NOVICE
KOPER, 16. MARCA 1973
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 4
VSEBINA :
Obalni svet Koper:
-	DRUŽBENI DOGOVOR o določitvi dela sredstev, ki se združujejo pri poslovni banki
Občina Postojna
-	ODLÓK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Kre-menca II v Postojni
-	ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske S-l v Pivki
-	ODLOK o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
)
—	ODLOK o zakloniščih na območju občine Postojna
-	ODLOK o ustanovitvi sklada za izgradnjo zaklonišč na območju občine Postojna
—	PRAVILNIK o izvajanju inšpekcije na področju narodne obrambe v občini Postojna
Občina Sežana
-	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi najnižjega odstotka sredstev za potrebe razšiijene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
0Bč!NA KOPER
Na podlagi 1. odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5-11/72) sklenejo organizacije, občine Izola, Koper in Piran ter Obalni sindikalni svet Koper, izhajajoč iz načela večje racionalnosti porabljanja namenskih sredstev, naslednji
DRUŽBENI DOGOVOR O DOLOČITVI DELA SREDSTEV,
KI SE ZDRUŽUJEJO PRI POSLOVNI BANKI
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) občin Izola, Koper in Piran in Obalni sindikalni svet Koper zagotavljajo s tem družbenim dogovorom odstotek sredstev, ki jih bodo organizacije združevale pri poslovni banki za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 2. člena samoupravnega sporazuma združevale 20 % za kreditiranje stanovanjske gradnje.
Sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in vročajo pri poslovni banki na posebni račun za dobo 25 let in po 1 % obrestni meri.
3.	člen
Združena sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje tvorijo posebni kreditni sklad pri poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga poseben zbor vlagateljev.
4.	člen
Sestavo zbora vlagateljev in njegovih organov ter način volitev se določi s posebnim pravilnikom.
-	Pravilnik in prvo sejo zbora vlagateljev pripravi iniciativni odbor, ki ga izvolijo podpisniki tega dogovora.
-	Predsednika in njegovega namestnika izvoli iniciativni odbor na svoji prvi seji.
5.	člen
S temi sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve upravlja zbor vlagateljev, na podlagi posebnega pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev v soglasju z Obalnim svetom Koper in Obalnim sindikalnim svetom Koper.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti v nasprotju z določili zakona in tega dogovora.
6.	člen
Združena sredstva iz 2. čiena tega dogovora se lahko uporabljajo za kreditiranje:
-	gradnje novih stanovanjskih hiš,
-	nakup novih stanovanjskih hiš ali stanovanj,
-	rekonstrukcij obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj,
-	gradenj objektov komunalnih naprav sekundarnega pomena izključno za stanovanjske namene.
7.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 6. čiena tega dogovora se odobravajo največ za dobo 25 let.
Obrestna mera se bo določila v skladu z družbenim dogovorom, ki ga bodo sklenile Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Skupnost slovenskih občin, Socialistična republika Slovenija ter Združenje poslovnih bank in hranilnic Slovenije.
8.	člen
Administrativno finančne in druge posle kreditnega sklada opravlja poslovna banka na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z zborom vlagateljev.
9.	člen
/
Pravico do kredita iz združenih sredstev imajo:
-	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem dogovoru,
-	delavci, ki so zaposleni pri organizacijah podpisnicah tega dogovora.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi, da upravičenci gradijo ali kupujejo stanovanja v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske graditve za obalno območje.
Pri odobritvi kredita delavcem je treba upoštevati še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, kije določen z občinskimi odloki.
30
-URADNE OBJAVE-
St. 4 — 16. marca 1973
Pravico do kredita iz združenih sredstev tega dogovora imajo tudi komunalne delovne organizacije, ki gradijo objekte komunalnih naprav pri usmeijeni stanovanjski graditvi.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih sredstev tega dogovora določa pravilnik kreditnega skiada.
10.	č!en
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se izvršijo po postopku, ki je predviden za njegovo sprejetje.
K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki dogovora niso podpisaie do dneva uveljavitve.
11.	člen
Družbeni dogovor stopi v veljavo, ko ga podpišejo podpisnice na podiagi sklepov svojih organov samoupravljanja, uporablja pa se od 1.
1.	1973 dalje.
Original družbenega dogovora sc hrani pri OBALNEM SVETU Koper.
12.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
Datum sklenitve sporazuma: 22. februajja 1973.
