rffi amerikanski Slovenec igi PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI jS^J* Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja d o.zmage! JMKsdSu>s LET ZA SVOJ v SSŠ&n. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA ] kupujte vojne IKL V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DE NVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. j 1 ŠTEV, (NO.) 44 CHICAGO, ILL., PETEK, 1. JUNUA — FRIDAY, JUNE lt 1945 LETNIK (VOL.) UV. V Shuri vihra ameriška zastava J _______ NAHA IN SHURI DOMALEGA V AMERIŠKIH ROKAH; POROČILA IZ DRUGIH KRAJEV Otok Guam. — Čete ameriške desete armade, ki se borijo proti Japoncem na otoku Okinawa so končno prebile japonske pozicije in v sredo so vzele starodavni grad nad mestom Shuri: V tem gradu so bivali starodavni kralji tega otoka. Zdaj pa je imelo v njem svoje urade japonsko poveljstvo. Shuri je obdan z hribi in je bilo prodreti do njega zelo težavno. Vodijo pa skozi ta kraj pota preko o-toka proti Nahi, proti vzhodnemu delu obrežja in proti jugu. S prebitjem japonske obrambe v tem delu bodo Amerikanci zdaj veliko lažje in hitrejše zasedli južno konico otoka Oki-nawe. Glavno mesto Naha pa je razen prav malega dela že vse zasedeno od Amerikancev. Nad Shuri so Amerikanci v sredo razvili ameriško zastavo. Na Filipinih Amerikanci oči-ščujejo razne otoke, kjer so še zasidrani Japonci. V severnem delu otoka Luzon se Japonci še krčevito upirajo in.dobivajo zaloge po zraku. Na morju so pa odrezani od dobav in njihove zaloge ne bodo trajale posebno dolgo. Ameriški letalci neprestano nadlegujejo japonske osamljene oddelke na Luzonu. Zračni napadi na Yokahomo so bili zadnje dni tako silni in učinkoviti, da je mesto samo v popolnih razvalinah in eno samo pogorišče. Mesto šteje okrog 1 milijon prebivalcev. Več kakor 60,000 domov je pogorelo. Yokahoma se nahaja v tokijskem zalivu kakih deset milj od Tokio. Mesto ima obširno industrijo. (Nadaljevanje na 4. strani) »______ Tu vidimo eno sobo velikanske nasjiske podzemeljske tovarne sa robotna letala v solnem rudniku pri Tarihun. blixu mesta Schoenbeck v Nemčiji. Odkrili so jo prodirajoči amerikanski vojaki. To so deloma dovršena robotna letala, ki jih je 2.400 delavcev napravilo po iest na dan. Delavci so bili večinoma suženjski delavci iz drugih dežel. podzemeljska izdelovalnica robotnih bomb ZA JUNIJ OBETAJO MM3 MESA, 0BLEK_IN ČEVLJEV Washington, D. C. — OPA urad naznanja, da v številu pointov ne bo posebnih sprememb v juniju. Le prašičevo hrbtno meso se bo glede pointov zvišalo, da bo treba mesto dosedanjih pet dati osem pointov za funt. Za isto svoto pointov se bo zvišala tudi slanina (bacon). Mesa ~—-- bo v juniju na trgu manj okrog 7% (odstotkov), kakor ga je bilo ta mesec. Bo pa na trgu več teletine in konštrunovega mesa. Tekom meseca maja je bilo na trgu tedensko okrog 80,220,-000 funtov govejega mesa. V juniju ga bo komaj nekaj nad 73,500,000 funtov. To se bo poznalo za okrog 7%. V maju je bilo na trgu okrog 130,330,000 funtov masti. Za junij jo obetajo le samo 98,700,000 funtov. Masti bo v tem mesecu precej manj. ' Ljudje si bodo morali pomagati bolj s zelenjavo in raznimi -C vrtnimi pridelki. Vlada priporoča, da ljudje posade na vrtovih čim več morejo, ker jim bo to v veliko pomoč. Radi visokih zahtev po oblačilnem blagu in usnju za vojsko, bo tudi manj oblek in čevljev na trgu za civiliste. Načelnik Odbora za vojno proizvodnjo javlja, da civiliste morajo biti pripravljeni na manj čevljev, ker posebno usnja gre za vojsko silno veliko. Tudi volne in drugega bo šlo za vojsko več kakor 60%, zato bo manjkalo volne za pletepine in druge namene. K0NGRESNIKA ZAVIHTELA V DEBATI SVOJE PESTI ■ Washington, D. C. — V torek sta kongresnika Cannon, demokrat iz države Missouri in kongresnik Taber, republikanec iz države New York, vzrojila med debato v kongresu. Šlase je glede povišanja plač kongresnikom s $7,500.00 na $10,000.00. Taber kot republikanec in naj- —■---- starejši član Cannonovega odbora je nasprotnik trošenja denarja. Kot tak je ugovarjal Cannonu, da je zapravljivost in da naj bi bilo povišanje nižje. Ozlovoljen nad tako kritiko je Cannon poklical Taberja v njegov urad, kakor to trdi Taber. Dalje pravi, da je prvi začel obkladati Taberja z raznimi imeni, z menda z namenom, da bi ga razjezil, kar mu pa ni uspelo. Obrnil sem in skušal oditi, pravi Taber. "Ali bežiš proč?" je klical za njim Cannon. "Tisto pa ne/', mu odgovori Taber. Nato se je Cannon raz- ludil in je Taberja pritisnil s | vestjo, slednji pa ga je zgrabil n potisnil nazaj na naslanjač. 3anon se je zvijal v njegovih rokah, a se je končno pomiril in sem odšel, trdi Taber. Skoro slično rabuko sta imela v kongresu tudi kongresnika Rankin, demokrat iz Missouri in kongresnik Hook, demokrat iz Michigana. Taki slučaji kažejo, da tudi višji možje, ki bi morati biti vzgled drugim čestokrat ne morejo obvladati svojega temperamenta. Zatečejo se h tehniki rabljen j a pesti in z njimi rešujejo razna vprašanja. VLADA BO DELNO QLAJŠA-LA OMEJITVE Washington, D. C. — Odbor za vojno proizvodnjo bo te dnf dvignilfetolno nekatere orngjitve pri dobavah in naročanju raznega gradbenega materiala. Dosedaj je moral vsak zaprositi vladne1 oblasti za dovoljenje, Če je hotel naročiti gradbeni material za poprave, kakor tudi za nova poslopja. Od zdaj naprej bodo družbe, ki prodajajo gradbeni material za grajenje domov in drugih stavb lahko prodale strankam tak material in sicer privatnim družinam, ki bodo prenavljale ali popravljale domove do svote 51,000.00. Za stavbe namenjene za trgovine do $5,000.00. Tovarniškim poslopjem pa do $25,000.00. Kdor bo hotel pa več, pa bo moral še vedno po dovoljenje za nabavo pred o-blasti Odbora za vojno proizvodnjo. Te delne olajšave bodo ■ veliko pomagale. Doslej je bilo treba skoro za vsako desko po dovoljenje. _ -o- LLOYD GEORGE PREZRL SINA V OPOROKI London, Anglija. — Ko je pred nedolgim Lloyd George bivši angleški premier -tekom prve svetovne vojne umrl, ni v svoji oporoki ničesar zapustil svojemu sinu Earl Lloydu Geor-geu. Poročilo pravi, "da niti fi-cka". Lloyd George je svojemu sinu silno zameril, ker se ni hotel posvetiti politiki,- da bi bil nasledil svojega očetk._^ -o- DRLfŠTVO SV. ŠTEFANA VABI NA SEJO Chicago, 111. — Vsi člani društva sv. Štefana, štev. 1 KS-KJ so vabljeni na redno mesečno sejo v soboto večer 2. junija. Tajnik naznanja, da bo kazal članom zanimive vojne slike po seji. Pridite vsi! -o-^ V BRAZILIJI BODO VOLITVE Rio de Janeiro, Brazilija. — V Braziliji bodo imeli 2. decembra letos narodne volitve. Volili bodo predsednika dežele in poslance. V Braziliji ni bilo narodnih volitev že od leta 1930. KRIŽEM SVETA — Washington, D. C. — V senatu &XV tomJm rinhgil j pr&d- log, da se OPA ustanova, ki kontrolira cene in