Glasilo Udruženja p. t L uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani Letnik XII. V Ljubljani, dne 15. marca 1932. 6. štev. Joško Čampa: Poštni dom alf okrevališče? To ie vprašanje, ki se ie pojavilo sedaj pred lolhčmim zborom zadruge »(PoSltni dom«. tNe da bi' hotel prejudicirati sklepe občnega zlbora, smatram vendarle za potrebno, da ■opolzoriim danes, pred Občnim zborom, na nekatere momente, ki naj bi jih imeli zborovalci pred očmi, da bi ne prišlo do kakega nepremišljenega sklepa ali pa še celo morda do kakih pretresljajev v zadrugi »IFošIbni diom«. Kajti preden se odtočimo za eho ali drago, za poštni dom ali za okrevališče, smo dolžni vesitno presoditi obe alternativi. IKo se je osnovala zadruga »Poštni dom«, je bil njen smoter čisto jasen in precizen, namreč sezidati poštnim uslužbencem Slovenije v Ljubljani, njihovim strokovnim organizacijam in drugim ustanovam skupen dom, zatočišče, krov, Ta smoter je vseboval idejno in materialno praktično zamisel: dati po eni strani .poštnim uslužbencem, njihovim organizacijam in ustanovam potrebne prostore v čisto praktičnem smislu in jim s tem oimoigo-čiibi njihov Obstoj, razvoj in napredek, po drugi pa naj bi dom služil neki ideji, in Sicer ne samo, kolikor bi podpiral idejo organizacij in 'ustanov, katerim bi dajal krov, nego neki višji, splošni ideji, skupni vsem slovenskim poštarjem, .ideji stanovske skupnosti, katere sinteza naj bi bil. Pod to osnovno in skupno idejo ie zapopadeno vse drugo, kakor žarišče Stanovskih, socialnih, kulturnih im strok ovnih teženj slovenskega poštarja- aftanaclja nje" gbvega bistva1 in njegov odraz, njegova reprezentanca ter zibelka vsega življenja. Iz Vseh teh motivov je nastala 'tekem desetletja v našem stanu neka religija in pesnitev, sim-bolizirana v domovih, ki je postala skoro že kar 'kult- Prvotno smo sanjali o poštnem domu v naiiskfominejših razmerah, ki naj bi nam ne nudil več nego skromne prostore, skromen krov. Pozneje, z ustanovitvijo zadruge, ki naj bi bila izgradila naš dom, so se naše sanje in želje razbohotile. Zasanjali smo dom, ki bi naj bil dostojen reprezentant našega stanu za današnje in za- bodoče čase, za nas in za naše potomce. V tem obsegu in načrtu naj bi nudil članstvu in slovenskim poštarjem tudi materialne ugodnOsti in koristi. Zato je bil v tej zasnovi predviden konvikt za njihovo deco, ki bi se šolala v Ljubljani in pa (tujske sobe za poštarje in svojce, ki bi prihajali v našo prestolnico. To je bil torej namen in smoter, za katerega je bila ustanovljena zadruga »POštpi dom«. V to svrho so se Zbirali deleži in kapital, v ta namen so prinašali slovenski poštarji svoje žrtve, delali in množili premoženje zadruge. S to namero je zadruga delala in zbirala prispevke vse do danes. O tem je treba, da smo >si na jasnem Tu ni nobenega dvoma. Kar smo dali. zbrali in pridobili, -smo storili vse z namenom, postaviti si poštni dom. 'Tako je bito vse do danes, ko se je pojavila med slovenskimi poštarja željnu in telžlnja. po okrevališču, ki naj bi se kupilo ali gradilo namesto poštnega doma. 'S tem je Stopilo vprašanje našega doma v popolnoma novo fazo, ki pomenia nič več in inič manj kakor alternativo, ali hočemo slovenski ipoŠtarji imeti v Ljubljani svoj dbm ali ne. Ne zatiskajmo si oči pred dejstvom, da smo se enkrat za vselej ali pa vsaj za več generacij odrekli domu in da doma ne bomo nikoli imeli, če se odločimo, da porabimo denar, ki je Zbran za dom, za okrevališče. IMoj namen ni ob itej priliki in v tem članku analizirati razloge, ki so privedli poštne uslužbence ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod '(pa ne satno uslužbence, ampak tudi vse voditelje strokovhib organizacij) do skeptičnega presojanja problemov poštnih domov. Hz tega presojanja