Političen list za slovenski narod. Po pošti prejema« velja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld., za en m^Rec 1 £ld. 10 kr V administraciji prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškik ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. 8te v. 24 Ljutijaiii. v soboto 30. januvarija 1892. Ujetnik: XX. Gabilo na naročbo. S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 Vse leto Pol leta 15 gld. 8 .. četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 „ Upravništvo „Slovenca". Državni zbor. Z Dunaja, 29. januvarija. Žalost in veselje. Hudi udarci zadeli so v zadnjem času cesarsko rodbino. Komaj seje k večnemu počitku vlegel nadvojvoda Karol Salvator, tast princesinje Valerije, došla je z Bavarskega nepričakovana novica, da je umrla vojvodinja M a k s o v a , mati presvetle cesarice in tašča cesarjuva. Poslaniška zbornica je po svojem predsedništvu presvetlemu cesarju in glede smrti vojvodi njo Lu d o vike tudi cesarici sporočila svoje sočutje. Cesar so milostljivo sprejeli izraz tega sočutja in predsedniku naročili, da naj zbornici sporoči Njih cesarsko zahvalo, kar je dr. S m o 1 k a v pričetku včerajšnje seje res tudi storil. Pri tej priliki pa je predsednik tudi naznanjal, da je nadvojvodinja Valerija te dni povila hčerko, ter je porabil to pni.ko, da je presvetli cesarski rodovini zaklical trikratni „hoch", ki se je iz ust poslancev navdušeno razlegal po dvorani. Preustroja juridičnih študij. Minister Schönboru je odgovarjal na dve interpelaciji zaradi konfiskacij beljaške „Deutsche Allg. Zeitung" in Schönererjevih „Unverfälschte deutsche Worte", rekši, da miuister ne more vplivati na sodnijske razsodbe, s katerimi so bile do-tične konfiskacije deloma potrjene, deloma ovržene, potem se je nadaljevala razprava o juridičnih študijah. Na vrsto sta prišla v zadnji seji izbrana glavna govornika dr. Herold in dr. Jaques. Prvi je poudarjal, da se mu nasvetovana preustroja ne zdi temeljita in da zadeva le malo vpja-šauj, o katerih so se bile 1. 1886. izrekle fakultete. Prav je, da nemška državna in pravna zgodovine ne bo več obligatna, to pa ni prav, da nemško privatno pravo ostane del juridičnih študij. Juridična fakulteta v Pragi je temu že 1. 1864. oporekala, pozneje si ji je pridružilo še graško vseučilišče in tudi dr. Schulte je trdil, da je ta predmet na avstrijskih vseučiliščih nepotreben. Herold je pa tudi proti temu, da naj se vpelje avstrijska pravna zgodovina. Avstrijske države prav za prav ni, ker se naša država po lastnoročnem cesarskem pismu iz 1. 1868. imenuje avstrijsko-ogerska monarhija. Imamo pač zgodovino pravnega razvoja v čeških, poljskih in nemških deželah, avstrijske pravne zgodovine pa nimamo. Dalje poudarja važnost češkega prava, za katero je bila že za časa Marije Terezije posebna stolica na praškem vseučilišču, ter zahteva, da naj se enaka stolica osnuje tudi zdaj, da bode češka mladež vedela, v katerih razmerah je narod češki nasproti avstrijski državi. Kdor bo spoznal to domače pravo, ne bode tudi nikdar mogel privoliti v razdvojitev dežele češke. Dr. Jaques in poročevalec Menger sta zavračala ugovore prejšnjih govornikov in zagovarjala novo študijsko osnovo, ki je tako sostavljena, da se more pravna zgodovina v treh semestrih popolnoma dovršiti, kar bo velika dobrota za učence in profesorje. Zbornica z veliko večiuo potem sklene, pričeti posebno razpravo, v kateri se k § 1. oglasi doktor Kaizl ter predlaga, da naj se natančneje določbe za pridobitev doktorstva ne prepuščajo ministerski odredbi, ampak vravnajo s posebnim zakonom. Minister Gautsch je nasprotoval temu predlogu poudarjajoč, da je silno težko najti pravo mejo med zakonom in ministerskimi odredbami. L. 1870. je bila vlada predložila načrt zakona o vravnavi ri-gorozov, ali ga zopet umaknila in reč rešila z odredbo; državni izpiti so pa že zdaj postavno vrav-nani. Rigorozi, oziroma doktorstvo v prihodnje več ne bodo pogoj za vstop v javno službo, ustavne pravice pa se doktorjem po novem zakonu nikakor ne kratijo. Slovenske juridične stolice. Za njim je prišel k besedi dr. Ferjančič, ki je odobraval sprejem avstrijske državno-pravne zgodovine med obligatue predmete. Po njegovi misli pa to še ne zadostuje, ampak treba je gledati, da se pravniki izobražujejo tudi v drugem oziru, ako hočejo postati dobri in praktični uradniki. V prvi vrsti morajo znati jezik naroda, pri katerem imajo poslovati. Zaradi tega je ou v odseku že pri pre-tresanju nekega druzega zakona zahteval, da naj se sprejme med pogoje tudi znanje dotičnega jezika, njegov predlog je bil žalibog odklonjen vsled ugovora nekega sorodnega slovanskega poslanca. Dostikrat se zgodi, da dobe slovenskega jezika nevešči uradniki od nedvomljivih ljudij spričevalo, da ga znajo, kar je v škodo javnemu poslovanju. Potrebno LIST S. Bonaventura Suhač f, slovenska pesnica. Dne 10. junija m. 1. je ob 8. uri zjutraj umrla v 38. letu svoje dobe Bonaventura Suhač, voditeljica šestrazredne ljudske šole pri šolskih sestrah v Mariboru, čislaua rodoljubka in pesnica slovenska. Ker o njej ni spregovoril obširneje noben slovenski časnik, hočem iz p;jetete do blage pokojnice priobčiti jaz skromno to črtico. Žal, da mi ni bilo možno dobiti kaj več životopisuih podatkov. Od tam, kjer sem jih smel najbolj pričakovati, nisem dobil na uljudno svojo pismeno prošnjo niti odgovora! Kot vzgledna učiteljica - voditeljica je pokojnica službovala več let na zasebnej dekliškej šoli šolskih sester v Celju, od predlanskega leta pa je bila voditeljica dekliške ljudske šole pri šolskih sestrah v Mariboru, kjer je ob jeduem poučevala slovenščino na učiteljišču šolsk'h sestra. Pokojnica je bila sotrudnica „Danici" (v tem listu je izšlo nekaj Bonav. pesmij po njenej smrti), .Dom in Svet-u" in g. dr. Lampeta „Drobtinicam". Tudi „Družbi sv. Mohorja" je poslala nekaj nabožnih pesmij, k' pa še niso prišle na svetlo. Pač pa je letos v „Koledarju" priobčen njen spis: „Ne prisegaj po krivem!" Svoje pesmi je podpisovala s šifro: S. Bonaventura. V „Drobtinicah" ia leta 1888 je priobčila pesmi: „Moja oporoka", „Zvezdici", „Jagnje umorjeno" in „Srečne storite