razdeljevanje blaga podaljša za nadaljno leto. Zadnja odobritev je veljavna do 30. junija 1945. Zdaj je potrjena še za eno leto na-naprej. — Washington, D. C. — General Eisenhower, ki se bo vrnil v kratkem začasno v Zdr. države, bo obiskal več večjih mest po deželi. Obiskal bo tudi Chicago, kjer mu bodo priredili slavnosten sprejem kot narodnemu junaku poveljniku. Cas obiska še ni določen. — London, Anglija. — Angleška vlada bo delno ukinila s 1. junijem kontrolo nad zapo-slevanjem delavcev. Dosedaj ni "smel nihče brez dovoljenja oblasti sprejeti kake službe ali dela, ker dežela je potrebovala ljudi za vojna dela. Od sedaj naprej bodo delavci nad 50 let stari in pa pod 18 letom prosti glede prebiranja služb in dela. — Washington, D. C. — Načelnik Odbora za vojno proizvodnjo Mr. Krug napoveduje, da bo tekom prihodnjih treh mesecev do 4,800,000 delavcev oproščenih od raznih vojnih služb in del. Pravi, da bodo lahko dobili zaposlitev vsi, ker delavcev manjka v nidustriji in na farmah. — Praga, Cehoslovaška. — Češka vlada je objavila načrt,' s katerim namerava izseliti 2 milijona Nemcev v Nemčijo. Načrt bo predložen mirovni konferenci in upajo, da bo odobren. V Sudetih je okrog 3 milijone Nemcev. Pustili jih bodo le 1 milijon, druge bodo izselili. — Pariz, Francija. — Nad 3000 vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Nemčije je demonstriralo v torek pred oblačilnimi trgovinam^ v Parizu, zahtevajoč oblek. Zahtevajo, da jim trgovine prodajo obleke, da se primerno oblečejo. Prodajanje oblek je v Franciji pod vladno kontrolo. — _ i V SIRIJI SO NASTALE RESNE TEŽAVE j Bejrruth, Sirija. — Med fran- 1 coskim vojaštvom in Sirci je ' p rial o zadnje dni do krvavih : spopadov. Dosedaj pravijo, da 1 je že blizu do 150 Sircev ubitih. Pa tudi na francoski strani so ( zgube. Sirci v Levantu zahte- ] vajo neodvisnost ter da Franci- \ ja odpokliče svoje vojaštvo iz \ Sirije in Lebanona. Ker s^ , Francozom v tem oziru ni mu- j dilo, so razboriti Sirci začeli z j demonstracijami pri katerih je s prišlo do izgredov. Francosko s vojaštvo je začelo demonstrante razganjati, slednji pa so za- ; čeli odgovarjati s silo in prišlo J je do hudih spopadov. V torek ■ večer so Francozi uporabljali t možnarje pri streljanju na po- < zicije, iz katerih so Sirci streljali na Francoze. V bitki so bi- J li ranjeni celo trije sirski po- \ slanci. Francoska vlada pravi, ^ da bo vojaštvo odpoklicala, kakor hitro bodo francoski interesi v Siriji varni in da jih bodo £ Sirci sposobni sami ščititi. Med ] tem pa nemiri nadaljujejo. -H)--4 « STROGE DOLOČBE ZA PLOVBO PARNIKOV ODPRAVLJENE i London, Anglija. — Angleške in ameriške mornariške o- 5 blasti odpravljajo določila za j plovbo parnikov na Atlantiku, j Dosedaj parniki niso smeli biti razsvetljeni po noči. Voziti so morali v krivuljah (Zig-zag), toliko milj sem, toliko milj tja. < Transporti so vozili v skupinah j varovane in spremljane od ru- j šilcev. Vsa ta določala so zdaj j odpravljena in ladje bodo vo- , žile v ravni smeri in hitrejše. [ ' -o- LORD HAW-HAW UJET ] , Flensburg, Nemčija. — V : , torek so Angleži ujeli v gozdu • blizu nemške-danske meje Wil- 1 l liama Yoyce-a, rojen Anglež, a i se je pred vojno pridružil nem- ' - škim nazijem. Iz Nemčije je i i vsa leta po rodio smešil Angle- i ■ že pod psevdo imenom "Lord ' l Haw-Haw". Yoyee je postal < i naturaliziran nemški držav-i ljan. Ali ga bodo Angleži sodili : > kot svojega izdajalca, ali kot vojnega zločinca, še ni znano.. i KAJ PIŠEJO AMERIŠKI LETI TE DNI 0 TRSTU, PRIMORSKI. KOROŠKI London, Anglija. — Maršal Josip Brož Tito je te dni v svojem govoru v Ljubljani rekel tudi tole: "Samo par dni je preteklo, odkar smo odpoklicali naše čete iz Koroške, pa se že slišijo od tam klici naših bratov na pomoč. Pričakujejo osvoboje- nje, in v imenu nove zvezne Ju----- fcoslavije jih zagotavljam, da neprestano mislimo na Koroško, ki mora danes, žal, še vedno trepetati in trpeti pod gesta-povsko strahovlado, ki je oblečena v drugačno uniformo." Čete britiške 8. armade so zdaj zasedle Koroško. "Strašna tragedija bi bila," je nadaljeval Tito, "ko bi 3e Jugoslavija spet morala boriti za tisto, kar je že dobila v tej vojni." Rekel je tudi: "Naši bratje v Sloveniji in Slovenskem Pri-morju so bili osvobojeni." Ameriške čete so se baje u-maknile iz Trnovega, sedem milj severo-vzhodno od Gorice, da se ublaži napetost med jugoslovanskimi jij zunanjimi če-falii v tlfh Jff. ^ Trst. — Naslednji dan po ognjevitem Titovem govoru v Ljubljani je tržaški list "II Nos-tro Awenire" v svojih uvodnikih začel groziti, da bo na Primorskem (Julijski Benečiji) revolucija, če ne prevlada Titov program, da se mora Julijska Benečija priklopiti Jugoslaviji. In Nostro Awenire je italijanski list, ki ga izdaja krajevna vlada v Trstu. Je edini italijanski dnevnik v Trstu in najbolj razširjen list v tej okolici. Služi kot glasilo tržaški za Jugoslavijo navdušeni administraciji, ki sestoja iz sedem Italijanov in pet Slovencev; prvi kakor drugi so seveda za Tita. Uvodnik obsoja imperialistične in reakcionarne sile, ki podpirajo italijansko vlado Ivanoe-ja Bonomi-ja. Ni povedal bolj jasno, katere so te sile, toda brez težave se da razvide-ti, da meri ta očitek na Anglijo in Ameriko. Članek napada neuspehe Bonomijeve vlade in objavlja Titove očitke britiški administraciji Celovca. Potem pa pride razpravljanje o tržaškem problemu. "Tisti, ki so se borili za demokracijo, ki so prenašali vse grozote vojne, ker so verjeli, kar so Zedinjeni narodi obljubili — namreč, pravico, da si ljudstvo samo odloča o 3voji bodočnosti in svoji lastni obliki vlade — ne smejo biti in tudi ne bodo prodani," pravi omenjeni uvodnifc. "Če bodo prodani, se bodo uprli in se bodo spet začeli bojevati, da si zagotovijo stvari, za katere so se bojevali." K sklepu uvodnik še-enkrat udari po internacionalnih imperialističnih reakcionarjih in 3e zaključi s Titovim izrekom, da se mora vojna končati s pravico. Ta list se je vedno potegoval za jugoslovansko stvar, vendar ni do sedaj še nikoli prišel na svetlo s tako krepkimi izrazi. Rim, Italija. — Iz Trsta je prišlo poročilo, da so bili v soboto ubiti štirje člani Garibal-dijeve (komunistične) brigade italijanskih Titovih pristašev, ko sta se dve bombi razpočili v njihovih barakah. List II Nostro Awenire pravi, da so bili tega krivi fašistovski teroristi. Tržaški Italijani tudi poročajo, da so se v nedeljo zvečer pri Podrešci, to je 16 milj vzhodno od Vidma (Udine), spoprijeli proti-jugoslovanski Osotto italijanski partizani in Jugoslovani. Padlo je baje tudi nekaj strelov in pri tem je bil baje neki neimenovani ameriški stražnik po naključju zadet * v členek. Poročilo pravi, da ?8BtnilLi preiskujejo te ■ vesti. Nobenega poročila še ni bilo, da bi se bile pripetile kake "nezgode" med jugoslovanskimi četami in silami 8. britiške armade ali pa Amerikanci, ki so sedaj zasedli tržaško okolico in Julijsko Benečijo, ki Bega proti severu do avstrijske meje. Poročilo iz fronte 8. armade pravi, da je neki senior oficir zavezniške vojaške vlade za Avstrijo rekel, da so popolno- -ma brez podlagi očitki Jugoslovanov, češ, da se s Slovenci v Avstriji slabo postopa. Ta častnik je baje zatrdil, da je omenjena vlada popolnoma nepristranska in ne dela nobene razlike med tistimi, ki spadajo v njeno območje. Badio poročilo iz Beograda pravi, da se je od Jugoslovanov upostavljena ..uprava v Trstu, "Consulta", v pismu pritožila pri italijanski vladi, zakaj ta dopftisti, da italijanski tisk in radio širita laži o tržaški situaciji. Ni še nobenih znakov, da bi bili v Londonu kaj odločilnega ukrenili glede tržaškega vprašanja, pač pa izgleda, da se skušata maršal Tito in maršal Sir Harold Alexander lepo pogovoriti in zadevo zadovoljivo rešiti. Tito je ponovno obljubil Angležem, da ne misli seči po orožju. Moskva, Rusija. — "Pravda" se pritožuje, da gotovi angleški in ameriški (Hearstovi) listi zlorabljajo prerekanje glede Trsta za izgovor, da razširjajo nezaupanje med Zavezniki. "Jugoslovanska armada je osvobodila Trst in ima pravico, da jo zavezniško sredozemsko poveljstvo do kraja upošteva," piše Pravda. "Po običajnem vojaškem postopanju," razlaga Pravda, "zasedejo deželo tiste čete, ki so jo osvobodile. To pa nima nič opraviti s končno usodo zasedene dežele." Stran 2 • • / -Vi.;. ... r--r-.. ' - - ■ ' • • .. , r AMERi^AKŠKt iiiveiteč I'etek, 1. junija liHo AMERIKANŠKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Sloven« ^ S ^ v Ameriki. Newspaper in America, P L Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 fc Izhaja vsak torek in petek Issued every Tuesday and Friday ; ' Izdaja in tiska: Published by ' EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO- Naslov uredništva in uprava: Address of publication office: J849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----$4 00 For one year________$4.00 Za pol leta-------2.00 For half a year______r____2.00 Za četrt leta--------------. 1.25 For three months_______1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada Europe Za celo leto-------$4.50, For one year______$4.50 Za pol leta-------2.25 For half a year_____2.25 Za četrt leta---------1.50 For three months______ 1.50 Dopisniki so proienL da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. SE 0 PROPAGANDI PROTI SLOVANOM Da je svet poln raznih propagand proti Slovanom, vemo Slovani že dolgo. Žalostno je le to, da Slovani sami smo na drugi strani slabi propagandist za svoje lastne slovanske zadeve. Slednje kar tako z nekim nedolžnim zaupanjem prepuščamo času in bodočnosti, misleč, da bo že kako. Pa je v takih okoliščinah vedno tako, da je za Slovane slabo, vsaj dosedaj je bilo vedno tako. Stopimo naravnost k našim slovenskim vprašanjem. Po zadnji vojni so okrnili našo slovensko zemljo tako, da so ji popačili obraz in telo. Malemu slovenskemu narodu so vzeli Trst, Gorico, vse Primorje in Istro. Italijani bi bili radi prišli do Trbovelj, pa jih je menda ustavil neki junaški srbski polkovnik pri Rakeku. Nad petindvajset let je naš narod hiral in umiral v italijanski jetnišnici, drugi del pa v nemški jetnišnici na Koroškem. Te krivice ni nihče videl. Gospodje državniki v Londonu, Washingtonu in drugod se za take malenkosti niso menili. Pa tudi. zameriti se niso hoteli "slavnim paipmsem" Rimljanov. Nobena avtoriteta, taka alHaka, nfimela ne oči, še manj pa kaj srca "za ubogi slovenski narod. Padali so streli v slovenske hrbte. Trinogi so uganjali grozodejstva, trpinčili narod, kakor ga morejo trpinčiti le popolnoma propadli barbarji. A kake tolažbe za ta ubogi mali slovenski narod ni bilo nikjer. Pa kljub temu ta žilavi narod ni obupaLStiskal je svoje pesti in trpel pogumno naprej. In končno je prišlo pred šestimi leti, da se je brutalni fašizem zagnal celo v vse zapadne demokratične dežele. Tedaj smo mislili, to bo naša zadnja Kalvarija, in da bo zdaj zapadni svet videl, kaj ima v tistih "slavnih potomcih" Rimljanov, in nam bo končno odločil naše svete pravice do slovenske zemlje. S to mislijo in s tem upanjem je naš slovenski rod še bolj hrabro trpel naprej. Ali zdaj, ko so se črni oblaki italijanske sužnosti razkropili, smo vsi upali, da nam bodc3 veliki narodi privoščili naše pravice. Toda zadnji dnevi govore drugače. Ameriški pisatelji in člankarji prav te dni kar tekmujejo, da bi ameriški in svetovni javnosti dokazali, da Trst nam ne gre. Sumner Welles, ki se je liekoč smehljal zastopnikom ameriških Slovencev in jim obljubljal pomoč, te dni piše popolnoma za Italijane. Edgar A. Mowrer piše, da je Trst latinsko mesto že nad 2000 let. Zakaj ne bi zapisal, da sta tudi luna in sonce italijanska posest, odkar svetita na nebu ! Takole se norčujejo iz resnice, pa tudi iz pravice malega slovenskega naroda. Pa morda ne vedo in niso pravilno poučeni o vsem? Kaj? Ne vedo? Dvomimo. Welles je prejel neštete publika-• cije o primorskem vprašanju. Tudi drugi so. Nekaj že vedo. Ampak so na strani onih, ki so jih znali navezati nase s svojo propagando. Slovenci res nimamo veliko posebno odličnih inteligen-tov. Vsaj takih ne, ki bi se mogli prišteti zrelim državnikom in diplomatom. V tem smo revni. Zavezniške državnike smo sicer skušali informirati, to gledati in poslušati jih celi ve- • j čer. Enako se zahvaljujemo Father Edwardu za tako lep po-I zdravni govor na odru pri predstavi. Bog Vas živi vse skupaj ■} še mnogo let, me pa se Vas bo- - mo vseh spominjale v molitvi. Faranka Mrs. Frances Koželj. ——o- PRIREDITVE PODRUŽNICE" ŠT. 20 SŽZ Joliet, 111. Jolietska^ podružnica št. 20 SŽZ je letos priredila že več lepih prireditev. Prva je bila card party v mesecu februarju. Do-f biček te prireditve je.