N*jT«2ji alofMuld
v Združenih drianJi
VeUa

a m m • $6.
• • • • $3.
r
lata
r York celo leto celo leto
00 00 7.00 7.00
GLAS
Lis£ slovenskih delavcev v Ameriki.
TELETQW: CHelaea 3—3878
No. 82. — Stev. 82.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: OHelsea 3—387»
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 8, 1936 -SREDA, 8. APRILA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ANGLIJA POLZI LAHE UPORABE STRUPENIH PLINOV
Italijanska armada je bežecim Abesincem za petami
PO USMRCENJU HAUPTMANNA
Krojač je spoznal Wen-delovo obleko, ki jo je čistil. — Wendel je bil zaprt v hiši in je pod pritiskom priznal odve-dbo.
David Frombcrg, ki ima kro-jačnico za snažen.je oblek v Brooklvnu, je v uradu okrajnega pravdni ka Oeotfhana spoznal Wcndelovo obleko, katero je osnažil.
Bi\-ši odvetnik Paul M. Wen-del, ki se nahaja v zaporu v Trent oiiu, trdi, da so i^a štirje j moški prijeli na Broadwa\n v Xew Yorku, ira z revolverji prisilili, <la je stopil v njihov av-t<*r»ol>il in so ga odpeljali v
AVSTRIJA SE OSTRO UPIRA MALI ANTANTI
Avstrija j e obdolžena kršitve mirovne pogodbe. — Protest pa je zelo pohleven. — Protest ni ultimatum.
DUNAJ, Avstrija, 7. apr. — Diplomatski zastopniki Celi o -slovaške, Jugoslavije in Romunske "so avstrijskemu zunanjemu ministru baronu K^onu Bt r-\Valdeni zr< h'i 1 i Kliene protestne izjave proti novi postavi glede vojaške in civilne službe.
Protest odgovarja sklepu konference Male antante v Bukarešti. Vse tri vlade si pri-. Sheepsbead Bay naljonp Islan- držujejo pravico, da sporoce11
poznejši čas, kakšne korake smatrajo za potrebne za varstvo s volj i h interesov, ko je enkrat Avstrija kršila vo
VELIKO LETALO SE JE RAZBILO
ROOSEVELTOVE POČITNICE SE BLI2AJ0 KONCU
Letalo je treščilo ob vrh gore v Zapadnem delu Pensylvanije. — Enajst Predsednik bo danes o-oseb je bilo usmrčenih. \ P°ldne stopil na kopno
T* ..«	v.«. t *
1 rije so se rešili.—Uvedena je bila preiskava.
du, kj«'r so «ra imeli zaprtega v neki garaži in .era tako dol^o nnieili, da je podpisal izjavo, v
kateri priznava, da je od vedel
in umoril Limlbe rakovega sina. I določbe mirovne pogodbe, sklo AVendel pravi, da je v času, ko [njene v St. Germainu. je bil zaprt v garaži, poslal
v garaži, svojo obleko snažit.
Fromberg je na obleka pritisnil svoj znak, po katerem je tudi obleko spoznal. Fromberg Tmi tudi pravi, da so bili na obleki krvni nadeži, katere je bilo le zelo težko osnažiti.
Policija do »»daj še ni mogla najti hiše, kjer je bil Wendel zaprt. Wendel pravi, da je eno-nadstropna liiša z garažo zadej. Wendel tudi pravi, da je skozi <rtcno videl visok tovarniški dimnik in policija domneva, da Je to dimnik m«*stne naprave za sežiganje »meti.
u Antaiita," pravi protest, *4 Avstriji pod nobenim pogojem ne more dovoliti, da bi se sama posluževala kakih novih pravic, ko sataovoljno zametu je svoje mednarodne obveznosti. V take m položaju smatramo kot podpisalke mirovne pogodbo za svojo dolžnost, da proti namenjeni avstrijski postavi dvignemo odločen protest."
Protestna izjava .se tudi naslanja na doloebe Lige naroden' in pravi, da je "obžalovanja vredno," da je Avstrija kot članica Ligi1 narodov smatrala
UXIOXTOWN, Pa., 7. apr.— Reševalci so prinesli sem trupla devetih potnikov in dveh pilotov, ki so se smrtno ponesrečili z velikim letalom "Transcontinental and Western Air, Inc."
Enajst oseb je izgubilo življenje, ko je letalo 'Sun Racer* treščilo ob vrh Chestnut Ridge gore, petdeset milj južno od redne zračne prometne proge, ki vodi preko Allegheny go-ovja proti Pittsburghu. Rešilo so se samo tri oselie, med njimi mlada ženska, ki je vršila na letalu službo strežnice.
Zrakoplovni lir^l trgovinskega departmenta je uvedel preiskavo v upanju, da dožene kaj je povzročilo nesrečo.
Nekateri sodil jo, da brezžični aparat ni pravilno deloval in da je pilot izgubil v gosti megli smer.
ter bo na veliki petek v Beli hiši. — Roosevelt se zanima za povzročeno škodo.
Trauptmannovo truplo je bilo za potrebno predvzeti korake, v ponedeljek popoldne sežirano katere je svet Lige narodov v k rem a toriju na Fresk Pond J pod enakimi okolščinami (ko Rd. v Brooklyn ti. Ko je bila [je Xemrija zavrgla vojaške d«»-nj«*<rova rake v potisnjena Vjločtbe vcrsaillske pogodbe) 17.
o^en.i Da ni
li<» hotela skočiti v
tudi njegov« žena Ana. izvršila svoje namere, jo je u-branil TToffmanov zaupnik R. W. TTicks, ki jo je prijel in odpeljal v avtomobil.
wRichard — nekega dne boš očiščen,** je obupno kričala njegova vdova, "Oni, ki so to storili, bodo plačali. Umorili so te — umorili so te — Richard!"
