Jože
14.	JUDNIC Stane
15.	KUSTEC Martin
16.	KOZJAN Viktor
17.	MALEŠIČ Ivan
18.	MALESlC Jože
19.	MATJAŠIČ Anton
20.	MITEVSKI Emica
21.	MITEVSKI Dragan
22.	MRVAR Stane
23. MATEKOVIČ Jure
24.	LADIKA Nikola
25.	LISAK Vlado
26. NENADIC Dragica
27.	OLETIC Franjo
28. PODRE BARAC Nikola
29.	PREDOVIC Ilija
30.	POPOVIČ Anica
31.	SELAKOVIC Niko
32.	STRUCELJ Stanka
33.	STRUCELJ Anton
34.	SKOF Ružiča
35.	ŠILAR Slavko
36.	ŠOŠTARIČ Rezka
37. VUJASINOVIC Slavko
38.	VANDOT Jožica
39.	VOGLER Leon
40.	ZAJC Marija
Trgovski potniki
1. BRESKVAR Vinko
2. JOVANOVIČ Momčilo
3.	KRPO Sulejman
4. MITALKOVSKI Stjepan
5.	SKAMLEC Vlado
6.	SERKO Dragomir
7.	VUCJANK Vinko
Ovitek za Marušo
Naša izdelka: spalna srajca „Maruša“ in komplet „baby doli Dadi“, dobita novo embalažo. Tudi zunanja podoba škatel za kombineže bo v kratkem drugačna. Prav tako bomo nekatere privesne etikete zamenjali z novimi, bolj sodobnimi. V bodoče bo tovarna posvečala več pozornosti pakiranju izdelkov, ker se zavedamo, da izviren ovitek precej pripomore k boljši prodaji.
hodkov so navedeni tudi izplačani zneski za kilometrine in dnevnice. Pripominjamo pa, da so v osebnem dohodku zajeti vsi prejemki, tudi nadurno delo, dodatek za stalnost itd.
Ko bodo člani kolektiva pretresali navedene številke, naj
od 50 do 70 din, odvisno od delovnega mesta posameznika. Menimo, da tudi stroški za kilometrino niso previsoki, ker znaša nadomestilo 80 ali 90 par od kilometra, razen tega plan dnevnic in kilometrin za deset mesecev ni izpolnjen. To pomeni, da smo za te stvari porabili celo
upoštevajo, da znaša dnevnica		manj kot smo računali.	
	Poprečni	Prejemki	Prejemki
DELOVNO MESTO	mes. OD	od dnevnic	od kilometrin
računovodja	3.781	65	_
obrat. snut. plet.	3.140	84	_
elektroenergetik	2.500	721	2.767
obrat, v M. peči	3.138	823	1.426
dir. spl. kadr. sekt.	3.563	1.660	6.031
vod. plan. anal. od.	2.878	114	
sam. deviz, referen.	2.762	1.086	2.297
pom. komerc. direk.	3.270	1.098	2.109
vodja nabave	3.058	2.209	3.725
vod. uv. izv. odd.	3.549	413	3.977
teh. vzdr. meh. cen.	3.291	633	768
teh. svetovalec	2.546	-	—
finančni direkt.	4.545	3.627	8.233
organizator m. c.	3.091	3.968	-
šef. inozem. zastop.	3.530	2.261	8.390
vod. fin. operative	2.596	801	—
šef proizv. kodr.	3.613	737	4.582
vod. vzdr. barv.	3.712	134	1.188
vod. vzdr. kodr.	2.525	—	—
obrat, barvarne	3.494	30	-
tehnični direkt.	4.024	1.988	1.288
		1 TQ/1	a n Q
sei proizv. piet.	j.OjO		
organizator m. c.	3.151	2.711	—
vodja meh. centra	3.395	1.821	1.471
vodja pripr. dela	2.904	102	-
ravnatelj pok. šole	2.898	494	1.080
šef proizv. konf.	3.542	1.163	3.713
obrat. krož. plet.	2.640	42	_
referent izvoza	2.575	2.963	11.170
programer meh. c.	2.820	3.635	_
vod. prodaj, odd.	2.944	576	1.566
programer meh. c.	2.554	2.824	_
v. d. glav. direk.	4.265	12.065	4.477
vod. kontrole kval.	3.335	667	136
obrat, v Črnomlju	2.860	125	1.734
račun, družb, preskr.	3.038	228	337
obrat, konfekcije	3.040	42	—
vod. finanč. knjig.	2.647	60	—
vodja predstav.	4.243	5.406	9.617
obrat, v Dobovi	2.773	632	-
trgovski potnik trgovski potnik trgovski potnik trgovski potnik trgovski potnik trgovski potnik trgovski potnik
5.425
6.727
6.630
1.783
6.476
5.241
5.529
17.780
19.260
27.140
17.729
21.580
16.540
26.680
r—
Pero, obrni na Zagreb, tam Peytona še niso ukinili...