šel ves za naše uboge zapuščene otroke v : stari domovini, za katere zbira naša organizacija Slovenska Ženska Zveza in sicer za šol- ] ninski in dobrodelni sklad. : Dalje so na Belo nedeljo pri- 1 redile kadetinje mladinskega krožka tudi card party za svojo .J ročno blagajno. , j Zadnjo nedeljo po svoji red- j ni seji so imele članice lep pro- • WMI«MMIM>MHWHW*H»HHMM>f» gram na Čast materam. Nastopile so članice mladinskega narodnega krožka* ter članice kadetinje mladinskega oddelka. NA OČETOV DAN dne 17. junija bodo pa priredile piknik na našem farnem parku. Kakor vsako leto poprej, tako bo tudi letos mnogo zanimivqsti za vse udeležence. Lepo bi bilo, da bi vsaka mati, vsaka žena in hčerka pripeljala svojega očeta in moža na ta piknik, da vsaj enkrat na leto počastite svoje očete in soproge. Za zabavo se bo dobro preskrbelo. Na razpolago bodo štantje, igre in vse druge zanimivosti. Torej, dobro bi bilo, da bi se vsaka prijateljica od blizu in daleč že danes odločila in si ta d»n zaznamovala na koledarju, da prav gotovo pride na farni park na Theodore, Clement in Raynor Ave. pogostit svoje očete in može. ZA PADLE VOJAKE. Že dalj časa kroži zanimanje v Jo-! lietu za spomenik za tiste naše bojevnike, kateri so se poslovili od doma živi, zdravi in polno življenja — toda se ne bodo vrnili več. Radi tega ni več kot prav, da se tu v Jolietu skupno z vsemi narodi zanimamo da se skupno postavi spomenik za te padle junake. Mr. John Jevitz Jr. je prvi, ki je predlagal to dobro idejo in ki je prevzel vodstvo za ta načrt. Ideja je zelo Ifepa, in upam, da se kaj kmalu uresniči. Zanimanje za tak spomenik je zelo obširno, kajti poleg Slovencev so se zavzeli zanj razni mestni možje, uradniki, organizacije in sploh vsi, kateri gojijo hvaležnost do fantov, ki so šli v boj za demokracijo.' Poročevalka. -o- POROČILO IZ NEMČIJE Gheen, Minn. Cenjeno uredništvo: . Ker se že dolgo časa nihče ne oglasi iz naše naselbine, Vam pa midva pošiljava pismo od sina Jožeta, vojaka, ki se nahaja v Nemčiji že šest mesecev. — Mr. in Mrs. Anton Rent. Nemčija, 1. maja 1945. Dragi domači: Napisal Vam bom par vrstic, i ker imam nekaj prostih trenutkov. Kakor vidite, smo precej i zaposleni in nimamo veliko ča- : sa za pisanje. i Tu okrog je vse zeleno. Kme- ' t je imajo žito že osem inčev visoko. Kljub temu da je vse zeleno, so pa noči še vedno občut- : no hladne. Pre.d par dnevi smo i celo imeli malo snega. < V kraju kjer smo zdaj nasta- < njeni je danes prišla skupina i ruskih vojnih ujetnikov in si je < vzela pri Nemcih precej živeža. Vzeli so nekaj krompirja, pre- i kaj eno svinjsko meso, prašiča 1 in tele. Nemci so bili jezni kot sršeni, mi pa smo se jim sme- i jali. Hoteli 'so, naj bi mi ustavi- c li ruske ujetnike, kar pa nismo naredili. Nekaterim tem siromakom se vidi, kako huda jim l je predla, ker jih ni drugega kakor kost in koža. r Pred kakim tednom sem naletel na slovensko družino iz c Ljubljane. Ne morem Vam po- * pisati, kako so bili veseli, da ao I dobili nekoga, ki govori njihov jezik. Par večerov sem prebil c pri njih in smo se o marsičem i pogovarjali. Jokali so, ko sem i jim povedal, da moram naprej ž in mi ni mogoče ostati na tem kraju. Če bom imel priliko, bom J šel nazaj in jih bom obiskal. s Ker nimam kaj drugega po- 1 vedati, naj sklenem to pisemce, j Upam, da bom prav kmalu spet ] prejel kako Vaše pismo. — Kot. < vedno Vaš Joe L. Rent. -o- DVANAJSTO PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA Providence, R. I. V tem dopisu bom na kratko povedal, kako je na ladji. Na naši ladji imamo 800 j mornarjev in 120 častnikov, to-| raj nas je zadosti za precej ve-| liko vas. Vsi moramo biti pre-; ekrbljeni s prehrano in vsem I drugim potrebnim. Zato ima ! naša plavajoča vas obrtnike in . zaloge in trgovine vseh vrst, da . lahko vsak dobi vse kar potre-. buje. Ladja je 480 čevljev dolga, . 85 pa široka in ima šest nad-i stropi j. In kaj vsi ti številni : mornarji delajo? Vsak ima svo-i je delo, ravno tako kakor v to-; varni. Zjutraj ob šestih vstane-i mo, ob sedmih imamo zajtrk, . ob osmih začnemo delati, kar i traja do štirih popoldne, po ve-. čerji pa fantje igrajo vsako-. vrstne igre, največ pa karte. Ti-) sti, ki ne znajo nobene obrti, . morajo pa na straži stati, štiri . ure na straži, osem ur počitka, i Za slučaj nevarnosti ima vsak i mornar svoj prostor odločen. - Ko začne ropotati alarm, vsi i zbežijo na svoje prostore. Na . ladji imamo razne vrste topov; , nekateri potrebujejo samo po . tri može, nekateri pa po deset. Pa na Atlantika topov, hvala » Bogu, zdaj več ne potrebujemo. Na ladji imamo tudi svojo > knjižnico. Ker v nji nisem našel i nobenega Adamičevega dela, > sem pa sam par njegovih knjig . vtaknil noter. t Pozdrav! Tomaž Cukale. > -o- i DRUGI POZIV NA KATOLI-i ŠKI DAN V JOLIETU Joliet, IU. Kakor že oznanjeno, se bo . vršil dne 24. junija v Jolietu > Katoliški Dan, na katerega va-i bimo katoliške organizacije in . posameznike od blizu in daleč. Program Katoliškega Dneva i se bo začel dopoldne ob 10. s , slovesno sveto mašo in cerkve-. nim govorom v cerkvi sv. Jo-, žefa. Popoldanski program se bo vršil v žijpnijskem parku. Obsegal bo več programatičnih govorov in predložil bo primerne resolucije. Vmes bo igrala godba šole sv. Jožefa in zapel bo cerkveni zbor. Zapomnite si torej dan 24. junija in na svojem koledarju zapišite k dotičnemu dnevu: . JOLIET! Težki časi so danes za ves , svet. Težki posebej ža katoliški , svet. Velike naloge čakajo vse, ki so odgovorni za red in mir na '1 svetu. Katoliška Cerkev, kot največja svetovna moralna sila, i skuša zastaviti svojo besedo pri . načrtih za boljšo bodočnost sve- 1 ta. Poznamo papeževe besede i v tem oziru; tudi vemo, kaj ; pravijo naši škofje. i Ti naši cerkveni voditelji pa jI žele, da jim katoličani damo i močno zaslombo pri njihovem ] delu. Spodbujajo nas, da se od j časa do časa zberemo in se po- ( menimo o perečih vprašanjih i današnjega časa. Prav bo torej, če bo udeležba na Katoliškem Dnevu v Jolietu lepa. Pridite! s Sledeče pismo je bilo posla- 2 no vsem katoliškim bratskim č društvom. • t Joliet, IU. | 23. maja 1945. Predragi sobrati in sosestre: Pošiljamo Vam važno oznanilo in vljudno povabilo! Oznanilo, da bo v nedeljo dne 24. junija 1.1. v Jolietu, IU. "SLOVENSKI KATOLIŠKI " DAN". Povabilo, da Vi kot katoliško ' društvo, vzamete to na znanje iS in če je le mogoče, se tega iz- E redno važnega sestanka udele- £ žite. S Vsak treznomisleči ameriški Slovenec ve, da nam je potreba skupno delovati, enako govoriti, in složno nastopiti pred jav- v nost, če hočemo imeti kak na- J rodni vpliv in nuditi kako iz-datno materijalno in moralno pomoč rojakom v stari domo- n vini. Namen "KATOLIŠKEGA DNEVA" v Jolietu je; Združiti katoliško misleče Slovence, iz- 1 brati in pooblastiti en odbor, J kateri bo imel pravico in zmož- 1 rest govoriti v imenu katoliških Slovencev v Ameriki. Ta odbor naj bi imel nalogo zasledovati in precenjevati dogodke in pro- ] bleme tikajoče se nas Slovencev 5 tukaj v Ameriki in v stari do- 1 movini in nam podajati smerni- : ce in navodila za skupni nastop. Vaše društvo je povabljeno -poslati zastopnike ali zastopnice na ta sestanek. Ravno tako imate pravico poslati primerne resolucije za pretres tistim ki 1 bodo odločevali na tem shodu. ] Pričakujoči Vašega sodelo- ' vanja, ostajamo z bratskim po- ; zdravom Vam vdani Rev. M. J. Butala Rev. Edw. Gabrenja, OFM. Rev. John J. Canon Oman Rev. Alex. Urankar, OFM. Rev. M. Jager. -o- MATERNI DAN, KRAJEVNE VOLITVE Canonsburf, Pa. Naši mladi Booster j i tukaj so v nedeljo 13. maja priredili nam materam večerjo oz. banket, kakor vsako leto. Med go- J vorniki sta bila tudi dva duhov- j nika, eden od