Političen list za slovenski narod.
polti prejemu velja: Za oelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., xa četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta e gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17.
Izhaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
65.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. marca 1*93.
Letnik XXI.
Državni zbor.
Z Dunaja, 18. marca.
Glavna budgetna razprava,
ki se je sicer vršila v začetku proračunskega pre-tresanja, prihaja po tako imenovanem .prikrajšanem" načinu prav za prav na koncu pri finančnem zakonu na vrsto. Kakor sem že poročal, pričela se je včeraj; govorilo se je, da se ne bode posebno raztegnila, ker govore le nekateri češki in nekateri krščansko-socijalni poslanci, ali že v pričetku oglasilo se je precejšno število govornikov, katero se je v teku razprave še pomnožilo. Prvi govornik dr. Paca k je levičarjem drobil grenke resnice pod nos. Spominjal jih je na čase, ko so Oiskra, Auersperg in Lasser trpinčili narod češki, ali enaka načela vodijo liberalce tudi zdaj, kar pričata Wurmbrandov in Scharschmidov jezikovni predlog. Potem zavrača Plenerjev govor z dne 24. februvarija t. 1. in po-vdarja, da Čehi so v prvi vrsti Čehi in v drugi Avstrijanci, ker je Češka povzdiguila Avstrijo, ne pa Avstrija češke. Oni hočejo mogočno Češko in zato brez češkega državnega prava ni nobene sprave na Češkem.
Predarelski poslanec Thurnherje obžaloval, da se za posvečevanje nedelj ničesar ni zgodilo v tem zasedanju in da je edina rešitev države mogoča le v krščanstvu, čigar načela morajo veljati v šoli, kakor tndi v domačem iu javnem življenju. Schle8ingerje ponavljal svoje načrte, po katerih bi se dali brez posebnih tržav poplačati državni dolgovi, moravski poslanec K u 1 p pa je povdarjal, da njegovo in njegovih tovarišev stališče je v soglasju s poslanci češkimi, da to stališče priznava skupnost dežel češke krone in popolno enakopravnost. Samo njih taktika se loči od taktike Mlado-čehov. Tudi zveza z drugimi prijateljskimi strankami je ostala neskaljena, od liberalcev pa se Cehom na
Moravskem ui nadejati še tolike prijaznosti ne, kakor jo vživajo njihovi rojaki na Češkem. Vaša t y je razpravljal vnanjo politiko in zopet obsojal trodržavno zvezo. Avstrija naj bi se raje združila z Rusijo, za katero imajo slovanski narodi več simpatij, kakor za trodržavno zvezo.
Zadnji govornik je bi! včeraj baron Scharschmid, ki s svojim govorom ni le napadal Cehov, ampak žalil vse neliberalne stranke. Zagovarjal je prednost nemškega jezika s staro bajko, da to zahtevajo državne koristi; konservativcem je zagotov-ljal, da njegova stranka cerkvi ni sovražna, da pa nikakor neče povrnitve srednoveške inkvizicije, ali ponovitve Jernejeve noči. Krščansko socijalnim poslancem pa je očital, da bogokletno počenjajo, ker ime Kristusovo zlorabijo za svoje protiž<dovske agitacije. Konečno se je izgovarjal, da je bila njegova stranka 12 let v nasprotju z vlado, da je pa zdaj v soglasju z vlado, ker se ji zdi to soglasje velike vrednosti in za vspešno delovanje tudi potrebno.
Ta govor je zbudil veliko razdraženost ter mnogo poslancev pripravil, da so se vpisali kot govorniki, ki sicer niso mislili govoriti.
V današnji seji bilo je "rešenih nekaj nujnih predlogov glede državne podpore za nekatere po toči in povodnji poškodovane kraje; potem je prišel k besedi poslanec Biankini, ki je zagovarjal hrvatsko državno pravo, katero morejo tajiti le ne-vedneži. Potem je zavračal lanski govor svojega srbskega tovariša K v e k v i č a, češ, da ga rudečica obliva, ker se je dalmatinski poslanec potezal za sedanji sistem. Scharschmidu je na njegovo tožbo, da Dalmacija požira veliko milijonov goldinarjev, odgovarjal, da se je za koristne naprave v Dalmaciji jako malo storilo, in če še to preseda nasprotnikom, naj Dalmacijo prepuščajo Hrvatski, katera zveza bode za njo veliko bolja, kakor sedanja.
Za njim se je oglasil finančni minister Stein-bach, ki je govoril le o finančnih zadevah in se
kolikor mogoče ogibal političnih opazk. Odgovarjal je na znani govor grofa SyIva-Tarouca, priznaval važnost sprožene misli glede investicij, ali ob enem omenjal, da ravnotežje državnega proračuna še ne dovoljuje njene izvršitve. Sploh je ministra v tem govoru vodila misel, da je treba zarad državne koristi kolikor mogoče skrbno varovati državne finance in si v tem oziru zopet pridobiti dobro ime. Tudi je povdarjal, kako se se predrugačila mnenja: nekdaj se je reklo, da država slabo gospodaii, zdaj pravijo, da le država dobro gospodari ; glede valute je rekel, | da v tem vprašanju ne moremo mi voditi drugih držav, da se moramo pa varovati škode in tako obračati, kakor je najbolje za nas.
Za ministrom je govoril rusinski poslanec Teliszevvski, ki je tožil, da so davki previsoki in neprimerno razdeljeni. Indirektni davki so višji, kakor v sosednih Zapadnih deželah, ljudstvo čedalje bolj obožuje in je vsled tega tudi čedalje suroveje. Potem razpravlja razmere na Gališkem in priznava, da bo Poljaki v zadnjih dveh letih veliko storili za rusinske šole, ali treba je storiti tudi še mnogo druzega, da skoraj preneha narodni prepir in da rusinski jezik dobi svojo veljavo v javnem življenju.
Nasledni govorniki so se obračali proti S c h a r-schmidovemu govoru. Dr. Ž a č e k mu je odgovarjal gledč sprave na Češkem; Scharschmid odklanja vsakatero razpravo o državnem pravu, kar izključuje porazumljenje. On nič ne v<* da bi bili nemški liberalci pospeševali napredek češkega naroda; srednjih šol mu za časom svojega gospodstva niso napravili nobenih, in ko se je razpravljala ustanovitev češkega vseučilišča, bil je Scharschmid prvi govornik proti njej. Dokler so Nemci gospodovali na Češkem, niso hoteli nič slišati o spravi, i še-le ko so prišli ob moč, so začeli pomirljive pesmi peti. Avstrija ni bila nikdar centralistična država, ampak je obstajala iz politično-samostalnih dežel. Čehi niso nikdar mislili na samostojno državo,
LISTEK
„Stabat Mater".