bi utegnil morda kdo sklepati1, da je ideja domov doživela polom. Tako mišljenje bi bilo zmotno. Ideja domov je o štala čista iln svetla. Ona je še vedlno to, kar Je bila: pesnitev, religija, kult- Affi nekaj drugega je, kar je trčilo ob to idejo: čisto gospodarsko, finančno in materialno vprašanje domov. Na tem Mprašanju so doživeli naši poštni domovi polom, ker se niso gradili na solidni gospodarski in finančni osnovi, ker se niso gradili po enotnem in smotrenem principu, ker niso odtehtali doprioeLšenih žrtev. K temu se je pridružila še kriza v strokovni organizaciji, izvirajoča iz motivov, ki kore-nimijo v grobi materialni sebičnosti, pri čemer je prišlo do profanacije ravno v vprašanju domov, ker se je vadliato za njihovo materialno vrednost in ceno. Slučaj pa je nanesel, da se je zgodilo to v času današnjih težkih gospodarskih kriz, ko pada zaradi teže življenja gospodarska nesiguirost naših do-mOv -posebno v ločh po drugi strani pa je tudi poštno osUbje v 'Strahu pred bodočnostjo obrnilo svoje oči od idejnih predstav k vprašanjem materiailnega značaja, kakor to zahteva teža in resnost sedanjega časa. Vse to je treba razumeiti v grobih Obrisih, kadar obravnavamo to vprašanje, da se ne bomo mo-itili v nače-lmih stvareh in si delali medsebojne krivice. -Zdravilišča za poštno o'sobje so bila takisto v programu strokovne organizacije, toda za domovi. Stanovska politika1 organizacije je šla za tem, da naj bi si poštno osobje najprej izgradilo v organizaciji temelje za stanovško-strokov-no življenje, pod čemer je razumeti stanu Vsko-strok ovne, socialne, kulturne, gospodarske iln etične osnove stanu. Tem osnovam naj bi bili žarišče domovi. Ko bi bilo to ustvarjeno, bi; bil stanovsko-strokoVni- živelj ih pokret že tako razvit, da bi mogel vplivati na strokovno politiko svoje stroke- In v tej fazi naj bi bil iizdejstvoval stan pri poštni Upravi zgraditev zdravilišč in okrevališč od države in na njeno breme, ker je ona v .prvi vrsti zainteresirana na zdravju svojih uslužbencev. Treba je priznati, da je bila ta ideja dobra. Škoda samo, da nismo imeli organizacije, .ki bi bila sposobna ta sfanovsko-pollitični-zamislek realizirati. Tako pa so dogodki prehiteli Stanovsko strokovno politiko organizacije in članstvo danes zaideva realizacijo Obetanih okrevališč, še preden je realiziran prvi proigram organizacOje. in to seveda na škodo domov in v času, ko preživljajo ti svdjo gospodarsko krizo. Seveda so prt nas v Sloveniji razmere drugačne in ne bi bilo prav, če bi slabo izkustvo drugod merili po naših razmerah. Izkušnje, drugod so nam le dragocen nauk. Kajti eno je izven vsakega dvoma: nalš dom, če bi se gradil, kakor je zamišljen sedaj, ni poStaV- Vesele velikonočne praznike! Ijen na nesigurne in nesolidne finančne in gospodarske osnove im račune. Zato pri nas ni nobenega rizika- Računska in finančna go'spo-! ddrslka kalkulacija je sigurna'. Dom, kakor je zamišljen sedaj po načrtih, ki bode predloženi Občnemu zboru, bi lahko zidali skoro v celoti Iz denarja poštarskih ustanov. Torej iz svojega denarja. Seveda bi bil s tem realiziran te en del načrta o poštnem domu. S tem je tudi povedano, da za enkrat še ne bi bil izpolnjen v celoti sen o našem domu, kakor smo si ga bili zamislili ob ustanovitvi zadruge. Kako je pa z vprašanjem okrevališča? Okrevališče je za poštno osobje gotovo mamljiva slika. Marsikdo si ob tej predstavi slika v duhu prijetno življenje oddiha kje ob morju ali v kakem gorskem zakotju, kjer bo imel v lastnem okrevališču vse preskrbljeno £a majben denar ali morda celo zastonj. Samo škoda, da te sanje do sedaj -niso 6e nikjer pre-'iizkušene z materialnega, gospodarskega ih tehničnega vidika. S to stvarjo se navadno prijetne sanje letoviščarja ne ukvarjajo- Toda žal, da