RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 43 Tjaša Vidmar 1 , Tadeja Muck 1 , Marta Klanjšek Gunde 2 DOLO^ITEV OPTIMALNIH LASTNOSTI TISKOVNIH MATERIALOV ZA TISK ELEKTRONIKE defInIng oPtIMal PRoPeR tIes of PRIntIng sUbstRates foR PRInted electRonIcs IZVLE^EK ^lanek obravnava lastnosti tiskovnega materiala − papirja −, ki vplivajo na funkcionalnost odtisov pasivnih elektronskih elementov s tehniko sitotiska. Pripravljen je bil nabor razli~nih segmentov tiskovnih materialov (Pe:smart tipa 2, Pretex, Biogloss, Biomatt in Superprint), ki so se razlikovali po surovinski sestavi, povr{inski obdelavi in namembnosti. Ugotovljeno je bilo, da so najpomembnej{e lastnosti termi~na obstojnost in povr{inske lastnosti tiskovnih materialov, in sicer hrapavost, vpojnost in poroznost (makro komponenta). Te pomembno vplivajo na zadovoljivo sintranje kovinskih delcev na povr{ini tiskovnega materiala in posledi~no funkcionalnost tiskanih elektronskih struktur. Izpostaviti velja tudi mehanske lastnosti in pH tiskovnih materialov, ki opredeljujejo obstojnost odtisov. Klju~ne besede: papir, lastnosti tiskovnih materialov, sitotisk, tiskana elektronika. ABSTRACT In presented work the properties of printing material − paper −, which influence on the functionality of passive screen-printed electronic components were investigated. A set of diverse printing materials was chosen, namely Pe:smart type 2, Pretex, Biogloss, Biomatt and Superprint. They varied in composition, surface treatment and appropriate applications. The obtained results indicated that thermal stability and surface properties of printing material, namely roughness, absorbency and porosity (macro component) are most relevant. The mentioned properties had substantial impact on sintering of metal particles on the surface of printing material. This was also affecting the functionality of printed electronic structures. Stability of prints was evaluated by mechanical properties and pH value. Keywords: paper, paper properties, screen printing, printed electronics. 1 UVOD Leta 1976 so Alan MacDiarmid, Hideki Sigava in Alan J. Heeger dopirali poliacetilen z jodom in tako dobili prvi prevodni polimer �1�. To je bil za{etek tiskanih elektronskih sistemov. Od tedaj so sintetizirali veliko prevodnih in polprevodnih polimerov, primernih za tisk elektronskih sistemov. V zadnjem ~asu se razvijajo tudi kompozitni polimeri, ki jim dodajajo kovinske delce (na primer Ag, Au, Ni, Cu, Pt in prevodni ogljik) in imajo zna~ilnosti kovin �2�. Tiskana elektronika pomeni tiskanje pasivnih in aktivnih elektronskih elementov – vezij na obi~ajne tiskovne materiale, kot so papir, plastika in tekstil, z uporabo klasi~nih tehnologij tiska (sitotisk, fleksotisk, globoki tisk in ofsetni tisk) in digitalnih tehnik tiska, kot je kaplji~ni tisk. Najpogostej{i tiskovni materiali za tiskano elektroniko so polimerne folije, to je poliestrske (polietilen tereftalatna folija − PET, polietilen naftalat − PEN) in poliamidne (PA) folije. Okolju bolj prijazne so tiskane strukture na papirju, ki so poceni, lahke, upogljive in tanke (< 50 μm) �3�. Zaradi majhne teže in debeline je papir primeren za prenosne Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 42 Svetlost ~rk v rde~i barvi je od 50 do 55 % in se s ~i{~enjem povi{a do 2 %. Razlike v svetlosti ~rk v ~rni barvi so v obmo~ju od 40 do 60 % in se v postopku ~i{~enja povi{ajo. Po postopku ~i{~enja se pri vseh vzorcih ~rk povi{ajo vrednosti za svetlost in znižajo barvne vrednosti. Barvne vrednosti v rde~em in rumenem podro~ju na ~rkah rde~e barve se precej spremenijo, medtem ko na ~rkah ~rne barve ni ve~jih razlik, kar kaže na ve~jo obstojnost. Rezultati potrjujejo, da je pri obnavljanju dragocenega tiskanega gradiva potrebno uporabljati konservatorsko restavratorske postopke, pri katerih se tiskovne lastnosti zapisov ne poslab{ajo. 3 ZAKLJU^EK Primerjalna analiza osnovnih fizikalnih lastnosti strukture in povr{ine, ter opti~nih in barvno-metri~nih lastnosti izbranih pol papirja iz originala tiskane knjige »Dalmatinova Biblija« je pokazala, da so med listi papirja razlike v strukturi, ki se kažejo v gramaturi in voluminoznosti, kar vpliva na poroznost in gladkosti povr{ine papirja. Papirji so ro~ne izdelave in potiskani v ~rni barvi, le na naslovnici je tisk tudi v rde~i barvi. Postopek ro~ne izdelave papirja je odvisen predvsem od kakovosti vlaken, naprave za oblikovanje, znanja in prakti~nih ve{~in posameznika, ki izvaja oblikovanje papirnega lista. Slab{a kakovost papirja je ugotovljena na listih, ki so bili bolj izpostavljeni ve~kratni uporabi, to je listanju in branju. Kakovost odtisa v ~rni barvi dosega primerjalno s ~rkami rde~e barve vi{je vrednosti opti~ne gostote odtisa. V postopku konservatorskega postopka mokrega ~i{~enja se izbolj{ajo lastnosti povr{ine, opti~ne in barvno-metri~ne lastnosti papirja, medtem ko se kakovost odtisa poslab{a. Za ohranjanje kakovosti papirja in odtisa po zaklju~enem konservatorsko- restavratorskem postopku knjige predlagamo za{~itno embalažo arhivske kakovosti in hrambo v enakomernih klimatskih pogojih. Uporaba dragocenega izvoda naj bo dovoljena izjemoma le za nujne {tudijske namene in ~asovno omejeno razstavljanje. Slika 12: Dosežene vrednosti za opti~no gostoto tiska v ~rni in rde~i barvi, pred in po ~i{~enju. Slika 13: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti tiska, CIE L* (svetlost), pred in po ~i{~enju. naprave in senzorje. Tiskan elektronski sistem je sestavljen iz tiskovnega materiala in ve~plastne strukture tiskarskih barv z razli~nimi elektri~nimi lastnostmi. Posamezni sistem je lahko sestavljen iz aktivnih (diode in tranzistorji) ali pasivnih komponent (upori, kondenzatorji in tuljave) �4�. Aplikacije tiskane elektronike so: RFID, OLED zasloni, fleksibilne baterije, tranzistorji, fotonapetostne celice, spominske enote, pametna embalaža itd. �5�. Tiskana elektronika omogo~a uporabo gibkih tiskovnih materialov, kar znižuje stro{ke proizvodnje in omogo~a masovno izdelavo tankih, lahkih in mehansko prilagodljivih vezij. V primerjavi s klasi~no proizvodnjo ~ipov omogo~a {tirikrat ve~jo hitrost in nižjo ceno proizvodnje �5�. Tiskana (organska) elektronika ima nekaj slabosti, in sicer nizko stopnjo integracije in po~asno preklapljanje. Tiskanih elektronskih produktov ne moremo primerjati s klasi~nimi, saj ne moremo izdelati produktov z enakimi elektri~nimi lastnostmi. Kljub temu ima tiskana elektronika velik pomen na podro~ju sodobne embalaže, saj omogo~a pove~ano interaktivnost − komunikativnost, dinami~nost in funkcionalnost izdelkov. Tiskana elektronika je grafi~ni izdelek prihodnosti, ker prina{a {tevilne nove možnosti in podro~ja uporabe elektronskih sistemov �4�. 