vekomaj". V „Drobtinicah" iz leta 1880 nahajajo se na zadnjej strani njene „Nagrobnice", in sicer 1., 2., 3. in 4.; v „Dom in Svet-u" iz leta 1888 pa ste natisneni njeni pesni: „Na veke ne bodeš trpin!" in „V bolezni". Dasi je oblika njenih pesmij tu pa tam nedo-statna, ker ni imela prave šole in časa za pilo, — vendar pesni v svojej celoti kažejo lepo pesniško nadarjenost pokojničino. Odlikujejo se po originalnosti svojej ter po gorkem čuvstvu, katero izražujejo. Žarno domoljubje pesničino kaže posebno njena pesem: „Na veke ne bodeš trpin!" katero bi jaz imenoval najlepšo pesem njeno. Slovanu ni obupati: Zakaj: Krepak in mogočen bo vselej Slovan, Ce veren, kreposten bo sleherni dani .... Ko Zveliear je roki razpel Na križu, moj tudi je narod otol; I za nas Slovence je božja kri lila, Nas z narodi v božje otroke združila, Zatorej iskreno na veke bo vse 1 moje ljubilo deviško srce. Naj srce to moje od zdaj žrtvenik, In duša bo moja prevnet darovnik; V ljubezni iskreni, ljubezni goreči — Molila bora k Bogu za narod trpeči; če tudi si reven in poln bolečin, Zaupaj! na veke ne bodeš trpin! V pesmi „V bolezni" nam pesnica, takrat že bolna, razodeva svoje občutke, ki jih je imela v oči-gled bližajočej se smrti: — —--— — — — — mlada, Naj grem, da vzprejme me mrtvaška njiva! To je res bridko, toda pesnica se potolaži, spomnivši se Boga, ter s pravo resignacijo vzklikne: Jaz prosta spon — k Očetu bom vzhitela, Za milostno naj sprejme dušo mojo! O priliki, ko sem pisalec teh vrstic izdal neko literarno delce za slovensko mladino, pisala mi je pokojnica nastopno pismo, katero tukaj priobčujem doslovno. Prečislani gospod! Gotovo iu pravično se hudujete nad menoj, ker Vam ne odpišem. Radi bolehnosti podala sem se o božičnih počitnicah v mariborsko materino hišo šolskih sester, da nekoliko okrevam. Ravno tam še huje obolim. Vse to, in ker nisem bila na svojem mestu, zadrževalo me je, na Vaš prijazni dopis pristojno odgovoriti. Kar zadeva Vašega delca, se mi prav dopada. Prebrala sem ga takoj od kraja do konca. Ponudila /rv N bi bilo, da bi se pravniki že ua vseučilišču izobra-žali v jeziku, v katerem imajo pozneje poslovati. Čehi imajo svoje češko vseučilišče v Pragi, Poljaki svoji v Levovu in Krakovu, Italijani svoje italijanske stolice v Inomostu, samo Jugoslovani dozdaj nimajo še nobene juridične stolice. Gosp. minister je sicer enkrat rekel, da nimamo učnih močij za to, ali naj le napravi tako stolico, in učitelji se bodo takoj našli. Ni treba, da bi morala dotična stolica biti ravno v Gradcu, lahko jo osnujejo tudi kje drugje, in ker predloženi načrt tega ne zabranuje, zato hoče zauj glasovati. Pri glasovanju bil je predlog dr. Kaizla odklonjen s 67 proti 61 glasovom. Poleg Mladočehov so zánj glasovali tudi Slovenci in večina nemških konservativcev, krščansko-socijalni poslanci in nekateri levičarji, med njimi dr. Beer in dr. Jaques. Majhno število glasujočih kaže, da je b¡la zbornica jako slabo obiskovana in navzoča komaj tretjina vseh poslancev. Ker je šla ura že na štiri, zahtevali so mnogi poslanci konec seje, ali predsednik dr. Smolka jim ni hotel ustreči, marveč je prestopil k razpravi o § 2., naznanivši, da sta k besedi oglašena dr. Jaques in dr. P a 11 a i. Dr. Jaques govoril je prav kratko ter le vprašal, ali se bodo pravnikom vštevala leta, ki jih preživi na drugih vseučiliščih; dr. Pattai pa ni prišel več na vrsto, ker je predsedniku razodel, da hoče govoriti najmanj poldrugo uro, kar se je zdelo vendarle malo predolgo celó gospodu predsedniku, ki je torej ob 4. uri sklenil sejo. Danes je prišel kot prvi govornik na vrsto in v istini govoril skoro celi dve uri in predloženi načrt razpravljal in pojasnoval z vseh stranij. Ko sta govorila še dr. Gros s in učni minister Gautsch, dobil je bosede dr. Laginja in spominjal sklepov slovenskih in hrvatskih poslancev, ki so jih storili dné 2. oktobra 1890 v Ljubljani glede pravne akademije v Ljubljani s slovenskim, oziroma hrvatskim učnim jezikom in gledé obiskovanja zagrebškega vseučilišča. Poudarjal je potrebo znanja ljudskega jezika in dokazoval, da se na zagrebškem vseučilišču prve semestre uči skoro isti predmeti, kakor na naših vseučiliščih. Zato je predlagal k § 2. naslednji dostavek: „Vendar se že s pričujočim zakonom potrdi veljavnost prvih šest semestrov, ki jih avstrijski državljani prebijejo na pravni fakulteti kraljevega Franc-Josipovega vseučilišča v Zagrebu, kakor tudi tam dovršeni pravno-zgodovinski izpiti". t Sklepal je svoj današnji govor z opazko gledé zveze med Hrvati in Slovenci, rekši, da je z božjim prstom zapisano, da od koroških planin do Zemuna je neovrgljiva zveza med slovenskim in hrvatskim narodom, kateri se ne bodo mogli ustavljati. Minister Gautsch se je ustavljal nasvetova-nemu dostavku, sklicevaje se na ministersko odredbo, ki pogojno dovoljuje že zdaj obisk zagrebške univerze. Kadar novi zakon stopi v veljavo, ostane v tem oziru vse pri starem in se po potrebi tudi še raztegne, v zakon pa se ta določba zaradi tega ne more sprejeti, ker bi morali predrugačiti zakou, ko bi se sedauja osnova zagrebškega vseučilišča tako premenila, da bi se njen red več ne strinjal z načrtom naših vseučilišč. Po konečni besedi poročevalca Mengerja bil je skoro enoglasno sprejet § 2. brez premembe; dostavek dr. Laginje bil je odklonjen. Ker je tudi k nasledujim paragrafom oglaše-nih več govornikov, ta predmet danes gotovo ne bo dovršen in bo zaradi tega zbornica zborovala tudi jutii. Diurnisti. Včeraj izročil je poslanec Morre nujni predlog, ki vladi priporoča, da naj diurnistom državnih uradov povikša dnino. V potrdilo svojega predloga omenjal je le to, da naj skuša kdo ne skozi celo leto, ampak le nekoliko dnij s 60 kr. preživiti sebe in svojo rodbino, in gotovo se ne bode upiral njegovemu predlogu. Zanikerni poslanci. Ko je predsednik dr. Smolka na koncu včerajšnje seje naznanjal razne odsekove seje, opozarjal je načelnike, da naj se strogo drži § 38. opravilnega reda in mu naznanijo vse poslance, ki brez pravega uzroka trikrat zaporedoma izostanejo iz od-sekovib sej, da zaukaže novo volitev. Če se ta ukaz strogo izvrši, bodo iz