so vsemu na svetu podlaga računi in finančne kalkulacije, ki prečesto spremene najlepše sanje v bridke skrbi. Za okrevališče nimamo še nobenih takih liizkušenj, kakršne imamo zasltran domov. (Nihče se še ni bavi! s temi vprašanji. Nihče ne ve, kako bi se dalo in moralo tako okrevališče organizirati v tehničnem, upravnem, gospodarskem m imainčmem pogledu. Ne vemo, kje naj bi bilo, kakšne so žiVljenske prilike v dotičnem kraju, kako je z dovozom in oskrbo žlvljenskih potrebščin, kdo naj bi ga upravljal, ali v lastni ali tuji režiji in kakšni so režijski stroški v enem ali dragem primeru. Kakšna bi bila frekvenca od strani poštarjev, kakšna od strani tujih gostov. Ali je mogoče, da bi bil -dovolj frekventlran od poštarjev, zlasti poleti, ko je težko z dopusti. Ali in koliko je poštarjev, ki- so v takem položaju, da bi si mogli privoščiti potovanje v zdravilišče in takso z-a oskrbo v njem. Kako bi bilo' v zimski sezoni- Ali bi bilo- mogoče voditi reži-jb tako, da bi mogli imeti člani dovolj ugodne cene. Kaj potem, če bi se zdravilišče ne rentiralo ali če bi kazalo izgubo. Kako bi se kril event. primanjkljaj itd. Vse to so vprašanja, na katera ne v mu odgovora, ker tega ni še nihče poizkusil. Ali naj riskiramo ravno' Slovenci prvi poizkus? To so stvari, ki jih je treba dobro premisliti, preden pade na Občnem zboru odločitev. V dčnamlb stvareh je treba biti realen in previden. In še nekaj. Na občnem zboru bosta nastala nemara dva tabora- Eden, ki ne bo hotel ničesar slišati o pošhiem domu in drugi, ki ne bo hotel riičesar čuti o okrevališču. Nekateri pravijo, da za dom ne dajo svojega denarja, drugi pa, da ga ne dajo za zdravilišče. Ali se bomo potem slovenski poštarji v tem primeru posvoji stari slovenski navadi sprli in razšli, in m po večletnem delu, PO Žrtvah in trudu, v trenotku, ko bi imeli doseči cib? To se ne sme zgoditi uta- nobeno ceno. Ce bi se to zgodilo, bi bila- to naša nepopravljiva sramota pred svojimi tovariši iz vse države in pred vso javnostjo. Slovenski poštarji bi se s tem onemogočili povsod in najbolje bi bilo, da se potem poskrijemo v mišje luknje. Občini zbor je suveren. On lahko odloči, kakor hoče- Vedno pa mora prevladovati (resnost, preudarnost in nesebičnost. Pred očrni moramo imeti interese celote. In biti moramo parlamentarni. Kar bo odločila večina na občnem zboru, to naj se zgodi. Manj-r šiba je dolžna, da se lojalno pokori večini. To je red, 'ki ga spoštujejo kulturna ljudje po Vsem svetu. In slovanski poštar se prišteva h .kulturnim ljudem. Zato Bog ne daj, da bi se razšli po občnem zboru razprti med seboj ali pa da bi celo uničili to, kar smo si v tolikih letih, s toliko požrtvovalnostjo, z ljubeznijo, trudom in tovarištvom vzajemno zgradili'in zbrali. Po drugi strani pa je treba uipoištevatii, da zadru- ga ne more v teh‘časib odlašati z akcijo, že 'zaradi denarja ne, ki je danes najbolj varno naložen v realitet ah- Zato bo morala pasti na letošnjem občnem izboru ena ali druga odločitev. Naj pade ta odločitev tako ali tako, samo premišljena naj bo, da ne bomo poltem slovenski poštarji dolga leta obžalovali nepremišljenost enega samega dneva. Računski zaključek registrovane zadruge z omejeno zavezo „POŠTNI D©Itt“ v Ljubljani za poslovno leto 1931. Članov je bilo 31./XII. 1930 , „ med letom pristopilo 823 z 1831 deleži 9 , 9 „ Članov je med letom odstopilo 7 z 7 deleži Stanje dne 31./XII. 1931 825 „ 1833 „ Zadruga je članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z. Aktiva. Bilanc a* Pasiva. Predmet Din P Predmet Din P Blagajna . 