2 EKSPERIMENTALNI DEL Za tisk preprostih elektronskih struktur je bil uporabljen nabor razli~nih tiskovnih materialov – papirjev, in sicer; Pe:smart tipa 2, Pretex, Biogloss, Biomatt in Superprint. Proizvajalci papirja so Next- level paper Felix Schoeller (Pe:smart type 2), Neenah Lahnstein (Pretex) in papirnica Vev~e (Biogloss, Biomatt in Superprint). Na tiskovne materiale je bila s sitotiskarsko tehniko natisnjena triplastna struktura, sestavljena iz dveh prevodnih in vmesne dielektri~ne plasti. Pri na{em raziskovanju smo se osredoto~ili le na prvo natisnjeno plast − prevodno plast. Raziskana je bila interakcija med tiskovnim materialom in prvo tiskano tiskarsko barvo oziroma prevodnim slojem. Prevodna plast je bila natisnjena v sitotiskarski tehniki s polavtomatskim sitotiskarskim strojem RokuPrint in prevodno tiskarsko barvo Electrodag PM-470. Omenjena tiskarska barva je namenjena tisku RFID anten 4 LITERATURNI VIRI 1. BARRETT, T. D. Early European papers/ contemporary conservation papers. A report on research undertaken from fall 1984 through fall 1987. The paper conservator. Volume 13, 1989. Institute of Paper Conservation. 2. FELLER, R. L. Aspects of chemical research in conservation: the deterioration process. JAIC 1994, Volume 33, Number 2, Article 2, 91–99. 3. ^ERNI^ LETNAR, M. in VODOPIVEC, J. Influence of Paper Raw Materials and Technological Conditions of Paper Manufacture on Paper Ageing, Restaurator 18, 1997, 73–91. 4. MARCUS, R. T. The Measurement of Color, K. Nassau (Ed.), Color for Science, Art and Technology, Elsevier, Amsterdam, 1998, 31–96. 5. ^ERNI^, M. Dalmatinova biblija – karakterizacija lastnosti papirja: poro~ilo o rezultatih raziskave. Ljubljana: In{titut za celulozo in papir, 2010. 22 f., ilustr. 6. ^ERNI^, M. in VODOPIVEC, J. Tiskana in poslikana knjiga 16. stoletja: lastnosti papirja in tiska. Teh. vseb. probl. klas. elektron. arh., 2011, zv. 10, 249–262. 7. VODOPIVEC, J., PLANINC, L., ^ERNI^, M. Analyses and conservation of a gouaches collection. V: SIMON^I^, B. (ur.) et al., 5th International Symposium on Novelties in Graphics, Ljubljana, Slovenia, 2010. Symposium proceedings. Ljubljana: Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Textiles, 2010, 666–671. dr. Marjeta ^ERNI^ 1 , dr. Jedert VODOPIVEC- TOMAŽI^ 2 , 1 In{titut za celulozo in papir Ljubljana, 2 Arhiv Republike Slovenije RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 45 RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 RAZISKAVE IN RAZVOJ 44 Lastnosti/Tiskovni material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint Hrapavost po Bendtsenu �ml/min� 6 246 21 64 234 Indeks NU �/� 18,1 102,9 93,8 48,3 107,6 Lastnosti/Tiskovni material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint Poroznost po Bendtsenu �ml/min� 6 246 21 64 234 Število por/μm 63 8 8 7 / Lastnosti/Tiskovni material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint Cobb 60 �g/m 2 � 14,9 4,8 5,1 7,3 8,7 sti~ni kot �°� 52 95 68 68 107 56 96 71 72 110 na papirne in poliestrske tiskovne materiale. Sestavljena je iz srebrovih lusk in termoplasti~ne smole. Srebrove luske so heterogene velikosti (do 30 μm) in razporejenosti (slika 1). Za doseganje najbolj{ih prevodnosti tiskanih struktur mora biti urejenost srebrovih lusk vzporedna, saj imajo le v tem primeru najve~ stikov. Tiskali smo z monofilamentnimi poliestrskimi nitmi (PET 1500) platnene vezave treh gostot (62-64, 77-55 in 120-34 niti/cm). Osredoto~ili smo se na sito 62-64, ker so rezultati merjenja plastne upornosti pokazali konstantno najbolj{e rezultate na vseh tiskovnih materialih. Teoreti~ni barvni nanos s sitom 62-64 je bil 30,4 cm 3 /m 2 . Za relevantno dolo~itev najpomembnej{ih lastnosti tiskovnega materiala so bile raziskane lastnosti, ki opredeljujejo tiskovno in tiskarsko prehodnost. V nadaljevanju so bile raziskane tudi termi~na stabilnost, mikroskopske lastnosti, prisotnost opti~nih belil in kemijska struktura. Preu~en je bil tudi vpliv termi~nega in UV sevanja na degradiranje tiskovnega materiala. 