78. številka.
Trst, v torek dne 7. aprila 1903
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop- — Naročnina rnaSa : za vse leto K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec
2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot <3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številki
i
glasilo političnega društva „Cdinost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12.
Javni shod
političnega društva > Edinost c t Skednju dne 5. aprila l*H*i.
(Dalje.)
Gospod C o t i č je nadaljeval in za-kljočil :
Kakor raste in se razvija posamični človek, tako rastejo in se razvijajo skupine Ijud'j — narodi. In kakor raste narod, tako se morajo razvijati in spopo 1 nje vati vse njegov« ustanove, njegove organizacije ! Vsaki
pritožbe, spomenice, rekurzi itd. Koliko dela zahteva vprašanje domoviaetva ! Koliko dragega Časa jemlje vodstvu nabiranje materijala za delovanja naših državnih poslancev ! Koliko časa je moral n. pr. žrtvovati zastopnik VI. okraja ob vprašanju lAurisine« in vodovoda v sv. Križu! Koliko truda je stalo rastopniku II. okraja radi vprašanja železniške postaje ! Kolikega ogromnega dela je bilo n. pr. povodom ljudskega štetja! Kolikega ogromnega dela is skrbi zahtevajo veake volitve, izlasti pa reklamacijsko postopanje! Koliko vztraj-
stadij v razvijanju zahteva drugačnih sredstev ousti, previdnosti in truda stane borba
za
in drugačnega načina v nastopanju.
Saj vidimo po v sodi v političnem življenju, kako se ena vodilna ideja mora umikati drugim vodilnim idejam. Posledica temu je, da stranke niso večne in se — dovršivše •svojo nalogo — nekako preživljajo ter se morajo pokoriti zakonu večnega minevanja in nastajanja. Ali se morajo nekako pomladiti, prisvoji vsi si nove ideje, 'ali pa se morajo umakniti. Ttnfc za ?trt.jo, ki sedaj vodi tržaške Slovence, pride čas, ko se bo morala pokoriti temu naravnemu zakonu. Tudi naše delovanje in gibanje bo moralo dalje razvijati svoje j forme razmerno, kakor bodo -rastle naše na- J loge in naši -cilji. Tudi sedanje vodstvo je dete svojega časa in svojih razmer.
Zato ne prihaja nikomur na misel, da bi liotel trditi, da je sedanje vodstvo popolno ic da naša organizacija ne potrebuje spopolnje-
praviee našega jezika na raznih oblastih izlasti ca — kjer je najvažneje — sodiščih ! Koliko požrtvovalnosti in -skrbi zahteva n. pr. sedaj gradnja »Narodnega domač ! — Kdliko požrtvovalnosti in skrbi treba, ko navstaja vodstvu dolžaost, da mora vodstvo posezati vmes, da poravnava konflikte, ki so neizogibni, dokler so ljudje — ljudje, in tako prepreča škodo in »Jo!
Tako bi vam laihko, spoštovani zborovalci, našteval dalje in dalje, naloge, katere mora vršiti vodstvo, ne da bi je kdo videl na tem delu. Xa vse to niti ne mislijo oni, ki menijo, da vse delo sestoji v govorih v zborih in na shodih !
In slednjič bi vprašal jaz te gospode,izrasti mlaje : od kod i je pa njim prišla njihova sedanja narod, odločnost in
je tudi danes kaj lepo govoril naš predsednik ter bodo menda govorili še drugi govcr-niki, da se jaz res lahko omejim le na par opazek ozircm na vprašanje : da-li se splača, da li je vredno, da se naša okolica spušča v razburljivo volilno borbo? Ali konkretneje rečeno : ali je za okolico boije, ako si voli slovenske, ali pa, ako si voli laške zastopnike? No, spoštovani zborovalci, tudi na to vprašanje ne treba, da vam odgovarjam jaz, ker vam že dajejo odgpvor vsi tisti okoličanski okraji, ki so kedaj imeli drugorodnega zastopnika ! A najsvežeje izkustvo s takim zastopstvom drugorodca ima ravno vaš I. okraj. Nijedna vseh tistih nad, ki ste jih morda gojili pred tremi leti, izbravši si drugorodca svojim zastopnikom, se ni izpolnila. SosebDo 60 vas pa morali poučiti ravno zadnji dnevi. V listih ste mogli čitati, kako je mestna delegacija ravno te dni uprav hitela dovoljevati in zagotovljati to in ono temu in onemu okoličanskemu okraju, a katerega okraja ni med njimi ? ! Ravno vašega! In to potem, ko vas je tri leta zastDpal Italijan ! In če morete, preskrbite si le stenografične zapisnike sej mestnega sveta in dež. zbora, iskajte, listajte, .in bo6ts videli, če najdete le eno -samo besedo zabeleženo, ki jo je vaš dosedanji zastopnik spregovoril v vašo korist!! Ni ene besede ne najdete !
A Če smo pravični, ne smemo šteti tega v greh g. Banelliju. On je somišljenik ve-
veste, kje so vam prijatelji in kje sovražniki, in da pojdete vsi enodušno v boj za moža, ki ste si ga izbrali sami iz svoje srede, za moža, ki uživa spoštovanje pri vseh, ki ga poznajo, in neomejeno zaupanje našega vodstva.
(Pride še.)
zavednost"? ~So li prišli že taki na
svet ! Ali niso tudi oni potrebovali politične čine, ki gospodari na magistratu. Kes je sinja. Kakor ne prihaja nikomur na m.sel, d« j.g^ v kateri ao dozorevali v narodne -ra- cer, da je med njimi navstal razpor, ali na-bi hotet manjšati vel.kanske zasluge preda;kov,: dika]ce? j jim je bi,a u šjla?, Vaj ^ flproti naši sloven3ki okoliei i m jo vsi isti
tako nebo bote! kdo slaviti-sedanjega vodst v* K majce povprašajo hladno in trezno m p r o g r a m! V tem programu je, spošto kakor uzor popolnosti, in trditi, da nas že ; -	--	-	-	J
odo dovede v obljubljeno deželo svobode in enakopravnosti, tako, tla naslednikom ne ostaoe nikaKa naloga več.
morda jim pride -spoznanje, da tudi
n a	vani zborovalci, na prvem m e b t a na-
nji h odločnem mišljenju aiso^protstvo proti naši. okolici.
brez zasluge ravno sedanji v o	Ta program sili vsakega italijanskega
,. ... . . _ , d i t e1 j i !! Jaz mislim, da morem trditi	zastopnika, da nič ne stori za
Sedanji voditelji tudi ne zahtevajo, da b* j igen(J? da dei0> ki gQ ■ ^ ^	0 k 0 1 i c o, d o k 1 e r j e i s t a t a k a, k a-
iih kdo slavil, ali to smejo zahtevati, da disodo ; . krivični sodnik: o ujih del«
vanju in izlasti o <n j i h namenih. Naj veča krivica pa je, ako s -e jim očita, da niso zadostno d e -lavni, ali da e e K nič ne d o ■ 1 aj o!
Tisti ostri sodniki in tirjalci pa menda ne mislijo na vse tiBto delo, nerazdružno spojeno z vodst . katerega dela nikdo ne vidi in ki se ne more raaobešati pred javnostjo, kakor se razobešajo stvari na kaki razstavi. Koliko mučnega dela zahteva n. pr. b rba za naše šolsko vprs-šanje ! Koliko truda in požrtvovalnosti, časa in inteligencije zahtevajo razne tožbe,
PODLISTEK.
74
M. C.
in jo vrše sedanji voditelji za kuitiirelno po- k o r s d j a j e — slovenska! Ni torej vzdigo slovenskoga prebivalstva na tržaškem le pomanjkanje sposobnosti ali osebne na-ozemiju, bo prihajalo v prilog vsem novim klonjenosti, ako italijanski zastopniki nič ne strujam, ki navstajajo in bodo navstajale med store za okolico: tu jim je programatično do-nami po zakonih razvijanja človeške družbe, ločena direktiva, ki gre preko vaših koristi.