nekaterih odsekov odleteli mnogi poslanci, ki se prej vsiljujejo, pozneje pa večjidel nikdar ne prihajajo k sejam. Ali odseki potem ne bodo več tolikokrat nesklepčni, kakor se to godilo zlasti v zadnjem Času. Postava proti pijančevanju. Iz drž. zbora, 24. januarija. ' i II. ! Kaj navadno je, da trajni žganjepivci trpi na želodčnem kataru. Vztrajno delujoči vpliv alkohola na želodčne sleznate kožice prouzročuje pomnoženi krvni pritok, s tem pa razširjanje krvnih posodic. Vedno ponavljajoči učinek alkohola na razdražene sleznate kožice prouzročuje, da se na njej razvijajo nekaki ulesi. Slavni zdravnik Leunet našel je med 26 mrliči, ki so umrli vsled preobilnega žganjepitja, 8 takih, ki so morali umreti vsled želodčinih ulesov. Zelo pa ao žganjepivci podvrženi boleznim na jetrih. Vino- in pivopivci malokdaj zboli, če tudi ; dokaj vina pijo, na jetrih, pač pa skoro gotovo stalni žganjepivci. Res je, da se v jetrih nab ra tudi tolščobe pri onih ljudeh, ki zavživajo sploh tolste jedi; pri pijancih pa se nabira čezmerna tolščoba vsled slabotnega okisanja ogljikovih snovij, tolščob. ; Tolščoba krvna nabira se v stanicah jeter, katera j naraščajo in se čezmerno razširijo in dejanjsko i spričujejo raztelesovanja na diliriju ali pijanosti j umrlih, da imajo vsi grozno raztegnena jetra. Na- I vadno je tudi vranica otekla, kakor tudi drugače ne j more biti, ker je krvni tok nereden. Kaj pogostoma trpi tudi žganjepivci na boleznih j srca. Alkohol sicer pomnožuje delavnost srčnih -mišic in žile splob. Sčasoma se odebeli srce in ga nekaka sem ga učenkam našim po Vaši dobrotno znižani ceni, a dosedaj oglasili ste se dve, ki hočete kupiti. Dovolite, naj omenim, da imamo večinoma le revne učenke, ki dobivajo od katol. podpornega društva ne le samo knjige, pisala itd., marveč tudi pol-dansko kosilce in obleko. V dokaz, kako dobro došla mi je sicer Vaša preuljudna ponudba, Vas prosim, pošljite mi dvanajst kosov za bukvarno našega zavoda. Pridenite račun, da Vam plačam, kakor Vas je volja. Pri tem številu si namreč ne upam obetati kosa kot — kr. Lepa hvala za preprijazna voščila! Tudi Vam daj Bog srečno in veselo novo leto, da bi še veliko, veliko dobrega v prid naše mladine zapisali ! Ce se še kedaj v „Dom in Svet-u" srečava, skoro dvomim ! Vsled hudo pljučne bolezni sem že od meseca avgusta navadno v postelji. V šoli imam suplentinjo, toliko da nadzorujem v šoli in našem malem samostančku, ki šteje sedem sester. l)a se mi pri tem redkokedaj poljubi pesmiko-vati, je razumno. Ravno tako je tudi težko kaj vrednega pričakovati, ker preistinita resnica je: „V zdravem telesu biva zdrava duša". Če vse to premislim, zgubim ono prepotrebno zaupanje v sebe, kakeršno je po- trebno, da človek s svojim umom prosto in koristno deluje. Dni 8. januarija t. 1. sem bila pri gospodu dr. Lampetu, ki so me ravno tako osrčevali za to reč. Mogoče, če se mi zdravje vrne. Vas Bogu, darivcu vsega dobrega, izročivši, se preprijazno zahvalim za Vašo preuljudnost ter obljubim prositi Boga, naj Vas podpira in blagoslavlja pri Vašem blagem delovanju, v prid pre-mi!e mladeži naše. S predvorljivim poklonom se značim Vam hvaležno s. M. Bonaventura Suhač, šolska sestra. Celje, 20. januarija 1889. Pač bi bilo želeti, da bi se literarna zapuščina blage pokojnice ne izgubila, nego da se objavi, kar je boljšega gradiva. Saj so pri nas pesnice le redko sejane, in zategadel se pobrigajmo, da ne izgubimo še tega, kar imamo. Tebi pa, vrla pokojnica, bodi trajen spomin med nami I Zikaj o Tebi se pač lahko reče s Tvojimi besedami: Narod svoj zvesto ljubila, V veri stala si trdno; Ubožcem rada si delila: V? i vaj tam sveto nebo! L. tolščoba zalije; slednjič postane srce velo in otrp-neno. Tudi oslabijo dihala, grlo in pljuča in nered-kokrat hudi žganjepivci zgubi popolnoma glas. Slavni zdravniki celo trdi, da nemalo pijancev zapade sušici, te bolezni tudi otroci podedujejo po roditeljih. Kaj pogostoma pa zapadejo pijanci ledični bolezni. Sloveči zdravnik Bright — po njem ledična bolezen tudi Brightova bolezen imenovana — trdi, da ledična bolezen največ žrtev tirja iz vrste pijancev; trdi celo, da dve tretjini na ledicah obolelih so oni, ki so preveč žganja ali tudi vina za-vživali. Vsekako sme se trditi, da obilno zavžitje vina osobito žganja človeka nekako bolj pripravnega dela za ledično bolezen. Najnavadnejša pa tudi najgrozovitejša bolezen, kateri pogostoma zapadejo pijanci, pa je oslabljenje duha, možganska bolezen. Vsled preobilno zavžitega alkohola je delovanje srca pomnoženo, to pa možganom dovaja preobJno krvi, kar naposled prouzročuje opešanje duševnega delovanja, ali celo duševno temoto, nemalokrat pa tudi mrtvoud, to je otrpijenje možganov. Naj bode dovolj dokazov, kako grozni so nasledki preobilnega zavživanja opojnih pijač, osobito pa žganja. Predno pa preidem na nadaljno razpravo ter končam to žalostno podobo slabih nasledkov preobilnega zavživanja alkohola, hočem pa tudi priznati, da zmerno, le ob časih zavžito zdravo žganje, osobito „cognac", slivovec, brinovec itd. more celo ugajati človeškemu zdravju in dejanjsko ga zdravniki celo v hudih boleznih bolnikom svetujejo. Po-žirek poštenega žganja je utrujenemu delavnemu človeku v korist, prav tako slabotnemu in opeša-nemu. Zmernost velja v jedi, in zmernost mora veljati še bolj v pijači. Ne proti zavživanju žganih pijač se gre, pač pa proti brezmernemu pijančevanju. Tu bi pač veljala najbolj stara navada v našem narodu, ki je zdravo žganje imenoval zdravilo, žal, da se je ljudstvo poprijelo le preveč tega zavžitka ter žganje kot splošno pijačo vpeljalo. Nekdaj so poznali v naših pokrajinah le slivovec, brinovec, borovničovec, hrušovec in tropinovec, torej vse, kar je domač pridelek ponudil. A sedaj so postale brezštevilne velikanske tovarne osobito na Poljskem in Ogerskem, katere izdelujejo žganje večinoma iz krompirja, in takega pijejo naši žganjepivci ! Ko bi to vedeli, kako škodljivo, uaravnost strupeno je iz krompirja napravljeno žganje in osobito v njem nahajajoča se patoka ! Politični pregled. V Ljubljani, 30. januvarija. "SsotraaJ® dežel«. Češka sprava. „Hlas Naroda" misli, da Čehov več