3 REZULTATI Z RAZPRAVO Izmed {irokega nabora testiranj smo se osredoto~ili na rezultate najbolj klju~nih lastnosti tiskovnih materialov, in sicer hrapavost, vpojnost, poroznost in termi~no stabilnost. 3.1 HRAPAVOST TISKOVNIH MATERIALOV Na podlagi vizualne ocene (slika 2) vidimo, da ima Pe:smart izrazito homogeno in gladko povr{ino na zgornji, tiskovni A strani. Veliko stopnjo hrapavosti na izrisu povr{inskega profila in topografije kažeta tudi Pretex in Superprint. Za tiskovna materiala Biogloss in Biomatt je bilo ugotovljeno, da imata podobno povr{insko strukturo. Pri tem je treba poudariti, da je Biogloss sijajen, Biomatt pa matiran tiskovni material. Rezultate slikovne analize potrjujejo tudi rezultati merjenja hrapavosti po Bendtsenu in indeks neenakomernosti, ki so prikazani v preglednici 1. Ve~ja vrednost indeksa neenakomernosti in hrapavosti po Bendtsenu pomeni hrapavo in nehomogeno povr{ino tiskovnega materiala. 3.2 VPOJNOST TISKOVNIH MATERIALOV Hrapavost in vpojnost lahko mo~no vplivata na prevodnost tiskane plasti, in sicer zaradi slab{e oziroma težje nadzorovane porazdelitve prevodnih delcev v suhem tiskanem sloju �7�. Pri~akovali smo, da bo imel tiskovni material z ve~jo hrapavostjo tudi ve~jo vpojnost. Rezultati meritev povr{inske vpojnosti po Cobbu in sti~nega kota so to ovrgli (preglednica 2). Izkazalo se je, da ima najve~jo povr{insko vpojnost po Cobbu Pe:smart (14,9 g/m 2 ). Drugi najbolj vpojen tiskovni material po Cobbu je Superprint (8,7 g/m 2 ), nato mu sledijo {e Biomatt (7,3 g/m 2 ), Biogloss (5,1 g/m 2 ) in Pretex (4,8 g/m 2 ). Glede na rezultate meritev sti~nega kota z obema teko~inama, to je pre~i{~eno vodo in formamidom, dosegajo Pe:smart (A stran), Biogloss in Biomatt dobro mo~enje (θ < 90°), Pretex mejno mo~enje (θ ≈ 90°) in Superprint slabo mo~enje (θ > 90°) povr{ine s teko~ino. Sti~ni kot tiskovnih materialov je prikazan na sliki 3. Slika 1: (a) 8-kratna pove~ava odtisov, natisnjenih s sitom 62-64 na tiskovnem materialu Pe:smart. (b) Odtis s prevodno tiskarsko barvo in sitom 62-64 na tiskovnem materialu Pe:smart. Svetlej{i deli predstavljajo srebrove luske, temnej{i pa vezivo tiskarske barve, ki pokriva srebrove luske. (b) Slika 2: Grafi~ni prikaz topografije povr{ine tiskovnih materialov na A strani: (A) Pe:smart, (B) Pretex, (C) Biogloss, (D) Biomatt in (E) Superprint (a) 3.3 POROZNOST TISKOVNIH MATERIALOV Poroznost tiskovnega materiala je pomembna, ker nam poda podatek o vpojnosti tiskovnega materiala in preko tega vpliva na gostoto in porazdelitev funkcionalnih delcev v suhi tiskani plasti. Velikost por ne sme biti prevelika in mora biti prilagojena velikosti prevodnih delcev v tiskarski barvi. Ti delci ne smejo prodreti v pore, saj morajo ostati v tiskani plasti. Navadno je pri ve~ji poroznosti tiskovnih materialov ve~ja prevodnost tiskanih plasti Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogo~e najti.. Iz preglednice 3 je razvidno, da imata najve~jo poroznost po Bendtsenu Superprint (889 ml/min) in Pe:smart (10 ml/min). Pri