Oprostite, gospodje zborovalci, da «am Ako si izvolite tudi najpoštenejega moža iz se ueodil ravno danes govoriti o teoa, ali sredine Italijanov, on ne stori ničesar za vas, zdelo sa mi je 4cakor imperativ dolžne pra- ker — ne sme ! Tako se je godilo tudi va-vičnost; in resnicoljubja, da vzamemo naše še m u dosedanjemu zastopniku, gospodu B a-voditelje v obrambo pred krivičnim očitanjem, n e 11 i j u.
da — nič ve delajo.	Položaj je torej za vas kaj jasen in vpra-
Sedaj pa »e obrnimo k pravemu pr->d- šaoje, kam vam je iti po zastopnika, naj-metu današnjega shoda. No, o tem mi ni jednestavneje. Zato sem uverjen, da se ob treba zgubljsti mnogo časa. O važnosti vo- teh volitvah pokažete na višini pravega ume-iitev se je že toliko govorilo na mnogih shodih, vanja situvacije, da pokažete, kako dobro
n8S
bo
Na rojstni zemlji.
gpiaai Ksa.rer-Bandor-QJa.ioki ; prevei
XXIV.
— Ne homo taKo ! — Svetozar — pride rad — in menda se še ni prosim vas, pri vedite njega, potem štirinajst.
Dokler so <akali Svetozara, gospa ni hotela sesti, pak je vsa družba obkrožala mizo. Tomica fe jej je rogal in grof je nami-gaval v šali od -daleč, no, stara fe ni dala motiti in ee je le -dobrodušno smtjala na vsa sbadarja.
Na večerji je biJo hitro veselo, neprisiljeno skoraj bučno, kakor tudi ne more biti drugačno med ljudmi, ki ss vsi ftoznajo cd dmvao in katerih ceetj« so istotako skupaj sedeli za miz<«. Stoloravnateljem je to pot BlinjeviČ imenoval Lovino ker se je Di-jakovič izgovarjal, da ga boli grlo, a o Lovin-č:ču je vedel, da rad in raaogo govori.
Lev je lil s početka nekako nezadovoljen. Žal mu je bilo, da so bili pretrgani tisti divni trenotki pred večerjo, v katerih je bil z Vero v malem krogu, a tudi to mu ni bilo prav, da ci na večerji sedel poleg nje, ker je kakor domači moral nižje aedeti. Po-Jeg Vere sta bil« na eni etraD! grof.
drugi pa Tooaiea.'Grof jo je mnogo zabaval je bil presrečen radi tega. in deklica se je morala vsaki hip zasmejati, je obrnila najprej do njega, ker je bil Barkovič jako šaljiv in poln zdravega humorja. Lev je vedel za to, in vendar je, kakor da je ljubosumen, vedno govoril pri sebi, da Vera ne dela prav, da se vem toliko smeje. Malo da jeni imenoval koketko.
V salonu se
—	Moram domov — ne morem pustiti •očeta — a ne vi in ne Zlatica ne morete z menoj. Bodite takodobri, dami daste oskrbnika
—	Ostanite tu — kam hočete po noči !
—	Moram in neč je svetla — mesec
slekel: Ona je hitro opazrla njegov namrgođeno lice; je že izšel. Prosim Vas, da mi daste koga !
laskrbelo jo je in žal jej je bilo za Leva. Ob tn m pa kak<*r da jo je veselilo, ker je
— Ah — jaz pojdem z Vami! — je odgovoril on živahno. Tedaj se je spomnil,
Lev takov. Ne bi bila mogla še povedati, za- da bi deklici moglo biti neprijetno žn im ksj jo vesti!, ali — to opazovanje kakor da samim, in zato je nadaljeval: —Dam zapreči jo je hkratu aeizrečeno zbližalo Levu.	— a tudi Zlatica pojde z nama.
na
•On se je pa žalil, ker mu je bila odvzeta prilika, da bi rasplel žnjo razgovor — razgovor odlcČen in važen, iz katerega bi mi ge! izvedeti, kaka je ona in kakih nazorov. Ta hip ni uvidjal smešnosti tega domnevanja ia ni se spominjal, kako v miadi duši ni nazorov v onem pogledu, z\ kateri se je on nezavestno zanimal. Videčemu, da je grof kmalu glavno zanimanje kazal za splošno zabavo pri mizi, se je Levu kmalu popravila vol^a, in je celo tudi njega obvladalo obče veselje ter je z drugimi skupaj udarjal v smeh in sodelov al na šalah in z Iravijcah. Družba je bila tako vesela, da nikdo ni opazi), da se je kaztdo pr maknilo k polnočni uri. Prva je opazila Vtca, p-tk se je dvignila tiho, ker je hotela odplaziti se neopaženo.
—	I seveda, tudi jaz pojdem s teboj — je rekla Zlatica.
—	Kam ? — kam ? — se je oglasil Lovinči« za hrbtom.
Ko mu je Zlatica povedala, odletel je in je »v službenem svojstvu stoloravnateljac predložil družbi, da se gospica Vera z deputacijo odvede domov in je ob enem pozval v to deputacijo kakor člene grofa, župnika in beležnika.
Družba je bila že dovolj razvneta in je burnim ploskanjem pritrdila predlogu sto-loravnatelja.
—	Ali mi se vrnemo! — sta klicala grof in Lovinč d se z dvorišča, ko je Vera že sedela z Zlato v kočiji v družbi Leva in LovinČića. Grof je spodil kočijaža s »kozla«
Namignila je le Zlatici in potem — Lsvu /✓ n je sam prijel za vajeti
FolitiCni pregled.
V Trstu, 7. aprila 190$j
O položaju. Dlje časa je že znano, da misli znani posl. dr. Fort položiti svoj dr-žavnozborski mandat, ker ni zadovoljen s prijenljivim postopanjem mladočeškega kluba. V nedeljo je dr. Fort govoril pred svojimi volilci v Oeškem Brodu, kjer je sam naznanil svojo nakano. No, volilei "so ga pozvali, naj odneha od te nakane in naj obdrži mandat, da prepreči propad češke politike.
V	spremembi taktike češkega kluba vidi dr. Fort katastrofo za češko stvar. Ob sedanjih razmerah da more biti le ostro postopanje koristno. Proti nemški brezobzirnosti treba postaviti češko brezobzirnost. Nasto-pivši preobrat v češki politiki pomenja ma-terijalen in moralen poraz. Oehi bi morali tako dolgo onemogočati delovanje parlamenta, dokler ne dosežejo, kar najprej hočejo: zmago nad nemškim terorjem, padec vlade in poziv pravičnega ministerstva.
S tsm, da so Cehi začeli odjeujavati, so si nakopali prokletstvo Emešnosti. Kdo je kriv na tem ? Dr. Fort odgovarja : minister dr.. Rezek in pa ossbne razmere v vodstvu stranke.. Vodstvo menda že sprevidja, da je napravilo pogreško; zato zatrja, da je odnehanje od obstrukcije le taktiška poteza in da 3e bitka vendar izvojuje. Ko bi imel govornik le iskrico nade, da je temu res tako, ne bi bil prišel semkaj, dajat svoj mandat volilcem na razpolago. Srečnega bi se Čutil, ako bi zaupniki stranke prisilili poslance, da v zadnji uri še rešijo, kolikor se še rešiti da.
Posledica odjenjavanju bo le ta, da po-žrešnoBt Nemcev poatane še veča, a češko vprašanje izgubi na važnosti in se poizgubi v morju oportuaizma. To izzove ogorčenje naroda in med Čehi samimi navstane ljut medsebojen boj.
Cehi morajo gledati, da na podlagi češkega državnega prava pridejo do češke države, do samostojnosti, da ne bo njihov denar romal v tujino. Ni dvoma pa, da se ta cilj, da doseči le v okvirju Avstrije.
S početka se je Lev jezil, da se je tako dogodilo. Nadejal se je bil, da bo ob tej priliki mogel razplesti pogovor z Vero ter poizvedeti, kako deklica misli. Mejtem pa on sam ne bi bil mogel prav povedati, kaj jo hoče vprašati in o čem se razgovarjati žnjo. To mu je prišlo tudi na misel in se mu je slaba volja poizgubila.