Prihodnji veliki koncert .Glasbene Matice" dnč 24. in 27. marca bode imeniten dogodek ne le za glasbeni naš zavod, ampak za Slovenstvo sploh. Bodoči pisatelj kulturne zgodovine slovenskega naroda bode, pišoč o glasbenem razvoju slovenskem, izvestno na odličnem mestu zabeležil čin, ki že s tem, da se je sploh omogočil, svedoči o velikanskem napredku našem v pevskem pogledu.
Dvof&kova .Stabat Mater", delo svetovne slave, umotvor, ki je v prvi vrsti inorodcem dokazal, da i Slovaui vspešno tekmujejo ž njimi na glasbenem polju, ta skladba se bode imenovana dneva izvajala v nas maloštevilnih Slovencih I Sto-intrideset pevk in pevcev bode pelo, spremljanih od popolne vojaške godbe, in nad dve uri bode vsakikrat trajalo!
Da bode pa i širše glasboljubno občinstvo dostojno pripravljeno na ta — lahko rečem — sveča-nostna praznika slovenske muze, smatram si za tajniško dolžnost svojo, podati tu nekai zgodovinskih črtic, tikajočih se skladatelja in skladbe.*)
*) Obširni, osem stranij obsegajoči programi z latinskimi in slovenskimi besedami, z m u z i k a 1 n i m i motivi n a n o t a h (1) in t obširnimi igodovinskimi podatki o skla-
Anton Dvor&k je jedna onih redkih in veličastnih prikaznij, ko Be umetnik, od prirode razkošno nadarjen, toda nepoznan in od materijelne bede tlačeu, po silnem naporu in železni vstrajnosti z lastno močjo brez vsake druge podpore vzpne it popolne nepoznanoBti do svetovne slave.
Porodil se je 8. septembra leta 1841 v Nela-bozevsi pri Kralupu na Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja. Za čaBb ljudske šole se je učil pri domačem učitelju Josipu Spitz-u petja in vijo-line in se kmalu toliko izvežbal, da je o raznih svečanostih, plesih in tudi v cerkvi pomagal priti in gosti. Leta 1853 ga pošlje oče k strijcu v vasico Zlonic, da bi dovršil tretji razred ljudske šole. Tam se deček uči ob jednem pri organistu A. Liehmannu tudi glasovira, orgelj in nekaj teorije.
Ko je leta 1855 v Češkem Kamnicu (okraj Tetschenski) pri organistu Hancke-ju nadaljeval svojo glasbeno izobrazbo in se zajedno priučil nemščini, pozove ga oče čez leto dnij domav v Zlonie, kamor se je rodbina preselila, in odloči sina, da se izuči mesarstva. Ali 15letnemu Dvoraku se je bila godba že preveč priljubila, nego da bi bil mogel zadovoljen biti s takim poklicem. Goreče je želel priti v
datelju in o skladbi se dobivajo & 10 kr. Naj bi nihče ne zamudil, omisliti si tak, v Ljubljani do sedaj še nepoznan program, ki ni, da bi ga lavrgel po koncertu, ampak hrani trajno vrednost in oBtaja lep spominek.
zlato Prago in se tam vsaj toliko izobraziti, da bi mogel kje postati organist. Po dolgem obotavljanju privoli oče v to, in oktobra meseca leta 1867 se podd 16letni Dvorak v staroslavno Prago, gnan od neukročenega koprnenja po višji glasbeni izobrazbi. V Pragi vstopi najprej v takrat slavno Pitzscli-evo privatno orglarsko šolo in se skozi tri leta kar naj-marljivejše uči. Ker pa mali denarni prispevki, katere mu je oče s početka mesečno pošiljal, kmalu usahnejo, skrbeti je moral Dvorak sam za vsakdanji živež in — trpel je mnogo pomanjkanja. Pri neki zasebni godbi je igral na vijolo po raznih praških gostilnah.
Ko se je leta 1862 otvorilo češko začasno gledališče, oskrbovala je ta kapela gledališko godbo. Ko je pa mlademu gledališču možno bilo ustanoviti si lasten orkester, postal je Dvof&k z najboljšimi svojimi tovariši član tega orkestra in vztrajal na tem mestu do leta 1873. Takrat je namreč prevzel posel organista v Albertinski cerkvi v Pragi. Ali dohodki niso bili prej ne slej veliki in služiti si jo moral kruh s privatnim poučevanjem, sosebno ker si je prav takrat bil izbral srčno ljubljeno zakonsko družico. Pri vsem napornem delu pa je vendar od orglarske šole s&m ves svoj pičlo odmerjeni prosti čas uporabljal v to, da je proučeval razna dela klasiških mojstrov in sam se skušal v kompoziciji. Ali to mu ni bilo tako lahko; primanjkovalo mu je

n
ampak hočejo le narodno in gospodarsko samostalno opravo, ki je pri količkaj dobri volji mogoča; zato se nadeja, da pridejo enkrat tndi nemški liberalci k tema spoznanju.
Napade Scharscbmidove na konservativec zavračal je Z a 11 i n g e r. Inkvizicija ni bila cerkvena, ampak državna naprava, za katero cerkev ni odgovorna, kar pričajo mnogi protestantovski pisatelji. Kamenje spričuje, da srednji vek ni bil tako temen, kakor ga slika Scharschmid, ker velikanske cerkve razodevajo veliko umeteljnost, ki se je kazala celo pri kmetskih hišah. Katoliški samostani so gojili umetnosti in vede in stare klasične jezike. Klerikalni poslanci so možje, ki so prepričani, da morajo svoja katoliška načela spoznavati tudi v javnem življenju. Prvo prisego so storili pri sv. krstu in tej se pozneje ne sme protiviti nobena druga, ki bi jo zahteval vladar ali država. Človek ne sme biti kri-stijan samo v cerkvi ali ob smrtni uri, ampak v celem svojem življenju.' Liberalna stranka se hvali, da hoče katoliške otroke nravno-versko vzgajati v duhu katoliške cerkve, ne pa v duhu sovraštva in nestrpljivosti. Ali tega tudi katoliška cerkev neče, ona ločuje stvar od osebe, zato bi morali pa tudi v šolskem vprašanju škofom priznavati odločilno besedo, ker v verskem ponku ne morejo razsojevati posvetni ljudje. Brezverska državna oblast ne more biti glavni upravitelj šole, ker Kristus ni dvornim svetnikom, ampak svojim apostelnom rekel: Pojdite tje in učite vse narode!