poljske, drugi pa J od irske cerkve. K irski cerkvi ' spadamo tudi Slovenci. Duhovnik je Slovak in nam bere sv. evangelij pri maši vsako nedeljo po slovensko, da ga vsak ] lahko razume. Imamo torej dve \ katoliški cerkvi tukaj v Ca-nonsburgu in kdor hoče svoje \ verske dolžnosti izpolnjevati, jih lahko, če le hoče. Tudi naš ' slavček Mr. Frank Lokar iz Pittsburgha, nadzornik pri KS-KJ, je bil tukaj in nam je zapel , tisto novo oziroma na novo po-življeno pesem "Marija, pomagaj nam", ki so že vsi naši listi 5 pisali o njej in jo imenujejo ( "gošarska himna". On ima ta- 1 ko lep glas, da je vsak vesel, ko'1 ga sliši peti. Zatorej, Mr. Lo- ! kar, hvala za udeležbo in lepo : pesem. # ] Volitve so že blizu. Ne po- 1 zabimo iti volit uradnike za naš i township, da se ne bomo potem 1 jezili, kaj smo izvolili. Naj vsak < dobro premisli, prej ko bo na- j pravil križ pred imenom kan- s didata, če je ta res sposoben za ] službo, ki jo hoče dobiti, ali ne. 1 Pogostokrat je tako, da ko lovi- i jo konjička, mu deteljico kaže- 1 jo, ko ga enkrat ujamejo, ga i pa s palico nabrišejo. Slišimo, j da bodo kandidirali spet stari t kandidatje, ki so že bili v služ- t bi, in vedo, kaj je treba. Kako 1 jo bilo delo od začfetka težko, to vemo vsi, saj mi starejši se r še prav dobro spominjamo. Ko r je bil prvi Slovenec tukaj izvo- č ljen za cestnega nadzornika, je r bilo delo najtežavnejše, ker je d moral vse ceste preorati, potem t pa posipati s tistim, kar imenu- s jemo sežgano kamenje. Nekaj b časa je šlo lepo, ali ljudje so se k nekoliko naučili, nekoliko je bi- n o pa nevoščljivosti. Ko je bila d brezposelnost največja pod t< Hooverjevo administracijo, pa s< so ljudje že našli vzi^ok, da so u začeli metati polena pod noge n človeku, ki je pokazal, da so budi Slovenci zmožni za držav- r< : DOGODKI I ; ^^A^Sd^ w J Himen Cleveland, O. — Dne 19. maja sta se poročila Raymond Erickson in Miss Justine Sto-par, hčerka Mr. in Mrs. Johi} Stopar, 21107 Tracy Ave.. . Proslava 25-letnice Chicago, III. — Cela proslava 25-letnice Dekliške Marijine Družbe zadnjo nedeljo pri Sv. ' Štefanu je potekla prav lepo. Obširnejši popis bo priobčen v naslednji številki našega lista. Doma iz ujetništva Chicago, 111. — Iz nemškega ujetništva je bil osvobojen Pfc. Joe Fajfar Jr. in je prišel te ' dni domov. i * — ' " Sel v La Salle • Chicago, 111. — Naš urednik Mr. John Jerich se je v torek j zjutraj odpeljal v La Salle, 111., malo obiskat svoje tamkajšnje sorodnike kakor tudi prijatelje in tovariše iz prejšnjih let, ko * je sam prebival v tem mestu. j Na dopustu □ Chicago, El. — Lt. John M. j Osbolt, ki služi kot drugi inženir pri trgovski mornarici, je prišel na mesec dni dopusta k ^ staršem Mr. John in Mrs. Pauline Osbolt na 2029 W. Cermak Rd. Velika ladja, na kateri služi, je bila precej poškodovana, toda ne potopljena, od raketne bombe pri mestu Antwerp, Belgija. i Sveta ura 7 Chicago, 111. — Chicaški nad- - škof Most Rev. Samuel A. Stritch vabi vse katoličane iz Chicage in okolice na velikan- . sko Sveto uro na chicaškem Soldier Fieldu to nedeljo, 3. jun., zvečer. To skupno češčenje Presv. Rešnjega Telesa na pro-^ stem se bo vršilo pod okriljem . čikaških društev Najsv. Imena. Poroka Cleveland, O. — V soboto 26. c maja sta se poročila v cerkvi e sv. Vida Miss Josephine Penca, hčerka Mrs. Caroline Penca, ^ 1070 E. 66 St., in Fireman 1/c Louis Tauchar, sin Mr. in Mrs. ^ John Tauchar, 1111 E. 76 St. Volitve j La Salle, BI. — Dan 4. junija bodo pri nas volitve za sodnike. [ Izvoliti bo treba tri, kandidatje . so pa štirje. Volite za edinega demokrata in dosedanjega sodnika Robert E. Larkin. Dajte r mu vse tri glasove in drugih sploh ne volite. — Rojak. > == na dela. Sedaj bo, kot pravijo, - tudi premog na odmerke. Ko bi 3 nevoščljivost začela goreti, pa i bi bilo zadosti gorkote. Še dan-c danes se najdejo taki ljudje, ki - se dajo hitro pregovoriti, po- - sebno takemu, ki od kod pride, i pa pravijo: "Lejte, ta pa res ne-. kaj ve, saj izgleda kakor kak - gospod. Ta nam bo pomagal!" - Bo, bo pomagal, sebi pa še naj-i več, k«r taki "gospodje" se zna-, jo težkega dela ogibati kakor i tudi vojaške suknje. Če so res - tako zmožni, naj gredo tja, ► kjer so naši fantje! ► Vsake stvari je enkrat ko-s nec, pa bo tudi prej ali slej ko- ► nec te vojske, in naši fantje bo-■ do prišli domov z zmagovito a« s meriško zastavo v rokah. Pa bo-! do rekli: "Mi smo napravili težko delo za vse narode, kaj ste pa doma naredili? Takrat bodo razni taki "gospodje" poklicani na račun. In to bo resnično in upamo, da ne bo dolgo do tega dneva. Njihov povra-ttk vsi težko pričakujemo, posebno pa me matere, ko ni ne ure ne minute, da bi ne mislile nanje. Najlepši pozdrav vsem naročnikom. Rose KralL Petek, 1. juniju 1945 i ~ —— AMERIKANSKI SLOVENEC ■t Dr. Joža Vilfan: T __P PRIDRUŽITEV TRSTA K JUGOSLA- ?t VIJI-UPRAVIČENA ZAHTEVA » DEMOKRACIJE t t . .... i M (Ta sodobni članek o tržaškem vprašanju je bil objavljen v listu "BORBA" 26. aprila. Ker je v njem pojasnjeno stališče, katerega zavzema italijanski proletariat, italijanska žena in italijanska mladina iz Trsta, nam je de lažje pojmovati, zakaj je priključitev Trsta k Združeni Sloveniji ena glavnih točk jugoslovanske vlade; obenem tudi pobija izjavo bivšega podtajnika* državnega de-partmenta Sumnerja Wellesa, da je prebivalstvo Trsta 85% po narodnosti in simpatiji italijansko. Članek je prosto preveden iz srbo-hrvaščine.—Mirko G. Kuhe!, tajnik SANSa.) Pred nekoliko dnevi je jugoslovanska vojska poleg jugovzhodne obale Istre osvobodila tudi otoka Čres in Lošinj. Po razsulu Avstro-Ogrske ju je zasedla Italija in ju obdržala v smislu rapalske pogodbe od leta 1920. Sedaj pa je jugoslovanska vojska tudi na kopnem prekoračila staro mejo in se že nahaja blizu Ilirske Bistrice v Slovenskem Primorju. Pričelo se je končno osvobajanje najbolj zapadnega našega predela — osvobajanje Slovenskega Primorja. Edinice naše vojske, ki so se na tem teritoriju še pod italijansko oblastjo do njenega zfoma razvijale iz prvih partizanskih čet v brigade, divizije in korpuse, se bodo tedaj tudi stvarno zedinile z jugoslovansko celino, da skupno z njo iz-vojujejo poslednjo bitko. O čvrsti volji Slovenskega Primorja, da se vključi v Titovo Jugoslavijo, ne more biti ni-kake stvarne sumnje. Niti ne more biti kakega dvoma v tem, Ida današnji vstop jugoslovanske vojske na to zemljišče predstavlja samo poslednje jamstvo,, da se že izvršeno priklju-čenje utrdi. In inozemstvo je pri tem imelo dovolj prilike, da se uveri o vztrajnosti, požrtvovalnosti in jupaštvu, s katerim se je narod Slovenskega Primorja ves čas te vojne boril za svojo Jugoslavijo. Že avgusta 1943 so bili pri partizanskih edinicah v Slovenskem Primorju prisotni predstavniki Velike Britanije. Bili so priče dogajanja, ki