Naš namen je obveščati člane delovnega kolektiva o vseh prejemkih vodstvenih delavcev. Če so kje nepravilnosti, bodo o tem lahko spregovorili organi samoupravljanja. Nnenja pa smo, da bo samo dobro obveščeni proizvajalec lahko razpravljal o politiki nagrajevanja.
M DRAGIŠIČ
^ A A. A AAA
25.390
41.222
34.051
13.580
34.139
24.998
26.479
Kaj pa mladina?
Po sklepu osnovne organizacije Zveze komunistov v tovarni BETI in na osnovi akcijskega programa ZK je tudi mladinski aktiv BETI konec novembra sprejel svoj delovni načrt, ki obsega v glavnem naslednje:
Najprej obravnava pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ; v njem pa smo našli še druge naloge. Uvedli bomo boljšo povezavo med mladimi komunisti in se bolj zanimali za sprejem novih članov, mladincev v Zvezo komunistov. Uvedli bomo tesnejše sodelovanje z mladino v drugih obratih podjetja in organizirali obiske.
Naša mladina bo razpravljala o sedanjem položaju podjetja in o možnostih za njegov nadaljnji razvoj, poskrbeli pa bomo tudi za tesnejše stike z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami. Mladina se bo dobro pripravila na volitve v organe samoupravljanja. Uredili bomo še zadevo „mladinska soba“. Na razširjeni seji predsedstva bomo razpravljali o stanovanjski problematiki mladih ter o gradnji samskega doma, bolj bomo sodelovali tudi z občinsko konferenco ZMS.
Delo, ki šteje v okvir izobraževanja in proslav, pa zajema organizacijo seminarja za mladino v poklicni šoli, prirejanje proslav ob raznih praznikih, ustanovitev marksističnega krožka in podpiranja vseh oblik izobraževanja. Mladi bomo v bodoče sodelovali pri podeljevanju štipendij, prav tako pri politiki nagrajevanja in delitvi osebnih dohodkov. Šport in rekreacija sta v našem delu prav tako predvidena za oživitev in še boljše delo.
MIRJANA VRLINIČ
V mesecu in pol - Metličan in pol
Kaj pravi Ljubiša Stojilkovič, ki je s sedmimi Kraničani prišel v Metliko na prakso
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
Kaplja krvi
Zdelo se mi je, da veliko kadi, ta ljubiša. Ali pa sem sam občutljiv za cigaretni dim, odkar sem sam nehal vleči? Že sva nadaljevala:
— Ko se bomo usposobili na naših strojih v Kranju, smo vam pripravljeni vrniti vse, kar ste naredili za nas.
Že je postal nervozen in pogledal na uro. Prišel je trenutek, ko bo sedel v avto, se spustil čez Gorjance in čez dobri dve uri zagledal svetlikajoče se vrhove gora, pod katerimi leži Kranj. Tam je njegov dom. Morda bo še kdaj prišel v Metliko? Zagotovo pa vem, da se bo marsikateri Metličan spomnil tega Ljubišo Stojkoviča.
TONI GAŠPERIC
Med prazniki, pa tudi še nekaj dni potem, je bila vsa Metlika polna avtomobilov z nemško registracijo. Med zdomci, ki so prišli na obisk, ima svojce tudi precej članov kolektiva BETI. Pa na svidenje spomladi! (Foto: R. Bačer)
— Všeč mi je v Metliki. Ljudje so prijazni, prisrčni in gostoljubni. Še posebej občudujem njihovo srčno kulturo. Ob teh besedah se je široko zasmejal. Pravzaprav zarežal. Vem pa, da je mislil resno, kajti drugače je resen. Vsaj tako pravi sam.
— V BETI so nas prejeli bolj kot bi bili njihovi. Naš TEK-
STILINDUS odpira v Kranju pletilnico, nas pa so poslali semkaj, da bi se s tem delom spoznali. Osem nas je prišlo: štiri ženske in štirje moški.
Prižgal si je cigareto. Razmišlja? O čem? O Kranju in svoji ženi?