Tretjo zaušnico dal je Scharschmidu doktor Lueger; že četrto glavno razpravo imamo, pa o državnem proračunu ni skoraj govora; zato je šel finančni minister domov,'ker si je menda mTslil: Začek govori o Cešlci, Zallinger o verski šoli, in Lueger o Židih. Scharschmid je s svojim govorom le raztegnil razpravo; on oporeka, da bi bili ie nemški liberalci pravi Nemci; ta stranka se je že dostikrat zmotila; nekdaj je oporekala spravi z Oger-sko, dandanes ji je vsakdo izdajica, ki nasprotuje diivalizmu. Scharschmid je včeraj grajal staro šolo, a on v4 iz lastne skušnje, da je stara šola spolno-vala svojo nalogo. V tej šoli je vladal mil krščanski duh tudi proti drugorercem, ali duhovnikom so to milost slabo vračali. Ce liberalci tako goi6 za kato-toliško cerkev, kako morejo opravičevati znani ukaz o znamenju križa? O Schmerlingovi politiki neče govorili, temu pa ne pritrjuje, da bi bil dualizem nepremenljiv, marveč mora vsak Avstrijanec na to gledati, da preneha naša odvisnost od Ogerske in da Avstrija dobi svoje stare pravice. Ce je Scharschmid antisemitom očital, da agitujejo proti obstoječim napravam, ima prav, ako k tem napravam prišteva borzo, ako pa trdi, da antisemitje nimajo nobene pozitivne misli, to ni res, ker bi moral vsak vedeti, da poslanec Schlesinger preganja finančnega ministra z načrtom, kako bi se dali poplačati državni dolgovi, o katerem načrtu pa minister noče nič slišati. (Veselost.)
Scharschmid je tudi protestoval, da antisemitje zlorabijo Kristusovo ime. Scharschmid go-
tako rekoč vsega: klavirja ni imel niti svojega, uiti izposojenega in tudi za nakup najpotrebnejših knjig iu muzikalij ni imel potrebnega denarja. Le nekaj prijateljev je našel — med njimi Bendla, ki je pozneje tako zaslovel — s katerih pomočjo je vsaj deloma zmagoval stavljene mu zapreke: klavir je sviral na njihovih domih, knjige in muzikalije pa si je od njih izposojeval.
In komponoval je v tej prvi dobi svojega delovanja cele skladanice partitur, toda le — za svojo miznico: da bi kedaj slišal svoje skladbe, ali da bi se mu celo natisnile in nagradile — te nade ni imel; komponoval je le, da uteši svoj delaželjni duh. Mnogo izmed tega je pozneje izdal, mnogo pa tudi — sežgal. Se le imenovanega leta 1873 je prvič javno nastopil z veliko domorodno »himno" na H&lekovo pesem: „Dediči Bele gore". Vsprejela se je z neopisnim oduševljenjem, in Dvordku je bilo odslej večkrat moči, pokazati se javnosti. Ze prihodnjega leta 1874 se je proizvajala prva njegova opera: »Kralj in oglar". Prvotna opera tega imena se ni mogla izvesti, ker so se pri skušnjah pokazale nepremagljive težkoče. Skladatelj napravi na to v treh mesecih na isti libreto do cela novo godbo, in operA je slavno vspela.
Ali Dvof&k je bil še vedno komaj najožjim rojakom nekoliko poznan. Zdaj se dogodi 1. 1875 znamenit preobrat. Ministerstvo za uk in bogočastje
tovo ni poklican, govoriti v imenu krščanstva, to pravico ima samo sv. oče v Rimu, in krščansko-socijalni poslanci so ponosni na to, da se je ravno od te strani priznavalo njihovo delovanje. Njegova stranka ne preganja Židov, ampak le veliki kapital, ki škoduje malim obrtnikom. Antisemitizem se je le rodil v obrambo proti Židom, ki se pečajo izključno le s trgovino in spravljajo zaslužek, ki bi se spodobil delavcem. Njegovi stranki se je očitalo, da se imenuje prolihberalna stranka, ali tega imena ni vsprejela, kakor da bi bila nasprotnica svobodnih naprav, ampak da se loči od navideznega liberalizma. Njegova stranka je *a vsako politično svobodo, za tiskovno in društveno svobodo, in celo za splošno volilno pravico. Liberalna stranka pa zatira vse to, kjer ima oblast v svojih rokah. To se vidi v dunajskem mestnem zboru in v deželnem zboru nižje-avstrijskem.
Scharschmid je proslavljal zasluge liberalne stranke za ravnotežje v državnem "gospodarstvu, ali ravno ta stranka je zapravljala državno premoženje, pomnožila dolgove, in razsipala ljudsko imetje ter je zmirom nasprotovala finančnemu ministru Duna-jevskemu, ki je vredil naše finance.
Ce ljudstvo nima pravega razuma o finančnih zadevah, je temu krivo židovsko časnikarstvo, ki zastopa koristi velikega kapitala in ljudstva ne poučuje. Svoj govor sklepa z iskreno željo, da naj se razne narodnosti sporazume in zjedinijo v boju proti skupnemu sovražniku, velikemu kapitalu. Da bo pa to mogoče, naj vsak narod dobi svoje pravice. Ta govor bil je vsprejet z živahno pohvalo.
Za njim vstal je še dr. M e n g e r , ki se je mnogo in dolgo trudil, zavračati Luegerja in opirati svojo stranko, ne da bi se mu bilo to posebno posrečilo.
Potem je bil sprejet konec razprave in prideta v ponedeljek na vrsto še glavna govornika Plener in Masarjk in glavni poročevalec Szczepanow-s k i. Prej pa pride kot prva točka dnevnega reda na vrsto volitev predsednikova. Volitev prvega podpredsednika se vrši v torek, drugega podpredsednika pa v sredo. Prvi podpredsednik postane dr. Kathrein, drugi pa še ni gotov, ker hoče jeden del poljskega kluba imeti Abrahamovieza, jeden del pa Madejskega.