Podpisniki družbenega dogovora:
Obalni sindikalni svet Koper, Skupščina občine Izola, Skupščina občine Koper, Skupščina občine Piran, Osnovna šola Prade, Osnovna šola „Pinko Tomažič** Koper, Primorski tisk Koper, Istramctal Piran, Osnovna šola Semedela, Dijaški dom Koper, Osnovna šola Piran, Osnovna šola Lucija, Osnovna šola Sečovlje, Osnovna šola Hrvatini, Osnovna šola Dekani, Osnovna šola Šmarje, Obrtno podjetje Brivnice in česalnice Piran, Invest biro Koper, Stanovanjska zadruga primorski dom** Koper, Nanos Postojna, Stanovanjsko podjetje Koper, Kreditna banka Koper, Vzgojnovarstvcni zavod Semedela, TGP „Metropol** Portorož, Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Hotel Riviera Portorož - TOZD Emona, Vzgojni zavod „Elvira Vatovec** Strunjan, Osnovna šola Gračišče, Gostinski šolski center Izola, Mlinotest Ajdovščina - Pekama Bertoki, Osnovna šola „Oskar Kovačič** Škofije, Croatia Zavarovalnica in pozavarovalnica - poslovna enota Koper, Vzgojnovarstveni zavod Koper, Ekonomsko-administrativni šolski center Koper, Stanovanjsko podjetje Piran, Obrtno podjetje „Steklo** Izola, Obalne lekarne Koper, Slavnik - potniški promet in turizem, Dom upokojencev Izola, Dom oskrbovancev Piran, Italijanska osnovna šola Piran, Obrtno podjetje ,,Kruh** Koper, SDK podružnica Koper, Center za glasbeno vzgojo Koper, Obrtno podjetje Brivnice in česalnice Koper, Osnovna šola „Vojka Smuč** Izola, Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, Lesno podjetje „Oprema** Izola, Slovenija avto Ljubljana - servis Koper, Obrtno podjetje Modno krojaštvo Piran, Knjigovodski servis Piran, Obrtno podjetje Elektroradio Piran, Adriacommerce Koper, Stanovanjsko podjetje Izola, Splošno komunalno podjetje Izola, Vzgojnovarstveni zavod Izola, Italijanska gimnazija Koper, Obalna delavska univerza „Ivan Regent** Koper, Rižanski vodovod Koper, Trgovsko podjetje „Soča** Koper, Slovenska gimnazija Piran, „Soda** Koper, Tehniška pomorska, strojna in elcktro šola Piran, Hotel Belvedere Izola, Droga Portorož, Medobčinski zavod za požarno varnost in reševalno službo Koper, Zavod za korekcijo sluha in govora Portorož, uprava skupščine občine Koper, Delamaris Izola, Zavarovalnica Sava - poslovna enota Koper, Kovinsko predelovalno podjetje Elmct Koper, Gradis Koper, Intereuropa Koper, Zavod za turizem Portorož, uprava skupščine občine Piran, Luka Koper, Komunalno podjetje Komunalni servis Koper, Kmetijsko predelovalni zadružni kombinat Agraria Koper, Cestno podjetje Koper, Ljubljanska banka podružnica Koper, uprava Obalnega sveta Koper, Komite Obalne konference ZKS Koper, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, sodnik za prekrške občin Izola in Koper v Kopru, Hotel PIRAN Piran, Slovenijales - poslovna enota Tropics Koper, Obrtni center Koper, Višja pomorska šola Piran, Tovarna pohištva Stil Koper, uprava skupščine občine Izola, Splošna plovba Piran, gimnazija Koper.
OBČMA POSTOJNA
Na podlagi 13. člena in predhodnih določil 10. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU STANOVANJSKE SOSESKE KREMENCA II V POSTOJNI
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Kremenca II v Postojni, ki ga je izdelalo podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje stavbnih zemljišč Invest-biro iz Kopra, Trg revolucije 12, pod št. 70-121 po sestavnih delih od meseca decembra 1971 do maja 1972.
2.	člen
Zazidalni načrt Kremenca II vsebuje naslednje sestavne dele:
I.	Programski del:
-	Splošna ocena sedanje in bodoče urbanske funkcije;
-	Analiza sedanje izrabe površin;
-	Inventarizacija obstoječih objektov;
-	Valorizacija kulturnih spomenikov;
-	Ocena kvalitete gradbenih tal;
-	Bodoča ureditev prometnega in komunalnega omrežja;
-	Plan podiranja objektov;
-	Predlog nove izrabe površin;
-	Bodoča gostota naselitve;
-	Podatki o bodoči stanovanjski zazidavi in zazidavi preskrbovalnih objektov;
-	Ekonomski izračun za kv. meter zemljišča, opremljenega s komunalnimi napravami.