15.022 88 Upniki 70 Poštna hranilnica 729 57 Deleži 182 900 — Naložbe 383.382 — Obveznice 83 932 — Kiosk 5.000 — Sklad doma 232.000 — Parcela 71.253 20 Rezervni sklad 29.767 56 Vrednostni papirji 3.349 - Čisti prebitek 276 09 Trafika 30.000 — — Deleži pri Zvezi slov. zadrug 500 — Inventar 2.340 — Dolžniki 17.369 — ' V i 528.945 65 528.945 65 ' N a d z o r s t v o : Knez Stanko, 1. r. Dular Josip, 1. r. Čeh Karel, 1. r. tajnik. podpredsednik. predsednik. Člani: 1 Hauptman Josip, 1. r. Luznar Miro, 1. r. Stanič Ivan, 1. r. Imcaba. RaČUH Izgube lil dobička. Oobi«ek4 Predmet Din P Predmet Din P Honorarji 6.450 ___ Pristopnine 90 Kurjava in razsvetljava . . . , 2.400 — Prostovoljni prispevki 2.027 — Poštnina 1.028 65 Obresti 14.152 82 Pisar, potrebščine 609 — Trafika 8.322 72 Odpis pisarne 334 42 Najemnina 2.400 — Davki 376 50 Loterija 1.746 20 Odpis inventarja 6.290 58 Razlika med nom. in kurzno vrednostjo 7 % obr. . . 1.327 50 Miklavžev večer 1.487 — Obveznice 4 °/o notr. posojila 1.430 — Dom 5 002 50 Razno • 1.726 50 Čisti dobiček 276 09 - 28.738 74 28.738 74 V Ljubljani, dne 31. decembra 1931. Načelstvo: Poharc Janez, 1. tajnik. Ban Martin 1. r., Epich Tilen 1. r., Občni zbor zadruge „Poštni doni4-. Letošnji redni občni zbor zadruge »Pošt* ni dami« bo eden izmed njenih najvažnejših občnih zborov. Na njem bo podano poro« čilo zlasti o tem, ali lahko uresničimo idejo postavitve poštnega doma. Na podlagi do« bro premišljenega poročila načelstva bo mo« rala pasti odločitev članstva, ali naj se z gradnjo doma prične ali ne. Danes se načelno nočemo spuščati v po« Pokorn Tomo, 1. r. blagajnik. Smerdu Vilko 1. r. predsednik. Člani: Jakše Joško I. r., Dr. Kurbus Bogdan 1. r., Markelj Leopold 1. r., Šalehar Franc 1. r., Zaje Franc 1. r., Zupanec Ivan 1. r. / T ■ ■——-----------------------------------------------------» ■ - .> drobno razpravo o tem, to pa lahko reče« mo: poštni dom lahko gradimo, iker so dani vsi predpogoji in graditi bi se mora l, ker to zahtevajo razmere in čas. Ak-o se bodo zadružniki izjavili za pred« log načelstva, potem bo na tem občnem zboru postavljen mejnik med prošlostjo oziroma sedanjostjo ter bodočnostjo sloven« skih poštarjev. Zato je dolžnost vsakega člana zadruge, da se dne 19. t. m. udeleži našega občnega zbora. Načelstvo »Poštnega doma«. Osebna vest. Sekcija je obveščena, da je za šefa -občega oddelka ip- t. t. uprave v na-šem ministrštvu postavljen, njej vedno naklonjeni g. 'Svetnik Miloš A rit ono v ič. — Čestitamo ! Iz uredništva. Ako bi hoteli prliobčiti vse došle dopise, bi morala ta številka iziti zopet na šestih straneh, česar pa ne dopušča proračun sekcije. Kar -smo odložili, izide prihodnjič. Pa brez zamere! Redni občni zbor „(Postnega doma** T, Z. Z O. Z* bo v soboto, dne 19. marca 1932 ob pol 14. uri v Beli dvorani 'hotela Union v Ljub liani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Verifikacija pooblastil. 2- 'črtanje 'zapisnika zadnjega občnega zbo' na. 3. Roročiilc funlkciijonaiijev načelstva. 4. (Poročilo nadzorstva. ; \ 5. Odobritev računskega 'zaključka. 6- Poroči'o o uradni reviziji zadruge po revizorju Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. 7. 'Sprememba pravil. 8. Poročilo o gradnji doma. 9. Predlogi in prizivi v smislu čl. 42 pravil. ilO- (Volitev članov načelstva in nadzorstva, lil. 'Slučajnosti. iAko občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil po čl. 41 zadružnih pravil čez pol ure drugi občni izbor na istem mestu, ki bo 'sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Predlogi itn pritožbe članov se moraijo predložiti pismeno osem dni pred občnim izborom. Letni računski zaključek (je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 5. marca dalje. (Načelstvo je sklenilo, da v svrho polnoštevilne udeležbe povrne na zahtevo zunanjim zadružnikom polne stroške, in sicer zaradi važnosti predloga o gradnji: doma (glej točko 8. dnevnega reda). Pooblastila je treba predložiti v zadružni pisarni isti dan, to je v soboto 19. marca med 9. in 11. uro dopoldne in od 13.