Ponarejanje živil
nadaljevalo se je sinoči v večerni seji, ali velik del seje porabil je vladni zastopnik baron Plappart za svoje opazke, s katerimi je nasprotoval avtono-mičnemu duhu dotičnega zakona, češ, da imajo občine pravico, nadzorovati le živila, ki se v občini vživajo, ne pa njih, ki se njim pošiljajo; zato naj zbornica zavrže dotične določbe, ker bi zakon bolj škodoval, kakor koristil, ako se ne sprejme po vladnem načrtu.
Ali če hoče vlada to imeti v svojih rokah, mora tudi sama prevzeti vse troške za to in jih ne nakladati občinam ali deželam.
Poslanec H a.u c k je želel, da naj se otroci že v šolah uč£, kako je spoznavati ponarejena živila;
Abrahamovicz Evgen pa je zavračal Lienba-cherja in vladnega svetovalca in zagovarjal pravico deželnih zborov, ki bodo r tej zadevi vladi radi šli na roke in napravili dotične deželne zakone. Glavna razprava je bila potem sklenjena in bosta v prihodnji seji, to je, v ponedeljek zvečer, govorila le še glavna govornika Wiedersperg za in Eabermann proti načrtu. Poslanec P o v š e pride najbrž v posebni razpravi na vrsto.
Politični pregied.
V Ljubljani, 20. marca.
Politični razmere v državnem »boru. »Gazeti Polski" piše se z Dunaja, da levica, dasi igra prvo vlogo v parlamentu, vendar le propada. Zmožna ni, da bi napravila kak red in oživila parlamentarno življenje z novimi idejami. Avstrijski konstitucijonalizem ne ozdravi, dokler bode vladala na jedni strani le apatija in neplodovitost v parlamentarnem delovanju, na drugi pa razsajale skrajne stranke. Dolžnost vlade in vseh resnih strank bi morala biti, misliti na premembo ustave. O tem pa nečeta ničesa slišati niti vlada niti levica. Ali dolgo se grof Taaffe ne bode tako dalje pomagal." K večjemu bode to trpelo še nekaj mesecev sli pa jedno leto. — Poljski list pa ne pove, v kakem smislu naj se premeni ustava, ali naj se razširi volilna pravica ali pa razširi deželna avtonomija. Poljaki so najbrž za premembo ustave v poslednjem smislu, ker razširjenje volilne pravice bi bilo najbrž le Rusinom v korist.
ČeškonemS/ea sprava. Mladočehi so res pravi komedijanti. V deželnem zboru so proti razdelitvi okrajev po narodnostih, v deželnem odboru se pa udeležujejo dotičnih meritoričnih razprav in tudi glasujejo za novo razdelitev okrajev. Jedino dosledno bi od Mladočehov bilo, da bi se dotičnih razprav ne udeleževali ali pa vsaj glasovali proti novi razdelitvi okrajev. Te dni je deželni odbor rešil celo vrsto predlogov o razdelitvi okrajev po narodnostih in zavrgel nekatere predloge nemških zastopnikov. Vlada bode torej lahko predložila nekatere predloge o razdelitvi okrajev deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
LiberSki zičpan. Časopisi ved6 povedati, da je cesar že potrdil volitev novega liberškega župana Bajerja. Oficijalno se ta potrditev še ni proglasila. Govori se, da so za potrditev se poganjali cel6 levičarski vodje na Dunaju, ker imajo strah pred nemškimi nacijonalci na Češkem.
Ogerska vlada in skrajna levica. Budgetna debata je pokazala, da se je vlada precej približala skrajni levici. Ministerski predsednik We-kerle bi menda rad s skrajno levico izvršil svoj cerkvenopolitičen program. Tako postopanje ogerske vlade je pa jako nevaren poskus. Skrajna levica ne priznava nagodbe z Avstrijo, temveč hrepeni po popolni samostojnosti Ogerske, katero naj bi z Avstrijo le še vezala vladarjeva oseba. Vlada, ki se opira na take elemente, pač ne bode dolgo mogla ohra-
mu podeli znatno državno ustanovo na več let iu mu omogoči s tem, da se izključno posveti kompoziciji. A ne samo to: prošnji za ustanovo pridejane skladbe so prišle v roke slavnemu muziku Brahmsu in imenitnima kritikoma Ehlertu in Hanslicku. Ti so spoznali izredno nadarjenost skladateljevo, opozorili javnost ne nadebudni talent, in — Dvoraku je bilo pomagano za vselej. Zakaj več pri njem ni trebalo, nego da je muzikališki svet ,zvedel o njegovi eksistenci: za vse drugo je skrbel njegov veliki genij, je skrbela pomladuočila tvornost njegova. Že leta 1877 ga pozove Simrock, naj spiše za njegovo založništvo ciklus »slovanskih plesov". Dvofdk veselo vsprejme ponudbo, in tako je nastal I. 1878 umotvor, ki je po bliskovo nesel mojstrovo ime po vsem muzikališkem svetu. Zdaj je bilo možno objavljati tudi starejše skladbe. Rešen materijalnih skrbij posveti se Dvordk popolnoma kompoziciji, iu ker ga je poveličevala zavest, da ne piše sedaj več za svojo miznico, ampak za milijone glasboljubnih ljudij, izsipal je njegov v delu ujačeni genij s čudovito plodnostjo vedno novih in novih zakladov pred strmeči svet: h krati se je zaznalo po vsem svetu, da je v Dvoraku skladatelj prav po božji milosti.
O nadaljnem življenju je le malo povedati. Da je postal profesor na praškem konservatoriju, da ga je modroslovna fakulteta imenovala častnim doktor-
jem, da biva zdaj za nekaj let v Novem Torku kot ravnatelj tamošnjega konservatorija, to vse je dovolj znano. Le nekaj naj se še izrecno poudarja, da je namreč prvo obče in neomejeno svetovno priznanje dosegel v Angležih, in sicer baš s svojo »Stabat Mater", ko se je leta 1883. v Londonu prvič proizvajala.
