MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK *)r«dnl§tvo In upravni Maribor, Oonposka uk M / Tolaloa urMnlltva »MO, uprava 24M Izhaja raaaa nadaljo In praznikov vaak dan ab 1«.uH / Valja "aaaSno prajaman V upravi al po pattl 10 Din. daatavljan no dam 10 Obl S Oglaal pa aonlka / Ogloau aprajama tudi oglaanl oddalak Jutra" v Ljubljani s Pakini kakavni rakun H. 11,400 JUTRA f* Dva važna dogodka v Bolgariji VRNITEV EMIGRANTOV IN KONGRES MAKEDONSTVUJOČIH. Naša soseda Bolgarija je doživela ta mesec dva dogodka, ki sta tako važna, da moramo o njima spregovoriti. Prvi je Wt povratek zemljedelskih emigrantov « Jugoslavije, drugi pa kongres make-“Onstvujočlh v Gornji Džmnaji. Prvi Zemljedelski emigranti, ki so preživeli deset let v Jugoslaviji, kjer so bili deleči azilskih pravic, so se vrnili v domovino že lani takoj po amnestiji, ostali so Se Pripeljali v Sofijo 5. t. m. pod vodstvom . ministrov kabineta pokojnega ^leksaadra Stambolijskega, Nedeljka ^tapasovega uj Hrista Stojanovega. Že r.a prvi obmejni postaji je prikovala svoje vračajoče se, voditelje 'ksettisočglava množica, pa tudi vse najine postaje od meje do Sofije, so bile j^lne tisočev zemljedelcev, ki so trium-'a'tio sprejemali Atsnasovega, Stojanoma in njune tovariše. Naravnost nepopisen je pa bil sprejem vračajočih se eml Uantov v Sofiji sam!. Ta vrnitev emigrantov ki so morali presveti dolgih deset let v pregnanstvu, gojeni in contutnaciam na smrt, bo mo-cQo uplivala na nadaljni razvoj not raji i e p o l i t i č n i h razmer v Bolgariji. Te nam povedo tudi be' ’Jc bivšega ministra Stojanovega, ki je dejal ob s?rejemu; »Vračamo se k svojim tova-dšem, s katerimi smo gradili veliko delo Zemljedelskega pokreta, Svesti si svojih Halog bomo ostali do konca življenja zvesti idejam zemljedelske zveze. Kot sodelavci In najbližji tovariši velikega ze-jnljedelskega tribuna Aleksandra S t a m-“olljskega prihajamo razvit znova stare zastave, s katerimi smo šli od zmaji6 do zmage. Klanjajoč se pred 30000 ‘kvarni, ki so psdie v borbi za osvobo* Nle ljudstva, vam slovesno prisegamo, da bomo ostali zvesti njihovi tradiciji. *h’li ve'ikei?a je vedno * nami In v naših dušah.« Te besede so n'jlepši dokaz, da se 'z vrnitvijo emigrantov začenja nov dvig in razrast ze-rpljedelskega pokreta v Bol'arij}. Ugledni emigrantski voditelji bodo prav gotovo zopet strnili v enote. s*daj razprte *frn'!ede1ce in ustvarili Iz njih nrjmočnej ^bolgarsko stranko, ki bo prt nrfhod-J?"h volitvah zopet dobila absolutno ve-c,no, knkor jo i«.ai-, ^-«,i ^tamholljkega in 30.000 njegovih naj- *Vnste>šlh pristašev. To je pač sije jen d°kaz, da se ideja, če je res rtoboko za-j^renin^na v narodu, ne da ubiti niti tedaj, če se uk:’Vo n’°ni voditelji. Za nas je pa pomen tega razvoja še prav posebno velik, ker so bili bolgarski ze-mljedelci vedo poborniki za najtesnejše zbližanje in sodelovanje z Jugoslavijo in proti zvezi z Italijo. To sta Atanasov in Stojanov povedala tudi že prvi hip, ko sta po desetih letih zopet stopila na bolgarska tla ter se obenem zahvalila naši državi za gostoljubje, ki so ga bolgarskj emigranti bili deležni vsa leta življenja med nami. Na tej strani vidimo torej znake akcije, ki nas mora navdati z veseljem in upanjem, ua drugi pa smo doživeli nekaj dni na to druge znake, znake Črnega sovraštva iti žalostne udinjenosti tujim rovarjem, Te znake nam je dal kongres VMRO -v Gornji Džumaji, katerega se je udeležilo okoli 15.000 make-donstvujočih. Na tem, kongresu se je namreč sklenilo organizirati nove vpade v našo državo in voditi najbesnejšobor bo proti vsem, ki ne mislijo tako kakor VMRO. Kongres makedonstvujočih je pa bil letos še prav posebnega pomena, ker je bila na njem sprejeta resolucija, ki zahteva združitev vseh Makedoncev v samostojni državi, in to ne oziraje se na to, ali pripada njihovo ozemlje Bolgariji, Jugoslaviji ali Grčiji. Da, še več; malte donstvujoči so zahtevali od Bolgarije, naj se takoj odreče pravic do svojega dela Makedonije, katerega naj prepusti njim kot samostojno državno tvorbo. S tem aktom so makedonstvujoči nastopili torej tudi proti Bolgariji, proti tisti državi, kateri se morejo sploh zahvaliti za svoje banditsko delo. Kajti če bi tudi ona nastopila proti njim kakor bi bilo treba, potem bi bilo njihovega terorja na mah in za vedno konec. Najzanimivejše, in kar osupne vsakogar, je pa to, da so kor.' gresu, ki je sprejel to resolucijo, prisostvovali tudi oiiclelni zastopniki bolgar sklh državnih in drugih oblasti in niso niti protestirali proti sklepu o odcepitvi Makedonije od Bolgarije! Čuden svet in čudne razmere. Na eni strani vidimo torej vračanje Bolgarije k politiki Stambolijskega in zbllžanja z Jugoslavijo, na drugi pa novo akcijo v smeri krvavega terorja h. sovraštva do naše države. Toda razni znaki kažejo, da se prva sila krepi, druga pa kljub vsemu drugačnemu videzu sla bi. Ce nas ti znaki ne varajo, potem je zelo mogoče, da se bližamo na Balkanu 'epšhn časom, ki bodo ustvarili tako bodočnost, kakor smo