ne veže beseda, dana vladi gledi na spravo na češkem. Vlade, s katero so se pogajali Čehi, ni več. Tedaj je v ministerstvu bil še Duna-jevski. Vlada, v kateri sta Kuenburg in Steinbach, je vse druga, ima druga načela, in proti njej Čehi neso več zavezam. Sicer se pa morajo za celo deželo vsa dela o razdelitvi okrajev izvršiti, predno stvar pride v deželuem «boru na vrsto. Tudi se mora najprej skleniti za Čehe pravičen volilen red in osnovati obljubljena nova trgovska zbornica, druge i stvari naj pridejo še le pozneje na vrsto, j Razmere v Liberci. Včeraj smo omenili, da je bil učitelj Fuks na dva dni obsojen zaradi prestopka policijskega zakona. Obsodil ga je liberški magistrat kot policijska oblast. Mi nečemo ravno dvomiti o nepristranosti magistrata, ali češki listi poročajo, da magistrat ni hotel zaslišati čeških prič. To je pač malo čudno. Sicer bode pa že namest-ništvo stvar z no/a razsodilo in tedaj se bode tudi videlo, v koliko je bilo magistratovo postopanje pravilno. Ogersko, Izid volitve ni bil za vladno stranko tako ugoden, kakor je kazalo po prvih poročilih. Vzlic silnemu pritisku je dosedaj vendar najmanj deset glasov izgubila, Apponyi jeva Btranka je precej pridobila. Posebno veliko je izgubila Ugronova stranka. Od 18 mandatov ohranila jih je samo 7. Posebno veliko je letos voljenih novih poslancev, zlasti plemeuitnikov, tako da bode zbornica imela precej prenovljen obraz. Če tudi ima vlada večino, vendar bodo vspehi opozicije kmalu močno vplivali na zbornico. Še z večjo odločnostjo bode opozicija upirala se raznim vladnim predlogam, ko vi, da mej narodom njen vpliv narašča. Vlada bode imela težavno stališče in ni misliti, da bi mogla izvršiti vse svoje naloge. — Za riemadjarske narodnosti j» (Dalje v prilogi.) Priloga 24. štev. „Slovenca** dné 30. januvarija 1892. žalostno, da je v Karansekesu propal Mocsary, je-dini mož, ki se je še upal v ogerski zbornici odločno potegniti se za nemadjarske narodnosti. Torej poslednji pravičnik je podlegel siluemu terorizmu. Sedaj se ne bode več bati Madjarom, da bi jih v zbornici kdo spominjal na zatirane narodnosti. V zbornici bodo lahko mirni, ali baš zaradi tega bode pa zunaj zbornice nevolja naraščala in tudi za Mad-jare ne odide dan plačila. V nanje driav«, Nemčija. Konservativec grof Limburg je sicer v glavnih stvareh za šolsko predlogo. Samo določbe o zasebnih šolah mu ne ugajajo. Boji se, da bi so-cijalisti ne jeli snovati zasebnih šol, v katerih bi razširjali svoje nauke. On je tudi proti temu, da bi se Poljakom kaj odjenjalo. Poljski poslanec Jazd-zewski se je odločno potegnil, da se mora v ljudskih, šolah učiti v materinščini. Imenovanje Stablewskega bode pospeševalo mir. Želje Poljakov so pravične. Katolik Porsch je za predlogo že zaradi tega, ker se vjema z ustavo. Izgovor, da je ustava zastarela, ne velja, ker ustava ni kak senzacijski članek. Sicer pa levičarji sami neso edini glede veronauka. Nekateri bi radi, da bi se veronauk niti ne učil, drugi pa, da duhovniki veronauk uče, ali ta pouk nema nobene zveze z drugim naukom. Njemu se zdi, da mora šola biti verska in on zahteva zatorej tudi cerkveno nadzorstvo, Verska šola bode tudi najboljše orožje proti socijalnim demokratom. Narodni liberalec Eynern je proti predlogi. Spodtikal se je nad tem, da je učni minister še premalo časa na svojem mestu, da bi mogel to stvar dobro poučevati. Proti določbi o zasebnih šolah je govoril, ker se boji, da se jezuiti povrnejo v Nemčijo. Naučni minister ga je dobro zavrnil. Izrekel se je pa minister proti izključno cerkvenemu nadzorstvu, Poljakom je pa le obetal, da se bode veronauk učil v poljščini. Proti-semitski baron Hammerstein pa misli, da so se židje in protestantsko društvo sporazumeli, da bodo nasprotovali šolski podlogi. Pravi krlstijani tej predlogi nasprotovati ne morejo. Bolgarija. Dr. Eiselsberg se je vrnil na Dunaj, ne da bi bil ministerskemu predsedniku kroglo vzel iz noge. Menda se je ni upal iskati in se je zatorej izjavil, da za ministrovo zdravje ni nevarnosti, če krogla ostane v telesu. Stambulov baje vedno opravlja vladne posle in vsprejema mnoge osebe. Sevšda od vladne strani se vsa stvar ugodneje slika. Srbija in Bolgarija. V Belem Gradu je izšel zemljevid balkanskega polotoka, na katerem je vsa Makedonija in velik del Bolgarske, mej drugim tudi Vidin in Sofija, označen kot srbsko ozemlje, S tem so Srbi prav jasno pokazali svoje želje. Ta zemljevid pač ne bode pospešil dobrih odnošajev mej Srbijo in Bolgarijo. Sicer je pa tudi že smešno trditi, da bi celo Sofija po narodnosti ne bila bolgarska, O tem bi vendar moral kdo drugi kaj vedeti, nego gospodje v Belem Gradu. Rusija in Turčija. Turčija je letos plačala 350.000 turških funtov za vojno odškodnino Rusiji, torej toliko, kakor je dogovorjeno na leto. To se je še-le drugikrat zgodilo, da Turčija s plačevanjem ni zaostala. Najbrž se je bala kacih diplomatičnih sitnostij. Rusija. V Peterburgu mogočna stranka deluje na to, da bi na Poljskem začeli lepše postopati s Poljaki. Ta stranka se opira na to, da bi potem Poljaki zvesteje podpirali Rusijo v boju z Avstrijo ali Nemčijo. Ta stranka bi tudi že bila nekaj dosegla, da se z vso odločnostjo ne upira vrhovni prokurator svete sinode, Pobjedonoscev, kateri se boji, da bi pravoslavna cerkev potem mnogo vpliva zgubila na Poljskem, ker so mnogi le nekako prisiljeni, vstopiti v pravoslavje. Sicer pa prijatelji poljskega naroda še niso obupali in je morda še mogoče, da kaj dosežejo. Generalni governSr Gurko je poklican v Peterburg, in ta je baje v zvezi s prizadevanji omenjene stranke. Izvirni dopisi. Iz Rožne doline na Koroškem, 28. januvarija. (Beganje ljudstva brez konca in kraja.) Poročal sem Vam zadnjič, da so Šent j ak o p čan i „post tôt discrimina rerum" vsaj enkrat dosegli slovensko šolo, ki jedi na more ustrezati našim potrebam, in donašati sadú, vrednega velikih stroškov, ki jih nam prizadevajo naše učilnice. Poudarjal sem ob koncu svojega dopisa tudi, da je le ravnopravnost v šoli in uradu sredstvo, po katerem se doseže zaželeni „deželni mir." Žal, nemarno in ne moremo imeti upanja, da se to kmalu doseže; kajti