— V Metliki nismo ničesar pogrešali. Spoznali smo se z več
ljudmi in si pridobili prijatelje. Belokranjci ste odprtega srca in hitro sprejmete človeka za svojega. V tovarni BETI smo se veliko naučili. Hvaležni smo vsem: mentorjem, mojstrom, tovarišu Brodariču, tovarišici Dragici. Vsi so nam šli neverjetno na roke in kar hudo nam je, ko odhajamo.
Novoletni paket
Bilo je neke novembrske nedelje, na podelitvi značk krvodajalcem, ko sem spoznal vrsto ljudi, ki že leta hodijo mimo mene, a jih nisem opazil. Ne narede nič slabega, zato ljudje o njih ne govorijo. Živijo v mestu med štirimi stenami ali na vasi, kjer še za balkonom puhti gnoj ob jutrih. Opravljajo svoja vsakdanja dela, preživljajo svoj čas, kujejo načrte, skrivajo prevelike želje. Enkrat na leto je njihov dan. V domu Partizana, na Pungar-tu. Dajejo kri ljudem, ki jih ne poznajo, a vedo, da obstajajo.
spominjam, vem pa, da so mi obrazi ostali v spominu. Ti ljudje so mnogo več vredni kot hladilniki, razkošni avtomobili in mehki naslanjači. Pa smo jim dovolj hvaležni? Jih znamo ceniti?
Dobili so značke s številkami 5,10,15,20 in 25. Ponosno jih bodo nosili in jih kazali naokrog. Prav imajo. Darovali so kapljo svoje krvi nam, ki pritiskamo na plin, ki imamo računske stroje namesto oči in ki pozabljamo, da kri priteče iz srca.
Tisto nedeljo mi je bilo po dolgem času nerodno.
TONI GAŠPERIC
Že ob koncu preteklega leta in julija letos je zvezna skupščina sprejela vrsto zakonov, s katerimi naj bi začeli dosledno razreševati probleme nelikvidnosti našega gospodarstva. Vsi ti zakoni začnejo veljati 1. januarja 1973 ali pa po zaključnih računih za leto 1972. Le-----------------------------
Hodimo drug mimo drugega, živimo vsak zase. Edina vrednost, ki jo še poznamo, so kvadratni metri pločevine. Hladne, gladke. Nimamo časa, da bi se ustavili, si segli v toplo dlan in si povedali nekaj človeških besed. Tujci smo si: žena možu, mož njej, otroci obema. Priložnostni znanci . . .
Nesreče pa nas združujejo vsaj za hip in takrat pomislimo, da je razen nas še kdo drug na svetu. Takrat nam je žal, da tega ali onega nismo bolje poznali.
tošnje leto je bilo prehodno in v tem letu naj bi se gospodarstvo čimbolj pripravilo na nove ukrepe.
Vsi sprejeti ukrepi bodo posredno ali neposredno prizadeli tudi naše podjetje.
Prav v teh dneh je stopil v
veljavo zakon o postopku in po- ------------------------
Dvesto petdeset je takih v naši občini: mladih in starih, rdečih lic in uvelega obraza, kmetic žuljavih rok in študentov. Prav je, da so se jih spomnili in prav bi bilo, če bi se spominjali vseh, ki to ali ono narede zastonj, lakih je vse manj. Stric Ružič je dal kri že petindvajsetkrat. Ne zaradi priznanja, 1 ampak zaradi srca. In jo bo še dal. To mu veijamem. Pa ona teta iz Radoviče, pa fant iz Gribelj in oni iz Gradca, ženica iz Kloštra, z Železnikov. Njihovih imen se ne
gojih za sanacijo organizacij združenega dela in sicer za tiste organizacije, ki so poslovno leto 1971 zaključile z izgubo. Prihodnje leto se bo sanacijski postopek uvajal za vse organizacije, za katere bo služba družbenega knjigovodstva evidentirala nepretrgoma 45 dni neporavnane obveznosti. Gospodarska organizacija, ki v predpisanem roku 30 dni ne bo uspela zbrati sredstev za poravnavo obveznosti, bo morda v 15 dneh objaviti v Uradnem listu SFRJ predlog upnikom, naj prevzamejo sanacijo.
Življenje potrjuje naše odločitve
V obratu Črnomelj sem imel nalogo obiskati delavko, ki ima na mesec poprečno najvišji osebni dohodek, in še tako, ki zasluži najmanj. Ko sem čakal v pisarni obratovodje Šilerja, sta prišli dve ženski. Prva je bila Marija Starešinič, delavka.
— Koliko znaša vaš mesečni zaslužek?