je ml vedno želeli. DUNAJ, 18. februarja. Nadaljnji razvoj hirtenberške afere tihotapljenja orožja bo met najbrže, po vseh znakih sodeč,. za posledico padec dr. DoUfussovega kabineta. Današnji listi objavljajo iz italijanskih virov razne podatke jz vsebine francoske in angleške demarše, ki sta bili izročeni po poslanikih obeh velesil avsirijV ski vladi in jih komentirajo zelo različno. Ves dunajski tisk pa se soglasno strinja v tem, da je nota sestavljena v tonu, k! e skrajno oster in ima skoraj ultimativen značaj. D oči m desničarski tisk vlado in njeno stališče zagovarja, naglašajo evičarski listi, da bosi glavno krivdo dr. Jojifuas na svojih ramah, da je zašla Avstrija v skoraj nemogoč položaj. Usti pišejo dalje, da bi mogla Avstrija igrati vlogo nevtralne Švice, če ne bi čutili neki reakcionarni elementi še vedno potre* ie spuščati se v pustolovščine, ki nlma-o spričo sedanjega splošnega evropskega položaja nobenega izgleda na uspeh, temveč le škodujejo Avstriji. Listi opozarjajo dalje na to, da bo ostalo najno-vejše avstrijsko zunanje posojilo suspendirano tako dolgo, dokler ne bo avstrlj- V ponedeljek se prične naoad na jeho' NASPROTU.TOČE SI VESTI IZ JAPONSKE. — ALI BO JAPONSKA IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV ALI NE? London. 18. februarja. Vesti, ki ^‘bajajo o razpoloženju na Japon-“kem. si močno nasprotujejo. Dopisnik »Dailv Exnressa« jz Toklja sporo-v senzaci jskl obliki, da bodo Japonce gete vdrle v Jehol Se v pondeHek, Pet dni nato pa bo Japonska Izstopila * Dri'štva narodov. Isti doolsnlk spo« da *e Japonski vrhovni vojni svet Ir n * r'a obdrži Japonska po izstopu j® DruStva narodov mandat nad bivši j vnen,*kM kolonami, ki N ie bil -i®« čas poverien od Društva narodov, si., es<< 03 nasnrotno poročajo, da ie Sn, an*e razpoloženje na Japonskem zMn mimo in da Japonska v nt*i ?,°^n rr|,"®ru n« namerava izsto-h r>n»?tva !wrodov. Nekateri kro-TaiT51 ’oni ndsMfo. da teva ko- a nl treba storiti, dokler ne nasta- ne zani neobhodna potreba. Kar se ti če vojaških priprav, ki so bile storjene "lede Jehoia. se izve. da bo sokolova' lo v ofenzivi 56.000 vojakov. Od teh 56.000 bodo dali Japonci 28.000, osta la na bodo mandžurske čete. Jaoonske čete nodo podpirane tudi po težkem tor.i^tvn In tankih. ■» PARIZ. 18. februarja. Iz Tokiia poročajo. da je ianonski vojni minister uenčral Arači izjavit zastopnikom tiS' ka. da bo Japonska v najkrajšem času prisiljena Izstopiti iz Društva narodov i ozirom na velike razlike, k! so na stale med stališčem Društva narodov in japonskega cesarstva glede priznanja nove mandžurgke države Ip glede vprašanja neposrednih kitafsko-japon-sklh pogajani ter ohranitv« laponski čet n» mandžurskem ozemlju. FRANCOSKA IN ANGLEŠKA DEMARŠA ULTIMATIVNEGA ZNAČAJA. USODA POSOJILA. RAZBURJENJE V ITALIJI. OST NAPERJENA PROTI RIMU. a s: ne na Sredo (kot planinski), ampak n® soboto, ki ga priredi ne PD. ampak PPS ne Planinsko društvo, ampitk Pohorski Dom, pa r.e v svojem Domu, ampak * Narodnem Domu. Več prihodnjič. Pri teti Rezi v Laznici danes v sobot® kmečki ples. Tatvina čevljev. Preteklo noč se i® splazil neznan, storilec v spalnico Via-hovičevih kuharic ir. odnesel MarijiRuiU' fovi dva para čevljev, vrednih 500 Di® Neži Ekartovi par nizkih čevljev, vrednih 150 Din in Antoniji Mlakarjevi par čevljev, vrednih 150 Din. Dekleta s® opazila tatvino, ko so prišla v sobo i® so jo prijavile policiji. Tatinski podnajemnik. Tkalski mojster Josip Golob, stanujoč v Cvetlični ulici* ie prijavil policiji, da mu je neki podnajemnik. ki stanuje pri isti gospodinji, ®* kradel novo črno ,-bleko in par lakastih čevljev v skupni vrednosti 1.350 EM®* Najemnik je prenočeval pri Golobovi gospodinji prvo noč in je že takoj prvo i®' tro. ko ni bilo nobenega doma, izkoristil priliko in se preoblekel v novo oblek® tkalskega mojstra. PREDPRODAJA VSTOPNICI HOFJFR, PIRBCH In RUOrPHDT £ffSOBOTA 25. FEBRUARJA DVORANA MNION Inveslic'te mesine občine mariborske OBRESTOVANJE IN AMORTIZACIJE. — INVESTIRANI SO LEPI MILIJONI., Marsikoga, zlasti pa mariborske dav- let, leta 1927. 1 milijon 520.000 Din po koplačevalce bo zanimalo, koliko je mest- 854% na 20 let, pri podružnici hranilnice na občina mariborska investirala v zad- Dravske banovine v Mariboru pa je na-njih letih in kje si je izposodila denar, jela leta 1929. 