V	malo časa so bili v Dragancih. Na prošnjo Verino, da ne bi zbudili očeta, sta se grof in Lovinčid dala pregovoriti, da nista šla v dvor.
Na vratih je dala Vera Levu roko — in o tem kakor da jej je oko obtičalo na njegovem obrazu, želeče čitati v njem, in kakor da jej je roka dlje časa ostala v njegovi.
Ko je proti jutru legel v postelj, potem, ko so se gosti razšli, občutil je neko čutetvo ugodnosti in zadovoljstva, kakor
ga ni občutil že dolgo. Ves ta večer, preživljen toli prijetno in ob enem enostavno, kakor da mu je odpiral nove vidike in nove izglede. Skoro z zvestobo psa je gledal na zidove svoje sobe in je neprestano govoril sam sebi, kako ugodno in ljubko je preživel ves večer, in kako lažnjivo je domnevanje, da le sijaj in razkošje velikega sveta podavata Človeku slaBti.	(Pride še.)
polna turških vojakov in se odpošljejo tjakaj še vse čete, ki so na razpolaganje v Carigradu. Zakaj se pa te Sete ne odpošljejo v Albanijo nasproti divjim in prepotentnim Arnavtom, ki so v zatiranju kristijanov še hujši od Turkov samih ? Tu se najbolje kaže vsa energija nasproti Bolgarom, ki se borijo za svoje pravice in vsa popustljivost nasproti prepotentnim Arnavtom.
Sprememba ustave v Srbiji. Sinoćnja »Neue Freie Presse« ima poročilo iz Belgrada o novi spremembi srbske ustave. — Kralj Aleksander Be je dolgo časa pogajal z voditelji raznih strank, a se ni moglo doeeči sporazumljenje, da bi se bila sprememba ustave izvršila parlamentarno in se ie s kraljevim dekretom zopet vspostavila ustava iz I. 1*69. Po tej ustavi se odpravi senat, sedanje število poslancev v skupščini se po-troji. Ena tretjina bodočih poslancev bo imenovana po kralju. Mestne občine bodo volile direktno, kmetske občine pa po volilnih možeh. Kralj bo imenoval tudi državne svetnike, kateri bodo stalno nameščeni in se ne bodo mogli odstavljati ; istotako bodo tudi sodniki Ktalno nameščeni.
Svoboda tiska se omeji, časnikarji bodo morali polagati skušnje sposobnosti, časopisi pa bodo morali polagati kavcije.
Oktroiranje ustave iz 1. 1869. je po vsej deželi provzročilo veliko nezadovoljnost.
Včerajšnje demonstracije, o katerih so poročale uradne vesti, da so bile naperjene nove za deželo in državo I proti odredbi glede delavskih Jknjižnic, bile
bo v resnici naperjene proti oktroiranju ustave, Tudi »Narodni listv« pišejo za najstrože a je naredba glede delavskih knjižic služila postopanje. Odločitev, ki se zavlačuje že le v pretvezo za demonstracije. Tekom de-Jeta, da mora pasti v pomUdanjem zaseda- monstraeij bilo je 5 oseb ubitih in 16 ra-Dju. Usoda nagodbeoih predlog je odvisna njenih. Še-le ob poluiioči je bil zopet vspo-cd čeških poslancev, in znano je, da se isti, stavljen red.
dopustivši prvo čitanje, niso obvezali v ni-	Danes došle brzojavke pa nekoliko
kaki obliki in nasproti nikomur. Češki >>o- spreminjajo poročilo v »Neue Freie Presse« rlanci niso odložili najostrejega orožja, in če in trdijo, da kralj ni oktroiral ustave iz 1. bodo pctisneni v bojno pozicijo, za pridno	marveč, da obstoječo ustavo le neko-
obstrukcijo na vseh poteh in vsemi liko spremeni. — V ta nmnen bo sedanja m o ž n o s t m i. Na tej ekspediciji proti na- ustava suspendirana za ur, na kar stopi godbi in proti dru. Koerl>erju Be udeleži vsa zopet v veljavo spremenjena ustava. Senat češka delegacija, brez razlike frakcije in ostane, spremeni se pa volilni sistem, tiskovni
Kardinalna točka mladočeške politike je federativna preosnova Avstrije. Ta kompas se je pod Badenijem in Tbunom izgubil in češka politika se je skrčila le v jezikovno politiko. Ta boj je težak, ali sedanja ustava vendar ni tako trdna, da bi si Cehi morali razbiti glave ob njej. Ćeško vprašanje se ne sme potopiti v valovju centralizma.
Predno je govornik prešel k vprašani u »Kaj je potrebno sedaj?« — je izjavil: Ce tudi vsi želimo iskreno, da bi naš ljubljeni monarh še dolgo živel, vendar ne smemo prezreti, da bo tudi glede njege narava zahtevala svoje pravice, in zato bi bil največi pogrešek, ako ne bi naslednik Da prestolu nič vedel o češkem državnem pravu.
Na vprašanje »kaj je potrebno?« je odgovoril dr. Fort: 1. Mi moramo otresti se svojih ramen črno-rumeno avstrijanstvo. S tem ne mislim na panslavizem, ker, kakor rečeno, mi moremo doseči svoje državno pravo le v avstrijski monarhiji. To je menil Palackv se svojimi besedami: »Mi smo bili pred Avstrijo in bomo tudi po Avstriji«. '2. Cehi se morajo povrniti k starim češkim demokratičnim načelom. 3. Intenzivno delo gona gospodarskem in kulturelnem polju. 4. Zaupniki naj dajo direkten ukaz, da je začeti zopet brezobziren boj proti parlamenta. 5. Čehi morajo podati dokaz v besedi in dejanju, da njihovo državno pravo ni nikakov preperel pergament, pa tudi ne dinamit, ampak isto da bi po-menjalo začetek boljše dobe.
mišljenja.
Aretiranje Rusov v Italiji
Svoje-
zakon in kasaeijski dvor.
O včerajšnjih demonstracijah fct*
bila
časno Brno sporočil- o aretiranju nekega Rusa, ubita tudi dva °rožnika. in Je bil° ve5 or°-imenora Gotz, v Neapelju, katero aretiranje žoikov ^njenih. Aretiranih je bilo 130 oseb,
!>e je zgodilo na zahtevanje ruske vlade, ker	temi tudi veS časnikarjev.
se o Gotzu trdi, da je n.hilist. Skoraj isto- i Demonstranti sn vskbkali : »Z.vela srb-
časno so v Neapelju aretirali nekega druzega ska vojska! Doli s polic.jo !«
Rusa. ki je izjavil, da se imenuje Gezel Gi- 1 Z°Pet Dreyfus. Kdo se ne spominja
belfaber in da je star 32 let. Mednarodni povitega procesa Z.da Drevfusa, k. je trajal
odbor v Parizu trdi, da sta oba aretirnnca <*el<> ve6noBt in radi ^^ga «> ž.dovski
socijalista in ne nihilista, oziroma anarhista, liMti potiskali vsa važna politična vprašanja v
kakor trdi ruska vlada. Socijalisti zahtevajo ozad)e> da 80 teko m°gli ložJe za8toPatl 1D" vsled tega, naj se ju ne izroči ruski vladi,	vaeSa Moštva i" dokazati, da je njim
marveč naj se ju odvede do francozke meje. Italijanski minister Giol.tti je na tozadevno priporočilo Bocijalističnega pesi. Ferri ja odgovoril istemu, da se je vpoštevalo njegovo priporočilo ter da se je odredilo, da se ima
vse dovoljeno, ako so tesno združeni med seboj po vsem svetu. In se svojim vpitjem, po vseh židovskih in od Žido»r podkupljenih listih ter s pomočjo raznih spletk dosegli so, da je bila prva Drevfusova razsodba razve-
Gibelfaber odvesti do francozke meje. Rimski Ugljena ter daje bil Drdvfus po svoji drugi »Avanti« želi, naj bi se isto odredilo tudi obsodbi pomiloščen. A tudi sedaj še ne mi-
glede Gr.tza.
