245. številka.
Trst. v ponedeljek dne 27. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
tebaja enkrat na dan. rarun nedelj in prmznik^v. nb 4 uri j»opolu<lne
Naročnina znaša :
ca cHo leto........24 kron
ca pol leta........12 „
ca 6etn l*ta........ 6 „
ca en m»"*c........ 2 kroni
Naročnino je pla<>vati naprej. Na naroči* bre7 priloime nanV-nine ae oprava ne ocira.
Po tohakarnali t Trrtu »e prodajajo posamezne itrvilk* jx> 6 »totink (3 btč.1; icver Tr-ta j*. 8 ^totink >4 nvć.t
Telefon &tr. S jo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
s»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo <» primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd . se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia >tv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -IV. .'», 11. na»lsir.
Ltdaatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Patjomkinove vasi...!
Slednjič vendar bo oficijelno objavljeni rezultati zadnjega ljudskega štetja. Ta nam t>o seveda primerjati ^*elo morje številk, statistike o prebivalstvu v naši državi...
Ker pa človeka zanimlje najbalj, kar mu je najbliže, kar se dotika njegove lastne kože mu poeeza v lastno življenje, menimo, da Ik> čitateljem ustreženo, ako jim spregovorimo najprej o rezultatih ljudskega štetja v našem Primorju in izlasti v glavnem mestu teh pokrajin, v Trstu.
V Primorju bi bilo torej : 334.152 Italijanov, 212.978 Slovencev, 143.602 Hrvata, 19.454 Nemcev, 1313 Romunov, 674 Cehov, 194 Poljakov in 10 Malorusov. Skupno pre bivalstvo Primorja bi bilo — ne vstevši ino-zemcev — 712.377 duš. Hrvatov in Slovencev bi bilo torej — ne vštevši pripadnikov drugih slovanskih narodnostij — 356.580 proti 334.152 Italijanov. Torej tudi o f i ci-eId a statistika priznava slovansko večino v Primorju!
Seveda je po podatkih ljudbkega štetja iz 1. l'.MH) večina le mala ; znašala bi le kakih 22.000 du<. I)i pa ti oficijelni podatki niti od daleč ne odgovarjajo resnic', to je gotovo vsakomur, ki je videl, kako se je šoelo iz-la?' v Tistu in v I -tri! Tisoči in tisoči Slovencev in Hrvatov fi^urirajo na štetvenih po-lah kakor Ital jani. Vsem nam je Š3 v živem -jK»mitni, kakih sre Istev s> se |>osluževali in kaj vse s> počenjali takozvani štetveni komisarji in njihovi podajači in ag'tatorj . Vsa možna sredstva so delovala : priliznena be seda, grožnja, zvijača. A vsej tej veliki akciji v fa) z fic rauje naroduostaih odnošajev v pokraiini je segal pod roko nečuven terorizem zasebnikov na podrejence.
Glede I-stre je imeti pred očmi izlasti ta-Ie moment, d i je doli še mnogo občin z ogronanimi hrvatsko-slovenskimi večinami ali pa v*aj velikimi lakmi manjšinami, katerih uprava pa je v italijanskih rokah. Tu so -tali navitimi občinski mogotci nasproti siro-našaemu, duševno zaneinarjanemu in vrhu "e^a gosj oiarski j o pol no m a zavisnemu, ker do irrla zadolženemu, in vsled tega preplašenemu lirvatskemu kmetu. Ni treba ravno bujne fan -tazije v to, da ei predstavljamo, kako in kaj se je godilo...! Mirno vestjo in brez strahu, da bi izgovorili ni najmanjo neresaico, lahko trdimo, da je tam d >li najdivneje cvela kup-
čija z dušami pod firmo. »Coriiger la fjr-tune...« O joj, kako ho korigirali »srečo« —-to je: številno razmerje med obema narodnostima !
Poreče se morda, da saj je doli tudi občin s hrvatskimi in slovenskimi upravami, ki si mogle vračati milo za drago ter — tudi korigirati. Ta prigovor je brez vsake pod lage, ker je v Istri gotovo ni niti ene same občine z veliko italijansko manjšino, ki bi
slvesno protestirala, ako bi jim kdo yelel, da so Italijani.
Ce poštevamo nadalje pomič, ki jo daje italijanom že dejstvo, da i m« j o občinsko upravo v svojih rokah, \i Če se spominjamo, kako zna italijanska stranka uporabljati in zlorabljati to moč, potem nam mora pri poznati vsakdo, da taki rezultati na voliščih okolice bi h li absolutno nemožni, ako ne bi v naši okolici odločno prevladoval slovenski
bila v hrvatskih ali slovenskih rokah ! —	element! Na pcdlagi volilnih rezultatov v
Kamo li da bilo možno kaj tacega v občinah	okolici moremo računati z al>3olutno goto-
z italijansko večino! ! Iz tega izhaja, da slo-	v ostjo, da je ta okolica približno po dve
venski in hrvatski strani je bila — tudi ko	tretjini slovenska ! To razmerje pa se Š3 te-
bi bila tu dispozicija z» to — odtegnjena možnost, da bi dela'a škodo Italijanom v pogledu narodne statistike...!
meljito spreminja nam v prilog, ako upoštevamo dejstvo, da dve tretjin, onih, ki glasujejo po okolici za italijanske kandidate, so
Še enkrat pravimo torej : mirno vestjo Slovenci ne le po rodu, ampak tudi v svo-moremo zapisati, da so nam v Istri tisoče jem vsakdanjem praktičnem življenju. Nikdar duš poitalijančili na štetvenih polah...!
Ali naj govorimo o načinu, kakor so
nam ne bi vest mogla nič očitat', ako trdimo, <la je samo v okolici najmanje
»šteli« v Trstu in okolici ? To je bila prava :>C»000 Slovencev. Če k tem prištejemo le grozota, kateri je tista glasovita rubrika 8000 mestnih Slovencem, dobimo število 44000. »občevalnega jezika« odpirala najširše polje Oni so nas pa našteli vsega skupaj 24000.
P O I) h I K T £ K
127
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Bpiaal Josip	Tom le ; prevedel Radi.
Drugi del. XI.
V nedeljo sti krenili ob določenem času dve družbi proti Oroelavju : ena iz Deli-dvora, druga iz Mirovnika. Melito in Elo je spremil Elin brat, njiju chevalier d'hon-neur. Bil je vroč poleten dan : radi tega sti obe družbi krenoli še le tedaj, ko se je začelo solnce nagibati k zapadu in je bilo mestoma nekaj sence na cesti, vodeči ob šu-movitem Zagorju. Melita si je nadela široke hlače temno modrega sukua in bledormeno bi uzo, a na glavi jej je sedela koketno modra lahka kapa a la matrose. Bila je tako dra-žestna v tej upravi, da je bila tudi Ela vsa iz sebe, ko jo je videla.
»Alfred izgubi glavo, ko te bo videl« jej je rekla v šali, ko so počeli voziti.
Melita se je le nasmehnila in zdrknila hitreje naprej za svojimi mislimi, ki so letele nasproti njemu, le njemu. Trojica njih so dospeli prej v Oroslavje v dvor grofa Janka, na katerem se je vila zastava, \ znak, da je
in je dajala nasilju največo svol>odo.. ! Svo-br d t nasilju in zvijači — v tam znamenju se|je vršilo ljudsko štetje v Trstu. Kar so Bi dovoljevali izve-tni hišni gospodarji, administratorji ;n delodajalci, to je bilo že več nego nemoralno, to je zadevalo že ob paragrafe kazenskega zakona.
Z malo besed, lapidarno, s kričečim in prepričevalnim izgledom hočemo dokazati, da ue pretirujemo in da je vse le (gola, krvava, žalostna resnica, kar trdimo tu.
Prosimo, poslušajte in dižite dobro v spominu momente, ki jih pribijemo tu !
V Trstu in v okolici so našteli 24.679 Slovencev.