Dvor&kova plodovitost je tolika, da nosi njegovo najnovejše tiskano delo že številko 92. Zna-menitejša dela so po skupinah razdeljena tako. I. Orkestralna dela: a) šest simfonij, B, E^, D op. 60, Dm op. 70, P op 76, G op. 88; b) overture: »K Tylu" op. 62., »Husitska* op. 67, »Poletna noč", »Tragiška" in »Koncertna overtura"; c) druge orkestralne skladbe: »Suita" (D) op. 39, »Slovanske rapsodije" op. 45, »Slovanski plesi" op. 46 in 72, »Legende" op. 59, »Simfoniške varijacije" op. 78. — II. Kamorne skladbe: Klavirski trio op. 21, 26, 65, serenada za godala op. 22, serenada za pihala op. 44; kvarteti op. 23, 34, 51, 61, 80, 81, 87; notturno op. 40; sekstet op. 48; kvintet op. 77. — III. Klavirske skladbe so mnogoštevilne, med njimi | najbolj znane: »Dumke" op. 12 in 35, »Klavirski koncert" op. 33, »Iz Sumave" op. 68; valčki in mazurke. — IV. Opere: »Kr&l a uhlir", »Šelma sedlak", »Dimitrij", »Jakobin". — V. Veliki pevski zbori: »Himuus" op. 30, »Stabat Mater" op. 58, „Svatebny košile" op. 69, »Sv. Ludmila" (oratorij)
niti naklonjenosti krone. Vlada bode pa kmaln čutila slabe posledice svojega lahkomišljenega postopanja. Vsi konservativni življi jej bodo obrnili hrbet, skrajni levičarji jo pa ne bodo hoteli podpirati, ako ne bode podpirala njih državnopravnih teženj. Ko bi se pa vlada postavila v teh vprašanjih na stališče skrajnih levičarjev, bode pa zadela v višjih krogih in v tostranski državni polovici na tak upor, da bode morala zginiti s pozorišča. Wekerle se jako moti, če misli s skrajno levico nresničiti svoje želje.
15. mavec. Dne 15. marca ogerska zbornica poslancev v spomin vstaje 1848. leta ni imela seje. Se celo mnoge šole na Ogerskem so ta dan imele prosto. Gospodska zbornica je pa imela sejo, kar je vzbudilo nevoljo ne le mej pristaši skrajne opozicije, temveč tudi mej Apponji-jevo in vladno stranko. Ministerski predsednik Wekerle sam je opozoril predsednika gospodske zbornice, da bi se ta seja preložila. Poslednji se je opravičeval, da je le iz pozabljivosti sejo določil na sredo, ali ni pomislil, da je baš tedaj 15. dan marca. Prestaviti pa seje ne more, ker bi se to še bolj napačno razlagalo. To se je naznanilo tudi časopisom. Ta dogodek je karakterističen za razmere na Ogerskem. Ministerski predsednik in predsednik gospodske zbornice se tako bojita Košutovih pristašev, da se jima je potrebno zdelo, opravičiti se, zakaj da zbo-rnje gospodska zbornica duš 15. marca. Skrajna levica bode pri takih razmerah pač čedalje bolj predrzna.
Jules Femj, kateri je te dni nenadoma nmrl, je leta 1832 rojen v St. Diu in je 1861. leta postal odvetnik v Parizu, pozneje se je pa poprijel časnikarstva. Leta 1869 je bil voljen v zbornico. Dn4 4. septembra 1870. leta je postal član narodne obrambe, potem je bil prefekt seinskega departe-menta, naposled pa mčr v Parizu. Odkar je republika, je pripadal levici in je dne 4. februvarija 1879. leta prevzel portfelj v Waddingtonovem mini-sterstvu. Kot minister pouka je kazal največje sovraštvo do katoliške cerkve. OJ 1880, do 1885. leta je bil opetovano ministerski predsednik, učni minister in minister vnanjih stvarij. Potem je zgubil vso veljavo zaradi nevspehov francoskih Čet v Tu-nisu. Ferry je bil odločen nasprotnik Boulangerjev in je zaradi tega imel cel6 jeden dvoboj. Ker v zbornico ni bil več voljen, dal se je pred dvema letoma voliti v senat in minoli mesec je bil voljen predsednikom senata. Govorilo se je da bode morda še predsednik republike, tako se je bila nakrat povzdignila veljava njegova.
Panamska afera. Mej Beinachovimi novo dobljenimi papirji dobili so tudi bon za 25.000 frankov od Andrieux a. To je vzbudilo sum, da je Jtudi on mej podkupljenci. Andrieur se izgovarja, da mu je nekoč res Reinach s 25.000 franki pomagal iz denarne zadrege, katere mu je pa že on poplačal. Zavezal se pa on ni proti Beinacbu v nobenem oziru. Našla so se tudi Herzova pretilna pisma na Beinacha. Ta pisma so v jako surovih
izrazih pisana in v vsakem preti Herz, da bodd vse uničil, ako Reinach ne izpolni njegovih želja. Znesek, katerega je Herz izsilil ii Reinacha, znaša 11,190.175 frankov. V teh papirjih nahaja se tudi ime Orispijevo in je zraven zapisano število 50.000 frankov. Ta svota tolmači se za takso Mavricijevega reda, katerega veliki križ ima Herz.
Cerkveni letopis.
Poslovitev škofa Brynycha.
Iz Prage se nam poroča t dne 14. t. m.: Ako je društvo »Vlast" prvi branik cerkvenih in verskih načel na Češkem, je novoizvoljeni škof kraljevo-graški prevzv. gosp. Brynych njega meč in luč. Zatorej pomeni odhod tega slavnega katoliškega pisatelja in apologeta za društvo »Vlast" veliko izgubo; društvo se je poslovilo od svojega častnega člena sinoči slavnostno v dvorani svetovaclavske zatožne. Dvorana je bila prenapolnjena s posvetnim in duhovskim občinstvom; prisoten je bil i deželni odbornik grof Vojteh Schonborn. Predsednik »Vlasti", g. Horsky, nastopil je kot prvi govornik, pozdravil prisotne, omenil, kako vsa duhovščina ljubi in spoštuje škofa Brynycha, ter cituje Shakespearove besede: »Ta mož je vreden, da ga nosimo v srcu svojem."