—14. ure popoldne. Načelstvo. Vabilo na rednii občni zbor Gospodarske zadruge .poštnih nameščencev r. z. z o. z. v Mariboru, ki bo v sredo, dne 30. marca 1932 ob pol 20 uri v zadružnih prostorih v Mariboru, Stolna ulica 7-1. Dnevni red: L Pofočilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o uradni reviziji zadruge. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 5. (Dopolnilna volitev članov načelstva in volitev članov nadzorstva. 6- Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor .ob napovedanem času ne bil sklepčen, se bo vršil po čl. 35 zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pod ure pozneje, to je ob 20. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Računski zaključek je na vpogled članom od 21. marca t. 1. naprej v pisarni zadruge med uradnimi urami. Načelstvo- Popravek. Ni res, da »POŠTAR« laže, res pa je, da »POŠTAR« ne laže. Ni res, da si je zadnji »Poštar« dovolil, — kakor že večkrat poprej — zopet prav zlobno laž, češ da je dala ostavko na blagajniško mesto v Dravski sekciji UPU tov. Mikuževa, da je izstopila iz organizacije in da je naša sekcija sploh razpuščena. Res je le, da se ni zadnji »Poštar«, — kakor tudi nikdar poprej — dovolil prav nikake laži in je res, da je dala ostavko na blagajniško mesto v Dravski sekciji UPU gospodična Vladislava Mikuž, ter je res, da je izstopila iz organizacije, kakor tudi, da je Uprava UPU v Beogradu Dravsko sekcijo UPU v Ljubljani razpustila že vnovembru 1931. Dalje ni res, da se hoče sumničiti upravo sekcije nepoštenih manipulacij v zvezi z izstopom gdč. Mikuževe, res je le, da tičijo vzroki izstopa v Moravčah. Ni res, da so take in drugačne vesti v »Poštarju« od konca do kraja zlagane, ker ni bil »Poštar« nikoli zmožen zapisati resnice, kadar je pisal p UKU, res pa je, da vse vesti v »Poštarju« odgovarjajo istini in da je »Poštar vedno pisal o UPU resnico. Za Konzorcij lista »Poštar«, Ljubljana: Fr. Pirc 1. r., Stanič Ivan 1. r., Fajdiga Hinko, urednik 1. r. tJiijmo resnico! Naša tovarišica Slava Mikuževa, blagajničarka Dravske sekcije UPU je izročila uredništvu sledečo izjavo: Izjava. Izjavljam jasno in odločno, da nisem podala ostavke na mesto blagajničarke pri Dravski sekciji UPU, niti ni*em izstopila iz udruženja p. 1.1. uslužbencev, ker nimam ne za en ne za drug korak niti najmanjšega razloga Hočem ostati Je naprej zvesta članica udruženja in vršiti funkcijo blaga-ni-čarke, dokler bo volja članstva to zahtevala, pa če je to nečlanom prav tli ne! Tistega, ki bo še v nodoče razširjal vesti, da sem podala ostavko in izstopila iz udruženja, že sedaj javno proglašam za brezvestnega, intrigantskega in brez-stidnega lažnika. V Ljubi ani, dne 9. marca 1932. Miku« Vladislava * Radevolje priobčujemo odločno izjavo tovarišice Mikuževe, ker je iz nje vsakemu jasno razvidna vrednost gornjega popravka, katerega smo z ozirom na stroga določila zakona o tisku morali natisniti. Popravek pa nam je prav za prav dobrodošel, ker sedaj naše članstvo lahko vidi, kakšnih sredstev se nekateri ljudje, ki sicer pri vsaki priliki vlačijo na dan svojo „zrelost", poslužujejo v intrigantstvu proti naši organizaciji, ki jim je trn v peti. MERCINA in DKUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 8 Glavno zastopstvo in saraoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE Jos. Štukelj. Roki za polaganje državnega strokovnega izpita. Pred postavitvijo na uradniško mesto (zvanje) mora uslužbenec dovršiti najmanj triletno pripravljalno službo in predhodno opraviti državni strokovni izpit. Po dolo* čilu § 13 u. z. se pa pripravnik ne sme pri* pustiti k izpitu, dokler ni dovršil dveh lot pripravljalne službe. Da izraz »pripravljal* na