Skupno prebivalstvo okolice znaša okolo 4S.OOO duš. Ako upoštevamo, da so v onih gori navedenih 24.000 Slovencev všteti tudi mestni Slovenci, prihajamo do zaključka, da po operalu ljudskega štetja je okolica komaj po tretjini sIoTenska!! Ali se pri-jemljete za glavo, cenjeni Čitatelji, ne res!! Posebno vi vsi, ki pt znate fakta, ki imajo absolutno dokazilno moč. Takov fakt so volitve. O zadnjih volitvah je bilo v okolici voljenih 5 slovenskih pos'ancev, a ti ti je—ob nad petsto volilcev — propal le za lf> ali 1») glasov, o čemer pa treba še konstatirati,
Ko je velika ruska carico, Katarina II., potovala po Krimu, je tedanji vsemožni dr žavnik PatY»mkin dal prirediti umetno, cvetočo vas. To vas je dajal prenašati ob potu, k jer je potovala carica. Tako je videla carica cvetoče blagostanje, živahen promet in veselo in zadovoljno ljudstvo povsodi, po vsej pokrajini. V resnic" pa niti bede ni bilo, ker ni bilo nič, ker je bila puščava . . .
Tako Patjomkinovo vas o narodnostnih razmerah v naši pokrajini nam je ustvaril operat ljudskega štetja, na katerem so s o d e 1 o v a 1 i tudi vladni organi! Nedostaje nam besed, da bi označili to, kar čutimo v tem hipu. Mnogokrat še bo treba govoriti o tem, ali danes že slovesno in a priori protest lijenio proti temu, ako bi se kidaj hotelo na podlagi take statistike odmerjati nam narodne, politične in kulturne potrebe!! Slovenskim poslancem pa kličemo na ves glas, da ne bi zagrešil zločina na našem pravu do ekzistence in življenja le oni, ki bi skušal kaj tacega, ampak tudi oni, ki bi k temu — molčal ! ! Slovenski poslanci morajo vedeti, kaj in kako j m veleva dolžnost, vse dotlej, dokler bo avstrijski zietem skrbel le za prirejanje Pat-jo:nk;novih vasi j, mesto za — realne življen-
da bi velika večina tistih, ki so iz razaih ske potrebe državljanov v civilizirani državi ! razlogov glasovali za italijanskega kandidata, <
gospodar dvorca doma. Mirovniške družbe ni bilo še videti. Ela je radi tega predložila, da bi jim vozili nasproti, ali baron, nje brat, ni si glašal, ker je bil preveč truden. On je v obče mnogo trpel na migreni in se je moral čuvati. No, Melita se je sporazumela takoj z Eizo. Potem, ko je vsaka izpila čašo ohlajenega groga, kar jim je za pijačo posebno priporočal grof Janko, sedli sti zopet na svoji kolesi in zdrdrali častnikom nasproti. Ni trebalo voziti daleč. Na poslednjem bregu pred seboj sti že opazili pr.čakovane kolesarje, ki so do vrha rebra hodili peš, a sedaj zopet zaeeli svoja kolesa in se spuščali niz-dolu. Eni in drugi so se opazili i»ti h'p in počeli pozdravljati se mahanjem klobukov in robcev. Skoro so bili vkup, poskočili s svojih vozil in se pozdravili mej seboj.
Melita in Ljubica sti se radostno objeli; prva prisiljeno brez občutka, druga iskreno in prisrčao.
»Kako divno se ti prilega ta obleka!« — polaskala je Ljubica Meliti — »Kaj ne, Alfred ?«
Alfred se je le nasmehnil in gtian 1 nežno ponujeno mu Melitino ročico.
»Nisem še privajena tej obleki«, odvrnila je Mely, klaojaje se v dražestni kretnji za kolesom, ker je veter s severa nekoliko
močneje zavel in je nje široke in lahke lilače zanosil tako, da so se dobro razločile oble jej meče.
Alfted jo je gledal pohlepnim očesom, i ne odvrnivši oči od nje, a ona mu je z istim ognjem vračala gorke poglede. Bila je od napora zažarela v licu, kakor da se nahaja v največi duševni razburjenosti. — To lice ga je spomnilo sestenka v \vinterh>fskem drevoredu, in on je občutil, kako mu je v srcu plamtela nebrzdana in neutešena ljubav.
Kirenoli so dalje proti Oroslavju, kamor so v četrt ure dospeli ob veselem razgovoru in počasi vozeči, kakor da se hočejo odpo-čiti. Grof Janko je dočakal goste sijajno, po svojem starem običaju. Vse prvo nadstropje je bilo sijajno razsvetljeno. Svetilniki v pojedinih sobah in v veliki dvorani bili so vsi v plamenu. Gospodar je mislil zlasti na ples, ker, kako naj mine zabava brez plesa kjer so tri krasne gospe in petorica mladih častnikov, ki v svojih posadkah zdihujejo za tako zabavo.
Ko so se gosti odpočili in uredili, kolikor se je dalo, svojo sportmansko toiletto, stopili so k večerji, na kateri je grof Jauko, po navadi, bliščal s svojim humorjem, a o tem se brigal, da njegovi kavaleristi ne ostanejo žejni. Livrejani sluge so točili neprestano
Še z ozirom na zagrebške izgrede.
(Dopis iz hrvatskih krogov.)
Jezikoslovci so razdelili južne Slovane (ne vzemši v obzir Bolgare) v k a j-kavče, v č a-kavce in sto-kavce. Bodi jim! Ali oni so šli dalje ter so na temelju vprašavnih zaimkov, kaj, Č a in što, ustvarili tri narode.
Beseda »narod« se v nas še ni razbistrila do čistega poju a, ker jo često upo-irebljujemo toliko za hrvatski »puk«, za slovensko »ljudstvo« in za »pleme«.
Zato bodi jim tudi to !
Nu, oni so sle lnjie jekli : k a j kavči tvorijo slovenski narod, č a-kavci hrvatski narod, š t o-kavči srbski narod. Na to naj pripomnim pred vsem, da razlika med n a-š i m jezikom tam gori v Štajerski in tam doli v turški Macedoniji ni tolika, kakor je v Italiji med venecijanskim in Horentinskim narečjem. A razlike, kakoršnja je n. pr. med milanskim in neapeljskim dijalektom, kjer absolutno ne morejo razumeti eden diuzega,. med južnimi Slovani sploh ni.
Dalje mi je pripomniti, da č a-kavci v onih krajih, kjer se je č a-kavščina ohranila nepokvarjena, navadno govore n e - š t o (mesto ne-č), dočim kaj-kavci govore in pišejo ni-č (mesto ni kaj) itd.
Jaz sem se pred nekoliko dnevi mudil v kraju, kjer govore: kaj, ki (čakavski za kdo) in za-š t o. Slednjič ni brez važnosti, da so kajkovski k - d o ter štokavski t - k o in š - t o postali od čakovskega k (■) to in č (i,)-to. Potem bi se moglo trditi, da so k a jkavei in s t o-kavci izišli iz č a kavcev. A ker so č a-kavci Hrvatje, da so iz Hrvatov izišli Slovenci. Srbi in Rusi (Čto!)...
To je utemeljena šala v smešni resnosti !
Hrvatska kraljevina (regnum Chrobato-rum) pod kralji hrvatske krvi je obsezala: današnjo Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Črnogoro do reke Bojane, Bosno in Hercegovino do Drine, Istro do Kaše in en del sedanjih slovenskih dežel. V teh deželah se ni znalo nego za eden jezik — hrvatski. T o je historija.
Kneževina Srbija se je razprostirala južno od Hrvatov, a središče jej je bila sedanja Macedonija.
Okoli I. 1450. so začeli primorski Hr-
divno ohlajeni šampanjec v tulipan^ke čaše (grof ni trpel šampanjskih posodic v obliki skledic), ki so se marljivo praznile. Danes ga ni prav nič bolela roka, in niso ga vznemirjale niti skrbi z upraviteljem, kateremu je nedavno izplačal nekoliko tisačev zaostanka na davkih, ter si ga s tem otresel z vrata za več časa.