Drugi govornik, tajnik g. P. Konečny, spregovoril je o tematu: Prava ljudska sreča opira se na resnico, koji je proslavljenec posvetil vse življenje in literarno delovanje svoje. Za njim je še govoril č. g. Horskjf, na to pa vstane prevzv. škof Brynych, rekoč: Bil sem še mlad duhovnik, vaški kapelan, in doletela me je čast, da sem nastopil kot govornik v malem mestecu v katol. političnem društvu. Shod je priredil jako visok plemenitaš, kajti tedaj niso stali nasproti politiški nazori tako pikro, kakor dandanašnje; to je občanstvo jako veselilo. Po zborovanju so občani priredili temu možu pred farovžem bakljado s petjem. Ko vse potihne, de mož, kojega so tako počastili: Ljnbi prijatelji! Čast, kojo ste mi tu izkazali, ne vsprejemam za svojo osebo, temveč za načela, koja zagovarjam. V takem položaju sem i jaz danes. Za svojo osebo ne morem vsprejeti teh čestitek, ampak za načela, koja sem vedno branil in zagovarjal, in za koja se bodem vedno poteza), dočim bo dopalo Bogu in me pusti pri življenju — vse žive dni! In ko motrim stopinjo izobraženosti obeh narodnostij v domovini naši, vprašam: odkod se je vzela ta olikanost Čehov in Nemcev? Izvestno, prijatelji, je prišla od najvišje luči naše, od Kristusa. In če se širijo zdaj med ljudstvom krivi nauki, a vprašamo, odkodi neki pohajajo, vzrok najdemo v tem, da so pozabili na Kristusa.
Nasprotniki naši očitajo nam duhovnikom, da nismo rodoljubi, da ne ljubimo domovine svoje. Ko bi vsak domovino, rodnega svojega brata in njega dušo tako ljubil, kakor mi, češki duhovniki, pač bi bilo izve9tno inače našemu narodu. Baš radi tega ljubimo svojo češko domovino, ker vemo, kaj je postala, vzprejemši katoliško vero, in kaj bi se zgo-
op. 71, »Psalm 149." op. 79, „Missa solemnis" op. 86, „Bequiem" op. 89, in najnovejši, v Ameriki zložen in tam proizvajan »Te Deum". — VI. Manjše skladbe za petje: Osem dvospevov po mo-ravskih narodnih pesnih op. 20 in 38; »Moravski glasi" (13 duetov za sopran in alt) op. 32; „Ave maris stella", .0 sanctissima" in mnogo moških zborov in pesnij.
»Stabat Mater", skladatelju samemu najljubša skladba, je bila zložena leta 1876, instrumentovana pa meseca septembra in oktobra leta 1877. Izvajala jo je najprej v praški Sofijini dvorani »jednota hudobnih umelcu", kateremu društvu je kompozicija tudi posvečena. Svetovno slavo pa si je pridobila v Londonu leta 1883. Od tedaj se izvaja skoro po vseh velikih mestih. Skladba je po obliki nekako podobna oratoriju, kar pa ni, ker nima dramati-škega razvoja. Obdeluje v desetih samostojnih številkah — partitura obseza 201 stran — staro, 20 kitic obsezajočo, v latinskih terciuah zloženo cerkveno pesem »Mater Dei dolorosa", katere se pa navadno imenuje po začetnih besedah »Stabat Mater". Pesem se pripisuje laškemu pesniku Jaco-ponu da Todi iz rodu plemenitih Benedetti-)ev, rojenemu sredi 13. stoletja v Todi, umršemu 1. 1306. Prvotno je bil pesnik imovit in čislan odvetnik v Rimu, toda nagla smrt njegove žene ganila ga je tako, da je vstopil v red sv. Fiančiška in postal
frančiškan. Pesem je poleg „Dies irae" Tomaža Ce-lanskega (Celano) iz istega stoletja najganhivejša in najbolj znana latinska pesem srednjega veka in se poje ali moli v cerkvi kot tako zvana »sekvenca" (sequentia) zlasti na praznik žalostne Matere Božje ; dne 24. sušca, torej baš ua dan prvega našega kon-i certa. Predočuje pa se nam v pesni bolest Matere Božje ob smrti Odrešenikovi.
Mnogi skladatelji so se že lotili te pesni; najznamenitejši so med 6tarejšimi: Palestrina, Pergo-lese in Astorga; med novejšimi pa Haydn, Winter, Rossini in DvcMk.
Za predstoječe podatke so mi rabili ti-le viri:
1.	»Anton Dvorflk. Eine biographische Skizze von Dr. Josef Zubaty" v »Musikaliscber Weihnachts-Almanach". Leipzig. Gebrflder Hug. 1885—1886";
2.	»Ein Vierteljahrhundert bohmischer Musik. Von Emauuel Chvala. Prag. Urbiinek, 1887"; 3. »Dvo-rdkovo ,Stabat Mater'. Rozbor proslulčho dila s krtUkym životopisem skladatelovjrm napisal V. J. Novotnjf. V Praze. Urb&nek, 1884" ; 4. Meyerjev vseučui slovnik; 5. Ustni podatki gospoda pevo-vodje Hubada o razvrstitvi DvoMkovih del. — Slovenski prevod pesni je vzet iz »Cecilije I." št. 149. in 150.
I
Anton Stritof, ti. tajnik pevskega abora »Glasbene Matice"
dilo ž njo, da bi jo zgubila. In radi tega, ker ljubimo domovino, branimo Kristusa, in bodočnost bode pokazala, kdo je bolj ljubil domovino, ali ti, ki so | se potezali za krščanstvo, ali oni, ki so je podirali, j Ta so torej načela naša, načela vseh zvestih kato-| likov in osobito nas čeških duhovnikov. Dušo mojo i v tem trenotju bolj nego kdaj prevevajo Gospodove I besede: »Učite se od mene, ker sem tih in poslušnega srca."
Učimo se v boju z neprijatelji biti tudi tihega in pokornega srca. Rajše naj pero naše vede ta ti-bost in poslušnost nego pereči sarkazem. To se pa | ne sme umevati tako, da bi bili omahljivi in begali ; iz boja. Kot katoliškemu škofu bode vedno v mislih Kristusova molitev pred zadnjo večerjo s svojimi apostoli: .To Te prosim, da bi ostali vsi jedini!" I To bode, veleč, gospodje, i moja skrb, da bomo vsi jedini. Bodi si kot pisatelji, ali govorniki, bodi si, | da oznanjamo resnice svete vere naše 8 peresom ali s propovednice, v tem načelu bodi pred vsem složni, kajti v slogi je moč! To zlasti velja v politiškem oziru: Vsak odkritosrčen sin domovine naše mora pomilovati, kako se vedno bolj v več smerih cepimo in narodne svoje moči drobimo. Kam naj to pride? Bodimo torej vsaj mi jedini; in če smo jedini, imeli bomo vsaj to veliko preduost proti onim, ki so nesložni! In tej jedinosti, za kojo je prosil Kristus in naš Odrešenik tolikanj, kličem: »Bog daj siečo!"