Iz Petrcgrada pa poroččjo, da je bil Gotz pouzrečitelj veeh revolucionarnih dogodkov n da imajo za to neovrgljive dokaze.
Macedonija in Albanija. Iz Peči javljajo, da se tam zbira mnogo oboroženih Arnavtov, kateri namerujejo udreti v sandžak Novibazar. Ta korak, katerega nameru-
rujejo Drevfusovi pristaši in bi hoteli doseči, da bi se zopet revidiral Drevfueov proces ter da bi bil ta Žid, ki je hotel izdati Francijo Nemcem, formalno rešen obtožbe in postavljen zopet v službo, da bi mogel tako nadaljevati svoje izdajalsko delo.
Drevfusovo afero je povlekel zopet na dan v včerajšnji seji iVancozke zbornice podpredsednik iste, vodja francozkih socijalistov
jejo napraviti Arnavti pa utegne imeti jako Jau|^ Kef imajo Bedaj na Francozkem vlado
v rokah Drevfusovi pristaši, pride skoraj gotovo do novega procesa Drevtasa in do nove zmage vesoljnega židovstva.
Tržaške vesti.
Rekurzi proti odbitim volilnim re
dalekosežne posledice, katere se tičejo v prvi vrsti naše države. Ona se lahko o tej priliki posiuži pravice, podeljene jej v berolinski l»ogodbi, da sme zasesti Novibazar.
Iz Petrograda poročajo, da bo ruska vlada zahtevala od Turčije, da jej dovoli ustanovitev no\ ih konzulat >v po Macedoniji in Albaniji in da bo eventuelno imenovala klamacijam. — Magistrat je odbil vse one posebne kom rje, ki bodo imeli nalogo po- rekurze proti odbitim volilnim reklamacijam, tovati po evropski Turčiji in svojej vladi kateri so bili sestavljeni v slovenskem jeziku poročati o položaju istotam.	in sicer z motivacijo, da teh rekurzov ne
Zadnje vesti o stanju konzula Ščerbine more rešiti, ker so sestavljeni v jeziku, ki ni so jako vznemirljive in se je bati katastrofe, razpravni jezik mestnega sveta. Proti temu Ruski poslanik je o svojej avdijenci pri sul- odloku bo politično društvo »Edinost« reku-tanu baje nastopil jako odločno radi atentata riralo na namestništvo in se vsi oni katerim v Mitroviei.	so bili rekurzi na mestni svet odbiti, poziv-
Tudi v drinopoljskem vilajetu se hitro ljajo, naj dotične odloke nemudoma množe bolgarske ustaške čete inje turška prinesejo k dotičnim odvetnikom, ka-vlada odloči«, da odpošlje tjakaj vse vojaške teri so jim bili napravili reklamacije.
čete, katere ima na razpolaganje v Carigradu.
Tudi ta korak turške vlaie je značilen za njeno postopanje nasproti dogodkom v Macedoniji in Albaniji. V Albanijo ni do-
Odbor političnega društva »Edinost«
bo imel nocoj ob 8. in pol uri svojo sejo. — Pozvani so uljudno tudi gospodje kandidati.
Dogodki v Ricmanjih. Iz RVmanj
poslala se nič vojaštva, marveč poživlja i»to ' nam poročajo: Te dni je bil naš vaški nadele iz Male Azije, dočim je Macedonija vsa čelnik na c. kr. namestništvu v Trstu, da bi
kaj poizvedel, kaj in kako je prav za prav z našim zadnjim rekurzom.
Hotel je k referentu, nameBtniatvenemu svetovalcu grofu Marenziju. No, moral je čakati, ker je bil pri tem gospodu ravno — škof tržaški, dr. Nagi.
Dospevši na vrsto je naš načelnik energično zahteval od rečenega referenta pojasnila, kaj in kako je z rešitvijo zadnjega rekurza. Gospod referent je svaril načelnika, da on je že dal stvar od sebe, Ricmanjci da naj nekoliko potrpe ! Naš načelnik pa se ni dal pomiriti po takih zagotovilih in je marveč vnovič zahteval, naj se mu da določen odgovor, kje da je omenjeni rekurz! Tako je prisilil gospoda referenta, da je ta gospod priznal, da je rekurz še na namestništvu ! ! Kar se pa dostaje svarila, naj bodo Ricmanjci malo bolj potrpežljivi, je odvrnil naš vaški načelnik: »Tako nam govorite vedno ! Tretje leto je že, ko smo storili korake za prestop v unijo, a še danes nimamo nikake rešitve ! To je menda bilo zadostno potrpljenja. Zdaj pa ne pojde več tako. Pa poj demo direktno na ministerstvo !«
Po tej energični izjavi se je načelnik poslovil od referenta ter se podal k gosp. dvornemu svetniku, da bi morda tam poizvedel kaj natanjčnejega. Tudi ta gospod je menil, da Ricmanjci bi morali biti nekoliko bolj potrpežljivi. Načelnik pa je odgovoril tudi temu gospodu, da Ricmanjci so več nego dovolj potrpežljivi, ako se pomisli, da niti eden vseh njihovih rekurzov ni še rešen.
G. dvorni svdtnik je tudi pripomnil, da je mladina v Ricmanjih slabo poučena in da ni ubogljiva. Na tem da so krivi stariši, ker jih navajajo tako. Tudi tej obdolžitvi se je naš načelnik uprl najenergičneje. To da ao-solutno ni res, da bi stariši navajali otroke k upornosti. Ogorčenje je vseobče radi krutega postopanja z Ricmanjci in zato ni niti možno drugače, nego da je tudi mladina pod utisom dogodkov. Dogodki delujejo, ne pa morda nauk starišev na upornost. Jedino kriva pa sta — je zaključil načelnik — ško-fijstvo in c. k. namestništvo se svojim neprimernim in naravnost nerazumljivim postopanjem.
Včeraj popoludne se je vršil zopet civilen pogreb — že četrti — - nekega triletnega otroka. Sprevod so vodili, kakor navadno, erenjski poglavarji, na čelu jim srenjski župan Ivan Berdon, ki je tudi molil v hiši, med sprevodom in ob odprtem grobu. Pogreba Be je udeležilo gotovo tri četrtine Ric-manjcev in Ložanov.
Po vasi so krožili včeraj ves dan štirje orožniki. Mir se seveda ni kalil.
Minolo cvetno nedeljo bilo je na latinski maši samo nekoliko šolskih otrok in dva ptujca.
Popoludne pa ni bilo nikake službe božje. Od nedelje popoludne je g. Krančič izginil iz Ricmanj.
Zvonenja seveda ni bilo nikakeg«, ker ključe zvonikov hrani kapelan g. Krančič.