Družba je takoj začetkoma bila jako živahna in vesela. Vladal je v njej neprisiljen, naraven ton, ki je že laaten mlademu svetu. Melita je sedela mej Alfredom in nekim njegovim prijateljem, nadporočnikom. Njima nasproti je sedela Ljubica zraven katere si je izbral mesto grof gospodar, kateremu je jako ugajala lepa nežna ženica z blagimi očmi in vedno smehljajočim licem. On je tako izvrstno zabaval svojo sosedo s svojimi .šalami in dovtipi, da se je morala neprestano smejati. Vsa ostala družba jej je postala odveč; čula je le svojega zabavnega soseda. Za Alfreda in Melito se ni brigala. Saj jej sedeta vis a-vis! Tu ni meglo biti, po njenem mnenju, nobene nevarnosti. Pa ona sta jo vendar varala pred očmi. Govorila sta poluglasno in si povedala vse, kar sta si imela pripovedati : rekala sta si drug drugemu Bladka nežna iinena, njiju roke našle so se skrivši in se stiskale, a ramena
vatje Dalmatinci) snovati po mest h prosvetna društva za razgovarjanje, izmenjavanje misli in čitanje pesmi. V takem društvu v Spljetu *-e je najbolj iztaknil Marka Marulič <1450—1524), ki je svoj jezik izrecno imenoval >arvatskim<. Istotako se je proslavil Hanibal Lučić na otoku Hvaru (1480 do 1 -">25). V* isti dobi je procvela hrvatska knjiže v m>st v bogati republiki Dubrovniski (Ragusai. Poznana s<» imena Mencitic, Vetra ni cf Drži«*, ter posebno Ivan G u n d u-1 i č (l.oSs—163*.) Potem sta znamenita Peter Hektorović z otoka Hvara in Dinko Zlatar ki je eno svojih del posvetil hrvatskemu knezu Zrinskemu.
Da ne omenjamo drugih, spominjati se hočemo takoj ljubljenca hrvatskih pomorcev, redovnika Andreja KaČi<:a iz Makarske (1690—176<>). Njegovi š t o-kt-vski dekametri tečejo gladko in sladko, kakor da so mu služile za uzor narodne pesmi »srbske«, nabrane od Vuka karadžića. Nu, Kačič niti \idel ni nikdar tedanje Srbije, vzdihajoče pod turškim kopitom.
Navesti hočem še, da so primorski Crnogorci do danes ostali katoliki in da so se, dokler j:m je bilo to dovoljeno, nazivali vedno imenom hrvatskim. Kar se tiče Du-brovčanov, oni še danes ne morejo pozabiti izgubljene svobode in slave, pak imenujejo navadno svoj jezik »naški« ali »dubrovački«, ali ol>činski za sto p je hrvatski.
Hrvatje preveč proučujejo, a premalo delajo; Srbi pa, ki dosti delajo, premalo proučujejo.	Hrvat.
Politični pregled.
V Trstu, 27. obtobra 1902.
O položaju podaja poročevalec »Politike« v dolgi brzojavki nastopno sliko:
Situvacija v zbornici poslancev in v notranji politiki dozoreva polagoma. Razmere silijo do odločite, ki ne bo dolgo več puščala čakati na se in katere ne bo mogla zaustaviti nobena vladna umetnost, najmanje pa taktika, ki si jo je v zadnje čase prisvojil dr. Koerbcr. On igra ulogo užaljenega in meni od onega dne, ko je imel svoj vse prej nego spretni programni govor in ko ga je zavrnil dr. Pac:i«, da najl>olje ustreza svojim dolžnostim, ako sledi politiki trme — da še ignorira tiste, katere je napadel. Češki poslane: lahko ostajajo hladni vepri.^o te jeze gospoda m nisterskega predsednika. — Njim treba le čakati, kako dolgo bodo razmere dovoljevale načelniku kabineta, da ostaja v kotu kujanja in si popolnoma in za vedno pretrže nadaljnje vezi z zastopniki naroda češkega. Po vseh dogodkih zadnjih dveh tednov mora biti jasno vsakemu politiku in taktiku, da se je češkim jwjslancem temeljito onemogočilo, da bi oni iskali zopet dotike *»ri vladi. Več nego dve leti je tolažil g. Koerber Čehe z boljšo jw>liiu;no in narodno bodočnost j j ter je zahteval vedno nove roke ?a izvedenje njegovih načrtov, nanašajočih se na rešitev češkega vprašanja. Ti roki so se mu tudi dovoljevali, ker se je končno smatralo kakor samo ob sebi umevno, da mora gospod dr. Koerber, da uresniči svoj program, utrditi svoje zaupanje pri kroni in skrbeti za primeren milieu pri Nemcih.
Z li se pa, da ministerski predsednik odklanja sedaj tudi posredovanje, za katero se
dotikala. Oba sta malo marala za ostalo družbo, in Melita je, le da čuva skrajne meje uljudnosti, tu pa tam kaj povprašala svojega druzega soseda, ali pa kratko in raztreseno odgovarjala njegovim vprašanjem. Alfredu in istotako Meliti je bila naj veča želja, da se snideta kje sama brez prič. O tem sta se ona dva večinoma menila na večerji. V Deli-dvor u to ni možno, ker mu je Alfredova strina prepovedala enkrat za vselej obiskati oeobo, katero je ona izbrisala iz števila poštenih žen. V Zagrebu bi bilo to lažje, izla-sti ob odsotnosti njenega moža : ali nikako v njenej hiši. Ako se najde ugodna prilika, ima Melita to takoj javiti A'fredu, ki jo potem prišče. Dogovorila sta se, da si bosta pisala e* trovana pisma, a Melita mu mora precej jutri poslati ključ za to pismo v Mi-rovnik. Izleti na kolesu in s tem spojeni sestanki naj trajajo dalje. Meliti je le naloga, brzojavno priobčevati čas in smer izleta. Saj taki sestanki so vendar bolji, nego nikaki. Imela sta vsaj priliko videti se, stiskati si roke, povedati si kako lepo besedo in vsaj nekoliko ugasiti željo ljubavi. Vse to sta se zmenila mej seboj in morala sta se zadovoljevati s tem, dokler se ponudi bolja prilika.
(Pride še.)
trudi dr. Rezek v interesu dobre stvari. — Kako je dr. Koerber porabil dovoljene mu termine, to kaže najbolje popolnoma razorana situvacija. Dr. Rezek je tudi poti ostro kontrolo nemško-levičarskih listov, ki natančno poročajo od dne do dne, s kom je rnini-ter Rezek govoril v parlamentu ali izven istega. In vendar bi moral biti ministerski pred sednik hvaležen dr.u Rezeku za to, da si ta poslednji v svojih razgovorih z voditelji čeških in nemških strank ter poljskim »kolom« prizadeva, da bi »situvaciji pomogel preko mrtve točke«. G. dr. Koerber ima menda posebne pojme o pripadnosti gosp. dr.a R9-zeka h kabinetu in o njegovih nalogah sploh. Iz tega, da se dr. Rezek čuti solidarnega z drugimi tovariši v ministerstvu, še ne more dr. Koerber kovati argumentov o vspcšnosti svoje vladne politike, ali delati kake optimistične sklepe za svojo bodočnost. To lojalno vedenje dr.a Rezeka je tako samo ob sebi umevno, da bi morala biti izključena vsaka diskusija o tem. Da pa dr. Rezek vzlic vsej tej solidarnosti more in tudi ima svoje mnenj# o razvoju notranje-političnega položaja in o sredstvih, ki se uporabljajo za njega popol-njenje, v tem ga ne more n i k d o ovirati, najmanje pa energija, s katero dr. K o e r e r sedaj deluje na ločenje mej njim in češki m i poslanci. Zastonj je, ako si nasprotniki dra. Rezeka razbijajo glave radi njegovega dejanja in nehanja. On hrani svoj smodnik na suhem in uravna v danem tre-notku svoj sklep brez ozira na to. ali bo njegovim nasprotnikom ugajalo ali ne.