II.	Tehnični del:
-	Tehnično poročilo;
-	Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta;
-	Teritorialni okvir;
-	Geodetski načrt obstoječega stanja;
-	Inventarizacija;
-	Arhitektonska zazidalna situacija;
-	Geodetska zazidalna situacija;
-	Parcelacija;
-	Hortikulturna ureditev.
III.	Komunalni del:
-	Zbirna karta komunalnih naprav;
-	Tehnično poročilo in situacija projektov:
a)	Ceste (št. 70-121, izdelal Invest-biro y marcu 1972)
b)	Kanalizacija (št. 70-121, izdelal Invest-biro v februarju 1972)
c)	Elektrika (št. 13/72, s prilogo, izdelala Elektro Gorica - enota Sežana, v aprilu 1972)
d)	Vodovod (št. 3065/000, izdelali Investicijski biroji Trbovlje v mesecu decembru 1971, popravek št. 70-121, izdelal Invest-biro Koper v decembru 1972)
e)	PTl omrežje (št. 70-121, izdelal Invest-biro Koper v mesecu maju 1972) ^
3.	člen
Objekti in vse komunalne naprave morajo biti izvedeni v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
4.	člen
Do uskladitve interesov podjetja Petrol iz Ljubljane kot neposrednega soseda stanovanjske soseske z obravnavanim zazidalnim načrtom se po sklepu sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske
gt. 4 — 16. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
31
zadeve z dne 3. oktobra 1972 začasno izključijo iz zazidalnega načrta predvidene zazidave individualnih hiš št. 108, 109, 133 134 139 in 140.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 351-9/70	%
Postojna, 28. februarja 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi 13. člena in predhodnih določil 10. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU STANOVANJSKE SOSESKE S-l V PIVKI
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske S-l v Pivki, ki gaje izdelalo podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje stavbnih zemljišč Invest-biro iz Kopra, Trg revolucije 12 pod št. 72-72 v mesecu novembru 1972 in obsega šest map projektov in prilog.
2.	eten
Zazidalni načrt S-l vsebuje naslednje sestavne dele:
L - Glavna rekapitulacija stroškov komunalnih naprav;
-	Kopija katastrskega načrta.
II.	Tehnični del:
-	Tehnično poročilo;
-	Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta;
-	Teritorialni okvir;
-	Geodetski načrt obstoječega stanja;
-	Arhitektonska zazidalna situacija;
-	Geodetska zazidalna situacija;
-	Parcelacija;
-	Hortikulturna ureditev.
III.	Komunalni del:
-	Zbirna karta komunalnih naprav;
-	Tehnično poročilo;
-	Glavni projekt cest;
-	Glavni projekt kanalizacije;
-	Glavni projekt elektro-energetskih naprav (št. 28/72, izdelan pri Elektro Gorica - enota Sežana, v mesecu novembru 1972);
-	Glavni projekt vodovoda;
-	Glavni projekt telefonskega krajevnega omrežja.
3.	člen
Objekti in vse komunalne naprave morajo biti izvedene v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-269/72 Postojna, 28. februarja 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 2. čiena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV TER MERIL, PO KATERIH SE DOLOČI ZEMLJIŠČE, NAMENJENO ZA NORMALNO UPORABO ŽE ZGRAJENEGA OBJEKTA
1.	člen
Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
1.	objekti, ki so zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela in druge družbeno-pravne osebe, pa niso nujno potrebni za opravljanje osnovne dejavnosti, kije vpisana v register kot poslovni predmet, zgrajeni pa so izven zaključenega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za bodoči razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno-pravne osebe;
2.	objekti, ki so zgrajeni na zemljišču v zasebni lasti izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta ter gospodarskega poslopja;
-	garaže;
-	drvarnice;
-	kumiki;
-	čebelnjaki;
-	zajčniki;
-	kmetijska gospodarska poslopja, ki se uporabljajo za druge namene;
-	drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katere so sprejeti zazidalni načrti, se določi na podlagi načrta parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega zazidalni načrt ni izdelan in taka izdelava tudi ni predvidena, se določi površina zemljišča za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
-	razmeije med dejansko tlorisno površino že zgrajenega objekta in dejansko nezazidano površino zemljišča;
-	višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta;
-	višina, velikost in namembnost sosednjih objektov;
-	gostota zazidave;
-	konfiguracija terena;
-	morebitne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov;
-	sedanje in bodoče stanje komunalnih naprav;
-	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih;
-	urbanistični in drugi veljavni normativi;
-	bodoča urbanistična ureditev predela, kjer se objekt nahaja.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, ki je pooblaščena za izdelavo lokacijske dokumentacije v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju za lokacijo objektov v določenem ombočju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 464-1/73-3
Postojna, 28. februarja 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
32
-URADNE OBJAVE«
St. 4 — 16. marca 1973
Na podlagi 117. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67), 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 2. in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
ODLOK O ZAKLONIŠČIH
NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
I.	Splošne določbe
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne se morajo na območju občine Postojna graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje prebivalstva.