naši nasprotniki, kojih srd do Slovencev je že brezmejen, na noben način nočejo trpeti, da bi i Slovenci prosto dihali in slovenščina bila ravnopravna z nemščino. Da se je Šentjakopčanom morala dovoliti slovenska šola, to boli naše nasprotnike, da na novo skušajo zabraniti slovensko šolo. In kako? Ž uprav grdimi sredstvi, s podlimi lažmi. Tako se je začelo sedaj delati v Šentjakobu v | Rožni dolini. Posel beganja prevzeli so tamošnji učitelji, ki prav dobro vedó, da se po posebni „gorečnosti" nasproti slovenski šoli in Slovencem v obče prav „po ceni" prikupijo veljavnim gospodom. Najprej se je začelo pisati po liberalnih časnikih (in ne motimo se, da izvor dotičnim dopisom iščemo v šentjakobski šolski hiši,) da Šentjakobčani ne marajo slovenske šole, koje so si pridobili le nekateri „hujskači." — Ko se je tem potom nekoliko pripravilo „javno muenje," skovala se je pod vodstvom učitelja Franca Oman-a neka slovenski šoli nasprotna prošnja, po koji se zahteva, da naj v šoli ostane vse pri starem, t. j. naj se nemškutari in ponemčuje i zanaprej. V „prošnji" se poudarja, da je prebivalstvo s sedanjo šolo zadovoljno, da hoče nemško šolo in da ugovarja temu, naj se v šentjakobski šoli uvede slovenščina kot poučni jezik, za kar to prosili le odborniki zoper voljo posestnikov. Prošnji je trebalo tudi podpisov, in zato se je podal imenovani učitelj Oman „na lov" in res posrečilo se mu je „vloviti" kakih 50 podpisov po Bistrici, Dravljah, Šentjakobu itd. A kako? Do so se ljudje podpisovali, lágalo se jim je, da bode šola odslej čisto slovenska, tako da se otroci nemščine nič ne bodo mogli več naučiti. Vsi učitelji pojdejo proč, a na njih mesto pridejo Hrvatje (I), ki otroke ne bodo poučevali v slovenščini, marveč v hrvatskem (!) jeziku, itd., kar je še sličnih bu-dalostij. Največ podpisov se je vjelo pri odvisnih bajtarjih, kojim se je po „liberalnih" gospodarjih zaukazalo, da se mora vsakdo podpisati, kdor si hoče še dalje pri njih služiti kruha. In nabiraleč podpisov tudi ni bil izbirčen: da se je le podpisalo; kdo se je podpisal, za to se ni dosti zmenil. Tako so se v neki bajti podpisali oče, hči, pa „po vrhu" še stric!! Sploh pa ljudje niti vedeli neso, za kaj so se morali podpisovati. Kajti ko se jim je [pozneje pojasnilo, da so se podpisali za nemško šolo, so mnogi takoj preklicali svoj podpis. Je-li podpis učitelj tudi res izbrisal, je seve drugo vprašanje. Radovedni smo, kam bo ta učiteljeva „peticija" romala, in od katere strani se bo zdaj najprej bob-nalo med svet, da Šentjakobčani „ne marajo" slovenske šole! Kakor čujem, bode se od slovenske strani razjasnila vsa stvar in razkrila skrajno nepoštena, zvijačna perfidnost nasprotnikov, s katero so se preslepili na tak sramoten način prebivalci, da so se izrekli nevede zoper slovensko šolo. Kajti ljudstvo samo hoče in odločno zahteva slovensko šolo, ker tudi najpriprostejši kmet spozna, da le ona more nam koristiti. A slovenska šola ne ugaja našim laži-liberalcem, in nemškutarskim učiteljem, ki se boje, da ne bodo več mogli služiti si kruha na Slovenskem a so preleni, da bi se priučili materinščini otrok I Siovenski kruh mnogim našim učiteljem gre prav v slast, pa slovenščina — brr! ! Na podlagi izjav in prošenj, ki nastanejo po prej popisanem načinu, se potom trosijo po poslancih a la Ghon in listih, kakor „Pr. St." tako debele laži med svet, n. pr. da koroški „Slovenci" nočejo slovenskih šol! Pač, Slovenci si jih nujno želijo, a kruti nasprotnik, ki dela „javno mnenje", vedel je doslej po zvijači in raznih spletkah zabraniti malone vse slovenske uapore. H koncu še vprašanje: Ali plačujemu Slovenci s težko prisluženimi novci učitelje res le zato, da dosledno begajo naše ljudstvo, delajo propagando za nemškutarijo ter se ob vsaki priložnosti kažejo najhujše nasprotnike Slovencem! Tužna nam majka, da je takim ljudem v pouk izročena naša sloveuska mladina! Rožan. S Kúkmake, 28. januvarija. (Dopis iz Retij. 1 — „Slepcem luč prižgimo!") Nedavno smo čitali v „Slovencu" dopis iz Retij, v katerem Vaš dopisnik trdi, da je zaradi kolodvora, ki so ima graditi v gozdu blizu Lašč, navstal hud prepir. To ni povsem resnično, kajti o kakem hudem prepiru tu nič ne vómo, pač pa je bilo takoj s početka nekaj slišati o tem. Istotako vsak dobro vé, da iz Lašč bi ne bilo bližje do kolodvora, ako bi se res zidal v Retjab. Vaš dopisnik je najbrže ménil celo laško župnijo. Toliko o Vašem poročevalcu, kateremu bi nikakor ne zavidali, ko bi res v Retjah dobili kolodvor, a Laščanje upajo, da ga ne bodo. Ná, tu ga imaš že zopet I Zadnjič še se nam je ponujal za „tanzmeistra", in zdaj se je kar čez noč kakor kameleon prelevil v „mežnarja", da bo luč prižigal. Bog znaj, ali ga je za to kdo naprosil, ali ka-li, vendar slučaj, faktum, čudoviti faktum je, da hoče slepcem luč prižigati, — Benjaminček, \ menim! Torej službo „mežnarja" bo prevzel. A komu bode prižigal luč? Naši vrli stari duhovščini? Absit! Saj je „vsik-dar visoko držala zastavo slovensko, in to zaslugo stare duhovščino hvaležno (?) priznava." Kdo je torej slep ? Poslušajmo njega samega: „Mlajša duhovščina pa je zaslepljena in podir» slepo, kar so zidali predniki. Bogu bodi potoženo (mačkine solze!), da je tako." . . . Torej mlajšim duhovnikom bode luč prižgal, ker so baje slepi in skrunijo (?) sveto mesto za umazan lov na naročnike za svoj list. Prižigal jo bode pa s tem, da bode k vsemu, kar počenjajo zoper njega, klical ponosno „Laž in obrekovanje je vse, dokler ne dokažete svojih trditev, da smo zoper vero in duhovnike." Oj, ti ubogo revše, da bi pač spoznalo, kako grozovito si udarjeno s slepoto, in navzlic temu hočeš prižigati luč drugim! Vzdrami se vendar že enkrat in spreglej, kako dan za dnevom samega sebe biješ po čeljustih. Povej mi vendar, ali si od onega časa, kar si se zvalil v „Narodni Tiskarni", zapisal le eno samo katoliško vrstico? Ali nisi s svojim očetom vselej ostentativno preziral vseh naporov vrlih katoličanov, bodisi v Italiji, bodisi pri nas, in smešil njih prizadevanja, lepo pobirajoč stopinjce za umazanimi židovskimi listi? To je seveda pravo katoličanstvo! Je li tvojega lističa izšla