Italijani in sedanji politični položaj. Neka »vodilna oseba« v »dub ita-liano« piše v »Information« : » Vspričo sedanje parlamentarne konfuzije italijanski klub ni smatral primernim, da bi se odločil za kako konkretno akcijo. Isti se hoče — trdno drže se svojega dosedanjega stališča — vesti pričakovalno, dokler se situvacija ne zjaBni.
Trentmsko vprašanje o avtonomiji se nahaja sedaj v stanju absolutnega mirovanja. Ako bi se kaka rešitev sploh zdela možna, potem pride ista v prihodnjem letu.«
»Vodilna esebn iz Club italiano« se ni ; potrudila mnogo. No, tudi ui bilo patrebno več. Staro o »stališču Italijanov« je itak že znano, novega pa — ni ! Kedaj so oni še uveli »konkretno akcijo«, katero bi dosledno ! izvajali tudi javno v parlamentu?! Nikdar! Kakovega govornika pošiljajo včasih, da se j postavlja v pozo groznega opozicij onalea, ostali poslanci zapuščajo za hip svoje stališče, da mu poploskajo j»o svojih močeh, potem pa se zopet brzo umikajo na svoje — čaka-lišče, od koder prirejajo ekskurzije v razne pisarne v ministerstvu in v predsobe ekse-lenc, kjer krivijo hrbtišča in beračijo, da po teh zakrivljenih potih dosezajo on >, za kar ne znajo nastopiti po javni poti parlamenta. Da! Njihovo stiliščeje bilo vedno — čakalisče, kjer so sklepali »konkretne akcije« preko kljuk na vratih ministerskih sob. Žito je lepo od vodilne osebe«, da nam je prav na kratko povedala, tla tuli v sedanji »konfuziji« stoje na svojem že označen sin — čakališču.
Vojna uprava na umikanju. Čitatelji se morda še spominjajo, da je v eni prvih sej sedanjega zasedanja zbornice poslancev vojna uprava predložila načrt zikona, po katerem bo smela tudi nad unestne rezervuike klicali na uktivno službovanje. Ta zakon je vojna uprava motivirala deloma s tem, da bo mogla v posebnega ozira vrednih slučajih puščati na začasen dopust druge vojake, in pa s tem, da so delegacije že dovolile intanovi-tev 14. devizije havbic (kratkih topov) in pa potrebno pomeoženje moževa.
Ali parlamentarni krogi, izlazi na Ogrskem, so zavrišfaii proti tej vojni predlogi, ker so menili, da ista ni nič druzega, nego p >skus vojne uprave, da bi po tem pitu taktično po-moož la kontingent noviocev in s tem kršila osnovni zakon. Vspričo tega odpora na Ogrskem je ogrski minister za deželno brambo hitel na Duoaj poročat o situvaciji, kjer se je vrš.lo vojašlco posvetovanje p »d predsedstvom cesarjevim, kateremu posvetovanju je bila posledica ta, da je ogrski minister za dtželno brambo (honvedstvu) minole sobote v vojnem odseku cgrske zbornice podal izjavo, da hoče vlada upoštevati nekatere v tein odseku izražene želje, ali da hoče pcčakati kaj poreče tudi vojni odsek avstrijske zbornice ?! Potem še le da h< četi obe vladi razmišljati o željah, izraženih v obeh odsekih ter sporazumeti za eventuvelno modifikacijo predloge! Potem bosta odseka mogla nadaljevati svoja
posvetovanja. Ta izjava ministrova pomenja vsakako nenavaden slučaj, da se vojna uprava umika pred prvim pojavom nevolje v javnosti.
Priznati pa treba tudi, da je bila rečena izjava v vojnem odseku ogrskem in v imenu skupne vlade jako spretna šahova poteza nasproti ogrski opoziciji, ker bi bila poslednja gotovo temeljito — kakor že zna ona — izkoristila to predlogo in bi bila gotovo vprizarjala silne viharje proti skupni vojski in proti Dunaju sploh, katerima bi pred raz-paljivo ogrsko javnostjo dokazovala, kako se krši in gazi ogrska ustava. Slednjič treba pa tudi pripoznati, da je dejstvo, da se je morala tako umakniti, za vojno upravo zaslužena lekcija, kajti vse preveč se je bila že naučila — ne brigati 'se za ustavna določila in za sklepe ustavnega činitelja, delegacij, ter na prekoračenja dovoljenih it*k navadno jako izdatnih kreditov — bolj izdatnih, nego morejo prenašati žepi davkoplačevalcev v se-darji dobi gospodarske križe.
Jezikovno vprašanje v državnem zboru. Klubi desnice so pozvali hrvatske poslance iz Dalmacije, da se z Malorusi, Slovenci in šlezijskimi Slovani vred pridružijo skupni akciji za rešitev jezikovnega vprašanja, ter naj zahtevajo, da se v Dalmaciji uvede hrvatski uradni jezik. Hrvatski poslanci so se odzvali temu povabilu in izrazili svoje prepričanje, da mora stremljenje po hrvatskem uradnem jeriku v Dalmaciji imeti popolen vgpeh. Nadalje so v svojem odgovoru povdarjali, da v deželnem zboru ne bodo možne razprave, dokler se pravično ne reši jezikovno vprašanje.
Fran Ferdinand se odpoveduje prestolonasledstvu ? » Budapester Abend-blatt« zatrjuje, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand izjavil cesarju, da se odpoveduje pravici do prestolonasledstva na korist petnajstletnemu nadvojvodi Karolu Frančišku Josipu, sinu nadvojvode Otona. Nadvojvoda Karol da bi o svojem nastopu vladarstva prevzel ime Fran Josipa II. Seveda beležimo to veat a vso rezervo in le po dolžnosti kronistov ; in to toliko bolj, ker jej niti v Budimpešti ne verujejo prav.
Srbija in Bosna. O priliki smrti angležkega državnika Monroe Buttler John-ston-a, ki je bil poznan zbog svojega velikega prijateljstva do Turčije, priobčil je nekdanji srbski minister Cedoinil Mijatovič, kateri biva sedaj v Lmdonu, v beligrajskih »Malib Novinah« nekaj važnih zgodovinskih podatkov. Med drugim pripoveduje, da je Johnston I. 1X75., tikom pred srbsko-turško vojno, imel nalogo, odvrniti Srbijo od misli na vojno; Turčija bi bila v tem slučaju pripravljena odstopiti Srbiji Rosno-Ilarcegovino, ker je vedela, da bo itak morala te dve deželi odstopiti Avstriji v slučaju vojne z Rusijo, katera bo gotovo sledila srbsko-turški vojui.
Tržaške vesti.
Ignoranti v »Plceolovem« uredništvu. »Berliner Tageblatt« je priobčil tedni neki članek, v katerem opisuje kopališče v Gradežu in tamošnje prebivalce. Pisec dotič-nega članka pripoveduje, da so prebivalci Gradeža sicer Italijani, ali njihov tip, njihove šege, njihove narodne pesmi da pričajo, da so sedanji prebivalci Gradeža potomci nekdanjih Slovanov. Ta povsem naravna in opravičena trditev, ki temelji na izvajanjih člankarja v nemškem listu in poleg tega tudi na zgodovini, ta trditev torej dozdevala se je butcu pri »Piccolu« absurdna ia se norčuje iz nje. Revež nima gotovo ne duha ne sluha o zgodovini, še manje pa o naro-dcsloviu, ker bi moral sicer vedeti, da se pač more govoriti o italijanskem jez:ku, ne pa o italijanskem narodu ali plemen«, ker ljudstvo, ki sedaj govori italijanski jezik, je mešanica neštevilnih druzih narodov, ki so med seboj najbolj različni, kakor Latin-sv, Grkov, Galcev, Arabcev, S'ovanov, Germanov itd. Kje naj se torej tu vzame laški t;p, kako naj se ga določi?! In res «»t stoji med prebivalstvom raznih pokrajin v Italiji tako velika razlika toliko n» životu, kolikor značaju, da je nemogoče govoriti o kaki skupnosti, ne glede na to, da so si razna italijanska narečja med seboj popolnoma ra^li^na. V južni Italiji je ljudstvo bolj it- une po ti. ognjevitega in strastnega značaja in ima zn**« južnih narodov, Grkov, Arabcev itd., v ce-verni Italiji pa je temu ravno nasprotno in ima tamošnje prebivalstvo bolj zaake slovanskega in germanskega plemena. Skoraj po-
polnoma slovanski značaj pa ima italijansko govoreče prebivalstvo avstrijskih primorskih pokrajin, sosebno pa v Trstu, Dalmaciji in na Goriškem, v kateri slednji pokrajini se ravno nahaja Gradež, v katerem je člankar »Berliner Tageblattac našel slovanski tipus ljudstva, slovanski značaj in slov. šesje. Tako je in ne drugače, dragi » Piccolo«, in če se tudi desetkrat na glavo postaviš : tvoje neslane šale ne spremene prav nič obstoječih dejstev. Sicer pa se od ignorantov v »Piccolovem« uredništvu, ki so po večini priromali semkaj od najoddaljenejših delov Italije, pač ne more zahtevati, da bi poznali naše narodnostne razmere.