1 milijon Din po 9% na k-kšne obresti plačuje in kolikšna je (25 let, leta 1930. pa 1 milijon 500.000 Din amortizacijska doba. Številke, ki jih bo- j po 9% na 25 let. mo objavili le v bežnih obrisih, naj bi Precej denarja je stal mestno občino Proučili tudi okoliški župani in vsi tisti, mariborsko njer. vodovod. Pred pre-ki so Še danes odločno proti inkorpora- obratom in leta 1929. je najela za vodo-ciji, kajti iz teh številk se jasno odraža d pri Mestni hranilnici v Mariboru I milijon 839.897 Din po 854% na 20 oziroma 25 let; leta 1931. pa 1 milijon 315.000 po 8 34 % na 25 let. V letošnjem proračunu je predvideno novo posojilo v znesKu pol milijona Din po 934% na 25 let. Tudi za klavnico, ki je danes moderno urejena in opremljena z vsemi modernimi'pripomočki, je mestna občina žrtvovala lepe milbone. Pri Mestni hranilnici je na>e1a leta 1925. posoii'o v znesku Din 250.000 po S54% na 20 let. leta 1930. pa dekvnost mestne občine mariborske. Ves der.ar, ki ga je najela kot posojilo pri raznih denarnih zavodih, je rentabilno investiran v korist celokupnosti. Uprava mestne fmovlne; Za adaptacijo Kiffmannove hiše na Slomškovem trsu. in Mestne hranilnice je najela občina Posojilo leta 1929. pri Mestni hranilnici v znesku 204.000 Din po 854% na 20 let; Pred preobratom je najela za kazinsko Poslopje pri Mestni hranilnici 13.000 Din Po 854% na 20 let; leta 1928. za šofersko hišo 1 milijon 750.000 Din pri Mestni j 45 000 Din po 834% na 20 let. Pri Poso- d hranilnici po 834% na 20 let; leta 1930 privatne graditelje 1 milijon pri Mest-ni hranilnici po 8 34 % na 20 let. Nad; ije fc najela pri Mestni hranilnici leta 1931. za adaptacijo mestnih hiš 312.000 Din po 8*>% na 25 let; leta 1927. za hiše v Smetanovi ulici 2 milijona Din, za Hoffmann-Jvo hišo 200.000 Din; za adaptacijo Mestne hranilnice 84.000 Din po 854% »a 20 let. Pri Hranilnici dravske banovine v Ujubljan; je občina najela leta 1926. za hiše v Frančiškanski in Smetanovi ulici jilnici v Kranju si ie' izposodila leta 1929. 1 milijon 500 000 Din po 9% na 1554 leta, pri Mestni hranilnici v Radovljici le-t? 1926. 1 miMJon Din po 854% na 1.5 let. Vsa omen-‘ena podjetja so rentabilna, le mestna plinarna povzroča mestnemu gosvodartvu precejšnjo zgubo Za to pod-'etie ima mestna obalna pri Mestni hranilnici v Mariboru tekoči račun SCO 000 Din ix) 10%. Leta 1930; je najela pri Mestni hranilnici v Mariboru posmilo v znesku 800 000 Din no 834% na 25 let; nri Hranbnici dravske banovine v Liub- 3 milijone' Din po 10% na 20 let; prijljrni ?e najela pol miMjona Din po 10% Mestni hranilnici v Kranju je najela leta na 50 let: pri Mestni hranilnici v Kra-1926. za Kiffmannovo hišo 975.000 Din mu leta 1928. znesek 709 C00 Din po Bo 9% na 12 let; leta 1927. za hiše v .954% na 15 let; pri. občinski hranilnic? Smetanovi ulici 4 milijone Din po 8% na Vrhniki pa leta 1926 350 990 Dir. po "a 10 let; leta 1929. za paviljon pri treh 9% na 15 let. V novem proračunu jc ribnikih, za dravsko vojašnico in des:n- predvideno tudi odobreno posolilo v zne-Mkcijsko barako 800.000 Din po 9% na sku 3 mbijone 50 000 Din po 9% na 25 let. Pri Posojilnici v Mariboru je na- let, ki naj bi služilo za temeljito preureja leta 1926. za hišo v Frančiškanski ditev mestne plinarne, katero pa je bilo Ulici 1 milijon Din po 8% na 15 let. Za radi denarne krize v zadnjem času ustav-žasbtia stanovanja si je izposodila obči- ljeno. leta 1928 pri Mestni hranilnici v Ra-| Najrentabilnejše podjetje je mestno elek ^ovljlci l milijon Din po 854% na 15 let. triško podjetje v katerega je občina in-, ^ri Pokojninskem zavodu v Ljubljani si t vestira'a 7 milijonov 724.925 Din. Poso-izposodila leta 1928. za delavsko ko-'ji!o za to podjetje je najeV pri Mestni *°nijo 5 milijonov Din po 854% na 25 bran'lnici in sicer leta '920, zne'ek 75C0 Mt; nada'je je najela za del:v«ko kolo- Din. leta 192?. 321 000 Din po 834% na Mio pri javni borzi dela znesek 2 mi'i- 20 let, za hišo je naje’a leta 1922. pri *°ia Din na 25 let kot brezobrestno po- Mesini hranilnici v Mar oru 2 milijona ®0jilo; pri-Okrajni hranilnici v Slovenj- 590.000 Din po 854% ra 20 let; pri Hra-kradcu leta 1928. znesek 2 milijona' nilnici dravske barovine v LjuMjani je Pri »lanskem športu NIVEA-CREME •a NIVEA-OLJE Vdrgnlte pred odhodom » hribe »»e loži 1» *r»h* izpostavljene drle tele*« izdatno z Nivea-kremo ali Nivea-oljem in vdrgavajte se med partijo ie eeiee- S tem zmanjšate nevarnost nadležne šolnine in ledeniške zapeke ■a so vam ni bati, da se vam koža [osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vam f dajeta poleg tega oni žudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim _____________________________________________________ se tako radi v rafale « zimskošportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.— Jugosl, P. Beiersdorf 4 Co^ d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva uliea 24. kor bi bilo pričakovati. Za pogrebni zavod ima mestna občina pri Mestni hranilnici v Mariboru tekoči račun 500.000 Djn po 10%. Predvideno pa je tudi novo posojilo v znesku 200,000 Din po 9% na 25 let. Za mestno avtobusno podjetje je mestna občina žrtvovala 5 milijonov Din. Pri Mestni hranilnici v Mariboru je najela leta 1929 1 milijon 500.000 Din po 9% na 20 let, leta 1930. pa 1 milijon 200.000 Dir po 854% na 10 let. Pri Mestni hranilnici v Kraniu je najela 'eta 1928. 1 milijon 500 000 Din po 8%% na 10 let: pri podružnici hranilnice Dravske banovine v Celju pa ie najela leta 1927. 