teh rezultatih je treba poudariti, da je metoda dolo~anja poroznosti po Bendtsenu nenatan~na pri zelo gladkih in zaprtih povr{inah tiskovnih materialov. Rezultati slikovne analize kažejo, da ima najve~je {tevilo por Pe:smart na A strani, to je 63 makro por na μm. Na sliki 4 je slikovni prikaz dveh tiskovnih materialov, ki imata razli~no velike in razporejene pore. Pe:smart ima majhne in enakomerno razporejene pore, medtem ko ima Pretex velike in neenakomerno razporejene pore. Sklepamo lahko, da bo imela tiskana struktura na Pe:smart bolj{o porazdelitev funkcionalnih delcev in tudi ve~jo prevodnost. 3.4 TERMI^NA STABILNOST TISKOVNIH MATERIALOV Poleg hrapavosti, vpojnosti in poroznosti tiskovnega materiala je za tisk elektronskih struktur pomembna tudi termi~na stabilnost. Le pod dolo~enimi termi~nimi vplivi funkcionalni delci tvorijo dovolj visoke prevodnosti. To smo dolo~ili s pomo~jo barvnih razlik ∆Eab*. Rezultati termi~ne stabilnosti tiskovnih materialov so prikazani na sliki 5. Preglednica 1: Hrapavost po Bendtsenu in indeks neenakomernosti na zgornji A strani tiskovnih materialov. Preglednica 2: Povr{inska vpojnost po Cobbu in sti~ni kot na zgornji A strani tiskovnih materialov Preglednica 3: Poroznost po Bendtsenu in makroporoznost na zgornji A strani tiskovnih materialov Slika 3: Sti~ni kot najbolj in najmanj vpojnega tiskovnega materiala z vodo na A strani po 30-sekundni izpostavitvi. Pe:smart Superprint Slika 4: Makroporoznost A strani povr{ine tiskovnih materialov, (A) Pe:smart in (B) Pretex. A B RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Janja Zule POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE abstRacts fRoM foReIgn eXPeR t lIteRatURe Uporaba zvo~nih valov za natan~no dolo~itev pra{nih delcev, ki se izlo~ajo iz povr{ine papirja Acoustic waves for precise determination of particulate matter emitted from paper surfaces A. Kornherr, P . Achatz, G. Drexler, IPW 6 (2011) str. 13–16 Slika: CLSM pre~ni presek krep papirja Slika: Ve~ji pra{ni delci iz vzorcev papirja na kovinski podlagi Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 47 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 LITERATURA �1� HEEGER, A. J. Semiconducting and metallic polymers: the fourth generation of polymeric materials. Synthetic Metals, 2002, vol. 125, str. 23−42. �2� FRIEND,R. Polymers show they’re metal. Nature Materials, 2006, vol. 441, 37 str. �3� SIEGEL, A., PHILLIPS, S., DICKEY , M., LU, N., SOU, Z. in WHITESIDES, G. Foldable printed circuit boards on paper substrates. Advanced functional materials, 2008, let. 20, 8 str. Dostopno na svetovnem spletu: . �4� Printed electronics. V Wikipedia: the free encyclopedia �dostopno na daljavo�. Obnovljeno 23. 5. 2011 �citirano 16. 9. 2011�. Dostopno na svetovnem spletu: . �5� Organic and Printed Electronics: �bro{ura�. Frankfurt, Organic Electronics Association, 2009, 92 str. �6� HODGSON, A. The role of paper in the future in printed electronics �dostopno na daljavo�. Alan Hodgson Consulting �citirano 16. 9. 2011�. Dostopno na svetovnem spletu: . �7� WOOD, L., HREHOROVA, E., JOYCE, T., FLEMING, P ., JOYCE, M., PEKAROVICOVA, A., in BLIZNYUK, V. Paper substrates and inks for printed electronics. V PiraPaper �dostopno na daljavo�, 2009, 7 str. �citirano 16. 9. 2011�. Dostopno na svetovnem spletu: . 