Po teh besedah zaorili so po dvorani tako navdušeni slavoklici in grmeče ploskanje, da prisotni kaj Bličnega ne pametijo. Prevzvišenega novoizvoljenega škofa kraljevograškega Brynycha iznova obstopijo duhovniki, odbor »Vlasti" in odlični posvetni dostojanstveniki in se poslove iskreno ž njim. Bil je to ginljiv prizor, da nikomur ne bode izginil živ dan iz spomina!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. marca.
(Udanostno izjavo sv. očetu) poslalo je do sedaj 65 slovenskih občin na Goriškem. Živeli! Čim tesneje se bodo Slovenei oklepali sv. očeta, tem bolj katoliški bodo, tem izdatneje bodo zagotavljali Sloveniji obstanek. Le katoliška Slovenija ima bodočnost ! Liberalnej Sloveniji odzvonil je katoliški shod !
(Častno občanstvo.) Od Sv. Bolfanka se nam piše: Občina Trnovci pri S?. Balfanku v Slovenskih Goricah na Štajerskem imenovala je častnim občanom veleučenega rojaka g. dr. Josipa M ur še ca, lavautinskega in sekovskega konzistorijalnega svetovalca, vpokojenega profesorja v Gradcu zaradi preobilnih zaslug za cerkev, šolo in celo župnijo Svetega Bolfanka.
(Razpisano) je pri stolnem kapiteljnu v Mariboru mesto stolnega kanonika do 25. aprila t. 1.
(Gospod Josip Stiegler f,) oskrbnik Nj. eksce-lence Fr. Coroninija v Št. Petru pri Gorici umrl je 15. t. m. v goriški bolnišnici radi zastrupljenja krvi. Pokojnik, rodom Nemec, bil je pravičen tudi Slovencem. Vsem, ki so ga poznali, bil je mož značaj, splošno priljubljen in čislan. Večna luč mu sveti !
(Državna podpora.) Vsled slabe letine pomanjkanje trpečim kmetovalcem]na Kranjskem dovolilo je ministerstvo za notranje stvari 15.000 gld. podpore. Ta svota je določena v uakup pridelkov za seme in živež. Po prizadetih okrajih se bodo podpore delile potom okrajnih glavarstev.
(Umrla) je včeraj zjutraj ob v Ljubljani blagorodna gospa Zofija grofinja Auersperg roj. Chorinska. Rajna gospa je bila plemenita v pravem pomenu besede. Odkar je pred 19 leti, tudi na sv. Jožefa dan, umrl njen soprog, darovala se je pokojuica delom krščanske ljubezni. Bila je pobožna gospa, katere ni bilo pogrešati pri nobeni cerkveni slovesnosti in pobožnosti. Skrbna je bila posebno za uboge ter se mnogo trudila za ustanovitev zavoda sv. Jožefa, ki naj skrbi za ženske posle, kateri čakajo na službo. — Naj v miru počiva !
, (Dolenjska žaleznica.) Minoli teden delalo je na progi od Retij do Ribnice nad 500 delavcev. Govori se, da bode delo dokončano že v petih me-' secih, kar je le želeti. Delavci se pritožujejo zaradi I slabe plače.
(Poiar v Zaplani.) Z Vrhnike smo dobili danes f žalostno poročilo, da je sinoči divjal v Zaplani pri ' Vrhniki hud požar. Vžgalo se je pri Sibenikarju.
kjer kuhajo žganje. Ker je bila strašna burja in ker je hiša blizu cerkve, vžgala se je tudi cerkev, mežnija in bližnja podžupanova hiša, Tako le sporočal sel, ki je prišel na Vrhuiko prosit pomoči gasilcem, ki naj hitd, da mogoče še rešijo žuDiiišče.
Telegrami.
Dunaj, 18. marca. Cesar je vsprejel danes dopoludne kardinala Gruscho, popo-ludne dednega velikega vojvoda luksembur-škega.
Dunaj, 18. marca. Poljski klub je po dvakratnem glasovanju, ki je vselej pokazalo jednako število glasov za Abrahamovicza in Madejskega, odločil z žrebom poslednjega za druzega podpredsednika zbornici poslancev.
Dunaj, 20. marca. Zbornici poslancev izročil je pravosodni minister načrt novega civilnopravdnega postopnika. Podpredsednik je določil, da bode prvo branje v jedni prihodnjih sej. Pri volitvi predsednika je dobil Chlumecky 224 glasov, Kathrein 1 in 24 listov je bilo praznih. Mladočehi in Hrvatje neso glasovali. Izid volitve se je z veseljem pozdravil.
Dunaj, 20. marca. Predsednik Chlu-mecky se zahvaljuje za volitev, ki je toliko bolj častna, ker ga ni volila le jedna stranka, temveč razne skupine. Prosi vse stranke za podporo, da se ohrani stvarni ton pri obravnavah, ne spušča se glede na sedanji politični položaj v kako pojasnilo političnih vprašanj, sklicuje se na svoje tridesetletno javno delovanje. On preneha biti stran kar, ali bode izvajal potrebne konsekvence, ko bi njegovo uradno poslovanje kedaj prišlo v nasprotje z njegovim političnim prepričanjem. — Zagotavlja, da bode lojalno sodeloval z vlado, in naglaša, da je blaginja avstrijskih narodov odvisna od državnega obstanka. Izreka željo, da preneha rovanje proti ustavnim načelom, in poživlja vse stranke, da naj skupno sodelujejo v blagor drage domovine, ki ostane zavetišče miru na znotraj in zunaj. (Dolgotrajno odobravanje, rokoploskanje.) — Zbornica sklene, vzlic ugovarjanju protisemi-tov, takoj voliti podpredsednika. Prvim podpredsednikom je voljen Kathrein z 202 od 243, in drugim podpredsednikom Madejski z 184 od 207 oddanih glasov. Poslednje volitve se ni udeležilo mnogo Poljakov in konservativcev. Podpredsednika sta se zahvalila in obljubila, da hočeta spoštovati govorniško svobodo in najstrožjo objektivnost. (Odobravanje in rokoploskanje.)
Krk, 19. marca. Škof Feretič je danes umrl.
Rim, 19. marca. Državni svet je jedno-glasno odločil, da se disciplinarno postopanje proti Bonghi-ju zaradi nedavno objavljenih člankov ne d& vporabiti.
Vremensko sporočilo.