800.000 Din po 9% na 10 let. Skupno jc torej mestna občina mariborska investirala v zadnjih letih za svoja podjetja naprave ir. zgradbe nad 60 milijonov dinarjev. Upoštevanja pa je vredno, da je vkljub hudi gospodarski krizi, ki ne prizanaša nikomur, vendar . redno plačevala vse obresti, ki niso_ma.ib-j ne m vse anuitete, ki gredo v milijone. Konjice tia;e'a eta 1 500 roo Din vo 10% n" 50 let: pr! Mes ni hramltiici v Ljubljani 'ma tekoči ramn 250.000 Din ro 8%; pri 3^0 000 Din po 9% na 15 let in leta 1931 * milijon 500 000 Din po 8% na 35 let. delavsko ko’onijo je žrtvova’a Mest-J!a občina skupno 10 milijonov 800 0C0 Pokojninskem /avoVv Ljubljani- le na Uin, za zasilna stanovanja pa 2 mikrona “00,000 Din. ki si jih je izposodila leta •929. pri hranilnici Dravske banovine v Mariboru po 9% na 30 let. Upreva mestnih kopaTSC: !e'a 'e+a 1921 pos^o v znesku 3 miii-!one D'n no S'4% n? 9 le*: prstni zr-Vad ra ;e pos 07=: nn vjil -o m' 'eta ’923. znesek .__________ Za kopah- Pose*-e sre"e pa nima mes*na o^čma % na Mariborskem otoku je investirala -'m zavodom. More'it' se bo IJjžstiia občina'5 milijonov 20,000 Din Pri stva- se-D ko 'e roni 75»ved m-žV mestni hrani'nici v Mariboru nr^in x*d len—r nod>*'i 7vo'i- ‘e1a 1931. 1 milijon Din po S%% na 25 šal :n ho tud- to pmivTe rent?'"no. ka ^afei Čepek: Helena Naglo se je vzravnal z očmi, po'nimi Jir2rije; toda ko ga je tako krčevito dr-*a,a> se je žbos njegove kretnje opotekla ‘n bi bila padk; moral jo je prestreči z °bema rokama. Tu so se ji roke razkle-n';e, čutil je. kako se ji P-rstl tresejo na fjesovih licih, kako ga božajo, kako leži db, ena z vso svojo težo v njegovem na-°cju; glsvo je ime'a nagnjeno nazaj, oči aPrte in kakor k smrtnemu po’jubu je piknila šuhe ustnice nad golimi, šklepe-, iočlml zobmi, med katerimi je trepetal onec jezička; obraz ji je bil sivobled razpaljen; tako je dvigala k njemu ura* v . zavzetju strastnega pričakova-Jj!-pHa je naravnost grda; vse ji je v 'ciu ugasnik). ko je zaprla oči. Sikni! j. ,a jo lahno poljubil na lice; r.ežno, .r nainežneje si je snel roke s svojega in ji rekel žalostno: »Sedite. He- ^edla ie kakor piiana in si zakri'a 0 * rekami. »Helena«, je covori' jj. Tano in hodi! po šobi, »nočem, da Va Va/^ tnl* *reč-inie mrzelo. Prosim "Odite pametni Ne npznnm va« d?) vp. n° - - - y va«; to ijjilj,0'1'11 p'e. da bi mislili jutri name z Apolonijev sejem 9. t. m. je bil precej živahen, vendar ni pokazal kakega znatnega zboljšanja cen živini. Prvič se je zgodilo, da je posredovalno posegala vmes Kmetijska družba, ki je potom svojega podpredsednika g., Ivana Sancina skupno z delegati okrajnega kmetijskega odbora konjiškega zbirala na sejmu živino in kupila 10 volov po cer.i okroglo 4 50 Din kg. Na ta način je vplivala tudi na dvig cen pri ost: lih prodajalcih, kar so vzeli kmetje z velikim odobravanjem na znanje Na sejmu 1. marca bo Kme-j diska družba zopet nakupila nekaj g’av ; živine. j Kletfrski tečaj je priredilo okrajno glavarstvo 11. t. m v novi kmetijski pisarni. Udeležencev je bilo 45 iz raznih krajev okraja ki. so z velikim zanimanjem s*edil| izvajarjem okrajnega kmet. referenca g. Nemca in Si pridobili nekrj prav j kori tnih naukov za izvrševani« svoje obrti. — Tečaj za rezanje trt je bil 9. t m. v vinogradu g. O'orevca v Skalah. Ude erencev je bilo 18 — Slične gospodarske prireditve., ki so bile v zadnjem č'su in bodo re češčejo v bodočno- sti, so vzbudile veliko odobravanje med našim ljudstvom, ki spoznava, kako veliko zanimanje kažejo naša oblastva zlasti za kmetski sloj. Za vso iniciativo gre zasluga našemu okrajnemu glavarju g. dr. Mateju Suhaču in izredno agilnemu kmetijskemu okrajnemu odlx)ru s predsednikom g. Alojzijem Križničem na čelu. Za veliko vinsko razstavo 25. do.27. mtrca t. 1. je veliko zanimanje. V teh dneh pa bodo tudi razne druge gospodarske in kulturne prireditve v Konjicah, tako, da bo imel korist naš tujski promet Pogreb tragično preminulega orožnika Dušana Radoviča, doma iz črne gore, je bi! 13. t, m. ob lepi udeležbi zastopnikov tukajšnjih uradov, organizacij In prebivalstva. Cerkvene obrede je opravil g. prota Čudič iz Celja. Ganljive poslovilne besede je spregovoril na grobu vestnemu orožniku g. orož. major Cvetkovič iz Ptuja. I Adreso našemu kr?l’u so v okraju pod- pisala v ogromni večini občine ter razna kulturna in gospodarska društva. Podpisati niso hotele adrese neke organizacije. češ, da gre za politično stvar. Nerazumljivo je tudi. da ni podpisala adrese patriotična organizacija Rdfcči križ v Ko-j njicah. kateremu more biti znano, da so [drugod krajevni odbori Rdečega križa podpisali adreso. Pa za Konjice pač mora j vedno biti kaj posebnega. Dobro pa je in prišlo bo prav, da zabeležimo to in ne pozabimo. Borba za prohibicijo v Ameriki. Pristaši prohibicije v Ameriki vodijo po Rooseveltovi izvolitvi za predsednika Združenih drž? v ostro kampanjo pro» j ti alkoholu. V zadn:em času so natiskali in razposlali velike lepake, na kate-jrih pozivajo vse pristaše alkohola, naj čim več pijeta in razpisujejo zanje naslednje nagrade: 1. nagrada: brezplačno bivanje v norišnici; 2. nagrada: srčna kap in želodčni turi za ljubitelje žganja; 3. nagrada: vsaki mesec božjastni napad za prbatelje konjaka; 4. nagrada: štirinajst dni bivanja v bolnišnici za splošno oslabelost; 5. nagrada: delirium tremens za a'koho’ike vsake vrste. Američani se seveda tem lepakom od srca smejejo, še bolj pa se vesele ukinltv* ] prohibicije. Helena ie sc 'tla kakor okamenela. »Odpust ic«, ;e reke. trpko »da mis’lm danes na jutrišnji dati Bi'o bi bolje, ko bi ga ne bilo Povejte ali ste tako prepričani da se jutrišnji dan ne bi n:d va Ti maščeval?