,.Od 2.000 do 2.300 dinarjev. K tej vsoti veliko prispevajo službena leta, ker jih ima že
*\
DVE GOSTOVANJI
Januarja bomo lahko gledali kar dve gostovanji. Najprej bo nastopila baletna skupina, ki jo vodi Janez Mejač, konec meseca pa bomo imeli v gosteh oktet Gallus. Člane kolektiva že zdaj opozarjamo na ti dve prireditvi, ker sta zares kvalitetni.
V_____________________________)
enaindvajset, pa kvalifikacija in preseganje norme.“
- Kako s tem denarjem gospodarite?
„Imam družino. Za gospodinjstvo porabim največ 1.800 din, ostalo za obleko in šolske potrebščine otrok."
Imate hranilno knjižico?
,Ja. Včasih tudi kaj vložim."
— Koliko izdate za zabavo?
„Po hotelih in gostilnah ne
hodimo. Za zabavo ne razmetavamo denarja. Zgradili smo si hišo. S posojili, se razume. Gospodarske posle vodi mož. Če gre za večje izdatke se posvetujeva, medtem ko z denarjem za gospodinjstvo sama razpolagam."
Na poklicni šoli BETI je v letošnjem šolskem letu zaposlenih 6 rednih učiteljev in 14 honorarnih sodelavcev. Pouk teče nemoteno, na šoli pa je 130 učencev konfekcijske in pletil-ske smeri. Šola izobražuje tudi za delovno organizacijo KOMET, struktura učencev pa je v prvih letnikih zelo pestra.
Učenci so prišli iz 17 osnovnih šol Slovenije in Hrvaške, njihov učni uspeh pa je bil v osmem razredu naslednji: 3 so bili odlični, 12 prav dobrih, 32 dobrih in 18 zadostnih. Ker ni internata, se 38 fantov in deklet vozi v šolo, 27 pa jih stanuje pri zasebnikih v Metliki.
Na prvi redovalni konferenci je učiteljski kolektiv razen učnega uspeha obravnaval še idejnost pouka in izobraževanja. Pri dokaj slabem uspehu so bili vzroki prav gotovo v tem, ker so prišli otroci z raznih šol z
Zvonka Kastrin, delavka v črnomaljskem obratu, zasluži
raznimi navadami. Ugotovili smo, daje od 65 učencem le 44 učencev hodilo samo osem let v šolo, 15 učencev je osemletko obiskovalo devet let, 6 učencev celo 10 let. Veliko mladih z naše šole je prepuščenih tudi vzgoji enemu od staršev, ker sta ali oče ali mati zaposlena v tujini.
Poprečen učni uspeh v prvi redovalni konferenci je znašal 46,37 odstotka. Učiteljski kolektiv s tem ni bil zadovoljen, ugotovil pa je. da je prav redovalna konferenca obdobje, ko moramo mlade navaditi doslednega dela in rednega učenja. Na konferenci je učiteljski kolektiv jasno postavil zahteve glede idejnosti pri izobraževanju.
Dejali so, da pri vzgoji ne sme biti dvoličnosti, tudi pri članih učiteljskega kolektiva, ki niso redno zaposleni.
DRAGICA NENADIČ
samo 1.200 do 1.300 din. Je šele tri leta zaposlena.
,,Stanujem pri mami. Dajem ji nekaj za gospodinjstvo, če mi kaj ostane od nakupov za moje potrebe. Na mesec dam 400 din, včasih tudi kaj več."
— Kako vi porabite denar?
„Največ izdam za obleke, za
kozmetiko, za cigarete. Nekaj tudi prihranim. Večjih nakupov si ne morem privoščiti, imam pa posojilo za kuhinjsko pohištvo."
— Vam tak osebni dohodek zadošča?
,,Težko izhajam, želje so večje."
T. G.
Naša tovarna tudi letos sodeluje na ljubljanskem Sejmu mode, ki je vsako leto od 13. do 21. januarja. Predstavili se bomo s kopalkami, acrylom in spodnjim perilom. V času sejma bodo tudi
NA SEJMU
vsak dan modne revije. Na popoldanskih bomo v organizaciji Centra za sodobno oblačenje pokazati kopalke in spalne srajce, na večernih revijah pa obleke iz acryla.
\______________________J
Ustava
Temeljna organizacija združenega dela naj po določilih ustave postane družbeno ekonomska celica v kateri bodo delavci v združenem delu uresničevali temelj svojega samoupravnega položaja, to je ustvarjali in delili rezultate svojega dela. To pa pomeni, da so delavci, organizirani v TOZD, odgovorni za organizacijo in učinkovitost proizvodnega dela, za učinkovito gospodarjenje, ne le znotraj temeljne organizacije, temveč znotraj temeljne organizacije združenega dela.