Kje jill čevelj žuli ? Današnji »Pic-coloc pretaka zopet krokodilove solze radi izvajanja jezikovne ravnopravnosti na našem deželnem sodišču za kazenske stvari v Trstu. Zopet ponavlja frazo o kršenju italijanskih jezikovnih pravic (reci privilegijev !) na naših sodnijsh, kakor da bi bile te sodnije ustvarjene samo za to, da našim pokrajinam dajajo značaj laških provincij, ne pa za to, da služijo potrebam vsega prebivalstva, toliko italijanskega kolikor slovenskega. A tudi to ni glavno italijanskim agitatorjem, tudi privilegiji italijanskega jezika jim niso toliko pri srcu, kakor nekaj druzega, kar pa navadno prikrivajo s plaščem italijanske narodno3ti ; in to drugo je : skrb za ljubi kruhek, kar je današnji »Piccolo« nehote jasno in odkrito povedal. In to priznava »Piccolo« v današnjem svojem članku »La marea slavizzatrice che ingrossa!« z besedami: »Segnaiiamo <juesta ascenzione delle pretese slave e delle compia-cenze governative affiache Bia resa sempre p u evidente V impresciudibile necessita di non rilasciale la difeea nazionale — — — se non si vuol veder ch uje un po p9r volta ai figli del paese le parte dei giudizi . . . . « (Beležimo to dviganje slovanskih zahtev in vladne naklonjenosti, da bo vedno bolj razvidna neobhodna potreba, da se ne opusti narodna obramba .... ako se noče gledati, kako se bodo sinovom dežele (Italijanom Op. ured. »Edinosti) polagoma zapirala Trata sodišč . . . .« V tem stavku v »Piccolo« je obseženo dragoceno pripoznanje, katero naj upoštevajo tudi odločujoči faktorji,
ko jim bodo italijanski komedijanti (kakor že danes napoveduje »Piccolo«) prihajali od vseh strani s polnimi koši protestov radi tega čina pravice, ki se je dogodil ravno tam, kjer ima pravica svoje zotočišče — na sodniji. Borba za kruh je oni motiv, ki jih v njih borbi proti pravicam našega jezika na naših sodiščih dela besne. A da bi bila vsaj poštena ta njih borba za kruh, kdo bi jim potem zamerjal, da se borijo z vsemi mogočimi sredstvi ; njih borba pa je skrajno nepoštena in krivična, v kar nam je v najboljši dokaz zgoraj navedeni citat iz »Piccola«. »Piccolo« je prepričan, da se bodo Italijanom zapirala vrata na naših sodiščih, t. j. da ne bodo mogli tako lahko dobivati službe, kakor do sedaj, ko se je osobito na deželnem kazenskem sodišču od strani sodnih uradnikov rabila le italijanščina. »Piccolo« je torej prepričan, da se bo od sedaj naprej vršilo na sodišču mnogo slovenskih razprav in da bo vsled tega potrebnih mnogo uradnikov, ki bodo popolnoma zmožni slovenščine ; a ker so Italijani orekomodni — vsaj »Piccolo« meni tako —, da bi se učili slovenščine, jim ne bo več tako lahko dobivati služeb na sodniji. »Piccolo« torej s tem indi/ektno sam pripo-znava, da je v obsežju tukajšnjega deželnega sodišča mnogo Slovencev, a vendar zahteva, naj se nedotaknjen ohrani italijanski značaj tega sodišča. In zakaj ? Zato, da bo tam re-serviraae službe za laške uradnike. Torej ne radi naroda, marveč radi uradnikov in radi komoditete laških uradnikov, morala bi na sodišču gospodovati italijanščina. Ker vidi Žid v vsaki instituciji, v vsakem zavodu, v trgovini, v umetnosti in sploh povsodi le molzno kravico za dotične, ki so tam nastavljeni, zato vidi tudi v sodiščih le molzne kravice za uradnike in se niti ne meni za to, da so sodišča ustanovljena radi ljudstva in ne radi uradnikov in v tem Blučaju radi italijanskih uradnikov. Slovenci naj bi bili tu le za to, da bi dajali primeren materijal, iz katerega naj bi crpili laški uradniki svoje ekzistenčne pogoje. To so res prava židovska naziranja in delajo vso čast krivonosi gospodi pri »Piccolu«. Najmanje, kar se more od italijanskih uradnikov v naših pokrajinah zahtevati, je pač to, da se veaj naučijo jezika onega naroda, iz katerega zajemajo svoje ekzistenčne pogoje.
Izmišljotino na izmišljotino je začel nizati »Slovenec« ozirom na dogodke v naših krajih. Tako priobčuje brzojavno vest, da je politično društvo »Kiinost« brzojavno poklicalo gospoda župana ljubljanskega, Ivana Hribarja, radi kandidature Jakičeve.
Ta vest je prosta laž. Ce pojde tako dalje v »Slovencu« s tržaškimi poročili, bo treba, če bomo hoteli pribiti kako laž, varirati tisti znani pregovor, da se bo glasil : Zlagano kakor da bi bilo — tiskano v »Slovencu*.
Nemško latinski »Slovenec«, ki je do3edaj igral slepo miš nekakega klerikalstva in je »Edinost« vedno potiskal v svoj glasoviti »kotiček za liberalce« — isti »Slovenec« je sedaj stopil v vrsto onih, katerim je bila »E d i n o s t« premalo liberalna in radikalna.
Mi nimamo Časa, da bi sedaj »Slovencu« odgovorili tafto, kakor je zaslužil, ker se nahajamo v najhujši volilni borbi in se moramo boriti proti vladi in proti italijanski camorri. Dosledno svojemu neslovenskemu nastopanju in kramarskemu načelu svojega — privatnega podjetja, stopa tudi »Slovenec« v vrato naših najhujših nasprotnikov in meče tržaškim bo-riteljem polena pod noge.
Zastonj vam je ves trud ! Naši volilci so že toliko zreli, da ee smejejo nerodni taktiki »Slovenca« in njegovih »vrlih sobojevnikov« v Trstu.
Izlasti pa so oni naši svetoivanski slovenski možje tDliko izskušeni, da jim ravno neznačajno početje »Sloven-čevo« najlepše od pira oči.
Zato smemo tudi vzklikniti se »Slovencem« : »Veakakor se zadeva utegne zanimivo razviti« —- in razvije se tako, da bo vsem jasno, da pri »Slovencu« ni katoliške zavesti, ni Blovenske misli — a da je »Slovenec«, samo da bi v Trstu napravil zdražbo proti političnemu društvu »Edinost«, vrgel od sebe tudi tiBta verska načela, s katerimi sicer hoče zakrivati svojo nagoto.
Vspelii politike v Primorju. Zagrebški »Obzor« je posnel nekoliko statistike o ljudskem šolstvu v Trstu in pravi potem:
Evo, to so vspehi politike, naperjene proti enemu celemu narodu, kateremu se ne daje zadostno šol in katerega se odvrača od
šole 1 Ali ti podatki dokazujejo ob enem najbolje, koliko je do prave kulture in pro-svete onim, ki vodijo boj proti Hrvatom in Slovencem — in to v ime »dedne kulture« in v ime civilizacije. Pod njihovo upravo v Trstu obiskuje šolo od leta do leta manje otrok. Procent onih, ki ne obiskujejo šole, mesto da bi se manjšal, se še veča, in vendar se nič ne dela, da bi se zadovoljilo pravičnim zahtevam Slovencev, ki hočejo šol in pouka za otroke svoje. Ali ob veem tem proganjanju in za-p»atavljenju se Slovenci uporno bore in organizirajo.
Orožna moč. — Predvčerajnjim okolo poludne je priplul v našo luko srednjeveliki Liovdov parnik > Venus«. Vstaviti se je imel ob levi strani pomola bv. Karla. Ob tem čaeu je bilo na tem pomolu vse polno sprehajajoče se gospode, a na parniku je bilo, zraven parniškega osobja, tudi «>9 potnikov. Kako se je dogodilo, ni še določeno, n fakt ie, da je omenjeni parnik zadel ob levi del pomola in aicer kaka dva metra od konca istega. Učinek tega -unka je bil naravnost grozen. Kedor ni videl z lastnimi očmi, ne more verjeti, kakov je učinek, ako je parnik, — če tudi je le Bredoje velikosti — zadel na Buho. Pomol je zidan iz - in pol metra dolgega, 1 in pol širokega in približno pol metra debelega skalovja. Vse to je zadelano cemeotom in vezano debelimi železnimi vezmi. Pomol je širok do 30 metrov. Vse te kamenene mase, vse te vezi pa so bile po sunku razmetane za več metrov na dolgo in široko! Tlak pomola, ki je napravljen z vso solidnostjo, je razrahljan skoraj do polovice pomola! Velika svetiljka, stoječa na ogromnem kamenitem stebru, na koncu pomota, je padla, ker se je steber prelomil čez sredino, kakor da je napravljen iz trhlega lesu ! Najlepša pa je ta, da j arnik ni trpel najmanje škode in da si ni o tem groznem sunku — niti barve odluščil!