« Helena si .e zakrifa obraz in zavrtela' glavo. »Prišli ste da se mi položite v roke. Tu sem stori z menoj, kar hočeš! De-k’e. ;ii je to mogoče? Ali naj vas podr-žim tesneje stisnem po’ožim nekam ali kaj? Mar vem s čim vam prizadenem največ bolesti? Ah Helena, oprostite •ne te'a pros-m; ne dovolite, da bi jaz od'očal. kaj naj storim z vfml; brez volje sem toda imam vas rad. Umejte sama sebe Helena!« Ni se fanila. se:’ela je osupla nema; nezmerno mu je bi'o žal ir, ves v skrbeh je isk?! nainežnejše besede, da bi ji z njimi pojasnil stanje Da bi ji bil bliže. ie sede! na visoki konec blazinjaka in ji zrl od zgoraj doli na njene trde ko-dra«*e 'ase. »No, glejte « je ponavljal tiho « umejte sama sebe! Cisti ste In ponosni; ne zametujte se Poznam vas prema’o; čutim, da r.ama je pos’ala usoda današnji dan samo z'to da vas začnem spoštovati neskončno bolj ko doslej. Helena, vesel sem vas bil kot deviškega dekleta: spoštoval vas bom kot ženo, ki Je prekosila samo sebe. Samozavestni in popolni 'mste.« Tu je storila He cna nekaj nepričrko-v anega :n zelo prostega. Ko je sede’ više od nje in s privzdignjenimi koleni, si je odkrila obraz in položna brado na njegovo koleno-prav kakor otrok in obenem neizrereno ljubeče; ni se gani'a in jeza-orla oči, kakor bi hotela reči: govori kar hočeš. Bil je zmeden čutil je sam predobro 1 žnjivo«t vsega kar pravi. »I!e'ena«, je začel žalostno »ali je škeda, da r.isem več tako mlad. da bi — veroval v ljubezen? A'i je velika škoda da, če slišim, ljubezen mislim takoj na bolest in pre-v:ro. na grobo razkošje, na najnižji stik, na laž in razhod? Je to ve'ika škoda?« Helena 'e zapirala oči in zavrtela gla vo Čutil je, kako mu na nogi silno bije žila njenega gr'a; hitro je dihala skozi napol odprta usta, bleda in kakor da spi 7daj. tako je govori! men priliznjeni obraz, v tem trenutku mi je vseeno; pusti me naj bom taka Postala je skoro lepa v tej neMbnost'- bila •> i-Vor maska Iz slonove kosti. Sklouil se je k njej tn -ovoril po’?1 a s no: »Helena tp kar bi vi hotel' ni 'juhe zen; to je težko in vedno non'-/!<^ve: to ni za va« Ko bi vas videl it! no tej not; z drn •»im s ka*or'mko!i drugim bi vam klical z grozo: Helena, ne hodite tod, to ni za vas: vi ne morete Hi čez, kjer morejo druge, vas zlomi to. kar prenesej® druge; tie vem, sli zato, ker ste modrej« ši, ali zato. ker ste srečnejši. Ne spoznam se v vas toda bojim se za vas. Kaj aa* vam še rečem?« He'enr. je zardela in Je postala čudno 'epa. njene poteze so bile nežne, skrivnostno je giedala skozi režo oči v nlčes; pobožal jo ie po laseh in rekel mehko: ♦Helena, nikoli več ne smete priti k meri.« Niti mišica se ni zgenila na njenem obrazu; menda bi vsak udarec prenesi« v tej poziciji. Vzdihni! je in se dotaknil njenega lica. * »Zbogom, Helena « Poslušno je sta'a in se dala obleči «1 'aket. Pon-mral ji je zateknit! lasnice v V-e; nasmehnila se mu je. Ko je odhaiala se je na?k> obrnila h* mu stisnila roko z vso silo. »Tako — tako—plemeniti ste«, je dejala, zardevala 'n mižMa kakor da se mu zahvaljuje, da 'i ni nič stori! Kliub temu se je mor»J •rlzriit! v ustnico. Po letih je zopet sMšal o Heleni. 0 kakor smo že poročali, izvoljeno novo načelništvo in z njim je prišlo v vrste naših telovadcev živahno življenje, sestavil se je prednjaški zbor 45 članov in j članic, ki si je zadal nrlogo. da na novih . temeljih poživi in poglobi tehnično delo. ki ga je v zadnjih mesecih ovirala kriza v prednjaškem zboru. Mesec februar ie namenjen propagandi, ki naj dvigne število.telovadcev v vseh odde kih čim višje. Delo v naslednjih mesecih velja pripravam za pokrajinski zlet Sokolstva v Ljubljani in z njim zvezanim tekmam, na katerem naj bo Sokol Maribor-mrtica P° številu in kvaliteti častno zastopan. Na 28. maj se je določil društveni javni nastop. V poletnih mesecih se bo preneslo težišče dela v odseke, ki naj služijo čiri intenzivnejšemu izvežbanju v panogah, z* katere čutijo posamezniki posebno veselje in sposobnost. S tem bo uvedena V naše Sokolstvo po vzoru večiih čeških sokolskih društev novost, ki bo gotovo pripomogla k razmahu onih panog, ki 50 se doslej gojile v manjši meri in nesistematično,. kakor tudi k zadostnemu sodelovanju mnogih, ki stoje še ob strani. Zamišljeno je poleg obstoječe?a plavalnega odseka osnovanje odseka za lahko atletiko, orodno telovadbo, gimnastiko in ritmiko, odseka za igre, alpinistiko. ZaW vabi prednjaški zbor posebno mladino« da vstopa v društvene oddelke, da se v našem krogu oživotvori zamisel Sokol* kraljevine Jugoslavije, ki ima svrho ih sredstva, da zadosti vsem težnjam jugo* slovenske mladine po telesnem izživi!