TOZD, je torej ekonomska celica, ki jo ustavni amandmaji definirajo takole:
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno-eko-nomskega položaja.
Komisija za samoupravljanje, v kateri so zastopani zaposleni vseh BE11N1H obratov, se je že večkrat sestala. Temeljito pretresa možnosti, da bi ustavna dopolnila o TOZD čimprej uresničili. Posnetek kaže komisijo pri delu. (Foto: R. Bačer)
Uspeh in idejnost
:
*
Delavska stanovanja so tudi v Metliki problem. Veliko je bilo že zgrajenega, tudi BETI je veliko gradila, toda se vedno imamo delavce, ki stanujejo v neprimernih bivališčih. Doslej smo precej podpirali stanovanjsko izgradnjo zasebnih hiš, po novem pa bodo morala podjetja bolj skrbeti za blokovsko gradnjo stanovanj za svoje ljudi, ki na gradnjo lastne hiše ne računajo. (Foto: R. Bačer)
IZ OBRATA MIRNA PEČ:
Najmlajša in najstarejša
Predme je sedlo mlado dekle. Na oko ji je sedemnajst let, raje malo manj kot več. Daje šivilja, so mi povedali koščki niti, ki so viseli od njenih temnomodrih hlač. Govorila je plaho in počasi. Bala se me je. Morda samo mojega svinčnika. Ljudje se ustrašimo, če kdo beleži, kaj govorimo.
- Slavka Vodnik sem.
,,Koliko časa ste zaposleni? “
— Dva meseca. Sem najmlajša v podjetju. Lepo so me sprejeli, mi vse povedali in razkazali. Z delom meje seznanila mojstrica Vera Matkovič.
„Se vozite v službo? “
- Ne, stanujem doma, samo kilometer stran od tovarne. Po končanem sedmem razredu sem se že zaposlila. Zdaj hodim v večerno šolo v Novo mesto. Naporno je, a bom vzdržala.
..Mladi ste še, mislite s šolanjem nadaljevati? “
— Ne. Šola me ne veseli, toda osemletko mora imeti vsak. Tudi ni časa z učenje. Zdaj sem
med knjigami največ ob sobotah in nedeljah.
,,Kako preživite prosti čas? “
— Poslušam plošče, najraje Miša Kovača in Ivico Šerfezija, pa Ota Pestneija in tudi Veseli tobogan gledam. Berem bolj malo.
..Sodelujete v samoupravnih organih? “
— Zaenkrat ne, toda če bi me predlagali in če bi mi dopuščal čas, bi poizkusila.
„Kako se zabavate? “
— Bolj malo. Doma pomagam na polju in pri gospodinjstvu. Tudi fanta nimam. Pogrešam organiziranega dela pri mladini, da bi imeli tudi ples in zabave.
Tiho in preplašeno je sedela v kotu delavka Jožefa Sluga.
Kot daje prvi dan tu. Skromna, tiha, vdana. Delati pa zna! Tisoče kosov izdelkov je že naredila v enajstih letih, odkar je v BETI. Tudi doma pridno dela in se ukvarja z gospodinjskimi opravili.
— Enajst let sem v podjetju. V samoupravne organe nisem bila še izvoljena. Mislim, da imam premalo šol. Podjetje morajo voditi bolj razgledani, šolani.
„Imate družino? “
— Sama s tremi otroki sem. So že večji, v službi. Zdaj mi je laže. Ko so bili majhni, nisem mogla v službo, ker sem morala paziti nanje.
„Koliko zaslužite? “
— Na mesec dobim nekaj čez 1000 dinarjev, zraven pa še dodatke za stalnost. Za malico ne izdajam, ker hodim domov. Stanujem zraven tovarne.
„In prosti čas? “
— Bolj malo gaje. Grem k sosedom, da se malo pogovorimo, popijemo kavo, poslušamo radio. To je vsa moja zabava.
„Kako ste preživeli dopust? “
— Dva dni sem bila v našem počitniškem domu v Seči pri Portorožu. Ostala bi še dlje, a je
vse pokvarilo slabo vreme. Bil je kratek, toda lep dopust. Naše morje je čudovito.	T.	G.
Z DOMAČO POMOČJO
BETI ima nove letošnje stenske koledarje. Velike fotografije prikazujejo motive iz Bele krajine, manjše pa naše obrate. Koledar je lično izdelan in je tipično belokranjski. Fotografije je naredil član našega kolektiva Pavle Riznič.