Madrepatria. Hrvatje in Slovenci Istre so vajeni že marsičemu in se no razburjajo radi vsacega dogodka. Mnogo tega, kar počenjajo signori, niti ne beležijo več. Al', kar si je dovolilo te dni glasilo deželnega odbora v Poreču, poznana »Istria«, to pa je malce dosti tudi za Istro. V neki recenziji knjige »Atti e memorie«, ki jih izdaja ar-heologno društvo v Poreču hvali delalnoat tega društva, povdarja, kako razširjeni so ti atti in memorie, in pripoveduje, da je isto v zvezah s sličnim i društvi v Avstro Ogrski, v drugih krajih ter z društvi della madrepatria. Torej naši Istri je Italija madrepatria! Xo, to se pa že pravi biti odprti gori do brade.. Ali so res žo tako varni, da smejo že tako odkrito govoriti?? Ali dobiva gosp. Koerber same take informacije, da - nič ne ve ? Ali pa Istra sploh ne spada več v f-fero njegovega zanimanja ? !
»Pol tiki«, ki tudi beleži perli lijo v > Istri . se zdi potrebno konstatirati, da Istro za sedaj še vlada cesarski namestnik iti ne kakov prefekt kralja italijanskega !
»Naša Sloga« pa meni : Človek se mora srditi na to, ali pa tudi le šaliti. Ne ve li »Istra«. komu je tu Italija »madrepatria«? ! TiBtirn petdesettisoč italijanskih podanikov, ki lačni beže iz Italije, da se sitijo v našem Primorju, odjemaj^ grižljaj i/, ust našega sveta : sanskulotskih časnikarjev, ki v našem Primorju oečkajo razne bedastočo o Italiji in italijanskem patrijot:zmu ; tistih razgretih glav ki še vedno v teh kraj h čutijo letanje rimskega orla in tu le nje beneškega leva. Ali narod v Istri, masa naroda — in to ne le. kar je Hrvatov in Slovencev, ampak rudi pošteni italijanski kmetje od Galežana do Furlanije — vsi ti nič ne vedo za Italijo madrepatrijo, ampak za Italijo polno lakote in bede, polno banditov in anarhistov, polr.o mafije in camorre ! Alla larga !
Danes se klanjajo baje pred veli -častjo smrtiV jutri pa so hijene na grobtt! Koje umrl pisatelj Zola v Parizu, niso naši italijanski listi mogli ntjti dovolj ostrih besed, da bi se dovolj nazgražali na vedenju klerikalnih, nacionalističnih in mo-narhističnih krogov na Fraueoz.iem, češ: da njihova besnest in sovražtvo ne ponehujeta niti pred vehČastjo smrti !
Ko je torej umil človek, katerega so oni proslavljali v življenju, so se takorekuč v prahu valjali pred »veličasjo siniti« in so zahtevali tudi od druzih, ki n;so bili prijatelji pokojnemu, naj se vedejo spoštljivo.
Leta pa so že minola, odkar je preminol v — blaznici odličen človek, katerega puljski Italijani sicer niso smatrali svojim političnim somišljen.kom, a je bil sicer priznan od vseh kakor nenavadno blag človek, pravi dobričina. Bd je to nekdanji okrajni glavar Cjnti v P ulju.
I>eta so minola od tedaj, ali italijanski listi še t-edaj liki hijene razkopavajo njegov grob, ne dajo miru njegovim kostem in sramote njegov spomin. Se bahajo ee, da so tega tuoža spravili v — blaznico. »Popolo«, eno glavn h glasil primorske »signorie«, je pisal te dni : perchč Pola che seppe fronteg-giare un capitano distrettuale megalomane tanto da farlo finirein manico-m i o«. To se pravi po slovensk: : ». . . . ker Pulj, ki se je znal upirati okrajnemu glavarju megalomanu tako, da j e ta posle d-nji končal v norišnici!«
Res je! Pisec ve kakor očevidec, kaj je laška brutura v Pulj u počenjala z dobrotnim, blagim, ali občutljivim in bolehnim pokojnim okrajnim glavarjem Conti jem ! Neprenehoma so mu bili za petami kakor lovski psi za divjaČin« ; kjer so le mogli, so prirejali proti njemu demonstracije, ga insultirali in denunoirali na višem mestu, dokler ga niso zlomili in mu je duh otemnel . . . Ne le na duhu, ampak tudi na telesu strt je za-vršil na žalostnem kraju svoje žilosino življenje.
Mi obžaljujemo ta izid štrajka, ker se nam zdi, da je ves vspth le iluzoričen. Mi smo pregledali določila razsodbe in smo, ža-libcg, dobili ntis, da se je sicer formalno nekaj pripoznalo ktirilcem, ali bojimo se, »la praksa pokaže, da se bo tudi odslej godilo tako, kakor bodo hoteli gospo la ! Llovd izda sicer poziv, da naj se kapitani poslužujejo posredovalnega urada kurilcsv, ali nikjer ue vidimo nikakega jamstva da bo Llovd tudi silil m to.... Kakor smo se v februva-riju identificirali z zahtevami kurilcev, isto-
To so dosegli tisti ljudje, ki sicer toli radi profanirajo in .nečesčajo se svojimi ustmi pojm » veličastvenosti smrti«, s tem — da sami kakor hijene razkopavajo grobove davno preminolih. Mesto da bi se sramovali svojega tedanjega početja, mesto da bi želeli, da bodi pozabljeno — pa še sami osvežajo spomine, nečastne za njih, in se bahajo se svojo — sramoto! Bahajo se še, da so ubili človeka, kateremu niso inogli očitati druzega, nego to, da jim ni bil polit čen somišljenik, da ni hotel posnemati marsikaterega tedanjih tovar" še v v državni službi, ki so se radi 'tako obžaljujemo danef, da je tem zahtevam identificirali z vsakim nasiljem in bo se svojo ustreženo v tako — minimalni meri. službeno avtoriteto pokrivali vsako nezako- J Požar. V soboto zvečer je nastal požar nitost signorie. Tega ni hotel p »kojni Conti. v prodajal niči muzikalj in g >dbenih inštru-zato pa mu še danes, po več letih — hijene meru^v Viktorja Girotto na korzu. Došli razkopujejo grob . . . !	gasilci so kmalu pogasili ogeni, ki pa ni na-
Kes, z ogorčenjem v duši in rudečico j,ravil mnogo škode, srama v licu se mora človek obračati od	£>r»Šbe premičnin. V torek, dne 2S.