služba« nikakor ni vedno identičen z izrazom: »služba v zvanju uradniškega pril* pravnika«, se vidi iz § 66 u. z. Ta namreč določa, da je za prestop žvaničnika v zva* nje uradnika sorodne stroke, za katero se zahteva izobrazba nepopolne srednje šole ali njej enake strokovne šole (to je uradni* ka bivše III. kategorije), izjemoma zvanič-niška služba enaka pripravljalni službi te stroke. In isti paragraf nadaljuje, da smle dobiti tak zvamičnik, če ima to šolsko iz* obrazbo in najmanj tri leta zvaničniiške službe, po opravljenem drž. strokovnem iz* pitu zvanje uradnika X. položajne skupine. Prav nobene nejasnosti ni, kdaj se sme pripustiti k drž. strok, izpitu urad. priprav* nik, ki službuje v svoji stroki že od vstopa v državno službo, ki je bil torej takoj ob sprejemu postavljen za urad. pripravnika one stroke, za katero ima predpisano šol* sko izobrazbo. Vsi uradniški! pripravniki, ki so ves čas služili v tej lastnosti, se torej smejo pripustiti k izpitu, čim imajo dve leti (pripravljalne) službe. Opraviti pa mo* rajo izpit najkesneje pred potekom petega leta, ker se morajo sicer odpustiti iz držav* ne službe oziroma vsaj iz dotične stroke (o tem je razpravljala že 1. štev. letošnjega P. GL). Sedaj pa k vprašanju: kdaj sme pa po* lagati izpit tisti, ki je bil kljub višji šolski izobrazbi sprejet v nižjo stroko, ali kon* kretno povedano, kdaj se sme prijaviti' k izpitu urad. pripravnik, ki je dovršil ih,a: primer fakulteto, ki je bil pa postavjen naj* prej za uradniškega pripravnika po § 45 (1) (urad. pripravnik z nepopolno srcdnješol* sko izobrazbo), ali pa za urad. pripravnika po § 45 (2) u. z. (urad. pripravnik s popol* no srednjo šolo) in je šele pozneje pre* stopil v stroko, za katero ima šolsko iz* obrazbo, če je bil namreč postavljen za pri* pravnika po § 45 (3). Za te primere pravi urad. zakon (§ 15), da se čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, sicer šteje v rok pripravljalne službe v no* vi stroki, vendar pa mora v novi stroki slu* žiti še najmanj eno leto, preden se pripusti k izpitu. Samo tedaj, če bi na ta način pre* koračil maksimum pripravljalne službe, to je pet let, se sme, odnosno se mora prej prijaviti k izpitu. Če je torej tak pripravnik služil v prejšnji stroki vsaj eno leto, se sme po prestopu v višjo stroko že po enem letu pripustiti k izpitu. Prav isto velja seveda, če je bil nekdo kljub temu, da ima popolno srednjo šolo, radi pomanjkanja raznih mest postavljen samo za urad. pripravnika po § 45 (1) in jc šele pozneje prestopil v višjo stroko, to je, da je bil postavljen za urad. pripravnika po § 45 (2), Skladno z navedenimi določili predpisu* jejo nova pravila o drž. strokovnih izpitih za urad. zvanja v p. t. stroki (P. t. Vcsnik 1/1932) v 51. 16, da sme kandidat polagati državni strokovni izpit po dovršitvi druge* ga lota pripravljalne službe, a z dodatkom, da jc najmanj eno leto prebil v p. t. stroki. Prav tako se sme pripustiti k izpitu zvanič* nik, ki ima predpisano šolsko izobrazbo za uradnika stroke po § 45 (1), kadar ima tri leta zvaničniške službe v p. t. stroki. Stuijio videz je pa y pravilih ostalo nerešeno vprašanje: ikdaj sme ^>a polagati državni strokovni izpit uradniški priprava nik po § 45 (1) (z pepopohio srednješolsko izobrazbo), ki je služil nekaj časa v poštni stroki kot zvauičnik, in je bil na podlagi svoje šolske izobrazbe šolo naknadno prc= veden v v rad- pripravnika po § 45 (1)? V tem primeru moramo pritegniti na pomoč določilo § 66 u. z., ki striktno veleva, da j,e služba takega zvanionika enaka priprav* Ijaini službi uradnišike stroke, ki sc razpo* reja od X. do VIJ. polož. skupine. Potem* takem & se moral tak zvaničnik že po dveh letih zvaničniške službe pripustiti k drž. str.ok. izpitu. Ge pa je postal