DO KDAJ ZAPRTO?
Mestna knjižnica je že več mesecev zaprta, ker so ji vzeli prostore. Ljudje zdaj manj bero, sicer pa tudi drugače v Metliki med prebivalci srednjih let ni veliko takih, ki bi jim knjiga pomenila kaj več. Ce bi bila knjižnica v lepih prostorih, če bi imela dovolj izbire, pa bi gotovo pritegnila večji krog bralcev. Ljudi bi morali navajati k branju, saj je v knjigah skritega veliko bogastva.	T.
Tole so delavci in delavke — upokojenci tovarne BETI iz vseh obratov, ki so zadnje dni starega leta prišli v Metliko na vsakoletno srečanje. Dobre volje so bili in ponavljali so, da bodo pogovore drugo leto nadaljevali. (Foto: R. Bačer)
Nova reklama
Reklamo za naš novi izdelek acryl prikazujemo na televiziji. Pupa je naša, krojač, ki jo oblači, pa je znani ple-
salec Janez Mejač. Razen na ljubljanski televiziji, bomo to reklamo prikazovali tudi na RTV Zagreb in Beograd.
St
Če le vreme ne bo prehudo nagajalo, bomo že prihodnji mesec obratovali v proizvodnih prostorih - Končno preselitev!
Kdaj bo odprt nov dobovski obrat, se sprašujejo mnogi v našem kolektivu, posebno pa zaposleni v Dobovi. Čeprav niti danes še ne moremo napovedati dneva otvoritve, pa lahko zagotovo trdimo, da do otvoritve ni več daleč. Dela se bližajo koncu. Z izvajalci del so podpisane pogodbe in so tudi določeni predajni roki.
Po pogodbi bi morala biti proizvodna hala dograjena do konca januarja 1973, fasada in zunanja dela pa zaradi vremena do konca maja prihodnjega leta. Po dograditvi se bo proizvodnja preselila v nov obrat, čeprav na zunaj stavba še ne bo končana.
Da se je gradnja zavlekla, je bilo več vzrokov. V začetku smo gradili skladišča, ki ga je bilo potrebno preurediti za proizvodne namene. Pojavili pa so se težave, ker so bili v izdelavi tudi novi projekti, s katerimi je bilo treba rešiti vprašanje povezave s staro stavbo, vratarnico, šlo je za ureditev sanitarnega vozla in mehanično delavnico ter pisarne. Tudi načrte za ogrevanje, električno napeljavo, vodovod in prezračevanje smo morali prilagoditi zahtevam proizvodnje. Nekoliko pozna izdelava vseh teh načrtov je vplivala na izvedbo gradbenih del. Tudi gradbeni načrt ni bil do-
končen, saj v njem niso bile rešene pomembne zadeve kot greznica, kotlarna, vkopanje cisterne za gorivo in podobno.
Četudi smo nekaj mesecev izgubili, je pridobitev v funkcionalnosti objekta, v površini in kvaliteti gradnje. Novi objekt BETI v Dobovi bo eden najlepših v vsej tovarni. Ta objekt bo imel prvi tudi tekoči trak v proizvodnji in urejeno tehnologijo.
JOŽE DOSEN
KOT KRUH IN SOL
„Naši družbi je danes potreb na kot sol in kruh moralno-poli-tična trdnost komunistov. Prav zaradi nevarnosti, da bi protislovni značaj blagovno-tržnih odnosov kvaril značaj predvsem vodilnih ljudi, moramo toliko bolj gledati na to, da bo Zveza komunistov neobremenjena s tako imenovano ,,potrošniško miselnostjo", s špekulanti, z ljudmi, ki se pehajo samo za zaslužkom in mislijo le na svojo korist. Komunist je lahko le tisti, ki s svojim vzorom, spoznanjem družbenih procesov vodi množice in se hoče boriti za interese delovnega človeka."
France Popit, na Suhotju
26. nov.
Obrat Dobova, kakršnega je ujela fotografska kamera Pavla Rizni-ča. Kmalu bo podoba drugačna.
Predsednik delavskega sveta v obratu Mirna peč mi je pred kratkim pravil, da v njihovih samoupravnih organih ni nobenega mladinca. Izgovarjajo se, da nimajo časa, da... .Zanimalo me je, kako je z mladinsko organizacijo v tem kolektivu, zato sem obiskal Štefko Dragan. Je kratko pristrižena črnolaska, vedno pripravljena na smeh. Sicer dela pri stroju in je mladinska predsednica.
se, da bomo pred novimi volitvami predlagali najboljše mladinke v samoupravne organe. Da tega nismo naredili že prej, je bila največja napaka v našem delu. “
- Kaj pa šport in rekreacija?