tac h prizorov v krajih, kjer baje vlada ev- , (,kt. ob 10. uri predpoiudna se bodo vsi«fi ropska civilizacija.	aaredbe tuk. c. a.r. okrajnega sodišča kh «v
A 1 t a. vilne stvari vršile sledeče dražb« premičnin : Društvo davčnih uradnikov Primorja, v ulici Caserma št. 1, ogledalo in pisarni: Prejeli smo: To društvo je imelo dne 19. t. v ulici Farneto štev. 34, hišna oprava; m. p*.d pred-edstvom Roberta Thedreza in ob v Štorklji štev. 17(5, frtroj, oprema in vozi; aavn t-nosti mnogih č'enov svoj redni občni v ulici S. Marco štev. 14. A, hišna oprava ; z i > >r. Zborovanje bilo jeotvorjena živio klicem v ulici S. Marco štev. 13. 1. nadstr., na cesarja. Na to je tajnik prečital poročilo o hišna oprava : v ulici Kemota št. 1, brougan, delovanju društva, ki je bilo vsprejeto sploš- Konji, hišna oprava, kočije, vozi in stroj, n m odobravanjem. Istotako je bila odobrena	VreKcnafcl vrstnik. Včeraj : toplomu
uprava blagajne, a kakor pregledovalca ra- ob 7. uri zjutraj 9° 2 ob 2. uri pop<*l" ?n čun- v r-ta bila iO|»et izvoljena [gf »s pod a Hajko 12°.5C. — Tlakoroer ob 7. uri ajutraj 772 3 Schinek in Fran Bigatto. Na predlog tajnika — Danes plima ob 6.35 prertp. in ol 5 ."> 1 je bilo sklenjeno, da prispevki členov za leto pop.; o<M»ka ol 0.17 predpoludn« in ob 11.56 r.»02—1903 ostanejo isti kakor doeedaj ter popolndna. 4a je ono malo zamudnih členov v zadnjič
opomniti, naj plačajo zaostali znesek pro	UrUSTVtsilB Vvoll«
P.HH-2. Več predlogov, do šli h od raznih	>Mlinar in njegova hči.« Ta prilju-
stranij, je bilo prečitanih in so se isti izročili bljcna ]ju<istva igra predstavljala se bo, kakor vod-tvu društva v rešitev. Tajnik Godina BmQ fe nnien!ii v našera Ustu, v soboto dne je dokazoval potrebo, da se zasnuje podporna j septembra v barkovljanskem »Narodnem oziroma bolniška blagajna za davčne urad- domu<> lgrel,.i .Dramatičnega društva« se nike: predlog, ki meri na to, je bil vsprejet J|od v<Kjstvom gospoda Žužeka za to ijrro
da
Br>
snico.
očeta morali prepeljati v bolni-
Vesti iz Kranjske.
slavi
* 70. rojstni dan erkostavea. Dmes svoj se lem deseti rojstni dan starosta
kranjskih aktivnih črkostavcev, g. Martin J e 1 o v š e k. Slavljenec je vstopil leta 1-S48. v tedanjo Kgerjevo guberjalno tiskarno. Ko se je v Mariboru ustanovil »Slov. Narod«, se je preselil tjakaj, kjer je prevzel službo meteur en pages. Leto 1877 se je povrnil v Ljubljano v tiskarno Blaznikovih dedičev. Po 1881. letu je vstopil zopet v »Narodno tiskarno«, kjer še z laj zvesto deluje vzlic svoji visoki starosti. Gjsp. Martin Jelovšek ima za seboj 54 trudolj ubi vili in delavnih let in lahko ponosno gleda na svoja minola leta na polju tipografske stroke. Dmes je glavni stavec »Ljubljanskega Zvona«.
nas lepo puste, da ostanemo — barbari ! Kajti v vsem svojem barbarstvu smo vendar še bolj . . . civilizirani.
Medvedje, v selu Priesnici v okraju se-rajevskem so me Ivedje poklali štiri krave, ki so se bile zanoSile v šimi. Jedno in pol so pojeli, polovico ene so vrgli na grob nekega Tarahije, ki je bil timk^j umorjen in pokopan, drugi pa so zavlekli za klade in tam vrgli eno na drugo.
Loterijske številke,
oktobra :
Gradec	<>9
Dunaj	12
izžrebane dne 25.
62 40
44
88
18 57
89 55
Brzojavna poročila.
Shod avstrijskih zelezniskili postnih u radnikov.
DUNAJ 27. (B.) Včeraj se je vršil tu prvi shod avstrijskih železniških poštnih uradnikov, katerega se je udeležilo kakih 500 odposlancev in vse dežele. Dvorni svetnik \Vagner Jaueregg je pozdravil zbrane v imenu ministerstva za trgovino in je zagotovil v imenu vlade, da se ista dobro zaveda velike važnosti poštne službe. Kolikor je možno, je vlada pripravljena sodelovati, da se v tem letu uresničijo želje poštnih obratnih uradnikov.
Avstrijski industrijalci v Marzelji.
MARZELJA 27. (B) V soboto in vče-
oglasno. Vodstvo društva si je pridržalo, da stori potrebne korake in da sporoči členom o vspehu. Novo instrukcijo o zaračunanju direktnih davkov so vsi navzoči označili kakor r.iučno in celo kakor težko izvedljivo v nekaterih točkah. Vodstvo društva je dobilo na!< - j, naj potom predpostavljene oblasti predloži ministerstvu prošnjo v tem [m ^ledu. Slednjič so bili na predlog člena Favettija per acclamationem zopet izvoljeni :
pridno pripravljajo in je že so laj gotovo, da bo sobotna predstava nadkr ljevala vse prejšnje predstave te igre tako, da bo zanimala tudi one, ki bo ž» večkrat videli »Mlinarja m njegovo hčer « na odru.
Vesti iz ostale Primam e.
zni>ia tudi to, da o burji ne bo mogla voziti.
Današnji »Sole« pa pri|»oveduje o sledeči novi nezgodi na tej nesrečni železnici :
X Smrtna kosa. Dne 25. oktobra so pokopali v Kenčah mladega moža Viktorja g. iiooert Thedrez predsednikom, Veremtid Znidarčiča, sina posestnika in obrtnika ter Luches podpredsednikom, K*rol Godina taj- bivšega župana g. Znidarčiča. Pokojni je bil n.k m in Alojzij Mr^ch blagajnikom.	star še N- 2* let ter <e je pred par leti poro-
In zope* openska železnica. V mi- čil s svojo i z vol jen ko z znane Faganelove noUm tednu ni'rali so za nekaj časa zausta- rodbine v Mirnu. Ob grobu jočejo poleg viti promet na openski železnici radi — starišev in luata mlada udova z dvema otro-prevelike burje. Tir je namreč v primeri se čičkoma. Mladi Žnidarčič je bil jako delaven širino vozov pr czefc. valed česar jih burja »n priden v vsakem pogledu, tudi na narod-lahko spravi iz ravnotežja in prevrne. Torej nem polju, in ga bo zlasti renska čitalni.-a jv eg druzih pomanjkljivosti ima nova žele- britko p-.gr. šala Bodi mu blag spomin, pre-
c stalim pa naše sežalje !
X Napad na učitelja. Potovalni učitelj za Podloko in Dol. Lokovec ima šolo 3 dni v Podloki in 2 dni v Dol. Lokovcu. Ta dva dneva sta torek in p*tek. Zadnji torek K" je včeraj popoludne voz električne t. j. 21. t. m. je šel učitelj g. Bric po ra-/elezn ce vozd iz Trsta proti postaji Roma- vatli v JM. Lok ovco. Zvečar se je malo za-nia, skočil je »-trollev« (drog, ki spaja voz z kasnil pri šoli, zato ga je dohitela na poti eiektrovodoo žico nad tirom) z mesta in ui "oc. Skoro sredi poti je srečal dva človeka, več delov a.'. Voz *e je na to najprej ustavil, Pozdravši jih z »dober večer« je hotel dalje. Ali j >tem pa je začel teči nazaj proti Trstu ic kar na enkrat ga zgrabita ta dva od zadej za ga je bilo incg< če ustaviti še-le na trgu < či, us»a in za roke. Nato pristopijo še drug". *"S' rklja. V vozu je bil s< lastnik hotela pri Začeli io ga preiskovati. Razorožcn je moral >belisku in nekaj g3spa, katere si pale v stati kakor steber. Ves v strahu je trepetal nezavest.	potem, ko so ga zapustili. Ko ee je rgledal,
Mi nit-nio s cer do sedaj dobili še nika- videl Je< da mu	v«s denar, kateri je
aega zafebnega poročila o tej novi ne/godi, za neko °I>ravi!o	s »eboj. Imel je nam-
a ako sodim i |m» vseh dosedanjih dogodkih ; re6 K in nekaj krajcarjev. M »šnjiček je na tej železnici, moramo že verjeti, da je kaj na*el na tleh {»razen. Ozrši se na okoli je re-ničnega v počilu v listu »Sole«.	vi(lel kake ri osebe teči proti Banjšicain,
M raj k IJovdOTih kurilcev koncau.	^va ali tri pa proti čepovanski cesti.