Dan	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera 1 toplomera v mm ; po Celziju				
18	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč	730 0 730	8 731	Z	28 60 1-5	zm. vzh. m. vzh. si. vzh.	oblačno del.jasno n	0 00
17 n zjut. 19! 2 u. pop. j 9 s.zveč.		7f?4 4 ~34 5 738-4	00 56 08	si. vzh. m. sever zm. sever	jasno del. oblač. jasno	000
Umrli so:
18.	marca. Neža Mulhar, zasebnica, 79 let, Kladezne ulice 4, apopleiia certbri. — Franc Hribar, črkostavčev sin, 2 meseca, Konjušne ulice 2, influenea. — Ivana Dežman, gostilničarjev* vdova, 86 let, Gradišče 11, roarasmus. — Rajmund Duh, čevljarjev sin, 20 mesecev, Stari trg 11, tuboroulose.
19.	marca. Sofija grofinja Auersperg, deželnega predsednika vdova, 57 let, 8 mesecev, Pred Škofije 7, oslabljenje.
V bolnišn ioi:
17. marca. Rozalija Fsigel, delavka, 39 let. — Jožef Štefe, kajžar, 42 let, jetika._
Tuj cl.
16. marca
Pri Maliču: Korosy, potovalec; Singer in Duschag, trgovca, iz Budimpešte. — Wieser, duhovnik, iz Bolzana. — Ana Rabi, zasebnica, in Ivan Rabi iz Beljaka. — Strudlhof,
zasebnica, it Trsta. — Michlstein, trgovec, iz Brna. — Seko vanič, trgovec, iz Bleda. — Ranzlnger, zasebnik ; Casper, trgovec; Haberle i« Kočevja. — Dolenc, poročnik mornarice, Iz Vipave. — Vitez Outmansthal iz Gradca. — Prinz iz Prage.
—	Gatsch iz Logatca.
Pri H'unu: VVieser, 8ohott, Geiringer, Wolf; Seh6nwald, Grader, Misses, Koos, Wunderlich, trgovci, z Dunaja. — Debelak is Tomina. — Low, trgovec iz Prage. — Homan, trgovec, z rodbino, iz Radovljice. — Marewski. trgovec, iz Bero-lina. — Bottcher iz Ahena. — Liebetran, trgovec, iz Draždan.
—	Arko, Tollazzi Marija in Rozalija iz Logatca. — Dr. Verčio, notar, z rodbino, iz Sevnice. — Lorenz, podjetnik, iz Kočevja.
—	Krener, učitelj, iz Škofje Loko. — Spiropulo iz Trsta. — Maidič z rodbino iz Kranja.
Pri avstrijskem caru: Cukjati iz št. Gotarda.. — Lurutti in Liruti iz Trbižu. — Sterger iz Logatca.
166 1
Gabrijela in Marijana groflnji Auersperg naznanjate v svojem imenu in v imenu sorodnikov svojih pretožno vest o smrti njiju presrčno ljubljene, nepozabne matere, visokorodne gospe
Sofije grofinje Auersperg roj. grofinje Chorinske,
vdove deželnega predsednika,
katera je danes v nedeljo, dne 19. marca, ob 5 74 uri zjutraj v 58. letu po dolgi hudi bolezni in opetovalno prejemži sv. zakramente za umirajoče zaspala v Gospodu.
Posvetni ostanki drage, pokojnice se v torek, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši smrti, Pred Škofijo št. 4, slovesno blagoslove in potem polože na pokopališču pri sv. Krištofa v lastno rakev.
Sv. zadušne maše se bodo brale v sredo dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi in več druzih cerkvah.
Nepozabna pokojnica priporoča se pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dne 19. marca 1893.
Venci se na posebno željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Št. 1266.
orednja temperatura obeh dni 3'3° in 21°, oziroma za 0'3 in za 1'5° pod normalom.
Oklfe.
165 3-1
~ F"* I-.
a m	' cS
s	i
a S	I
a -m	^
J
Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 17. marca 1893, it. 1286 prodajalo se bode v zapuščino dne 9. januvarija 1893 v Trebnjem umrlega trgovca gospoda Vinko Verhovšek-a spadajoče
m,	o "b X sl gg5 o
skupaj sodno cenjeno na 4506 gld. 54 kr.
Kupovalcu prepustila se bode tudi v zakup prodajalnica s skladiščem vred za drobnost in blago, kakor tudi potrebno stanovanje, obstoječe iz sobe zdolej, kuhinje, sobe za hrano, potem ene šupe za shranjenje drv in prazne posode in tretjega dela vrta za letni zakup 400 gld., ki se ima za pol leta vedno
naprej odrajtovati in sicer za 6 let zaporedoma.
Ponudbe z 10 "/„ varščine doposlati se imajo do dne 6. aprila 189 3, kateri dan se lahko vse pregleda, na c. kr.
5H. I
okrajno sodišče v Trebnjem, ali pa podpisanemu sodnemu komisarju.
Ako ne bode nobene ponudbe, bode se prodaja mešanega blaga na drobno, vršila 10. aprila 1893 od 8. ure dopoldne naprej, in ako bode treba prihodnje dni po javni dražbi proti gotovemu plačilu.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji vidijo se pri podpisanem sodnem komisarju.
Trebnje, dne 18 marca 1893.
Notarski substitut kot sodni komisar:
Matevž BeZan.
I > u d a j 8 k a borza.
Dn6 20. maroa.
Papirna renta 5 %, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Mapoleondor (20 fr.) . '......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100 . .
4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — kr.
98 gld. 80 kr.
98		70 „
. 117		10 .
. 96		90 „
. 988		
		65 .
121		20 .
9	„	6»'/, •
5		73 ,
59	n	32>/,.
Dni 18. maroa.
Ogerska zlata renta 4% . . .	115	gld.	65	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95 „	50	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147 „	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167 „	—	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....197 „	75	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 4	98 . „	50	.
Zastavna pisma r „ „ . , 4',	100 .	70	„
Kreditne srečke, 100 gld..............200 „	5«	,
St. Genois srečke. 40 trld. . ....	67 „	—	„
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečka, JO gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld.....76
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	158
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2950
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—
Papirnih rubeljev 100......127
5o 25
50
25
List ,Mercur4.
Zanesljiva informaolja o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni bretplačno. Celotna naročnina s poitno pošiljatvijo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„n e b c r
ffollzeile it. tO Dunaj, Mariahilferstrassa 74 B.
66
JJoST Veatnl nasveti	za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti |f nnloionlh glavnic.
hdatateli in odporni vrednik : Dr. Ivan iantiii.
TU*

> l.iul.llafn