„Športno dejavnost bomo poživili. Največ zanimanja je za kegljanje, košarko, rokomet. Moramo se odločiti, za „ženske“ športe, ker so v našem aktivu samo dekleta."
Na novih stezah
Štefka Dragan, predsednica in kratko pristrižena črnolaska
„Do zdaj smo v Mimi peči spali, toda spoznali smo, da tako ne gre več," je rekla Draganova.
- In kaj ste ukrenili?
,,Na sestanku smo izvolili
sedemčlanski odbor, ki se bo sestajal enkrat na teden, celotno članstvo pa enkrat na mesec ali po potrebi. Sodelovali bomo z občinsko konferenco ZMS Novo mesto, kar doslej ni bilo vpeljano. Tudi z mladino iz BETI v Metliki bi radi imeli tesnejše stike. Zanima nas, kaj oni delajo, kakšne načrte kujejo, kaj so že naredili in kako. “
- Predsednik delavskega sveta mi je povedal, da ne sodelujete v samoupravljanju. Zakaj?
„ Vem. Dogovorili pa smo
- Kako je s kulturnim delovanjem mladih?
„Zdaj, ko smo dobili novo dvorano, smo oživljeni kot z injekcijo. Rade bi se naučile igrico. “
- In odnos vodstvo tovarne - mladinska organizacija?
„ Več sodelovanja ne bi škodilo. Mladinke se potegujemo za svojo sobo v prostorih tovarne. V njej bi imele sestanke, včasih bi tudi zaplesale in se poveselile. “
Nervozna je pogledovala na uro in tudi meni je zmanjkalo vprašanj. Odhitela je k stroju, v meni pa je ostal občutek, da bo Štefka zmogla razgibati doslej zaspano mladino v obratu Mirna peč.
T. GAŠPERIČ
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
JOŽETA GRŠIČA
se toplo zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Posebna hvala njegovim kolegom šoferjem, ki so ga ponesli do zadnjega počivališča. Lepa hvala tudi tovarišu Malešiču, predsedniku poslovnega odbora, za poslovilne besede, kakor tudi vsemu kolektivu za nesebično pomoč in razumevanje v najtežjih trenutkih.
Hvaležna Vida in Martina ter ostala družina
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Zakaj nerazdeljeno?
Ponekod ostajajo celi kupi VEZILA, kijih nihče ne razdeli med delavce, To je velika škoda, ker je tovarniški časopis namenjen prav njim in je tudi p: bralcih veliko zanimanje. Tisti, ki so zadolženi za razdeljevanje, naj svojo dolžnost bolj vestno opravijo.
TRADICIONALNA
SREČANJA
V čast letošnjemu dnevu JLA so
22.	decembra popoldne priredili v tovarni BETI pod pokroviteljstvom občinskega komiteja ZKS sprejem za rezervne starešine in pripadnike Metliškega bataljona. Ob tej priložnosti so nekaterim zaslužnim podelili priznanja. Zvečer ob 20. uri pa je bil v hotelu Bela krajina tovariški večer, ki ga je priredila občinska skupščina Metlika za vojaške starešine garnizije in predstavnike družbe-no-političnega in javnega življenja vse Bele krajine.
Obrat Mirna peč je že na zunaj videti tesen. Tovornjak se komaj prebije z blagom do vhoda. (Foto: Pavle Riznič)
■
H
Črnomaljski obrat BETI bo prišel na vrsto za rekonstrukcijo v letu 1973. (Foto: Pavle Riznič)
„Baby-dol“ spalna srajca za nežni spol bo pred letošnjim 8. marcem postala priljubljeno darilo. Ta izdelek bo v več odtenkih in velikostih na trgu v lepo pakiranih škatlah. Kot nalašč, da seže po njem mož za ženo ali fant za dekle. (Foto: R. Bačer)
Jih bomo zapisali
Da v VEZILU sodeluje premajhen krog članov kolektiva, je ugotovil uredniški odbor na zadnji seji konec decembra 1972. Glasilo je namenjeno utrjevanju samoupravljanja, zato je dolžnost vseh, posebno pa odgovornih in funkcionarjev, sodelovati s prispevki. Piscem se ni treba bati, če jim slovnica ne gre stoodstotno od rok. Za te stvari odgovarjajo drugi, pač pa naj vsak skrbi le to, da je vse res, kar napiše.