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje z ustrezno ureditvijo in opremo.
Drugi primerni objekti za zaklanjanje so kletni prostori, komunalni in naravni objekti ter rovna zaklonišča, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3.	člen
Zaklonišča so javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča.
Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanov, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije.
Hišna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš.
4.	člen
Javna zaklonišča gradi in vzdržuje skupščina občine Postojna kot samostojne objekte; zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določa občinski načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja občine.
Hišna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni zgraditi oziroma urediti investitoci zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki ali organizacije, ki upravljajo z zgradbami.
5.	člen
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni javni in komunalni objekti, ki so primerni za ta namen.
II. Gradnja zaklonišč
6.	člen
Javna zaklonišča se grade na osnovi razvojnega programa gradnje zaklonišč, ki ga na predlog sveta za narodno obrambo sprejme občinska skupščina.
7.	člen
Svet za narodno obrambo skupščine občine Postojna sprejme občinski načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja občine.
Rok za izdelavo načrta je dve leti po uveljavitvi tega odloka.
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen opravlja upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Postojna, če ni z zakonom določeno drugače.
8.	člen
Zaklonišča se praviloma gradijo predvsem kot dvonamenski objekti.
9.	člen
Zaklonišča se gradijo na osnovi urbanistične dokumentacije in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč za osnovno zaščito prebivalstva (Uradni list SFRJ, št. 15/70).
10.	člen
Organizacije združenega deia, ki še nimajo zgrajenih primernih za-klonišč, so doižne v obstoječih objektih zgraditi, adaptirati aii preurediti primerne prostore kot-zaklonišča za zaščito ljudi in material-
nih dobrin.	.....
Po potrebi določijo tudi prostoie za gradnjo zasilnih zaklonišč.
Zaklonišča iz pivega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav teh organizacij.
11.	člen
Za objekte, kjer je število stanovalcev ali zaposlenih manjše od 20, gradnja zaklonišča ni obvezna.
V	teh primerih gradijo investitoci zaklonišča za več objektov skupaj ali pa plačajo prispevek v sklad za gradnjo zaklonišč, ob soglasju organa za narodno obrambo skupščine občine Postojna.
Zaklonišče se gradi praviloma v zgradbi.
Če to ni mogoče, se gradi za enega ali več sosednih objektov zaklonišče v eni izmed sosednih zgradb ali v posebni zgradbi.
12.	člen
Investitoci novih stanovanjskih ali poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu oziroma v njegovi neposredni bližini.
Če izgradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov, zaradi geoloških in hidroloških razmer ni mogoča, odloča na podlagi predhodnega mnenja pristojne strokovne komisije upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Postojna o oprostitvi gradnje zaklonišča.
V	tem primeru je investitor dolžan plačati prispevek v sklad za gradnjo zaklonišč.
13.	člen
Pri adaptaciji stavb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembe namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objektov. Če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in vplača ustrezni znesek v sklad za gradnjo zaklonišč.
*	III. Dimenzioniranje zaklonišč
14.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50% stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 25 kv. metrov bruto površine stanovanja računa 1 stanovalec.
V	samskih domovih je potrebno zgraditi zaklonišče za polovično število stanovalcev in polovično število zaposlenih delavcev v tej zgradbi.
15.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce in obiskovalce, in sicer:
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah - za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni -za vse zaposlene;
—	kultumo-prosvetne organizacije v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi — najmanj za 40 % Števila sedežev in za vse zaposlene v teh organizacijah;
—	v hotelih in drugih turističnih objektih — najmanj za 35 % celotnega števila ležišč in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah s trgovskimi lokali — za polno število zaposlenih in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število zaposlenih;
—	v zgradbah z gostinskimi lokali — najmanj za 30 % število sedežev v lokalu in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolskih in vzgojno-varstvenih zavodih — za vse varovance, učence in dijake in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih zavodih — v skladu z vojno nalogo in tako, da se oddelek za prvo pomoč in kirurški oddelek razporedijo v zaščitnih prostorih;
—	na železniških in avtobusnih postajah za enourno poprečno šte-
vilo potnikov na postaji in za število zaposlenih v največji delovni izmeni.
gt. 4 _ 16. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
33
;
Enourno poprečno število potnikov izračunamo tako, da vzamemo 80 % zasedenost sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo in to delimo s 14.