Predsednik tukajšnjega |>omor=kega sod šča V es 1'iepaden je prišel domov, kjer je po-
Vesti iz Štajerske-
— Fini celjski župan. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos udeležil okrajni za^top celjski po Bvojih odposlancih cesarske maše. Po neki neljubi pomoti pa se je zgodilo, da je bil prostor gospoda dr. Dečka kakor podnačelnika okrajnega zastopa zaseden. Gospod dr. Dečko se je zato ogledal, kje bi bil Š9 kak prostor zani. Videl je, da je poleg mestnega uradnika Fiirstbauerja jeden
sedež svoboden. Sal je torej na tisto me3to.	raj so si členi pododbora avstrijskega indu-
Poleg imenovanega Furatbauerja pa je bil	strijskega sveta ogledali pristanišče s kopnega
sveže pečeni celjski župan Rakuš. Ta se je	in z morja s tovarnami in ladjedelnicami,
tedaj oglasil in izrekel krilate besede: »Ver-	Danes so členi pododbora odpotovali v
iluchte Kre^hheit!» {Prokleta predrznost!)	Toulon.
Sicer pa res, doktor Ivan Djčko, deželni po-	Inavgnracija rektorja,
slanec, pidnačeln k okrajnega zastopa, častni	DUNAJ 27. (B) Danes o poludne se
občan več občin itd., se upa postaviti v bli-	je vršila slovesna inavguracija novega rek-
žino železninarja Rakuša, ki je sicer izvoljen,	torja vseučilišča, dvornega svetnika, profe-
a še ne potrjen celjski župau ! To je že pre-	sorja dr. Gussenbauerja.
drznost. Rakuš S3 je imel za to svojo v	j Nacijonalni svet v Iiernu.
cerkvi napravljeno surovost zagovarjati pred	BERS 2G. (B.) Povodom skupnega ob-
sodiščem, kjer je p} pričah dokazana nje-	novljenja nacijonalnega sveta, čegar število
gova neotesanost. Na vsak način je Rakuš	5lenov je vsled naraščanja prebivalstva na-
lahko ponesen na to svoje prvo župansko	rasl\o od 147 na l(*»7,je bila radikalno-demo-
delo, za katero mu je prisodil mi-	kratična večina potrjena. Ožje volitve, ki se
lostni nemški sodnik 20 kron	imaj0 še vršiti, ne morejo nič več spremeuiti
globe, e v e n t u v e 1 n o 24 ur za-	na tfm v$pehu. Socijalni demokratje so dobili
pora. — Naši poslanci naj K o e r b e r j u	prjra*tek 2—o ma ada tov in utegnejo priti naroČijo, da priklopi dotični kazenski akt tako v posest kakdi S mandatov,
okrajnega sodišča v Celju aktu za potrjenje	Neztloda cesarske kočije.
Rakuševe izvolitve županom.	j DUNAJ Ko se je cesar včeraj vozil iz
Sčhoabrunna ua Cfsarski dvorec, se je začel
PJ3.Zne vesti.	eden konjev nekoliko upirati. Casar je dal
Taki ljudje nas hočejo civilizirati . . .! U9taviti in Je iz3tol>il iz ko6,je ter Je v
KaKor znan«, ao si naši sosedje tam oukraj	druž';)i svojega adjutmta peš odšel v cesarski
luže vtepli v glavo, da nas civilizirajo. No, mi menimo, da kdor hoče civilizirati druge, mora biti najprej sam civiliziran ! Danes pa lahko pokažemo na kričečem slučaju, kaki so kulturni in nravstveni odnošaji tamkaj v blaženem kraljestvu italijanskem. In ta kričeči slučaj se nam vidi še bolj kričeč, ako pomislimo, da se je dogodil v B »logni. Bo-logno nazivajo namreč »Bologna la dotta« : učena Bjlogna — in jo smatrajo za najbolj učeno mesto v Italiji.
Kakor znano, se je v tej Bologni proti koncu Beptembra dogodilo grozno zločinstvo. Nekega grofa Bonmartini je ubil brat njegove žene, Tullio Murri. In sicer je storil to po nagovoru svoje sestre. In zakaj ? ! Zato, ker je ljubimkala z nekim prof. Secchi in z d r u g i m i, in S3 je hotela rediti svo-
dvorec. Na to je bila navstala govorica, tla se je ce?arjev voz preobrnil.
Bomba.
LIVORNO 27. (B) V bližini semsnšča je eksplodirala dinamitna bomba. En otrok je bil ubit, eden pa ranjen.
XKXKKXXXKXXXKXXK
H	Svoji k svojim !	J
g	ZALOGA	J
g pohištva |
X	dobro poznane	j*
X tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) x
X X X
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej yinton Černigoj
jega moža, ker jej je bil na potu! V tem — Trst V|a dj Piazza VBCChia (Rosario) procesu — zaprta sta brat in sestra — prišle ^	gf. hiša Marenzi.
so grobne svinjarije na dan.	* Kft]YeČjStOTaTlia J0lliSt7a PrilOPSte M^,
XSolidnost zajamčena, ta j ti les 9e osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-JJ pernturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ma-derni sestav. Konkureaćne cene.
^ H" Album pohištev brezplačen.
X X X X X X X X X X
je po konferencah, ki jih je imel se zastop-n ki štrajkovcev in predsednikom LU vda, ieciierjem, razsodil sp<-r med < bema strankama. V razsodbi je določeno, da imajo dotični kapitani pravico za najemanje moštva na parnike. Lk v l |>ozove svoje kapitane, na) se • najemanju kurilcev in mornarjev v prvi vr>ti poslužujejo posredovalnega urada, ustanovljenega od društva kurilcev in mornarjev. O izbiranju moštva, naj se predvsem upoštevajo oni, ki so že bili v službi na Llov-dovih parnikih.
Kaz=odbo, katera poleg teb, cbseza še nekatera druga določila, vsprejeli so toliko štrajkovci, zbrani v soboto na shodu, kolikor Llcvdovo predsedništvo in so se vsled tega atrajkovci podali zopet na delo.
vedal, kaj ee je zgodilo.
I "bogi človek! Tiste krajcarje si je tako z veliko težavo zaslužil, in sedaj so mu še te pobrali roparj'. Kakšno srce mora imeti tak človek, kateri jemije ubogemu trpinu zasužek. Stvar imajo že orožniki v rokah. Pa težko se kaj dobi, ker dotični učitelj je novinec v t stem kraju in ni poznal n;ti ene osebe.	(Po »Soči«.)
X Koliko je stalo zadnje zasedanje deželneara zbora Istrskega l Za zadnje zasedanje dež. zbera se je potrosilo K 15.240 17. To svoto je likvidiral deželni odbor v eni zadnjih sej.