Posebno so bili grajani nekateri odgovorni člani podjetja, tudi organizacij, ki svojih obveznosti in obljub niso izpolnili Uredniški od-'	*	**	" da bo v pri-
je bil zadolžen napisati čla-\jiek, a tega ni naredil.
Za film je šlo
Nekega dne, ki ni tako daleč za nami, so se ljudje radovedno ustavljali pred trgovino BETI. Namesto prodajalke so po lokalu skakali ljudje s kamero v roki. Najbolj pa je radovedneže privlačevalo nago dekle, ki pa ni bil nihče dmg kot izložbena lutka. V prodajalni so snemali televizijski reklamni film za acryl.
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Kdor mesec dni ne vidi v Beti takega prizora, dobi nagrado
Košarkarji Beti so se iz druge slovenske lige uvrstili v I. B. Zdaj se pripravljajo na nastope v zahtevnejšem tekmovanju. Kaj sodijo o prvenstvu, ki se bo začelo čez nekaj mesecev?
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!
KRONIKA
ODŠLI:	Vidnjevič Nada,
Smrečnik Ivan, Damjanovič Darka, Gršič Jože-umrl, Klemenčič Stane, Lovšin Anton, Žugelj Alojz, Matjašič Jože, Gornik Vlasta, Kožar Milka, Colanč Marica.
OBRAT ČRNOMELJ:
ODŠLI: Prijanovič Peter, Prija-novič Janez, Slabič Mirko, Sta-nek Anton.
Željko Vergot, rojen 4. marca 1950, 195 cm, igra krilnega centra, s košarko se ukvarja 8 let, prej je igral pri Karlovcu 67, tri leta pa igra v Beti: »Ni mogoče reči, da bomo zmagali v I. SKL B. Trudili se bomo, možnosti za prvo ali drugo mesto so. Ne gre pa pozabiti, da igra v ligi nekaj dobrih ljubljanskih klubov in tudi Postojna je nevarna."
Nikola Lalič, rojen 11. avgusta 1952, visok 195 cm, igra centra, v Beti je prišel iz Bratstva Novi Travnik, s košarko se ukvarja štiri leta: „V štirih mesecih, kolikor je do prvenstva, bomo na treningih in prijateljskih tekmeh pridobili dovolj moči, da bomo v formi. Mislim, da bomo prvi."
Veselin Davtovič, rojen 31. maja 1952, visok 196 cm, v Beti igra centra, žogo meče v koš že pet let, prej je igral za Bratstvo iz Novega Travnika in za banjaluški Borac: »Zaneslji-vo bomo prvi! Prvi bomo zato, ker imamo dobre priprave, tudi igralci niso slabi. Prvi bomo in na svidenje!"
Zvonimir Rožič, rojen 2. avgusta 1949, igra branilca. Prej je igral pri karlovškem Železničarju, potem pri Karlovcu 67. Letos je prišel k Beti: »Zanesljivo bomo prvi! Tako trdim, ker so naši treningi zares težki, zahtevni in resni. Igralci niso slabi. Ne poznam nasprotnikov, mislim pa, da so slabši od nas."
Tone Vergot, rojen 13. avgusta 1955, igra krilo ali branilca, visok je 185 cm: „Prvo mesto je naše, tu ni
vprašanja. Naši treningi so garanje, zato uspeh ne sme izostati. Razen tega smo se okrepili: Rožič, Lalič, Davtovič, Kosovac. Nasprotne ekipe so res dobre, toda mi smo boljši!"
Stevica Medek, rojen 21. aprila 1953, visok 180 cm, igra branilca. Pod obročem skače že od četrtega razreda osnovne šole. Prej je igral pri Karlovcu 67. Pri Beti jc dobro leto: »lahko računamo na drugo mesto,
Eden izmed mladih obrazov v metliškem obratu.
saj smo se okrepili. Res pa je, da je odšel k vojakom odlični Jezerinac, ki ga bomo zelo pogrešali. Mislim pa, da so novi igralci dobra nadomestitev zanj. Prvi bi bili lahko Postojnčani ali Kroj, ki je izpadel iz A lige. Morebiti še kdo. Drugi niso problem."
To je torej mnenje šesterice iz Beti. Želimo, da bi se njihove napovedi uresničile in da bi imeli veliko športne sreče. Sicer pa bo dosti že to, da bomo mi, gledalci, uživali ob njihovi igri.
TONI GAŠPERIČ
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek filmi in prelom - Dolenjski list, tiska KNJIGO-TISK Novo mesto.