16.	člen
Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 300 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa dvojno.
17.	člen
Območje občine Postojna delimo na tri kategorije ogroženosti:
1. kategorija ogroženosti obsega mesto Postojna v celoti z naselji bližnje okolice: Stara vas, Veliki otok in Zalog ter naselje Pivka v celoti;
H.	kategorija ogroženosti obsega naselja: Hrašče, Hrenovice, Hru-ševje, Grobišče, Goriče, Kal, Klenik, Landol, Mali otok, Matenja vas, Neverke, Orehek, Palčje, Petelinje, Planina, Prestranek, Rakitnik, Razdrto, Strmica, Studenec, Studeno, Tmje, Velika Pristava in Zagon;
HI. kategorija ogroženosti obsega vsa ostala naselja na območju občine Postojna, ki niso zajeta v 1. in II. kategoriji ogroženosti.
Pri gradnji zaklonišč je treba glede na kategorije ogroženosti upoštevati naslednje odpomostne stopnje:
I.	kategorija ogroženosti 1,5 atmosfere nadpritiska;
II.	kategorija ogroženosti 0,8 atmosfere nadpritiska;
III.	kategorija ogroženosti 0,36 atmosfere nadpritiska.
Stopnje odpornosti, ki so določene za posamezne kategorije ogroženosti veljajo tudi za graditev zasilnih zaklonišč, če tako določi upravni organ za narodno obrambo.
IV.	Prilagajanje naravnih in komunalnih podzemnih objektov
19.	člen
Med podzemne objekte se šteje vse naravne turistično urejene in neurejene jame, podzemne dele železniških postaj in druge podobne komunalne objekte.
20.	člen
Upravni organ za narodno obrambo v sporazumu s prizadetimi organizacijami določa, katere obstoječe in druge objekte je potrebno prilagoditi za zaščito prebivalstva.
21.	člen	,
Investitor podzemnih turistično urejenih jam, komunalnih in drugih objektov je na zahtevo upravnega organa za narodno obrambo dolžan prilagoditi te jame in objekte za zaščito prebivalstva. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečave objekta za zaščito, gredo v breme sklada za gradnjo zaklonišč.
V.	Upravljanje zaklonišč
22.	člen
Javna zaklonišča upravlja oiganizacija, ki jo za upravljanje pooblasti občinska skupščina.
V hišah v družbeni lastnini in v hišah, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja zaklonišča organizacija za gospodaijenje s hišami v družbeni lastnini.
Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena objekta.
VI.	Vzdrževanje zaklonišč
23.	člen
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana.
Javna zaklonišča vzdržuje skupščina občine Postojna.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije.
Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali upravljavci stanovanjskih hiš na podlagi odloka o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo kot to velja za tekoče investicijsko vzdrževanje objekta.
Vzdrževanje in red v zaklonišču določi s svojim navodilom upravni organ za narodno obrambo.
VII.	Financiranje zaklonišč
24.	člen
Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč ustanovi skupščina občine Postojna sklad za izgradnjo zaklonišč na območju občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Gradnjo in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnikov oziroma organizacij, ki upravljajo z zgradbami.
Investitoci novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišč po 12. členu tega odloka, so dolžni plačati v sklad prispevek v višini 2 % od gradbene cene, in sicer še pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Za gradbeno ceno je šteti predvidene stroške gradnje z obrtniškimi in instalacijskimi deli brez opreme, pohištva in brez stroškov za pripravo gradbenega zemljišča.
25.	člen
Lastniki stanovanjskih zgradb ali delov zgradb ter poslovnih prostorov in organizacije za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami v družbeni lastnini plačujejo trimesečno v sklad 1 % od celotne stanarine ali najemnine.
Zasebni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov plačujejo ta znesek po enakih osnovah enkrat letno, najkasneje do 10. decembra za tekoče leto. Odločbo o tem izda za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ.
Za zbiranje sredstev sklada je pristojna davčna uprava skupščine občine Postojna.
Glede odmere, pobiranja in izteijave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Obvezni prispevek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 24. člena ali je bilo v zgradbi zgrajeno ali opremljeno zaklonišče.