** nju. — Prednjaški zbor bo med pripadniki društva gojil tudi družabnost v večb meri kakor dosedaj z izleti in zabavaril in namerava v kratkem prirediti prvo čajanko. — Smučarski odsek je posla! P* smuške tekme s’ovanskega Sokolstva. V Bohinju, ki se vrše od 17, do 19. II v Bohinju. častno število 13 tekmovalcev, Drugo nedeljo 26. II. pa se vrši k začasni sokolski smučarski postojanki na G'ažud izlet smuškega odseka, na katerega vabimo vse smučarje-Sokoie. _ o nad*7** njem delu bomo še poročali. Vabimo vse'-pridite v naše vrste! Sokolsko društvo Hoče bo priredilo V nedeljo 19. II. 1.1. zvečer v vseh prostorih gostilne Frangež (Rečnik) maškera* do s plesom. Spored bo jako raznovrsten; vstopnina prosta. K naiobiViejši U-deležbi se poziva vse Sokolu prijazno občinstvo. — Odbor. Poljčane Iz občinske pisarne. Direkcija jugoslovanskih državnih železnic Ljubljana ral' glaša, da bo 27. t. m. javna ustna licitacija za zckup košnje trave in njiv z* zemljiške dele ob železniški progi. Za zemljiške dele med Ponikvo in Poljčanami bo ta licitacija ob 14. uri v poljčanski čakalnici III. razreda, za dele-med Poljčanami in Slov. Bistrico pa ob 15. uri V vlakojavnici št. 15. Licitacijski pogoji, kakor tudi razdelitev licitacijskih površin« so razvidni pri tukajšnjem nadzorniku proge. Osebne zadeve. Premeščen je v Grosuplje železniški uradnik g. Jože Greben-šek, k Sv. Lovrencu na Pohorju pa J’e odšel na službovanje dolgo vrsto let v našem kraiu službujoči orožniški podna-rednik g. Miroslav Seršen. Vso srečo jima že’imo na novem službenem mestu! Poroka. Ne mine nedela brez porok®-To pot sta se vzela g. Franc- Čaks, železničar in gdč. Angela Nunmčeva, posestnikova hči oba iz Lušečke vasi pN Po'«čanah Obilo, sreče! Smrtna kosa. Umria je po dolgotrajnem hobhatru R*! pctH fn*np?er Kaz,ruit pom,n a ie u Ji listnica uredništva Dopisnikom in sotrudnikom! V zadnjem času nas zasipajo razni dopisniki z društvenimi poročili ter zahtevajo potem še honorar. Zaradi tega smo primorani izjaviti, da se morajo vse društvene vesti, ki so reklamnega značaja in vabijo na razne veselice, zabave itd. plačati, ker moramo tudi mi plačevati od njih davek. Poročil o občnih zborih, prireditvah itd. Pa sploh ne moremo honorirati. Prav tako ne moremo honorirati prispevkov, ki 8h moramo predelovati. V bodoče bomo honorirali samo tiste prispevke, ki so splošne važnosti hi pomembni in bo pisec vnaprej povedal, da reilektira na honorar. Casi so težki, kriza je prizadeta tudi liste, zato prosimo vse, da to upoštevajo! Prav posebno pa prosimo razne Preizkuševalce svojega peresa, naj nam Prizanesejo s svojimi listki. Teh dobivamo od povsod toliko, da bi lahko napravili trgovino z makulaturnim papirjem. Le redki pa so, ki imajo sploh kako vsebino in so res listki v pomenu besede. Objavili bomo originalne listke le od časa do časa in honorirali le dr’ znanih Pisateljev. Vse ostalo bo šlo v koš! Prevodov pa sploh ne 5: ejemamo in ne honoriramo. Vsem ostalim: , Bodite kolikor mogoče kratki, opuščajte dolge spise in fraze! List je majhen in mora zato, če hoče biti zanimiv, objavljati vse stvari na kratko! Uredništvo »VEČERNIKA«. Fabrikacija milijonarjev. Francoski državni proračun izkazuje ogromen primanjkljaji čeprav sede Francozi takorekoč na zlatu. Primanjkljaj hočejo kriti na način, ki je sicer zanimivo, toda staro in splošno znano sredstvo, namreč s pomočjo loterije. Poslanec Taittinger je namreč nastopil v parlamentu s predlogom, obstoječem v tem, da naj bi država izdala 12 milijonov srečk po 100 frankov. Žrebanje bi se vršilo vsak dar. in vsak dan bi bil izžreban en dobitek za en milijon frankov, tako da bi dobila Francija vsak dan enega novega milijonarja in bi jih torej imela vsako leto 365, a v prestopnem letu 366 več. Skoda, da »i bistroumni poslanec izračunal, koliko let bo treba čakati, da bodo tudi vsi francoski kmetje in delavci milijonarji. Vsak teden bi bilo izžrebanih tudi 10 dobitkov po 100.000 frankov. Država bi izdala za dobitke in režijo 620 milijonov frankov, vse drugo bi bil pa njen dobiček. če pa vzamemo v roke svinčnik in začnemo računati, pridemo do čisto drugačnih zaključkov, da bi namreč bila na drugi strani izguba drugih lastnikov srečk ogromna in da bi pomenita taka loterija obubožanje prebivalstva. Če stojimo na stališču, da je država narod, lahko pa zopet trdimo, da je procvit države procvit naroda in tako pridemo konec koncev na isti račun. Navzlic vsemu pa ostane požrtvovalnost francoskega naroda vredna-vsega spoštovanja. Steklene granate. Ameriško vojno ministrstvo je prejelo ponudbo chikaškega inženjerja Georgea A. Douglasa, ki je izumil neko posebno vrsto stekla, iz katerega se dajo izdelovati naboji in vsakovrstna topovska mu-nicija. Douglas je demonstriral svoj izum tudi že pred vojaškimi strokovnjaki, ki so morali priznati, da je novi izum izredno dober in da deluje eksplozija takih steklenih granat še mnogo strašnej-še, kakor