Ko smo si včeraj ogledali ta »polome pomola, čuli smo razne stare pomorščake, ki so iijavljali, da se to ne da opisati, da trebi videti, ako se boč« verjeti. Koliko škode je na pomolu, ni še določeno, vsakako pa bo ta škoda precej velika, ako pomislimo, da je pomol poškodovan cel<5 v globini pod vodo. Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se haka vojna ladija zagnala z vso silo v pomol — ko je že ta navadni, ne veliki parnik ob svoji počasni vožnji napravil toliko škode ? !
V pojasnilo, zakaj da se parnik ni poškodoval, naj dodamo, da je okolo pomola pritrjeno mečao tramovje ovito z vrvmi, ki se je o opisanem činu zdrobilo, a je obvarovalo parnik pred škodo.
Kazstreljcnje osromne mine v Se-sljanil. Včeraj so v Sesljanu, kjer tvrdka Faccanoni, Galimberti in Piani dobiva materijal za dela v naši luk i, razstrelili ogromoo mino, v kateri je bilo 33 600 kg. smodnika in mnogo paketov dinamita.
Žalostni prazniki! Ko sem se danes zjutraj mudil na morskem obrežju, sa mi je na dveh mestih približalo več slovenskih ;n laških Jelalcev domačinov. Ti reveži tožijo soglasno, da morajo sedaj, tikom pred prazniki, pohajkovati ;d gledati tujce, kako jim grabijo kruh iz-pred ust ! Junaki, krepki in zdravi, morajo pohajkovati. Tujci, slabotni in nezmožni za težka dela — pa delajo ! Mesto da bi jemali na delo v prvi vrsti domaČ.re in še le, ko bi teh ne bilo dovolj, da bi najemali tujce, se v Trstu dela ravno na robe !!
»Žalostne praznike bomo imeli«, vzklikajo ti reveži ! In vse to vspričo tisočev tujcev, ki bodo imeli vesele praznike, ker delajo in ei služijo vsakdanjega kruha tam, kjer bi morali služiti domačini !
Malo je sicsr upanja, a mi upamo vse
Zatiranje kuge med prašiči. C. kr.
namestništvo razglaša :
V	zmislu cesarske naredbe od dne 15. septembra 1900, drž. zak. št. 154, in mini-sterstvenega ukaza od dne 18. septembra 11KX), drž. zak. št. 155, o odvračanju in zatiranju kuge mej prašiči, se je uvedla povprečna tržna cena, ki je obveljala v Trstu v mesecu marcu 11*03 za pobite prašiče vsake kakovosti. Ta cena, katera ima biti podlaga odškodninam za klalne prašiče, ki se. v izvrševanju gornje naredbe, meseca aprila 1903 pobijajo v Primorju, znaša za kilogram 1 K 20 st.
V	poziv Tolilcem tržaške okolice na
junaško slovensko vedenje povodom sedanjih volitev in v protest proti vsakemu omahovanju se je nabralo v konsumnem društvu v Rojanu na korist družbe bv. Cirila in Meto-dija 5 K 60 Btot.
Zastava sv. Cirila in Metodija. Od sv. Jakoba nam pišejo :
Naši narodni nasprotniki so že nekaj časa trosi.i razne govorice in vesti proti blagoslovljeni zastavi sv. Cirila in Metodija in proti njenemu slovenskemu napisu. Slovenski delavci so se emejali na vse to. Zato so težko pričakovali dan, da ee zopet pod njo zberejo in da tako vršč svoje verske dolžnosti. Kdo bi si upal nastopiti proti njih slovenski cerkveni zastavi ? ! Svojimi krvavimi žulji bo si je nabavili, cerkev jo je blagoslovila — in sedaj naj bi zopet proti njej spletkarili oni brezvestni hujskači ?! Pojdite le k sv. Jakobu in poslušajte pogovore slovenskih delavcev. potem ee osvedočite. kaj čaka vsakogar, ki bi hotel poseči po oni blagoslovljeni zastavi in naše delavce motiti na cerkveni slavnosti !
Velika noč je tukaj ! Veselo gibanje je nastalo pri sv. Jakobu. Vsi se pripravljajo, da se zberejo pod zastavo svetih slovanskih bratov Cirila in Metodija in da se tako udeleže lepe procesije Vstajenja. Od ust do ust gre glas : Na noge, slovenski delavec, na noge ! Sveta brata Ciril in Metodij sta razvila svoje mogočno znamenje in kličeta slovenske trp ne vkup ! In zberejo se oni naši junaki kakor močna bojna vrsta. — To je naša živa trdnjava v boju za naše narodne in cekvene pravice. Slovenski ljudje vsi skup: Hurra !
Početek procesije na Veliko noč bo ob 4. in pol uri zjutraj.
Ali so zopet igrali komedijo l V listih čitamo, daje 14 tirolsko - italijanskih poslancev uložilo tožbo proti eccijalističnemu listu »Popolo« radi žaljenja časti. Povod pravdi je dalo očitanje v rečenem listu, da sta se italijanska člena v vojnem odseku v parlamentu na Dunaju vzdržala glasovanja, oziroma da eo italijanski poslanci o glasovanju v zlx rnici sami glasovali proti vojni predlogi le zato, ker bo vedeli, da je večina za predlogo itak zagotovljena. To njihovo vedenje je rečeni socijalistični list označ.l kakor strahopetno izdajstvo na domovini.
Radi tega da tožijo rečeni italijanski poslanci. Na izid te pravde smo radovedni. — Radovedni smo, dali se listu »Popolo« posreči dokaz resnice, da so gospoda z vso svojo »najstrožjo opozicijo« zopet igrali komedijo ? !
Elio Treves nevarno bolan. Po vsem
mestu znani Eiio Treves je nevarno bolan. Predsinoči ga je zadela kap.
Draftbe prmlinin. V sredo, dne 8.
aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled •areclh« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilna stvari vršil« sledeč« dražbe premičnin :
ulica Muda vecchia 'J, 300 parov nogavic in razno ; ulica della Guardia 4, h šaa oprava ; ulica dei Forni 4, obleka in razno ; Rocol ■ '>47, hišaa oprava ; ulica dei Forni 35, hišna oprava in krčmarska oprava, eno, da pride dan, ko bodo avstrijske oblasti	Vremenski vestnik. Včeraj toplomer
skrbele za blagostanje svojih državljanov in 'ob 7• «jufcr»J 12.t>, ob 2. uri popoludne ne narobe — kakor ee dela to sedaj!	20-5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.5.
Nekdo I— Danes plima ob 6.11 predp. in ob 6.48
_	.	- -i...... j ' pop.; oseka ob 10 46 predpoludne in ob 9'45
Popravek. > včerajšnji naši notici pod r r	r r
naslovom »To so vam lepi »čuvaji ob Adriji« ! je čitati v zadnji vrsti druge, oziroma v prvi vrsti tretje kolčne : »Mi se svojega narodnega stal šča ne obsojamo njih, ki so v fjrmalmh zvezah z Nemci, ampak obsojamo tudi njih, ki — četudi niso v fjr-
kričeč izgled imamo v naših Plavijah, okraja koperskega.
Tam Bi je narod sam, ne da bi kdo še le vspodbujal v to — iz lastne volje, se svojimi žulji in brez vsake podpore od drugod sezidal krasno šolsko palačo, uverjen, da potem dobi potrebno šolsko moč. Državni zastopniki šolske oblasti so mu tudi obljubljali, ali ta palača stoji že leta prazna, ker signoria trdovratno nasprotujejo, da bi Plavije dobile učitelja.
Letos se jim ima izpolniti želja. Deželni šolski svet je sklenil namreč, da ee v Plavijah zasnuje šolska ekspozitura, odvisna od šole v škofiji. Ali deželni odbor, ta korporacija, v kateri gospoduje oligarhija, seje zopet uprl temu predlogu deželnega šolskega sveta.
Narod prosi hrane — oblastniki mu na njegove prošnje vračajo kamen! Koliko časa še bo državna uprava prenašala to kruto igro oligarhije, igro, ki je v sramoto kulturni državi? ! < Juou?<|ue tandem ? !