46 Za uporabo drugih tiskarskih barv, ki za utrjevanje potrebujejo vi{je temperature su{enja, smo dolo~ili tudi kriti~no temper- aturo IR su{enja tiskovnih materialov. To smo dolo~ili z vrednostjo barvne razlike, ki preseže vrednost ∆Eab* > 1. Kriti~na temperatura IR su{enja za Pe:smart, Bio- matt in Superprint je 220 °C. Za Biogloss je kriti~na temperatura IR su{enja 230 °C, za Pretex pa 240 °C. Iz slednjega skle- pamo, da bi Pretex in Biogloss omogo~ala {e vi{je in {e bolj zahtevne pogoje iz- delave tiskanih elektronskih struktur. 4 SKLEPI V raziskavi so bile preu~ene klju~ne last- nosti tiskovnih materialov, ki pomembno vplivajo na tiskane elektronske strukture. Za dolo~anje klju~nih lastnosti sta bili postavljeni dve merili, in sicer funkcio- nalnost tiskanih elektronskih struktur in obstojnost odtisov. Pri prvem merilu smo za klju~ne lastnosti tiskovnih materialov Slika 5: Termi~na stabilnost tiskovnih materialov. dolo~ili hrapavost, vpojnost, poroznost in termi~no stabilnost, medtem ko so pri obstojnosti odtisa pomembne pH in me- hanske lastnosti tiskovnih materialov. Po- leg tega je pri tisku treba upo{tevati tudi temperaturo in relativno zra~no vlažnost. Omenjeni lastnosti imata velik pomen pri obna{anju tiskovnega materiala skozi grafi~ni proces. Ugotovili smo, da tiskovni material pod vplivom povi{ane tempera- ture in UV sevanja degradira. Pozna- vanje lastnosti tiskovnih materialov v ekstremnih pogojih, ki jih zahteva tiskana elektronika, je nujno potrebno za razlago medsebojnih vplivov tiskovnega mate- riala in elektri~no funkcionalne tiskarske barve. Ker so pogoji tiska elektri~no funkcionalnih struktur precej druga~ni od klasi~nih, tovrstni podatki prakti~no niso dosegljivi. Zato je poznavanje teh last- nosti in razumevanje njihovih vplivov na elektri~ne lastnosti tiskanih struktur prvi korak k masovni proizvodnji optimalno u~inkovitih elektronskih struktur. mag. Tja{a Vidmar 1 , dr. Tadeja Muck 1 , dr. Marta Klanj{ek Gunde 2 1 Univerza v Ljubljani, 1 Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Snežni{ka 5, Ljubljana 2 Kemijski in{titut, Hajdrihova 19, Ljubljana Konfokalna/dvofotonska mikroskopija: u~inkovito orodje za strukturno analizo, kvantitativno dolo~itev in raziskave Confocal/two-photon microscopy: a powerful technique for structural analysis, quantification and developments IPW 3-4 (2011) str. 11–14 Izdelki iz celuloznih vlaken so obi~ajno kompleksni, neurejeni, porozni materiali. Njihove strukturne lastnosti, zna~ilnosti vlaken in procesne spremenljivke so trije osnovni dejavniki, ki vplivajo na uporabnost kon~nega izdelka. Papir je zelo kompleksen material, ki ga sestavlja vlakninski matriks z vklju~kom anorganskih, pigmentnih delcev in razli~nih aditivov. Tak{en kompozit lahko izlo~a fragmente vlaken, delce polnil, ostanke aditivov in podobno, in sicer v primeru, da je izpostavljen mehanskemu stresu. Ta pojav je znan kot pra{enje. Nova »ANDT« metoda omogo~a test pra{enja v kontroliranih pogojih z uporabo zvo~nih valov, pri katerem dolo~amo celokupno koncentracijo delcev, porazdelitev njihove velikosti, kakor tudi strukturne in kemijske karakteristike ^eprav so lastnosti vlaken in procesne spremenljivke v pretežni meri merljive koli~ine, je {e malo znanega o strukturnih karakteristikah zaradi pomanjkanja ustreznih metod za njihovo dolo~anje. V ~lanku je predstavljena kombinacija konfokalne dvofotonske mikroskopije in slikovne analize, ki omogo~a kvalitativno in kvantitativno opredelitev strukture in razli~nih komponent v specialnih papirnih izdelkih. dr. Janja Zule