se je izvršilo v momentu kapitulacije Italije; prepričali so se, kako je naš narod kar preko noči izbrisal ves državni aparat, katerega je Italija s takim naporom gradila 25 let. Prepričali so se, kako je naš narod takoj priznal Osvobodilno fronto za edino oblast. Leta 1944 so predstavniki vojske Velike Britanije, a kasneje tudi sovjetsko vojna misija, mogli opažati s kakim navdušenjem je narod v teh krajih gradil svojo oblast, eelo do predmestja Trsta samega. Prisostvovali so tudi velikim volitvam odborov in obiskali so tudi mesta, "kjer so se volitve vršile. Lahko so se uverili, da ničesar več ne more ustaviti našega naroda od teg^, da v Slovenskem Primorju brani eno, kar smatra za svojo največjo ustvaritev, da na svojih tleh brani novo Jugoslavijo. Prikl j učenje S1 o venskega Primorja z Beneško Slovenijo, kar je na podlagi splošnega narodnega dviga proglasil vrhovni plenum Osvobodilne fronte takoj po kapitulaciji Italije in kar je potrdil najprej Kočevski zbor poslancev slovenskega naroda, a zatem tudi drugo zasedanje AVNOJa, je že zdavnej gotov Čin. Se več, to je cela niz že izvršenih činov in sedanje napredovanje naše vojske znati samo zadnjo in zaključno fazo tega razvoja. In s tem, povezano z vso napetostjo, priha- - ja na površje tudi vprašanje - Trsta. Slovenski narod in z njim vsi 3 drugi jugoslovanski narodi so - vedno smatrali Trst za sestav-i ni del svoje narodne zemlje. Od s vseh strani obkoljuje Trst kom- - paktno naseljena slovenska t zemlja in devet desetink leži na i tleh, ki so še pred sto leti bile - lastnina slovenskega kmeta. - Slovenci tvorijo ogromno veči- - no v predmestjih in predstav-, ljajo tudi znatni del prebival- cev sredine same. S svojimi me- j - ščanskimi funkcijami, a poseb- - no kot luka prostranega zale- - d j a, je Trst neločljivo vezan s slovenskim svetom. Vsled tega je slovenski narodni program, program Združene Slovenije, x vedno zajemal tudi Trst. Radi j ustvarjenja tega programa se je podal v borbo leta 1941 v 7 Osvobodilno fronto in na tem programu stojijo danes tudi vsi jugoslovanski narodi. L Zlasti zadnje čase se v zuna-; njem svetu veliko razpravlja o 'T tej naši zahtevi in mnogi so } nam to našo pravico poskušali zanikati. Od naše strani smo že prinesli vse argumente, ki so L nam v prilog, in ne mislimo jih sedaj ponavljati. Dotakniti se [ hočemo le dveh stvari: 1) Slo-l venci in vsi jugoslovanski narodi zahtevajo Trst v imenu de-, mokracije in 2) s to zahtevo se j strinjajo tudi vse demokratične mase Trsta. Resnica je, da je danes pretežna večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti in da je, ako tudi ne v toliki meri, bilo tako tudi pred prvo svetovno vojno. Toda je resnica tudi to, da bi danes Trst bil po večini svojega prebivalstva slovenskega značaja, ako bi ga zadnjih sto let upravljale demokratične oblasti. Toda medtem pa je mestna uprava, zlasti nekoliko desetletij pred prvo svetovno vojno, bila v rokah italijanskega reakcionarnega vodstva, a slednje je sistematično in čestokrat tudi nasilno L raznarodovalo Slovence, katere 1 je iz njihovega prirodnega 1 ljudskega reservoarja v mesto [ privabil hitri razvitek Trsta. In 5 če jih je bilo na desetine in desetine tisočev, v vsem tem času niso dobili v mestu niti ene slo-" venske šole, niti ene javne kulturne ustanove, niti ene gospodarske podpore, niti ene možnosti, da upeljejo pri mestni u-1 pravi pravico za izražanje svo- * jega jezika. Reakcionarno italijansko vodstvo, iz katerega je * kasneje izšel ves red lokalno ' odločujočih fašistov, je na- * sprotno organiziralo rafinirane institucije, ki so se oklenile slovenskega doseljenca ob prvem koraku in ga sistematično odtu- " jevale od njegovega naroda. Elementarna pravica našega ' razvoja, kulturnega podviga in primerne osposobitve po načinu, ki je njemu najbolj prikladen, je Slovencu bila odvzeta. Da je moglo izvajati to nedemokratično politiko, je reakcio-' narno italijansko vodstvo širi-} lo med prebivalci Trsta zbega-1 vanje, da so Slovenci in Slovani v splošnem kmečka čreda, do-i stojna samo za preziranje, da , so pol-ljudje, ki ne smejo imeti - enakih pravic. Tej asimilaciji, - ki se je naslanjala na to reak-i cionarno ideologijo, predhodni-i co fašizma in nacizma, se je po-i srečilo na ta način ohraniti Ti« - stu njegov pretežno italijanski - značaj. j Razume se samo po sebi, da s temu grobemu kršenju osnovnih e demokratičnih načel niso bili podvrženi Je posamezniki; temveč ves slovenski narod, zlasti 0 Slovensko Primorje, katerega " je Trst potreboval pri izvrševa-f nju svojih mestnih opravil. Trst, kot središče višjih šol in podučnih zavodov,'bolnišnic in drtigega medicinskega aparata itd., ni mogel izpolnjevati svoje naloge tako, kot bi jo izpolnjeval, ako bi dal vsemu slovenskemu elementu polne pravice in bi se prilagodil svojemu za- -ledju. Slovensko Primorje je na ta način zadrževano pri svojem materialnem in duševnem razvoju. Vsled tega mi pravično zahtevamo Trst za sebe, in to v imenu demokracije. Mi to zahtevamo zato, da se ono, kar smo preživeli tekom zadnjih sto let, a še v večji meri od zadnje vojne naprej, ne bi nikoli več ponovilo; zato, da bi vsak posameznik in ves narod imel mpž-nost za polni razvoj. Množice Trsta v vseh krivicah so uvidele in danes že popolnoma uvidevajo, *da demokratična ureditev zahteva vključenje Trsta v slovensko zaledje. Množice Trsta so se tako opredelile že leta 1848. One so se tako ponovno opredelile tudi v današnji vojni. Množice Trsta so se spojile v borbo slovenske vasi. Od leta 1941 epo aktivisti Osvobodilne fronte dobivali tudi od Italijanov v Trstu svoje zatekališče. Aktivisti Osvobodilne fronte, ki so odšli tja, da pričnejo borbo proti fašizmu skupaj z Italijani antifa-šisti, bi se nikakor ne bili mogli držati v Trstu brez pomoči italijanskih meščanov. Leta 1942 so iz Trsta prišli prvi partizani, a po kapitulaciji Italije si lahko že od daleč spoznal ba- i taljone, sestoječe iz tržaških 1 delavcev, ki so prišli v borbo v s svojih značajnih plavih delav- ' skih oblekah. Iz spomina je ne-izbrisljiva manifestacija ieh tr- ; žaških delavcev, ki so na mitin- < gu na partizanskem shodu v Vipavski dolini prisegli, da hočejo v skupni borbi s slovenskimi partizani zlomiti prezid, ki ga je reakcija, zgradila med obema narodoma. V času kapituli-ranja Italije so tržačani pod vodstvom aktivistov Osvobodilne fronte navalili in iz zaporov osvobodili politične jetnike. Tedaj se je politično delo razširilo tudi med tržaškimi množicami. Zrasla je močna organizacija "Delavsko edinstvo", kot skupna organizacija slovenskega in italijanskega proleta-riata. Danes se je "Delavsko edinstvo" razširilo po vseh podjetjih Trsta in njegov doprinos je predvsem, poleg sabotaže, mobilizacija v pomoč jugoslovanski vojski. S