X Proti italijanskim propovedim. Iz Dubrovnika poročajo: Dne 1. t. m. je imela biti v stolni cerkvi italijanska propo-ved. Ali čim je svečenik izgovoril prve bege de. so vsi navzoči odšli iz cerkve.
Vesti iz Kranjske.
*	Eksplozija dinamita v frodovieu.
V Godoviču je v hiši župana Frana Kankelja eksplodirala zaloga dinamita, ki je bil ondi shranjen. Prvo nadstropje in pritličje županove hiše sta močno poškodovana. Poškodovan ni nihče.
*	Samomor. V noči od sobote na nedeljo se je ustrelil pri reservoarju v tivolskem gozdu bivši uslužbenec pri poštnem ;n brzo- i javnem uradu v Mariboru, 25-letni Josip Stok, doma iz Dutovelj na Krasu. Povod je baje zguba večje svote denarja pri igrah. Našli so pri njem dvoje pisanj in nekaj denarja.
*	Dijak se je ubil. Sin delovodje južne železnice, Friderik Cerar, dijak III. realke, 16 let star je 4. t. m. padel v 20 m globoko jamo nekje pri Podutiku. Prepeljali so ga v dež. bolnico, znotraj tako poškodovanega, da je včeraj umiral. Ob njegovi smrtni postelji sta stala žalostna oče in mati. Deček je pravil da bo inženir ali gozdarski uradnik, vsled tega je vedno hodil po gozdih in jamah.
Brzojavna poročila.
Velik štrajk na Nizozemskem.
AMSTERDAM 6. (B) Tekom noči je vozilo le malo vlakov. Proti 10. uri so bili kolodvori zatvorjeni in zasedeni od vojaštva. Po ulicah sti patrulirali meščanska garda in policija. V bližini centralnega pokopališča je prišlo do Bpopadov med policijo in nekim številom mladih ljudij, o čemer je bilo sabljami ranjenih več oseb. Ob 11. zvečer je vladal popolen mir.
ROTERDAM 7. (B) Zborovanje, katerega se je udeležilo 3000 delavcev v dokih, se je izjavilo solidarno z železniškimi delavci in je sklenilo skrbeti za red. da ne bo imela vlada povoda za stroge odredbe. Kakih 100 oseb je določenih v to, da one, ki bi hoteli delati, odvračajo od dela, a ne da bi posegli po dejanskih napadih. Tudi stavbeni rokodelci grozijo, da sa izjavijo solidarne z železniškimi delavci. Soproge teh poslednjih bo se pridružile sklepom svojim soprogov.
Sprememba nstave v Srbiji.
BELGRAD 7. (B.) Kralj je izdal dve proklamaciji. S prvo ee ustava od 6. aprila 1. 1901. razveljavlja ter se odpravljajo senatorji in državni svetovalci ; nadalje se razpušča skupščina in se odpravlja občinski zakon. Po imenovanju novib senatorjev in državnih svetovalcev izdana druga prekla-macija vspostavlja zopet ustavo in pravi, da novemu senatu in novi skupščini bo ta naloga, da ustvarita zakone, ki bodo bolj odgovarjali interesom naroda, nego odgovarjajo zakoni, ustvarjeni v zadnji zakonodajni pe-rijodi.
V prvi proklamaciji povdarja kralj, da Srbija potrebuje miru in reda in mora vspričo resnosti položaja na Balkanu dajati vzvišen izgled miru. Kečene odredbe da je , izdal, da podeli državi moč, red in mir.
Dijaški nemiri na Spanjskem.
SARRGOSA 6. (B.) Tukajšnji dijaki so izzvali nocoj z demonstracijami velik nemir. Demonstranti so naskočili policijo in so poslopje prefekture obmetavali s kamenjem.
Podružnica avstro-ogrske banke v Dubrovniku.
DUNAJ 7. (B.) Ravnateljstvo avstro-ogrske banke na Dunaju je sklenilo ustanoviti v Dubrovniku podružnico ter posredo-! vanje poslov poveriti hrvatski kreditni banki v Dubrovniku.
Boj proti kongregacijam v Franciji.
PARIZ 7. (B) Povodom včerajšnjega odhoda veeega števila kartuzijancev, ki so St. Lorent v Saragoso (Španjsko),
pre-
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista ,,E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst«
Razne vesti.
Wolfoya žena pobegnila. IzN Celja poročajo : Včeraj so prijatelji Wolfovi hoteli poskusiti, da §c zopet sprijaznita poslanec Wolf: ocJš!j v in njegova žena. Ko je žena izvedela to, je je prial0 do živahnih pojavov od strani nagloma odpotovala v Curih. Tudi pvoja dva bivalstva.
otroka je vzela seboj, da ju ne bo treba —-—-
; izročiti \Volfu, kakor je od nje zahtavalo sodišče.
Razstava umetnosti v Benetkah. Rok
za prijavo za mednarodno razstavo v Benetkah je potekel. Prijavilo se je 714 umetnikov b 1563 deli. Od teh pripada: 150 umetnikov inozemstva z 23'J slinami na olje, 28 akvareli, 21 ekulpturami in 67 skicami.
200-letnica Petrograda. Svečaaosti 200-letnice ustanovljenja meati Petrograda so določene za zadnje tri dni meseca maja. Tem povodom bo Bvečan obhod iz kazanske katedrale do spomenika Petra Velikega, potem vojaške parade, svečan banket ruske aristokracije, ljudski plesi itd. — V mali palači letnega vrta, kjer je bival Peter Veliki, bo razstava predmetov, ki bo pripadali Petru Velikemu.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. =
(v lastili hiSi.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Vesti iz ostale Primorske.
X Sovražniki oiuike bo od nekdaj gospoda iz oligarhije lBtrske. Za vsaki šolski razred našemil narodu v prilog treba ljutih
malnih zvezah z Nemci— z \ s? svojo politiko	borb s to oligarhijo. Proti osnovanju vsake
povspešujejo namene vladnega, germanizatorič-	šole za naš trpinčeni, neuki in ukaželjni na-
nega zistema«.	rod se signoria bore z nohti in zobmi — se
Pozneja besedica »tudic pravi že, da je	bore do zadnjega,
popred izostala besedice »le< in se mora	j Kričeč izgled te borbe med narodom, ki
torej uvod stavka glasiti: »Mi se svojega	prosi šole, in oblastneži, ki mu je nočejo dati,
narodnega stališča ne obsojamo le . . . .«	ker hočejo imeti narod neuk, ker le tak je
itd. itd.	primeren objekt za izmozgovanje in takov
Knijževnost in umetnost.
Dar jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Stros-maverjeva galerija stik jugoslovanske akademije v Zagrebu je ravno kar prejela lep dar, ki je jako obogatel to galerijo in je napravil iz nje resnično zna-menitoBt glavnega mesta Hrvatske. Grajščak v Vrhovcu, marki Štefan de Piennes, je po daril akademiji kakih 40 slik in skic prvih trancozkih slikarjev in prve polovice XIX. in iz dobe cesarstva. Prva serija slik je že dospela v Zagreb. Slike se namestijo v posebni dvorani, ki zadobi napis »francozka šola«. Akademija se je po posebni deputaciji in s posebnim pismom zahvalila velikodušnemu darovatelju.
Marki de Piennes izhaja iz stare vele-ugledne rodbine in biva v Vrbovcu že 30 let. On je iskren prijatelj hrvatskemu narodu. To svoje prijateljstvo • hoče dnkazati tudi s tem, da je nekega svojega sorodnika določil dedičem svojega velikega imetja. Dediea hoče vzgojiti na Hrvatskem kakor Hr-
i
vata.
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Iluatrovan cenik brezplačno in franko.
XXXXXXXXXXKXXX*X
X X X
X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadrnse v Gorici (Soliao)
vpisane zadruge z omejenim poro3tvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) *t. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi t to nalaSč pripravljenih prostorih s tem-pera turo 60 stopinj. — Najbolj udobno, me-S	doral sestav. Konkurenčno ceno.
^ W Album pohtftov braiplačen.