Organizacije za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami v družbeni lastnini ter upravni odbor sklada se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija zadrži del najemnine iz prvega odstavka tega člena za namensko prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča ter za vzdrževanje zaklonišč.
26.	člen
Obveznost plačevanja prispevka iz 25. člena velja za vse zavezance stanarin in najemnin I., IL in III. kategorije ogroženosti iz 17. člena.
VIII.	Uporaba zaklonišč v mirnem času
27.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se v mirnem času uporabljajo v druge namene, pod naslednjimi pogoji:
-	da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo ostalih, zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi;
-	da se ne uporabljajo na način, s katerimi bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča;
-	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi; če so zaklonišča oddana v najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur, izprazniti in usposobiti.
Prostorov, ki so potrebni za uskladiščenje opreme za zaklonišča ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
28.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljavec zaklonišča iz 22. člena, ko dobi soglasje upravnega organa za narodno obrambo skupščine občine Postojna.
Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
-	namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem;
-	zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem.
!
34
"URADNE OBJAVE«
St. 4 — 16. marca 1973
29.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati.
Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo.
30.	člen
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem se pri upravljavcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč se zbirajo v sklad za gradnjo zaklonišč.
IX.	Kazenske določbe
31.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinaijcv se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela:
1.	ki zgradi zaklonišče v nasprotju s 15. členom;
2.	ki odda zaklonišče v najem v nasprotju z določili 27. in 28. člena.
Za prekrške iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 300 dinaijev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela.
X.	Prehodne in končne določbe
32.	člen
Za območja, kjer je urbanistična dokumentacija že potijena, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati načrt zaklanja-nja za celotni zazidalni rajon oziroma gradbenega okoliša na posameznih območjih občine Postojna.
33.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji, minimalni trdnosti, urejanju in vzdrževanju zaklonišč pred zračnimi napadi (Uradne objave Koper, št. 23/70).
34.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 351-67/73
Postojna, 28. februarja 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 24. člena odloka o zakloniščih na območju občine Postojna ter 78. in 86. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA IZGRADNJO ZAKLONIŠČ NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Ustanovi se sklad za izgradnjo zaklonišč na območju občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Namen sklada je zbiranje finančnih sredstev in njihova uporaba za izgradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
4.	člen
Za upravljanje sklada veljajo načela družbenega upravljanja. Organ družbenega upravljanja je upravni odbor, ki ga imenuje skupščina občine Postojna.
5.	člen
Sklad ima svoj statut
S statutom sklada se določa: način, kako sklad ustvarja sredstva in kako posluje; organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in organe, ki so odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe, ter druge zadeve in naloge, ki so v delovnem področju sklada; pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja; postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada; način obveščanja javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina.
6.	člen
Dohodki sklada so:
1.	sredstva po odloku o izgradnji zaklonišč na območju občine Postojna;
2.	posojila;
3.	drugi dohodki.
7.	člen
Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom sklada, ki ga sprejme upravni odbor na predlog upravnega organa za narodno obrambo skupščine občine Postojna.
K finančnemu načrtu daje soglasje svet za narodno obrambo skupščine občine Postojna.
Sklad ima svojo rezervo. Višino rezerve in njena uporaba se določata s statutom sklada.
8.	člen
Po preteku leta sklad sestavi zaključni račun.
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev svetu za narodno obrambo skupščine občine Postojna.
9.	člen
Za finančno in materialno poslovanje sklada se uporabljajo določila zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji in predpisi o materialnem poslovanju.
10.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 5 Članov. Predsednika in člane imenuje občinska skupščina. Predsednik upravnega odbora je član sveta za narodno obrambo.
11.	člen
Upravni odbor sklada poroča o svojem delu skupščini občine Postojna vsaj enkrat letno.
12.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
13.	člen
Upravna in administrativno-tehnična opravila sklada opravlja upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Postojna, finančna opravila pa pristojni občinski organ za proračun in sklade.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Koper.
Št.: 402-14/73
Postojna, 28. februaija 1973
Predsednik
MIRAN FAJDIGA, L r.
gt. 4  16. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
35
Na podlagi 24. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ št. 8/69) in 86. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št! 9/64) je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1973 sprejela
PR A VILNI K
O IZVAJANJU INŠPEKCIJE NA PODROČJU NARODNE OBRAMBE V OBČINI POSTOJNA
S tem pravilnikom se določajo naloge, pristojnosti in delovno področje, način in postopek ter pravice in dolžnosti za opravljanje inšpekcije na področju narodne obrambe v občini Postojna.