pa eksplozija jeklenih granat. Vsekakor je novo merilno sredstvo zelo karakteristično v dobi splošnega »raz-oroževanja«... Izsušitev Zulderskega jezera se ni obnesla. Po časopisnih vesteh iz Haaga je objavila te dni prva zbornica za proučevanje osuševanja Zuiderskega jezera svoje poročilo, v katerem se trdi, da vodi ta akcija k finančni katastrofi. Obenem se zahteva od vlade, da se izjavi, da se ne strinja več z nadaljnjim izsuševanjem jezera. Da vlada to izjavi, sta podana dva glavna vzroka: prvi je ta, da je ostalo zaradi izsuševanja jezera ogromno število ribičev brez dela in zaslužka ter so padli tako r.a skrb in breme države, drugi vzrok pa je ta, da izsušena zemlja nikakor ni opravičila pričakovanj, ki so se stavila vanjo v pričetku vse akcije. Odkritje starega galskega mesta. Francoski listi poročajo, da je odkril slikar Maurice Busset v svojem rojstnem mestu Auvergneu razvaline starega galskega mesta. Dolgo je skrival svoje odkritje, te dni pa je naposled o njem obvestil arheologa Audollenta. Izjavil je, da je najprej naletel na neko kamnito hišo in na izredno debel zid. Kmalu nato je izkopal tudi več starinskih posod in vaz. Nadaljnja izkopavanja so odkrila celo starinsko mesto. Arheologi naglašajo, da je Busse|ovo odkritje izredno važno v zgodovinskem oziru, ker je skoraj popolnoma gotovo, da gre za zgodovinska tla, na katerih je Cezar premagal Galce. Peki so znižali cene kruhu. Pa ne pri nas, temveč V Subotici je sklenila pekovska zadruga znižati cene kruhu, ker se je moka nekoliko pocenila. Beli kruh stane ,3.50 Din, polbeli 3 Din, rženi 3.50 Din, s koruzno moko mešani pa 2.50 Din Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo Ba pohištva združenih mizar iev. Vetrimska ul. 22. nasproti tvrdke V Weixl NAKUP IN PRODAJA Vsakovrstnih strojev, rabljenega orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, peči, štedilnikov, rabljenih avtomobilov. avtcplaščev itd Justin Gustinčič, Tattenbach ova ul. št 14. 2fil PODPISANI IVAN P. obžalujem, da sem govoril neresnico o gospodu Ljubi Se-ničanskemu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja. — Maribor, dne 18. februarja 1933. — Ivan P._____________________553 GOSTILNA PRI ZLATEM LEVU (Bcranič). Danes in jutri pečene jetrne in krvave klobase. Naravno vino. — Domači koncert. 567 NOVA ENODRUŽINSKA HIŠA v bližini Maribora do 1. marca poceni na prodaj. Potreben kapital 10.000 Din. Pojasnila v Pobrežju, Cesta na Brezje 99. 548 47 STAVB. PARCEL v enem kosu, suha solnčna lega, 1 m globoko izvrstna zemlja — globlje sivi gramoz za beton, se poceni proda. — Ugodno za kolonijo lesenih hiš. Vpraša se pri Schwarzu, Pobrežje, Zrkovska cesta 17. nad brodom. 555 PRODAM TAKOJ NOVO enostanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami z zemljiščem vred. ki meri približno 1700 kvadratnih metrov, je na zelo lepi solnčni legi. pri mestu Mariboru, na mirnem kraju, davka prosto, pripravno za všakega upokojenca ali obrtnika. stane 98.000.— Din. V poštev pridejo samo kupci z gotovino. Vpraša se v upravi »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. 11. “150 Spomnite se CMDI Prodam VSI KUPUJEMO in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke bronaste predmete! pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1 — kajti tam ie najboljše. 443; GOSPA Išče ravnotako samostojno gospo ali gospoda z nekaj kapitala ali penzijo kot koni-Panjona na krasno ležeče posestvo. Vprašati pod »Lepi dom« na upr ______________480 JOS. TICHV-IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16 tel. 37—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 ŽAGOVINO dobite pri avtoprevozniku Komelu. Aleksandrova cesta 2^ Krčevina _________ _ ODDAM VELIKO SOBO * štedilnikom. Nasipna ulica ob Tržaški cesti. 525 dospelo je izvrstno vino bo Din 3.—. 4— in 5.— liter. E£injskega trg 6, ________526 POHIŠTVO. vložki, vsi tapetniški izdelki. Perje, puh, blazine še vedno haicetieje pri Novaku, Ve-hlnjska 7, Koroška 8. 532 . POROČNE PRSTANE “Obite najcenejše pri urarju 'gnac Jan, Glavni trg (Berkov dvor). 552 DVODRUŽINSKO HIŠICO v Mariboru prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi »Ve j černika«. j 540 NA PRODAJ omara za obleko in periir v zelo dobrem stanju. Vpra šati v Dr Karl Verstovškov; ulici št. 6. II. nadstr vrata 19 193 Ljudski S mopomoii y Mariboru se podpisana najiskrenejše zahvaljujem za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje matere gospe Antonije Cveček. To društvo, ki je v sedanjih hudih časih v veliko odporo pač ne morem zadosti toplo priporočati. Studenci, dne 4. februarja 1933. Julijana Cvirn. PRILOŽNOSTNI NAKUP! 1 Benzol Agregat, 2 cilindra, 10 HP. z dinamo sklopljen na 220 voltov; 1 motor na bencin »Juwel«, montiran na ma^ 11 voz, ceneno na, prodaj. H. Michel, črtomirova ul. 8, Maribor. . 541 Službo išie ŠOFER išče službo. Vozil bi po potrebi ali stalno. Naslov v upravi »Večernika«. 