slovensko žensko in mladinsko narodnoosvobodilno organizacijo se je razvijala sporedno in v njenem primeru tudi italijanska ženska in mladinska antifašistična organizacija. Nastale so mnoge profesionalne skupine itaKjanskih meščanov v ravnotako tesni povezanosti s slovenskim narodno osvobodilnim pokretom. Proti reakcionarnim poizkusom iz Italije, da se obnovi ona nesrečna politika, katero je v Tr- RAZLITA SADNA MEZGA stu reakcionarno italijansko vodstvo vodilo desetletja, so se jasno izrazile vse te organizacije in skupine f 22. septembra 1944, ko so ob priliki govora maršala Tita na proslavi druge obletnice 1. dalmatinske brigade opredelile.se za priključenje k Jugoslaviji in formirale po-kret, kot podaniki nove Jugoslavije. Da ne omenjamo drugih manifestacij, zadostuje naj dodati, da je na ženskem kongresu 11. februarja 1.1. bila prisotna mnogoštevilna delegacija italijanskih žena iz Trsta, ki se je pridružila slovenskim ženam v zahtevi, da-se Trst priključi novi Jugoslaviji. Predstavniki italijanske mladine so isto izjavili na mladinskem kongresu. V skupni borbi) ki se je ves ta čas razvijala in prebujevala, se je ustvarilo nerazrušljivo bratstvo. Danes sprejemajo italijanske brigade italijanske troboj-nice iz rok slovenske mladine, kateri pod Italijo nikoli ni bilo dovoljeno nositi svojih simbolov in govoriti v svojem mater-nem jeziku. Italijanski Trst zbira obleko, sanitejske potrebščine, cigarete in tobak za jugoslovansko vojsko. Jasni izraz tega odnošaja med slovenskim narodom in italijanskimi demokratičnimi množicami se razvidi tudi v tem, da imajo tržaški Italijani dva svoja predstavnika v najvišji upravi narodne oblasti v Slovenskem Primorju v Pokrajinskem narodno osvobodilnem odborm Italijanski demokratične mase so se čvrsto povezale s slovenskim zaledjem v zahtevi, da se Trst v imenu\ demokracije vključi v novo Jugoslavijo. Današnja vojna se vrši za u-ničenje fašizma in za zmago demokracije. V njej je slovenski narod ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi pokazal toliko junaštva, toliko uspeha in požrtvovalnosti, da se upravičeno pričakuje, da bo njegov naporni program, ki je dosledno demokratičen in ki v imenu demokracije zahteva Trst, v celoti in do poslednje točke izveden. Ravno zato, ker je program slovenskega naroda demokratičen, slovenski narod lahko spozna v vsakem, ki se temu progr-amu upira, ne samo svojega nasprotnika, temveč tudi nasprotnika demokracije. Slovenski narod in z njim ne-razdvojeno povezani ostali narodi Jugoslavije ne bodo mogli nikoli dopustiti, da bi postali prijatelji onih, kateri so na kateri koli način skušali jih zaustavljati v tem borbenem poletu in kateri bi jim na kateri koli način skušali odvzeti pravico do Trsta. A slovenski in ostali narodi Jugoslavije tvorijo danes močno državno zvezo — Novo Jugoslavijo. -o Vi radi berete vesti is dragih naselbin; drugI radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke ▼ "Aw. Slovencu". k JSSsMHil } i *• * r< . ; t ■■ . ■ \ Y' : K ' ^ Ko so ljudje kradli i* skladisča živil v Lincu, Avstrija, in jih j+^palieija presenetila, je nekomu zdrknila na cesto posoda s sadno mezgo (jam). Toda iivil jim tako občuteno primanjkuje, da je možakar, ne bodi len, kar nazaj s tal pograbil, kar se mu je razlilo. V Avstriji postajajo nemiri vsled živeža zelo napeli. . ŽENSKO TABORIŠČE GROZOTE Washington, D. C. — Nazij-sko taborišče za slovaške žene je bilo odkrito blizu vasi Dom-brovec. Gospodaril je v njem kapitan Otto Wolf, ki je prisilil ženske delati tako težko delo, da jih je delo moralo prej ali slej pokončati. Slovaške žene so morale za "telesne vaje" valiti velikanske hlode 12 do 14 ur na dan, in ko so bile do smrti utrujene, so nazijski čuvaji spuščali izvežbane pse nanje. Mnogo žensk je pomrlo in pokopavali so jih v skupnih grobovih v taborišču. Kasneje so slovaški partizani, ki jih je vodil Karol Marek, napadli taborišče, osvobodili ženske, kar so jih še našli, taborišče pa do tal požgali. Ko so Rusi zasedli ti- ' sti kraj, jim je Marek pokazal!! med ujetniki, ki so jih tam zajeli, tudi krvoloka Wolfa. ------i j POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE ' na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti ] K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak BdL. Chicago. Ill Rockwell 0538 POSLUŠAJTE ; jugoslovanski radio pro- ] STam, ki seoddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v < Chicagi — ŽENSKE POTREBUJEMO S t TEPKARICO * j STREŽAJKO PRI MIZI ] IN V KUHINJI < Dnevno ali nočno delo 1 Delni ali celi čas - Dobri delavski pogoji, od WLB poir-jena plačilna lestvica in napredovanje DANLT Machine Specialties, Inc. 2100 So. 52nd Ave., Cicero, 111. Apply EMPLOYMENT OFFICE 1925 So. 52nd Avenue 8 A. M. to 6 P. M. PRODA SE zidana hiša s stanovanjskimi i sobami v slovenski naselbini. | -Vse prenovljeno, gorka voda in kurjava na štoker. Rent donaša j $1,100.00 letno, poleg rent za j lastnika. Proda se za ugodno ceno. Za naslov je vprašati v Upravi tega lista. (18, 22, 25, 29, 1) PRODAM 5-stanovanjsko zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. Cena je $9,800; j 5 akrov farmo. Nahaja se na Wolf Road. Cena je $1,600* 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 24. cesti in Lawn-dale Ave. Cena je $12,700; 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $i40 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na * ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, 111. Telefon Crawford 3838. "Aaaer. Slovenec** je vez, ld draži ameriške Slovence od obale do obale. »r w W • w • _ m_ m __________J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR _ f ' ar....................'mmtrwiznfe« uruimurn 3. Nedelja — 2. pobinkostaa 4. Ponedeljek — Kvirin, Ikof in muč. t 5. Torek — Bonifacij* škof in muč. 6. Sreda — Norbert, škof 7. Četrtek — Filip, diakon ? 8. Petek — Medard, škof » Sobota — Primož in Felicijan DRUGA NEDELJA PO BINEOŠTIH. TELOVO '•Vzemite: To je moje telo... ' To je moja kri" (Mark, 14, 22- i j 24). ] Kjer Telqvo ni zapovedan J praznik, se danes praznuje spo- . mm na ta najvišji zakrament. Skrivnost je, da. Brez iskrene, ! priproste in prav detinske vere nihče ne more zapopasti pomena. le?.a zakramenta. Vera mo- ! ra biti utrjena na besedah Kristusovih, ki so jasne. "To je . moje telo ... to je moja kri". 1 Pomen je v namenu, za katere- ! ga je bil ta zakrament postav- ! ljen, kakor beremo pri Janezu. f "Kruh, ki ga vam dam, je mo- j je meso za življenje sveta" (Jan. 6. 52). Trdno verujemo, , da je nam dal v tem zakramentu svoje meso in kri svojo, da * nam pomaga v borbi zoper hu- 1 do in pri zasledovanju dobrega. 