1.	člen
Namen inšpekcije je izvajanje splošnega družbenega nadzora, usklajenost priprav in načrtov ter strokovna pomoč organizacijam in organom na območju občine Postojna pri izvrševanju zadev narodne obrambe.
2.	člen
Inšpekcijo na področju narodne obrambe opravlja oddelek za na-odno obrambo (v nadaljnjem besedilu: inšpekcijski organ) kot svojo redno dejavnost v zadevah narodne obrambe, ki so v občinski pristojnosti.
3.	člen
Pri delu inšpekcijskega organa lahko sodelujejo po pooblastilu tega organa tudi drugi občinski upravni organi.
4.	člen
Inšpekcija sc izvaja pri vseh občinskih upravnih in drugih organili, v organi^ ijah združenega dela s področja gospodarstva in družbenih služb družbeno-političnih in drugih organizacijah ter krajevnih s^ ^nostih, ki samostojno izvajajo priprave ali pa te priprave izvajajo zanje drugi pristojni organi.
5.	člen
Izvajanje inšpekcije nad izvrševanjem zadev narodne obrambe obsega vsa področja civilnega sektorja, civilne zaščite in obrambne vzgoje.
6.	člen
Inšpekcijski organ ima glede opravljanja inšpekcijskih zadev pravice in dolžnosti po tretjem odstavku 43. člena zakona o narodni obrambi.
7.	člen
Odgovorne osebe v organih in organizacijah so inšpekcijskemu organu dolžne omogočiti vpogled v vse načrte in dokumente, ki so predmet inšpekcije ter v vse samoupravne in druge akte, s katerimi se urejujejo zadeve narodne obrambe in dati potrebna pojasnila.
Poleg odgovorne osebe sodelujejo po potrebi tudi osebe, ki so zadolžene za posamezne priprave oziroma naloge.
8.	člen
O izvršenem inšpekcijskem pregledu sc sestavi zapisnik, ki ga inšpekcijski organ dostavi v osmih dneh od dneva pregleda tudi organu oziroma organizaciji, v kateri je bila izvršena inšpekcija.
Proti odredbi v zapisniku iz prejšnjega odstavka, s katero so naloženi ukrepi za izvršitev zadev in nalog, sme organ ali organizacija vložiti ugovor svetu skupščine občine za narodno obrambo v roku osmih dni od vročitve zapisnika. O ugovoru dokončno odloča svet skupščine občine za narodno obrambo.
9.	člen
Inšpekcijski organ mora v inšpekcijskem postopku zagotoviti zaščito tajnosti podatkov in priprav v skladu s pravilnikom o določanju tajnih podatkov in zaščiti tajnosti.
10.	člen
Osebe, ki izvajajo inšpekcijo, se morajo izkazati s pooblastitom za izvajanje inšpekcije, v katerem morajo biti določene tudi zadeve, ki so predmet inšpekcije.
11.	člen
Inšpekcija se opravlja na podlagi letnega načrta dela inšpekcijskega organa ali na zahtevo sveta za narodno obrambo.
12.	člen
Inšpekcijski organ poroča o inšpekcijskih pregledih svetu za narodno obrambo na njegovo zahtevo ali na svojo pobudo, vendar najmanj enkrat letno.
13.	člen
Določbe tega pravilnika se izvajajo, dokler ne bodo izdani ustrezni zakonski ali drugi predpisi o delu inšpekcijskih organov na področju narodne obrambe.
14.	člen
Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 8-1/73-2
Postojna, 28. februaija 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
OBČINA SEŽANA
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije in društva, državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), skupščina občine Sežana in občinski sindikalni svet Sežana, določajo na podlagi 11. in 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72 in 54/72) del dohodka za reševanje stanovanjskih potreb z naslednjim
SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določa:
-	najnižji odstotek sredstev, namenjenih za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
-	del sredstev iz prejšnje alinee, ki jih organizacije združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve in pogoje za upravljanje in uporabo teh sredstev.
2.	člen	/
Organizacije, podpisnice tega sporazuma, bodo na podlagi svojih
programov za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev in na podlagi srednjeročnega programa stanovanjska graditve v občini namenjale od 1. januarja 1973 dalje za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu najmanj 9 % od čistih osebnih dohodko/ in jih vlagale ob vsakem izplačilu osebnega dohodka v sklad skupne porabe.
3.	člen
Na podlagi programa za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev lahko posamezna organizacija določi s splošnim aktom višji odstotek sredstev, kot je določeno v prejšnjem členu.