534 Preuredili smo naš pekovski obrat5 Delavno in spretno pekovsko osebje pod vodstvom domačega strokovnjaka skrbi za racionalno peko vseh vrst kruha v najboljši kvaliteti. Uporabi amo le najboljše vrste moke, ki jo s stroji prerahljamo, zmešamo in’ presejemo. Testo mesimo z modernimi in skrajno higieničnimi stroji. Pečemo: Beli kruh iz čiste banatske moke v štrucah po Vs »n 1 kg Ljubljanske štruce, svetil mefan to uh iz bele pšenične _ ižene krušne moke v štiucah po l/a in I Kg Črne hlebe Irn mefan kruh iz ržene in pšenične krušne moke, hlebe po */s in 1 Kg tCma ki kruh, naiboH& domaH kruh iz ržene moke v hlebih po 3 kilograme, turistovske hlebe pa po 1 kg Mlečni kruh v štrucah. Mlečno pecivo, okrogle žemljice, danicein makovke po dunajskem načinu. Kavno pecivo, krhki dunajski roglički. mlečne in tozinove štručke. Kruh dostavljamo v zgodnih jutrnjih urah. Zahtevajte vsepovsod ie na:bolf$i Scherbaumov kruh! PERICA, likarica, ki bi popravljala tudi perilo gre na dom. Koseskega ulica 22. Koritnik, pri Lenarčič._______________________553 IŠČEM SLUŽBO SLUGE, točilca ali kaj sličnega. Grem tudi na deželo. Naslov v upravi »Večernika«. 350 GOSPODIČNA s trgovskim tečajem, z znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, išče namešče-nja, gre tudi čez dan k otrokom Lenaršek, Koseskega ul. 22. 554 Pouk POMAGAJTE brezposelnim! —Uspešne in-strukclje daje siromašen, brezposeln učitelj. Cenj. ponudbe na upravo tega lista pod »Din 8,—_______ - 455 lokal TRGOVSKI LOKAL z izložbo in skladiščem, evtl. stanovanjem, v prometni ulici vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod »Centrum«. 515 TRGOVSKI LOKAL eventualno pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti v Mariboru oddam s 1. marcem v najem. Ponudbe pod štev. 529 na upravo »Večernika«. 529 IŠČEM DVA VEČJA PROSTORA za delavnico. Ponudbe na upravo pod »V bližini Gosposke—Glavni trg«._____547 Stanovanle LEPO. SOLNCNO STANOVANJE oddam mirni, pošteni stranki s 1. marcem. Limbuš 106, pri kolodvoru, 52S it mu prinašamo kot novost moderne i o a. kratke jopice i OU - okusne 11 £• puloverje * čepice ix o A* klobučlne *>" celofan por- 1 »50 tiče meter * pajčolani m klobuke nlklasie okraske C. BUDEFELDT Go poska ul. 4-6 STANOVANJE z 1 sobo, kabinetom, balkonom, kuhinjo in vrtom, solnčna lega v 5. okraju, oddam s 1. aprilom. Ponudbe pod »Solidno« na upravo lista. 551 STANOVANJE. sobo in kuhinjo oddam. Mlinska ulica 35. 568 Kupim KUPIM RABLJENE MIZE in stole za gostilno. Ponudbe na Geder Štefan. Gornja Radgona, Podgrad.________506 Sobo odda ssssssssssssssssssssssm NA STANOVANJE in dobro domačo hrano sprejmem dva boljša delavca. Ruš-ka cesta 29, I.. levo. 517 OPREMLJENO SOBO. lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam gospodični. Vprašati v pisarni Meljska cesta 26. 550 Kupujte svoje po-trebičlne pri neilh inserentih i flSIM Ul P.P. B1BI1EBB. HBHBPHIM Ustanovljena ‘. 1882. Stanje htanilnlh vlog 85 milijonov Din Itezervn* zakladi ned 7*/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. ®tran 6i MSr!58nw »VETJE RNIR« v m a r i ib o r u, dne 18. n. 1933 ptipotočamo Zlate in srbme tkanine naprej Modni žumali za maske na razpolago Maribor, Gosposka 14 Liudski Samopomoči v Mariboru se podpisani iskreno zahvaljujemo za izplačano podporo po smrti naše matere gospe Marije Hiibl. Naša dolžnost je, da to prekoristno društvo vsakomur toplo priporočamo. Maribor, 9. februarja 1933. Žalujoči ostali. Proti gotovini se proda po globoko znižani ceni 10 spalnic 8 jedilnic pri inventuri izločeni modeli,' vendar v prvovrstni kvaliteti. nWEKA‘‘ Maribor, Aleksandrova c. 15 Dne 20 februarja ob 9. uri predpoldan bo v Jurčičevi ulici 5/1. prostovoljna dražba pohištva, slik, ogledal, vitrin in raznih drugih predmetov. 533 Vesna Akumulator Maribor Autobaterije la Reparature Nabi*anfa Baterija na posodo Platno znano dobre kvaitete Sta!, Hi Platno ia ofiM prtfi (kapne) namizni piti Sr nate ti Mon^o* ostanki »o 10, 15, 30 Pii> kakor tudi vsakovrstno blago poceni na prodaj v TRPIN-ovem BAZARJU 549 Oglejte si blago brez obveze nakupa Slavnostna otvoritev s koncertom in poiedino klobas in krofov bo v nedeljo 19. februarja v gostilni Šerblnek (prej Laufer) Pohorska cesta 5 Prvovrstna vina lastnega pridelka. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja. «5 ■IIIII Starinsko pohištvo in drugi pred-meii iz gtajščinskega posestva po ceni na prodaj. Ogleda se lahko od 20,— 25. februarja v prostorih zraven »Mariborskega dvora" na Kralja Petra trgu dnevno med 3. in 4. uro popoldne. Informacije in navedba cen islotara. Citaite MVečernik“! Poziv. Imetnik pogieSanegf' čeVa šle^. 61 177 gladečega se na 4.308 Fi 56 Ro izstavljenega, dne 6. ju lija 1932 od Banque Centrale de la Dendre S A., Alost Belgien na Sctivveuerische Kred Hans ta lt v Zfliictiu, glaseč se na oidie tvrdke Plavnaer, Hantausaibei-tung, Plavna, se poziva, da ta ček v teku 2 mesecev računši od danes iztoči v spodaj pod ojsahl sodnjiski p sarni. Po brez uspe nem preteku tega roka se do ček proglasil neveljavnim. Zfirich, dne 29. novembra 1932. V Imenu Okrajnega so-d