urad. pri* pravnik, preden je dovršil dve lleti zvanič* niške “Južbe, bi se moral prepustiti k iz* pitu, kakor bitno ima skupno 2 Jeti službe, prebite v svojstvu zvanionika in urad. pri* pravnika. Z določilom § 66 zakonodajalec nikakor pi hotel predpisati za zyaničnike, ki imajo šolsko izobrazbo za uradnika (po § 45 O), izjemen odnosno daljši rok za po* laganje izpita. V prvem stavku tega para* graia je službo takega zvaničnika izenačil s službo urpcl. pripravnika, v drugem stav* ku je pa napravil popolnoma logično kon* sekvenco, da sme dobiti tak zvaničnik po treh letih, dasi ni imel zvanja urad. pri* pravnika, kar direktno X. uradniško pojo* žajno sknpino. Tri leta, ki jih zakon v tepi stavku navaja, so potrebna za dosego urad* niškega zymij4. kar je povsem v skladu s J. odstavkom § 13 p. z., ki določa, da mora trajati pripravljalna sliužba najmanj tri le* ta. tsla roku za polaganje izpita zakonoda* jalec pri tem ni hotel prav ničesar spremi* njati, ker je to vprašanje že jasno rešeno v § 13. In vendar nista bila v konkretnem pri* meru pripuščena k izpitu dva urad. priprav* pika po § 45 (1), od katerih je imel prvi skoraj dve leti zvaničniške službe in preko enega leta službe kot urad. pripravnik, dru* gi pa skoraj poldrugo leto zvaničniške služ* be in preko enega leta službe kot urad. pri* pravnik, češ, d$ nimata še dveh let priprav* Ijalno sJ.užbe. Po kakih anomalij vode tako tolmačenje, $e vidi na sledečem primeru. iQd dveh zvamičnikov, ki imata oba po dye leti zvaničniške službe in šolsko iz* obrazbo za uradnika, so prvi prevede pa zvanje urad. pripravnika po § 45 (1), drugi pa ostane zvaničnik. Za j iste ga, ki je ostal zyaničnik, je popolnoma jasno, da sme, tudi če tolmačimo § 66 u. z. najožje, vsaj po enem letu, ko ima torej tri leta zvaničniške službe, polagati drž. strokovni izpit. Anomalija pa bi postala za prvega usluž* benca (bivšega zvaničnika), ki je postal urad. pripravnik, ker hi ta -ne smel delati iz* pita že po onem letu 'kakoir njegov kolega, temveč šele po dveh letih. Po tem tolmače* nj.u bi bila kar naenkrat služba urad. pri* pravnika mapj vredna, vsaj za rok polaga* ,nja izpita, nego služba zvaničnika. Absurdnost postane seveda še večja, če sc tak zvapičnik postavi za urad. priprav* raka malo pred dovršitvijio treh let zvanič* jaiške službe, ker bi se mu izpit odložil kar naenkrat za celi dve leti. Uverjen sem, da .bodo odločujoči (faktorji uvideli, da je tako tolmačenje določil § 66 u. z. in člena 16 pravil o strokovnih izpitih nevzdržno in da bodo svoje stališče spreme* niili v prid tem uslužhoneem ter jim omogo* čili hitrejši prebod na uradniško zvanje. Žal pa, da še vedno ni izšla uredba mini* strstva prosvete, kaj je to nepopolna sred* nješolska izobrazba in katere šole ustrezajo temu pojmu, tako da se naši zvanieniki, ep* prav imajo že tri lota zvaničniške službe in štiri razrede srednje šole ali dvorazredne trgovske šole ali meščanske šole itd., še ne morejo prijaviti k drž. strokovnemu izpita In še ,to vprašanje. Kdaj se pa lahko pri* javijo za polaganje drž. strok, izpita za uradniška zvanja oni naši zvaničniki, ki n i* majo predpisane šolske izobrazbe za urad* nika? Uradniški zakon dotoča y ,§ .8, da te* daj, ko doyrše 10 let neprekinjene in vrlo opravljene zvanič niške ajnžbe na poslova* nju v isti stroki. Člen 16. pravil o izpitih v naši stroki ima isto besedilo, seveda s pri* stavkom, da je dotični zvaničnik moral slu* žiti deset let v p. t. stroki Pomisliti' pa moramo, da pred letom 1923 na področju naše direkcije nismo po* znali zvanja »zvaničnik« in da se nobena vrsta uslužbencev ni tako nazivala. Imeli smo pa podunadnike in brzojavne mojstre, kj jih pa prav gotovo povsem upravičeno lahko vzporejamo s sedanjimi zvaničnik?. Zato bi bilo