X oeetom in sinovi. — 57 letni A. Grabrijelčič iz Kojskega se je ob trgatvi spri s svojimi sinovi. Ti so ga tako pretepli,
No, povsodi na svetu se dogajajo uboj' stva, povsodi in v vpakem narodu na svetu se dogaja, da je žena nezvesta svojemu možu. Ali da bi brat postajal morilec v ta
namen, da more krvna mu sestra pre- ^^ ^^ ^^	>#	Itf l# #
šestvovati in živeti nečisto* življenje — na ^^^ ~ ^^^^^ ^^ ^ ^	%
kaj tacega bi težko naleteli kje drugje. Pa
tudi nastopno, kar se je dogodilo te dni v ® &]PlTQ<lll(]f)F 1 PV1 MlUZl ^ Bologni v zvezi s tem procesom, zdelo bi se
fc aluAouiiUGi Lun 11111141 ^
nemožno, ako ne bi ravno govorili o — Ita-liji. Te dni je namreč masa prebivalstva v Bologni priredila velikansko uvacijo . . . uganite : komu ? !
Primite se za glavo : istemu Murriju, ^ ki je postal morilec zato, da mu more krvna sestra svobodneje biti — nečistnica. Masa v
Bologni je kričala po ulicah : Zivio Murri!__
Živio Tullio! Živela L nda ! . . . Ali je to (§
Prva lm največja toraraa pohištva	gj
Tteh vrst.	ci
s t 8*-Sf
ZALOOK:	gjt)
•J T R
TOVARNA:
Via Teta, vogal Via UaltaMa
(Šolsko poslopje) In Via Rlbergc it. 21
Telefon It. 670. -MOM--
Velik ixb«r tapecarlj, srcsl la »lik. Im-slika ! . . . Pošteneji listi v Italiji se zgražajo,	vrfaj« nuočbe tndi po posebnih učrtih.
da se je tamkaj moglo najti tako prebival-	^ OfBt brtl konknrenOB.
stvo . . . Da — v Italiji je možco. . . V	© ILUITIOTAIJ CIIII UiTOIJ II PiAIIO Italiji so možni taki nravstveni odnošaji! Predmeti postavio se na pa obrod In taki ljudje hočejo nas civilizirati! Ne, ne, aH železnico 'ra^no
naj bodQ tako dobri, prosimo jih zato, naj	(S&fSS S&Sl9 9
Piazza Reearfe it 2 gJJ
sf
S
& & &
Sf
&
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih c*n&h Za enkratDO inercijo f*e pla^a po 2 stot. za be^do: za večkratno inercijo pa f»e cena primerno zaiitL Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 »tot_
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčih In bu^elikah.
Perhauc Jakob
▼in n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Anton Šorli
Kavarne.
priporoča
svojo kavar? o »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago »o vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
Mihael Zeppar
ima zalogo pečj od majolike v veliken: izboru, sama novo-t, ledini glede ris«rij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje Izključna za'oga za Trst, Primorje in l>;-lmaci.o s avnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov hcbutz v B-anskem (Morava) ustanovljena 184*. Pri teh pečih se prihrani f>O0/° na kurjavi. Lamina tovarna štedi Inih j eči iz železa ali u< e'»mh z majoliko. Izvr-po meri in nizkih cenah.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Fonte della Fabra št. 2.
in podružnica
„yilla citta 9i £on8ra"
ulica Poste nuove št. 9. (J»iunerjeva hiša).
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za nio;ke od gld 6.50 do 24, *a dečke od jrld. 4 do 12. suknene jope v velikem izboru o I gld. 3. do zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrah:ina od gld 5 — 14, ravno take pod-ite s kožuhovino jk> gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2 nO — 4Ji0, tinejse od gld 5 — Velik izbor oblek za otroke in dečke wl 3 — 12 let od {II H 50 — 10. Kaveloki za moSke in dečke po n ijniziih cenah. Hlače od rooleskina (zlodjeva koža) za delavce izgo:ovljene v lastni predilnici na roko v Komninu.
<" t . ne močne srajce za delavce gld. 1.20. Ve bka zaloga snovij za mo&ke obleke na meter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 'J 4 urah. V podružnici v ulici Poste nuove zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se ~e posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih riaanicah in merah za mo<>ke in dečke
Učitelj §lovenščir>e
8tk išče. \ ee se poizve v uprav ništvu našroa lista.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug	x
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno j>olitiraro, takor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
Najugodnejše cene.
Skladišče slavnoznanih platenin
sr in namiznih prtov
iz Fiandre
iz tovarn v Countrai i Belgija)
se nahaja v
V novi prodajalni« platenin in bombaževin
Peter Klansich
Piazza Nuova (Gadol*) 1, zraven knjigarne Chiopris.
Izključno zastopstvo se skladiščem : za Trst. Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo.
Telil dohod nopvlc vseh vrst za pspe, pspile in deco.
Najugodnejše cen e.
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par Čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Kiborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moSke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Keliar.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu 111 okolici kakor tudi po deželi, svojo
W bogato zalogo pohištva.
\ 7alooi ima vsakovstno pohištvo najfineje in druoi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena.
„K sv. Antonu Padovanskemu"
(AL SANTO Dl PADOVA)
I'iva prod? jalniea cerkvenih oprav in ralužirh pre Imet »v
Anton CL Vogrič
Via 3fuda veeehia št. (zadej municipalne palače.
Velir in menjajoči se izhor masnih plj»pč*»v. plnvnalov, prt	kolariev, k^n-
delahrov. lamp. »vetik razpel, palm. na h žmh kin»v. o|pogr*fii. liturg čr»ih i 11 molitvenih kniitr. vencev, kolam, vsakovrstnih podobic, nahožn h r»*^!eHniff zsi vsnt pas pripravnih.
Zalcra s\eć cd pristnega čebelnega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov.
Vse po najzmernejših cenah.
Preeafctitim cerkvenim upravam se dovoljujejo posebno znižane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave, mmmm^^mmam^m^^ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ™
SMIM
za domačo rabo in obrtnike.
ur 5 letno jamstvo "*«
letank-specijilist za popravljanje strojev vseli vrst
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
XXXXXXXXXXXXKKXXKXXXXXXXXXXHXXXX
TK>T.
RUDOLF ROTTL
Piana S. iaterina iti. 2. — TRST.
Gustav Bonazza
v Trstu, Pia/za Barriera veccliia,
ivog&l Androna deli* Olmo).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. — Popolno opremljene sobe. — Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo ni z ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trsta
x x n x
x *
x X
x x x
paglianovo mazilo (sirup)
e e o ©o oo oo
J> o o oo oo oo
za osveženj'e in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fagliano
nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za. notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmaeevtični razstavi iSg4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
k »ji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vea komur, ki bi ra?pečaval ponarejanja, ter je ob jed nem prisodil tvrdki v »e sodne treske in odvetniške troske provzročene do leta 1897.
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojirni se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji Dosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. flV Napolj 4, Calata S. M are o
x
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
TOUflRNfl POflIŠTl/fl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
73
Ui
ulica Cassa di itfsparmia
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sohe na zahtevat •
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosa rio pod ljud ^olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročhe f>e izvrse takoj. Posiljatve ao poJt-ni le proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter je izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr di iv. avstr. Lloyda.
JUtll tt F112"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska črna istrska
liter po 40 kr* „ „ 36
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno iatersko liter po 28 kr.
Priportkča tudi krčmarjem, katerim daje.u /inood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Fiirlan, lastnik.
II
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jtfetoflijevo
cikorijo, oooooooooooooooo
Si. 1217.!.
Razpis.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxxxxxx
Pioviznrično se odda s!iižl>i hišnega duhovni <a v deželni prisilni delavnici v Ljubljani
z letno plačo ltl(>0 K poleg prostega s ano-vanja, kurjave in svečave proti obojestranski polletni odpovedi.
Pro3:telji za to ineato naj vloži* >voje prošnje do 10 novembra t. 1 pri deželnem oili trn kranjskem.
Razen stanovske sposobnost je dokazati tudi znanje si >venikega, nemškega in ita-lijanstega jeziKa t^r je gledi* zdravstvenega stinj i predlo/, ti ztl\jvnišk > spričevalo.
Od deželnega odbora k rajnske ga.. V LJUBLJANI, <1 ni- I«'., oktobra
FERDO GUŠTINČIG
klesarski mojster
TRST ?ia fiialiani li — BARKOVLIE mm pjiopilišia
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčić
l;1e.<a ril: i m oj*tc r.