1 Bogoslovci poudarjajo, da so i "zakramenti za ljudi", za njih i dobrobit so bili postavljeni, i Zveličar sam nikoli ni pretira- 1 val, ni zahteval preveč, ni niko- i li šel čez mero. Matej omeni, i da mu je bilo tuje zlomiti upognjen trs ali ugasniti tleč sten. j Tak trs je slab, pa se lahko vzravna in tak sten le tli, pa lairko zopet vzplamti. Tako dela Zveličar, in Telovo je, ki vzravna trs in razpiše tleči sten. Papež Pij X. je postavil samo dva pogoja za sprejem sv. obhajila: prvič, da je kdo brez smrtnega greha in drugič, da ima namen duhovnega dobro-bita. Sv. obhajilo je toraj pomoč in sredstvo zoper slabosti naše človeške narave, ni plačilo za čednost. Kristus je prišel, da reši grešnike, kar je jasno razvidno, kako je ravnal z Magdaleno in z desnim razbojnikom. Ko so se neki izmed nasprotnikov mrdali, češ, da se pajdaši z grešniki, je povedali "Zdravim ni treba zdravnika, bolani ga potrebujejo." Bolani in slabi smo nekako vsi, zato je nam vsem treba zdravnika m zdravila, da se poživimo, postanemo močni in pademo celo do življenja, katero ne pozna smrti, nima konca. "Obudil ga bom na poslednji dan." Visiš na življenju, ki bo izgubljeno, večno nikoli. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najatarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi ' ■ ^ .-t- i DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, štev. 1, K. S. K. J. M » Chicago, Illinois Zboruj« vsako prvo soboto v BnncB ob 7:30 svate v cerkveni dvorani sv. štafana. Naša druitvo vam nudi vsa m* lično modam« zavarovalnina — podporo v bola«ni. preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen ipori sa mladino. (Seda pristopa v društvo a« obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik ^fr JOHN PJtAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik m | " p ° ° DR. FRANK T. GRILL I ZDRAVNIK in KIRURG (C Stanuje in ordlnira na: (C 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois M od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob lil nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 " (ll PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ItelOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4611 ^ NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. )§ Najboljši avtomobili sa pogreba, krste in. fcnH. tonila, sojen je, zgodovina,1 ljudje ga bodo še sodili. Pre-| cej je vplivalo v nekih krogih. Idi malo in poglej, kako je v srcih, ko je tudi Hitlereva zvezda zatonila. Vedno k orlom ne moreS hoditi in jelenov še ni v naše planine. Kako je? V krogih namreč, kjer niso za fašizem, niti ne za nacizem, zoper komunizem so, kar je vse prav, ampak so le Špegali na Mušsolinija in Hitlera do zadnjega, grdo pa gledajo na Stalina in seve še bolj grdo in izpod čela gledajo na komunizem. Ampak ta Stalin gre gor, Hitler in Mus-solini sta Šla doli. Roba roba-sta. Fant, bodi previden, "hiter lza poslušanje, počasen za govorjenje," kakor je pametno zapisano. "Stalin bo pobasal ves svet," pravijo, "in komunizem bo zajel vso Evropo in še več," trdijo. Najbolje bo, da dosti ne rečeš, nič ne rečeš, ker komunizem je šment, in kako bo basal Stalin, ne veš, toraj idi in se divi orlom, ki se zibljejo v sinjih in sončnih višavah. * • .Se zadnje dni smo dobili sem 400 nemških vojnih ujet-: nikov, do 3000 jih imamo. — Kakšni so, kaj pravijo? Drugi so malo popr&ševali, ne jaz. Pravijo, da je nekaj takih, ki želijo le domu k družinam, le na dom hočejo. Večina je pa takih, ki so po vzgoji prišli iz Hitlereve šole in države, in ti so trdi ko kamen, dasi je Nemcem ostala li "alpska trdnjava," pa še v to Amerikanci močno krkucajo. "Hard boiled etfgs," pravimo v Ameriki. "Kaj pravite," barajo ujetnike, "o postopanju tam z vojnimi yjetniki, katerih je le kost in koža marsikje?" Znano je, da sb nemški ujetniki v Ameriki prav pitani, in že v senatu malo godrnjajo radi takega pitanja. "Nix do," pravijo nemški, ujetniki, "gola propaganda, in so nam isto pripovedovali o nemških ujetnikih." Se bodo križi z Nemci, ker Nemec se ne vda zlahka. ★ Nekaj neke izpremembe v mišljenju so prinesla poročila o hudih razmerah v nemških taborih. Neki so prej prav vzhičeno zijali v nemške ujetnike, kakor sem opazoval z lastnimi očmi, in se niti zmenili niso za amerikanske vojake. Zdaj je itoanj vzhičenosti za Nemce, ravno preveč navdušenja za amerikanske vojake pa ni. Zapisano je: "Upali smo, da bo vpostavil kraljestvo". Ali razumete? ★ Lenin je L 1917 povedal ne-kaj prav pametnega, kako postopati z narodi: nobenega naroda naj se ne sili nikamor proti njegovi volji 1 Razsodno, pravično. Meni dalje Lenin, da Rusi zdaj (njegova stranka) ne smejo posnemati oarističnih manir, ko sta car Nikolaj in Napoleon premikavala narode kakor na šahovski deski. Pa trdijo Poljaki in njih pri-vesniki, da Stalin zdaj isto dela, kar so uprizarjali carji. Well, weir . . kako pa potem, da je skoroda začelo pokati, ko je Stalin zahteval zastopstvo za ' Ukrajino in Belorusijo v San i Franciscu! Kdo se je branil z I vsemi štirimi? In naroda naj se ne sili! Pra- j vilno. Ali Ukrajinci in Beloru-si hočejo biti pod Poljaki? ? Ali I jih Poljaki ne silijo, ko so bile ; že od nekdaj rabuke v Lvovu ' proti Poljakom? Lenin je izrekel pravilno na- : čelo, Moskvi se ne more očitati, i da bi ravnala proti temu nače- . -jlu, ampak Poljaki se ravnajo t, proti načelu, pa se pritožujejo - nad Moskvo! , • - • * ' ' * Hud poper. Nemci in Irci najbolj jamrajo v Ameriki radi 1 Poljske, da bo Curzonova linija. 5 Videl sem pa vzhičenost, ko je Hitler prihrul nad Poljake. ' Jalta, pravijo, je kakor M ona-1 kovo: Hitler je v Jalti StaHn, 1 Roosevelt kakor sebični D£la-5 dier,- Churchill marelar Cham-1 berlain. Neki so srčno pričajo- 1 vali vse kaj drugega, kakor je 2 prišlo, in ko je zdaj tu, meji njih hinavskir ogorčenost na » 1 norost. Radi Poljske kričijo, njih skrivni računi so bili pre-r križani, ampak teh računov ne . smejo pokazati! Šovinistične j Poljske ni treba, prava Poljska 1 pa pride, če še tako nizkotno * poprajo. i __y I J ^V* ULwh* Pieuant. S^y^KVV prompt ia Action. effeetH«, ™*tr «nu mad Sixty NERVINE 1 i p OB relirf from VmacOemml Mer- . f vow Disturbances soch as Slu, k !■■■' ^ CniHiim, Excn-.Hlitr, 1 1 '»■-'**■ Vvnm te. 1 1 Ham and an aolj a* iTlrutiiL (fflUUUttlMluffl A SINGLE Dr. Ml!« Aati. 1 V"« ^ Pain Fi^ofUn atSro Q L ! « IwtUiU mJSE ter IS«, m I iortl**. Get tbmaH jour drox store. Bad directions fA^V t 1 and ass only m dh—ted. j ALKA-SELTZER HRI6HTENS DAY ©CCASIONALLY, I wake up i the morning with a Hraflarhr. It »nnirtiniBB wears off skt« the mWdfe gf the foranooo, but I JaaY j want to wait that lan«, so 1 drk* > ot sperfdin« ALKA-SELTZER., i to j^a^little while I am feeling a : ^Sometimesjhe week*« ironing tires ^Hf^s^S^^siS^xR JQL rescue —a tablet or two and a litUe lest makes me feel more like Arising the job. the Add Indigestion that so often follows. Yes, ADca - Seltwr britfitens my