prav in pravično, da se vsaj poduradniška Služba in služba brzojavnega mojstra računa v 10 letni rok za polaganje izpita za zvanje uradnikov, ki se razporejajo od X. dq VII. položajne skupine. Napredovanja. Že zadnjič smo poročal, da predstavniki banovinskih sekcij intervenirali v Beo-igradu zaradi napredovanj. V ministrstvu je bilo obljubljeno, da se bo izvršilo pred novim proračunskim leitom še eno manjše napredovanje, kolikor bo to iz finančnih razlogov pač mogoče, Ta obljuba se je sedaj izvršila. Pri tej priliki je napredovalo tudi nekaj uradnikov iz področja nalše direkcije- Ko smo primerjali ta napredovanja z vrstnim redom v staležu in z rangom, nismo mogli priti na puflio, po kakšnem principu so se .Izvršila. Zato smo se obrnili na Beograd za pojasnilo. Dobili srpo odgovor, ,da so tudi to pot služile za poidlago kvalifikacije. Za napredovanje iz 7. v 6. skupino je bilo sledeče merilo.: uradniki, kit so dobili skupino do leta 1927, so na' predovali ne glede na 'kvalifikacijo, oni pa, ki $o debili skupino do 10. septembra 1928, so napredovali samo na podlagi odlične ocene za poslednja tri leta. Iz 8. v J. skupino so napredovali uradniki, ki so dobili skupino do leta 1926, neglede na kvalifikacijo, uradniki pa, ki so dobili skupino do 4- avgusta 1928, so pa napredovali pod pogojem, da šo imeli v poslednjih treh letih vsaj dve odlični in eno dobro oceno. V poslednjem primeru je-ena uradnipa izpadla, očividno pomotoma. .Organizacija seveda nima vpogleda v oceno in zato ni mogoče primerjati, v koliko se je napredovanje izvršilo pravilno po teh podatkih in pojasnilih. Organizacija bo ukrenila vse potrebno, da bo z zbranim materialom in na podlagi kon" ikretnliih slučajev prepričala one, ki odločajo o .napredovanjih, da ocene ue morejo ostati stalno ključ za napredovanje, ker so ocene rezultat subjektivnih pogledov in zato ne morejo biti vedno objektiven kriterij, ki bi bil enak za vse uslužbence. Da se na taki podlagi lahko gode krivice, leži na dlani- Po stari praksi se sedaj za ukazi pričakujejo še ostala napredovanja v nižjih skupinah in pa iz pripravniške skupine. 'V zvezi s tem se pa moramo nekoliko pomuditi pri pojavih, ki se pojavljajo med članstvo im ptt. osobiem v zadnjih časih pri vsakokratnih napredovanjih. iDa napredovanja nikoh ne bodo zadovo" IjjJia vsega osobja, je jasno in razumljivo. Dokler ne bodo napredovali vsi, ki so v za*-ostanku (im teb ife V naši stroki okrog 1000), ne bo nobenega ključa, ki bi Vsem ustrezal Tp u#]i pii iz čisto človeških razlogov lahko razumemo. iPa tudi tedaj, če bi naenkrat in hkrati napredovali vsi, ki so zaostali, bi ne bito vsem prav- Da bi bila skaljena tudi V tem primeru naša harmonija in porušen mir v naših vrstah, za to bi že skrbela naša ljuba zavisit, £e .drugega ne, bi se našli, kj v takih slučajih ne trpe ženskega spola, in Ufi v rangu ne morejo videti žensk poleg sebe-Drugii so zopet taki, da škilijo v sosede v staležu z drugimi predsodki. Nekateri imajo posebno tenak posluh za šolska izpričevala. Tretji so pa taki, ki se radi primerjajo z drugimi po svojem položaju, fini vzgoji, po Strokovnem znanju, ki je često plod domišljije, po posebno »obrajstani« socialnS poziciji ah g:to finoči družbe, v kateri se gibljejo itd. (Konec prih.) Modno In manufakturno blago v velik) Igberl tpr solidni postrežbi in po nizkih cenahl KUHAR & HROVAT Mari bor, Aleksandrova cesta St. 9 POZOR Naznanjam vsem poštnim nameščencem, da sem PREVZEL KROJACNJCO »GOSPODARSKE ZADRUGE«, Grudnovo nabrežje štev. 1 (Pred Prulami štev. 1). Izdeloval bom vsakovrstna oblačila po najpmvejšem kroju za dame in gospode. V zalogi lipam blago vseh vrst kakor tudi češke in angleške vzorce. Postrežba točna, cene solidne! Priporoča .se KVEDER LEOPOLD, krojaški mojster.