XXXXXXWWHXHWKKK*
X X X X X X X X X X
X X
X X X
X X X X X X X
X X
„Škrat",

se dobiva po sledečih tobakarnah.
10 stotink po
Trst:
Raunaiher. ul. Poste nuove 'zraven ti»k. „Ediuoaf')-
Stanič Štefan, ul. Molin piecolo S.
Ijivrem'-it- Mihael, trg pred voja^ui<*o.
Martini, ul. Belvedere *t. 21.
Kersten Ivanka, ul. Stadion .-t. 1.
Pipan Emilija, ul. Ponte della Fabbra.
Kabnič -tefan. ul. S«*tte Fontane li
Kratznifc Anton. ul. del Kivo 30.
Bruni Edvard. Piazzetta S. Lueia.
Afrir >Iate. Campo Maržo '1.
Itarkovlje :
Tolmkarna v „Narodnem domu".
škedrnj:
Andrej >an<-in-1 »n-jar.
Sv. Jvan :
^kapiii Pirick.
Rujan :
Antonija v«!. K nuna r (pri cerkvi).
Bešket:
Podl>oj Benjamin.
S t. Andrej :
Tobakarna na kolodvoru sv. Andreja.
'»pčine :
Josip Daner, hit.
Naročnina za vse leto 6 K. za pol leta 3 K in za četrt leta 1.50 K.
P*
I*
F F F
F *
F
F
F
F Fl
pijača
• • • prof. Ernesta Fagliano • • •
nečak pokojnega profesorja Hleronima Fagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte Be vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdeike, koji nosijo na lončku in ovitkih naš«) varstveno znamko.
Naroebe je naslovljati na tvrdko
pro/. €rnest pagliano, jiapolj, Galata San JKarco štev. 4.
F
S *
X X
x
X X X X X X X X
XXXXXXXKXXKXXXXXXXXX«XXXXXXXXXXX
,Škrat" izhaja vsako soboto popoluBne.
Obuvala!
Pri Pepetu K^aševcu
zraven cerkve sv. Petra i Piazza Rosario pod ljud. Solo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe »e izvr-e takoj. Po?iljatve so poštnine proste.
Prevzema vs»ako delo na debelo in drobno ter »e zvrfuje s naj već j o točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Joaip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter oroznistva c, kr. pftv. avstr. Lloyda.
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -
Via Giulia št 7
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine [>o jako nizkih cenah ter moke. žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo iti brobno Cenike razpošilja franko
TRGANJE X X KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- ^	Tsr X ^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po-	želodčne bolezni	trPOtčevega soka in franco-
težka prebavljanja pri po-^^^8,te9a čaja. Cena »poštnino . , . .	.	.	ako s« denar uapre< joSlje
manjkanju teka. koncaniu, rezavic1	..	.
J J	J	ghl. 1.40. Pri zasta-
in bruhanju grče in prenapeti želodec.	relih boIećiuah
zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ treba uadaijae
služi antirheuminega mazila. Onu .HtekliMiici
!* lufnini navodilom
in > poštnino, ako «»«* iU nar na[>r<-j
p<iAlje, gld. 1.20.
zdravi
S ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O H
On cisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O	Cena omota 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič^
-,>.vn w	* gld. 50 nvč., s poštnino, ako se denar naprej^^ ° H^od
pošlje lekarni	^^^ rojđcn jrn.m »s
O^B 'on]IUS<Hl UI OfTITZ
f-udni jrnsp »s oqr oiiiiu^od ni rao[ip«>Arn
z u.iiono; riirf ) -oraHriTj 01 [104I ofijtv) nj;iq mi .>«ir» 'trn -iffqaa<> uupco oqrj<>dn onfj«|»«n
r qwTi tS A »fu»qjs	ofnji
s 'Mru Miuio^ai tj r anifi^azo r/ i«rm
MIHVOIJ3
„S A L V A T O R"
v Varaždinu
(Hrvatsko)
A
ojofsprdud s nji^not suaj
•aj$! oqcJodn z lABJd -po 'aoojsioau auzo)| a6njp ui a|nz 'aBad auo|os "o)joj '30j| vz
vavwod VAONvnn
MUZIKALIJE^
Katalogi za
Klavir
Harmonium
Gosli
Cello
Citre
Komorno godba
Orkester
Kitaro
Pesmi
Humoristi ko
Zbore
Duette, Tercrte
Dela za učenje
itd. razpošilja
brezplačno
in franko
OTTO MAASS
zaloga Muilali) DUNAJ VI/2, Mar)aMIferstrasse 91
% Prodaj alnica obuval Julij a.
C O RS O 8.
oa
oo o o
Velikanski dohod za spomladni cas.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
črna, angleška po gld 3.20, rumena,	črni ali rumena, angleška po gid. 3.50
» po gld- 3.50	nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Speeijaliteta ubuval za dečke. >"aročbe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
=00==0:
TOUflRNfl POflIŠTUfl
IGNACIJ KRON
dvom; zaloznik. — Ustanovlj. 1848.
H
t/l
t-
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za aoHe na zabtevanje
Gustav Bonazza
v Trstu. Pia/./a Barrl^ra vecchia,
(v<^al Androna tleli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ____in tapeearij.
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Maročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenem rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroebe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
!! Lepota I! ! Pomlajenost!
J^ | trpi na spuščajih na "' ■ obrazu, prisu, zakož-nih črvih, rudečem nosu, grčasti, jazpokani ali nečisti koZi, na luskah, odpadanju lasij, naj pošlje svoj naslov na
T/1. FEITH Đunaj VI.
Mariahilferstrasse 45.
Vsak vdobi brezplačno >Mi<jljaji za negovanje lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kosmetika proti posiljatvi 30 stotink v znamkah za poštnine in troske.
Od danes naprej
briska sladka rebula po .'58 novč. liter. Mrzla kuhinja. ,A i Maestri" ulica Vadirivo Jt. 17.
^^ oseba zmožna poučevati knjigovodstvo v trgovskej • stroški v slovenskem in nemškem jeziku. Ponudbe , na upravo „Edinosti".
V živjenju ni bilo še nikoli prilike, kupiti za gld. 2.96 spodaj označeno kolekcij o
12 komadov 11 sli 296
I žepna ura, rera.-sidro, dobro idoča, 3-letoo jamstvo; 1 verižica od pristnega goldin ali od niklja : prstani od pristn. goldin, najnovejše fa-uon s ponarejenimi brilanti; 2 krasne spile za kravate od goldin; 2 uhana od goldin, najnovejši facon ; 1 fu-teral za uro ; L bro;a od goldin pariške mode ; 1 privesek za verižico od goldina ali niklja.
Ka- ne u?aja, se radovoljno izmenja ali povrne denar, tedaj izključen rizik. Vseh teh 12 krasnih predmetov pošilja proti povzetju ali qredplačilu
Kapellner & Hoizer,
tov. zaloga ur in. juvelov en gro3.
K r a k O V O, Dieteljeva ul. 68.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
— Agenti se iščejo	.
oo—OO
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, 'mmeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuroov in nežtevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. NaroČitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta.
Z odličnim spoštovanjem	AlltOIl J. VogriČ.
M. Aite
ooot
o
o o
•oo
o o
0 trgovina z man i fakt urni m blagom
ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj.
0	odjemalce, da je jako pomnožila svojo z&l go
0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico uiB.\a Q da more v polni meri zadostiti vsem zah1 opsz
1	ceaj. odjemalcem.	K V obeh prodajalnicah vdobiva se razno
j blago najbolše kakova^ti in najmodernejše iz |
0 prvih tovarn, posebno pa snovi za mo.^ke in A ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu V Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. ^ bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za Šivilje iu kitniČarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatau-neje po cenah, da se ni bati konkurence. ~
Poskušati, za se prepričati !
oo-OO
ooo
o o o
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	== Špitalske ulice Štev. 2.
K 1,000,000	Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale
▼ne vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet komune :r>n obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promese izdaja k vsakemu xrebanju.	g
kupone.
Zavaruje srečke proti ===== izgubi
k u rzn i
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Borzna, naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do -_____dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.