že kaka številka, v kateri bi ne bil napadal našega posvečenega naslednika apostolov, ali grdil katoliških duhovnikov, ki jih v zadnjem listu imenuješ „mešetarje" in „sleparje", in si baš s tem dosegel vrhunec svojega navdušenja Jza „vero in duhovnike"? Ne veš li, da sta pojma „vera" in „duhovnik" neločljiva? če vzameš narodu spoštovanje do duhovnika, izpodkoplješ mu tudi vero. Ker že navajaš besede Izveličarjeve, vprašam te: Si li že pozabil, kaj govori isti Kristus: „Qui vos spernit, me spernit," in „Qui non est mecum, contra me est"? In ti hočeš luč prižigati? „Difficile est satj-ram non scribere." Menda se ti meša in pamet peša. Bodi prepričan, da dobro v&no, zakaj so ti mlajši duhovniki tako pri srcu in zakaj „se ne ma-raš (recte: ne moreš) ž njimi trgati." Vsakemu je znano, da zato, ker gredo z istim in še večjim oduševljenjem, nego za narodnostno idejo, — v boj za idejo katoliško, v kateri nam je narodnost itak že zagotovljena. „Hinc illae la-crimae". Zato jih napadaš, zato bi jih rad vtopil v žlici vode, zato jih grdiš, zato svojim lahkovernim in malo razsodnim čitateljem govoriš, da nesramno obrekujejo in lažejo ; a slavni Tertulijan bi te zavrnil: „Nemo potest hoc credere, nisi qui possit audere". Sicer pa le hodi še dalje po poti, ki si jo nastopil I Odloči se od vseh poštenjakov in nesramno napadaj naše odločne katoliško-narodne može; le pridno kopiji grob svojemu narodu, toda vedi, da mnogo bistrih očij pazi nd-te in stoji na straži, da ne trpi škode stvar narodno katoliška! Da bi nezavračan in nekaznovan napadal našo najdražjo svetinjo, za katero se je mili slovenski rod navdušeno boril proti krutemu sovragu vsega krščanstva in zdnjo krvavel na bojnem polju, ne pustimo in ne trpimo nikdar: „Non feram, non einam, non patiarl" Korak za korakom, na vseh črtah zasledovala te bode naša pazljivost, ker dobro v&no, da mečeš narodu le pesek v oči, in smo uverjeni, da oi»v uj viy.'^TY^, dteuiA¿neO-a« če zmagaš ti, propademo mi I A da ne propademo, slepcem luč prižgimo, toda ne zloglasne liberalne, niti ne piškave „nerodno-napredne", — prižgimo luč katoliško! „Benjamincule, interpolator erroriset furator veritatis." — Na svidenje! Dnevne novice. V Ljubljani, 30. januvarija. (Udanostne izjave.) Povodom veselega dogodka v cesarski hiši so prišle k tukajšnjemu deželnemu predsedstvu deputacije kranjskega deželn. odbor», mestneg» zastopa ljubljanskega, trgovske in obrtniške zbornice, e. kr. kmetijske družbe ¡n veteranskega kora s prošnjo, naj se najudanejše čestitke primernim potom naznanijo na najvišjem mestu. _ Tudi so deputacije izrazile sožalje povodom smrti nadvojvode Karola Salvatorja. (Na tukajšnjih srednjih šolah) se kouča prvo polletje dni 18. februarija z zahvalno sv. mašo in razdelitvijo spričeval. Drugo poluletje se pričue dni 17. februarija. (Imenovanje.) Vladni koncipist gospod Alfonz Pire je imenovan okr. komisarjem in konceptni prakt'kant dr. Karol Mathis vladnim koucipistom za Kranjsko. (Iz Škofje Loke) se nam piše: Na prejšnjem kapucinskem mostu, — odkar smo ga prenovili, pravimo mu Fran Josipov most, — je stala uborua podoba sv. Janeza Nepomuka, ki se je seveda morala umakniti, ko je bil mo»t razširjen in zlepšan. A naši vrli Ločani so takoj sklenili, da mora priti na most nov sv. Janez, večji in lepši, nego je bil nekdanji. Posebno mladi meščanje so se zanimali za to misel in zložili zdatno svoto, da dobimo novega Svetnika na most. Konečno je vzel naš gosp. župnik stvar v roko in jo z njemu lastno eneržijo pospešil. Te dni smo imeli priliko, videti v delavnici ljubljanskega zlatarja g. Tratnika podobo sv. Janeza, ki je namenjena za naš most. Kip je vlit iz cinka in bode pobakrenen ter popolnoma jednak pravi bronasti podobi. Visok je 160 metrov in jako skrbno in čisto izdelan, tako, da se gosp. Tratnik lahko ponaša ž njim. Stal bode na bakrenem postamentu, na obeh straneh pa ga bodeta obdajali dve železni svetilnici po načrtu g. ravnatelja J. Subica. Spomladi bode podoba že krasila Fran-Josipov most. A kakor čujemo, nabrana svota še nikakor ne zadošča troškom, ki jih bode pro-uzročil kip in njpga postavljanje. Vrli Ločanje bodo gotovo radi žrtvovali še potrebno svoto ter priskočili g. župniku na pomoč, da dobi mnsto spominek, ki ne bode le sedanpkom v čast, ampak tudi v ponos še poznim vnukom! (Nevarno je zbolel) č. g. Ant. Fine, žuonik v Sostrem pod Liubljano. Znancem in prijateljem se priporoča v molitev. (Goriško.) V Gorici je umrl dni 22. t. m. upokojeni duhovnik č. g. Štrukelj. — Albert grof Ooronini-Crouberg, sin goriškega deželnega glavarja in c. kr. avskultant v Gorici, je s prav dobrim vspehom naredil sodniški izpit v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. — V Velikih Žabljah pri Ajdovščini je umrl učitelj g. Fr. Vil h ar, rojen 1.1852 v Studenem na Kranjskem. — V Rihembergu je izvoljen za župana veleposestnik A. Pečenko. — V Gorici vendar dobe slovensko ljudsko šolo, kakor se čuti. Slovenski sta-rifi so namreč vložili na magistrat prošnjo, v kateri zahtevajo za svoje otroke slovensko šolo. Mestni očetje so se dolgo časa branili, toda višji krogi so se nekda začeli zanimati za to stvar, čas je pač že! (Prošnja do slovenskih posojilnic.) Gospod dr. Franc Jurtela, odvetnik v Šmarju na Štajerskem (St. Mareiu bei Erlachsteiu) prosi, naj bi mu vsaka posojilnica poslal» po eden izvod tiskanega računskega sklepa za 1891. leto, ker hoče sestaviti na tančne podatke nekemu denarnemu zavodu, ki hoče ustanoviti centralo za posojilnice. (Živinska kuga) na parkljili in v gobcu razsaja na Kranjskem po uradnem izkazu od dni 18. do 27. januvarja še v petih okrajih (Postojina, Ljubljana, Logatec, Novo Mesto in Črnomelj); okuženih so 103 kmetije. Na Vižmarjih in Prečni je ponehala kuga. (Tudi napredek.) Odkar ima mesto Ptuj svojo upravo, troški iako naglo rastejo Za tekoče leto ima proračunjenih troškov 44.647 gld., dohodkov pa le 17.546 gld. (Slepar.) Neki agent je lansko leto po vaseh na Spodnjem Štajerskem ponuial kmetom srečke na obroke. Največ jih je vjel okolu Cilja pri Sv. Juriju, pa tudi v Slov. Goricah in okolu Št. Lenarta. Piše se Marchisetti. Sedaj ga išče žandarmerija. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala opereta „Vzbujeni lev", pred opereto pa se bode predstavljala veseloigra v jednem dejanju ,Medved snubač", katero je spisal ruski pisatelj Viktor Krylov, preložil A. P. (Dobava za c. kr. domobranstvo.) 0. kr. mi-nisterstvo za deželno brambo namerava si več usnje- nih predmetov, kakor črevlje, vsake vrste jermena, tornistre, nožnice za bajonete in lopate za I. 1892 priskrbeti potom malega obrta. Dotične ponudbe vložiti je najkasneje do 24. februarija t. I. do dvanajste ure opoludne pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo na Dunaju. Vzorci, po katerih je predmete narediti, pogledajo se lahko pri glavnem domobranskem upravnem skladišču na Dunaju. Kdor se obrne na ministerstvo, mu pošlje to opravno skladišče tudi vzorce na dom, ako jih plača. Razglas, obsezajoč splošne pogoje, ponudbeni obrazec in seznam dobavnih predmetov je na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Akad. društvo „Triglav") v Gradcu priredi v soboto dne 30. t. m. svojo V. redno zborovanje z naslednjim vsporedom: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. O pomanjkljivosti človeških čutil in manjkujočih čutih človeka", fizijologična razprava. Čita g. drd. med. A. Schwab. 4. Poročilo revizorjev. 5. Slučajnosti. Lokal: Steinfelder Bierhalle. — Začetek točno ob 8 uri zvečer. (Čitalnica postojnska) priredi Vodnikovo veselico dne 2. februarija 1892 v prostorih g. Al. Burgerja. Začetek ob 1/i8. uri zvečer. Gospodje plačajo usto-pnine 1 gld., dame so proste. Godbo oskrbi oddelek vojaške godbe c. in k. pešpolka št. 87. (Čitalnica v Spodnji Šiški) vabi k Vodnikovi besedi, katero priredi v dan 2. svečana t. 1. v Kosler-jevi zimski pivovarni s prijaznim sodelovanjem članov „Dramatičnega društva" in c. kr. vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Ouvertura, svira c. kr. vojaška godba. 2. A. Nedved: „Vodniku"; moški zbor. 3. Slavnostni nagovor, govori g. Fran Bizjan. 4. * * „Pogled v nedolžno oko"; mešani zbor. 5. A. Förster: „Njega ni"; čveterospev. 6. $ * :i.: „Gorska roža"; ženski dvospev s sprem-Ijevanjem harmonija. 7. Volarič: „Oj zbogom ti planinski svet"; moški zbor. 8. Popolna žena. Veseloigra v ednem dejanju, spisal Karol Görlitz. Vrabelj in Minka pojeta kuplete. Po besedi: Prosta zabava. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 50 kr. za osobo; čast. člani društva so prosti. (Slov. del. pevsko društvo „Slavec") priredi v torek dne 2. februvari|a v čitalnični restavraciji zabavni večer s petjem, plesnim venčkom in godbo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za člane prost, za nečlane po 30 kr., družine po 70 kr. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. (Največji parnik sveta.) Hamburško-ameriško parobrodno društvo priredi 10. februvarija t. 1. izlet v Italijo in dalje proti vzhodu. V ta namen pripravi brzoparobrod na dva vijaka „Avgusta Viktorija." Ladija se ustavi v mestih Southampton, Gibraltar, Niča, Aleksandriia, Jafa, Smirn», Carjigrad, Atene, Krf, Malta, S rakuz, Palermo, Napolj, Algir, Lizbona in, ča se oglasi dovolj udeležencev, tudi v Trstu. Potovanje bode trajalo okolu 60 dnij. Natančneje se izvi pri ravnateljstvu v Hamburgu, iz prijaznosti tudi v Jus. Pavlina potovalni pisarni v Ljubljani, Marijni trg št. 1. Parobrod ..Avgusto Viktorijo" gonita dva vijaka, dolg je 160 m, visok 19 m in globok 13 m, nosi 14.000 tou in ima dva največja parna stroja z močjo 16 000 konjskih sil: trije kotli potrebujejo za pot iz Hamburga v Novi Jork in nazaj 240 železmčuih voz premoga. Na parniku ima 2000 oseb prostora, sobe z» godbo, obede in kadenje so krasno opravljene, kakor tudi spalnice. Akoravno je ladija tako težka, vendar prebrodi 20 morskih milj v jedni uri. Sploh so, kakor se bere v uraduih poštuih poročilih, pamiki hamburško - ameriškega društva naihitrejši na svetu. Ugronovih pristašev, 6 divjakov. V Ban%-Hunyadu je bil pretep, tri osebo so mrtve, ena ranjena. Budimpešta, 30. januvarija. Znanih 3G6 volitev; od teh jo 212 liberalcev, ki so zgubili doslej 15 mandatov. Tujci. 28. januvarija. Pri Južnem kolodvoru-. Birko, trgovoe, z Dunaja. - Schortz, trgovec; Mullich, tovarnar, iz Trsta. — Munk iz Budimpešto. — Olbert iz Celovca. — Stramlick, stotnik, iz Ljubljano. Pri avstrijskem caru: Lukeschitsch iz Gradca. — Mejao, posestnik, iz Komende. Umirli so: 27. januvarija Anton Šoler, kovač, 56 let, Poljanski nasip 50, oslabljenje. 28. januvarija. Marija Vider, gostija, 68 let, Hrenovo ulice 6, inarasmus. — Ana Šoie, šivilja, 71 let, Salendrove ulice 3, eiudat pericordia. V b olnišnici: 25. januvarija. Primož Keber, gostač, 62 let, jetika. Vremensko sporočilo. Sreinia temperatura —5-¿°. za 3'9° pod normalom Iz „Novic", gospodarskih, v Ljubljani dné rt^" A. ¡¡PÉ ■JIllSUEHMSS*! vici moram tega priporočiti. (1520) 3-3 obrtniških in narodnih, 19. januvarija 1876, tečaj 34. („Priporočilo.") Vsakemu kovaču in ključarju je dobro znano, kakošna dobrota in kolik dobiček je za njegovo rokodelstvo dober meh. Dozdaj smo si morali dobre mehove z Dunaja in drugih dežel prav drago na-ročevati; sedaj jih dobimo donni in te prav izvrstne in pa cenejše pri mojstru Matiji Zupanu t Kropi na Gorenjskem. Jaz sem od njega dva meha kupil, s katerima sem tako zadovoljen, da po pra-domačega mojstra prav gorko P. Skale, učenik podkovstva. Ivan Kregar, <-l|aiii. Podpisanca potrjujeva s tem, cla Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamujeva se z vele.