4.	člen
Sredstva iz 2. člena bodo organizacije uporabljale v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem samoupravnim sporazumom, splošnimi akti organizacij ter odloki skupščine občine Sežana.
5.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo 30 % sredstev iz 2. člena tega sporazuma združevale za kreditiranje stanovanjske graditve in da bodo vezale ta sredstva pri Kreditni banki Koper - ekspozitura Sežana, za dobo 25 let po 1 % obrestni meri.
36
URADNE OBJAVE*
Št. 4 — 16. marca 1973
6.	člen
Združena sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve tvorijo pri Kreditni banki Koper - ekspozitura Sežana poseben skiad, s katerim upravlja in razpolaga zbor vlagateljev.
Zbor vlagateljev sestavljajo predstavniki organizacij, podpisnic tega sporazuma, ki jih imenuje občinska skupščina na predlog občinskega sindikalnega sveta.
7.	člen
Zbor vlagateljev šteje najmanj 13 članov.
Najmanj 70% članov zbora vlagateljev mora biti iz temeljnih organizacij združenega dela, ki so podpisnice tega sporazuma.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli zbor vlagateljev na prvi seji.
8.	člen
S sredstvi za kreditiranje usmeijene stanovanjske graditve razpolaga zbor vlagateljev na podlagi posebnega pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev v soglasju s skupščino občine Sežana in občinskim sindikalnim svetom.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti v nasprotju z določili tega sporazuma.
9.	člen
Združena sredstva iz 6. člena tega sporazuma se lahko uporabljajo za kreditiranje:
-	gradnje novih stanovanjskih hiš;
-	nakupa novih stanovanjskih hiš ali stanovanj;
-	rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
10.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 9. člena tega sporazuma se odobravajo največ za dobo 25 let.
Obrestna mera ne sme biti nižja od 2 % odobrenega kredita.
< 11. člen
Administrativne, finančne in druge posle kreditnega sklada opravlja Kreditna banka Koper - ekspozitura Sežana na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z zborom vlagateljev.
12. člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev iz 6. člena tega sporazuma imajo:
-	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem sporazumu;
-	delavci, ki so zaposleni pri organizacijah, podpisnicah tega sporazuma.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi, da upravičenci gradijo ali kupujejo stanovanja v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini.
Pri odobritvi kredita delavcem je treba upoštevati še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, kije določen z občinskim odlokom.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih sredstev določa pravilnik kreditnega sklada.
13.	člen
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo v vsem upoštevale sporazumno dogovoqene osnove, pogoje in merila, ki so predmet tega sporazuma ter obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu, določi obveznost izločanja in združevanja sredstev občinska skupščina z odlokom.
'	14. člen
Sestavni deli samoupravnega sporazuma so srednjeročni program stanovanjske izgradnje v občini in programi organizacij za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
15.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvršijo po postopku, kije predviden za njegovo sprejetje.
K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve.
16.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga na podlagi sklepov najvišjih organov samoupravljanja o pristopu podpišejo organizacije, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
17.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Po en izvod sporazuma prejme vsaka podpisnica sporazuma, Komunalna banka Koper - ekspozitura Sežana in podružnica službe družbenega knjigovodstva.
Izvirnik sporazuma se hrani pri skupščini občine.
St.: 402-5/73-3
Sežanp, 6. marca 1973
Podpisniki: skupščina občine Sežana, Občinski sindikalni svet Sežana, Steklarne Hrpelje, Mitol Sežana, Krasoprema Dutovlje, Tovarna pletenin Sežana, KRAS Trgovsko proizvodno podjetje Sežana, SGP Kraški zidar Sežana, Jadran Sežana, Gostinsko podjetje Sežana, Kovinar Hrpelje, Konfekcija Komen, BOR Komen, Fototehnika Sežana, Krasmeta! Sežana, Stanovanjsko podjetje Sežana, Kraški vodovod Sežana, Uprava komunalne dejavnosti Sežana, Osnovna šola Divača, Osnovna šola Dutovlje, Osnovna šola Hrpelje, Osnovna šola Sežana, Nižja glasbena šola Sežana, Občinska konferenca ZK Sežana, Občinska konferenca SZDt Sežana, Občinski komite ZMS Sežana, ZZB NOV občinski odbor Sežana, Občinsko sodišče Sežana, Občinski organ za kaznovanje prekrškov Sežana, Delavska univerza Sežana, Kino Svoboda Sežana, upravni organ občine Sežana, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana, Elektromehanika Sežana, Temeljna izobraževalna skupnost Sežana.