-poštovanjem (1315) i0-io u m M V Palermu (v Italiji) decembra meseca 1891. Zobni zdravnik iz Berolina univ. ixied. R- JAOOB Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—3 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. ro-T-V-* - v_ t h Zahvala, Y svojem in v imenu obitelji svojega umrlega brata Metoda Firca zahvaljuje se podpisani C-fustav Pire najsrčneje generalnemu zastopu za Kranjsko zavarovalnega društva na življenje „MUTUAL" v Novem Mu za na njegove roke izplačano vsoto 10.000 gld., na katero je bil pri „Mutual-u" zavarovan na življenje zgoraj imenovani brat. Zavarovani Metod Piro dobil je dne 9. novembra 1891 svojo od generalnega ravnateljstva za Avstrijo na Dunaju izdano začasno polico in vplačal prvo polletno premijo v znesku 146 gld.; — malo dnij potem dobil je vratico in po kratki bolezni umrl. Zastopstvo društva pomagalo je pridobiti potrebne dokumente in je potem zavarovano vsoto 10.000 gld. s posebno hitrostjo in postrežljivostjo po nakazu po kabel-brzojavu iz Novega Jorka izplačalo nemudoma. Podpisanec sodi, da vrši svojo dolžnost, ako vsem, ki se hočejo zavarovati, društvo „Mutual" najtopleje priporoča. V Ljubljani, dne 21. januvarija 1892. Gustav Pire, 73 3—2 tajnik c. kr kmetijske družbe za Kranjsko. Št. 24.778/1891. Ustanova. (31) 3-3 Pri podpisanem mestnem magistratu izpraznjena je jedna Valentin Hočevar-jevih ustanov v znesku 19 gld. 60 kr. na leto. Pravico do te ustanove intaio v Krakovem v Ljubljani rojene poštene deklice lepega vedenja, dokler se ne omožijo, po možitvi pa še jedno leto. Prednost imajo sorodnice ustanovitelja. Prošnje podprte s potrebnimi dokazili vložiti ie Luka) do 20. febru-varija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 13. januvarija 1892. Št 1016. ïïiiai®?e m iam 'BiBIlffl 66 3-2 ^II Pri maagistratu deželnega stolnega mesta LJubljane izpraznjeni ste dve ustanovi za invalide na Kranjskem po 31 gld. 50 kr na leto. Pravico do teh Ustanov imajo on;, ki so vsied vojaške službe od 1848, leta naprej za delo nesposobni m ubošuo in pa lepo vedenje dokazati zamorejo. Prošnje z dokazili 'o starosti, stanu. uboštvn, vedenju in pa v voj«tkem službovanji vložiti |e do 10. marcija 1. pri podpisanem mngis'ratu ali pa i pri pristojnem c. kr. okrainem glavar.-tvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. januvarija 1892. f V •1. ■•■ ■ iS.!',; Sargov Sargov KALOOONT Sargov KALOOONT akroma-tičen, osvežujoč. Sargov KALOOONT d tu- in inozemstvu uveli z največjim vspehom. ^ Sargov KALOOONT se rabi pri dvoru in plemstvu, pa tudi v najpri-prostojši meščanski hiši. Sargov Sargov KALOOONT Priznanja najvišjih krogov so priložena vsakemu kosu. Oblastveno dovoljenje zavod za prilepljenje razglasov in. piHnmn za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892, 1. št. lo338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu Inprodaji hišne Oprave, in gla-sovirjev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupe« in Pjodajalnio, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev vil) >n prosi vele-^vne ohkstoje zavode,'podvzetja in častito občinstvo posluže^t. se v vseh bodisi prilepljena uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevali mojega zavoda. ;„ Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem Vekoslav Kališ (37 10—3) Prešernov trg št. 3. V v > X c5 k Ji «ivoj i 1-c svojim! Priznano najboljše in najcenejše čebelno-voščene sveče priporoča Oroslav Dolenec 8 (10 0) v Ljubljani. ¡Svoji k svojim! 74 2-1 vence za neveste, lip za svatcvsčine ii pk nagrobne vence m trakovi in napisom, vsakovrstne cirotliae dobe se po najnižji ceni pri Spitalske ulice. Prodajalcem izjemno nizke cene. f ,0 ai. rt« ® 0 rt. hp™ r II svo. i [ffj dalje krasno in trpežno izdelano M mašne plašče, pluvijale dalmatike, in bandera, iHJ zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvoin priporočam j odpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izbori v zalogi. M Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo w in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštrance, svelilnice, križe, svečnike, [(i kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. (10-8) Velespoštovanjem Ana Ilollmuer v Ljubljani. [H Naznanilo in prijioroČilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da. sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Oeba pod tvrdko J. Geba v Slouovih ulicah že mnogo let poslujoči urarski obrt. Ob tej priliki priporočam se v obila naro -ila najraznovrstnejših ur in drugih v urarski obrt vštevajocih se predmetov. Mnogoletno praktično delovanje v stroki urarski je dovoljni porok za točno, solidno izvišitev in nizko ceno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate in srebrne žepne ure, stenske in ure budilnice, ure s stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejše zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 7 (10-5) CÖ 0) C8 >bq <3 if R a z prodaja V proda jaluici Andr. Druškoviča v Iijnbljanf, Mestni trg št. O/IO dobiva se po najnižji ceni JE^naj boljša modrobcla poste-"•S klenjeiia ploščcvimista ^kuhinjska posoda ^ Tu dobiva se tu-li vsakovrstno hišno iti kuhinjsko orodje po najuižti oni. S tem pon.il j a s« p d. Kospodmiam, prečast. duhovččmi, gostilničarjem, pred-stojništvom bolušn:c itd. uaiboliša prilika svojo hišno in kuh>nisso orodje po ceni spopolniti ali pa si no\o omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od f>ld. 15*— do gld. 2001— tnanja naročila izvrše se takoj. Si tt N« L_i. » O 9 tt » ¡si B j B p O J d Z B 5 I Dunajska borza. Dné 3 0. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini Nemških mark 100 95 gld 10 kr. Dne 29. januvarija. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/9 % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 108 gld. 20 kr. 102 187 149 187 96 100 184 64 25 50 25 50 15 50 Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 Rudolfove srečke, 10 gld.......20 Salmove srečke, 40 gld........62 Windischgraezove srečke, 20 gld.....57 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 ;ld. 50 kr. „ 75 „ 50 „ 20 imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WolJzeile štev. 10. Najkulantnejse se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valut« in devize. D*" Ru7.ii» naročila i/.vriž se nnjtočncje. Zn nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke proplnaoljske zadolinlce. 41/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4llt% komunalne obveznloe ogerske hlpotečno banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojil» avstro-ogerska banka in podružnice njene. I860, L promi cele gld. 14'/j, petina gld. 4 in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. &T Žrebanje dne 1. februvarija. Izdajatelj: Dr. I»an Janežič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik m Žitnik