Jokiila pil je še druga žena, toda ne histerično — zastavna, modrooka Oerta Henckel, s katera je imel Ifauptmann navado zjutraj piti 'drugo kavo', ko je žena otfsla na svoje delo v pekami.
Pri vpepelitvi je bilo poleg zagovornika Fishcrja, Hieksa in pastorja Wernerja navzočih okoli deset Hauptmannovih prijateljev.
Hauptmannov pepel bo poslan v njegovo rojstno mesto Kamentz v Nemčiji, ker, kot pravi rtjegova vdova, 7Arožene države niso vredne, da bi hranile njegov pepel v svoji «emlji.
marca lO.TS svečano obsodila.
Nek zastopnik avstrijskega zunanjega urada je izrazil svojo zadovoljstvo nad tem, da je 'protest Male autante "zmeren** j in nima značaja ultimatuma.
Avstrijska vla<hi najbrže na protest ne bo odgovorila.
Naročite se na "Glas K a rod a" največji slovenski dnevnik r Združenih drSavak.
MEHIKANCI NAPOLNILI CERKVE
MEXIKO( Mehika, C. apr. — Mehiški katoličani so brez kakega vladnega oviranja na-pel-nili cerkve in obhajali Cvetno nedeljo.
Da je sedanja vlada glede cerkvenih postav zelo popustljiva, je razvidno iz tega, da je bilo v glavnem mestu odprtih 29 cerkva, medtem ko je v celem okraju dovoljenih samo 2> cerkva.
NHcjer ni bilo videti policije, ko so verniki s palmami prihajali v cerkve. V vsaki cerkvi je opravljal verska opravila najmanj en duhovnik, v nekaterih pa celo dva.
V katedrali je bilo ob istem času Šest maš, pri katerih je bilo do 2000 vernikov.	'
NEKRVAV DVOBOJ V BUDIMPEŠTI
Goemboes in Ecldiardt sta se streljala na razdaljo petindvajset korakov, pa sta oba zgrešila. — Dvoboj je proti postaven.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 7. apr. — Ministrski predsednik general Julius (joeniboes in voditelj madžarske k m e t s k e stranke Tibor Eckhardt sta se dvobojevala z revolverji. Streljala sta drug na drugega na razdaljo 25 korakov in nikdo ni zadel. Goo*mboes je ustrelil v zrak, Eckhardt pa v tla.
Eckhardt je pozval Goem-boesa na dvoboj vsled vročega prepira v poslaniki zbornici.
Dvoboj se je vršil v zgodovinski kavalerijski vojašnici Franca Jožefa. Oba sta se pripeljala v svojem avtomobilu s sekundanti in vsak s svojim zdravnikom.
Ko je razsodnik pregledal njuna revolverja, je dejal:
"Gospoda, opozarjam vaju. da je dvoboj proti madžarski postavi in vama resno svetujem, da se spravita."
To so običajne besede, ki so izgovorjene pred vsakim dvobojem na Madžarskem.
Nato si oba nasprotnika seže-ta v roke. Razsodnik odmeri 25 korakov. Bojevita nasprotnika se naglo postavita vsak na svoj prostor in na "ena-dve-tri" oba naenkrat ustrelita. Ko sta oba ustrelila, sta si takoj obrnila hrbet ter odšla, ne da bi med sebrtj spor poravnala.
MIAMI, Fla., 7. apr. — Najdaljše počitnice, ki si jih je dovolil predisednfk Roosevelt, odkar je v Beli hiši, se bližajo svojemu koncu. S predsedniške jahte Potomac, ki se nahaja v plitvih vodah ob Baliamskih o-tokili, 100 milj od obrežja Floride, je predsednik naznanil, da pride na suho v sredo opoldne in da bo zopet v Beli hiši opoldne Veliki petek.
Na svojih počitnicah, ki trajajo 17 dni, je predsednik lovil ribe in se ko^al v tropičnih vodah. N a svojem povratku v Washington se bo vstavil samo v Warm Springs.
Ko je prejel poročila o velikanskem tornadu in o škodi, ki jo je povzročil, je predsednik prenehal ribariti ter je pregledoval poročila.
Vojni ta mik mu je o tem poslal natančna poročila in o delu Rdečega križa v prizadetih krajih.
Mladi govemer države Indiana, Paul V. McNutt je prišel v Miami, kjer bo iine! doljj političen razgovor s predsednikom. McNutt ki ima velike politične ambicije, bi rad imel imel otvoritveni govor na demokratski konvenciji v Pliila-delphiji.
AMERIŠKA ARMADA JE PREMAJHNA
Od kongresa dovoljeno število še ni doseženo. Tehnična oborož rt e v mora biti modernizirana.
NE VE. KJE IMA SRCE
o.
ROCHESTER, Minn., aprila. — Neka ženska, ki je bila prepeljana v Mayo C'linio in čije imena zdravniki nočejo objaviti, je hotela izvršiti samomor s tem, da se je ustrelila v levo stran prsi. Prsi si jo sicer sestrelila, toda srca ni zadela, ker ima srce, kot so dognali zdravniki, na desni stra~ ni. To ji je tudi rešilo živi je-nje.
SIAMSKI KRALJ KRISTJAN?
SINGAPORE, Siam, 5. apr. — Kralj Ananda M ah idol, ki je star 10 let in se nahaja v šoli v Franciji, too najbrže naproxen, da .se odpove siamske-mu prestolu, ker-je pod krščanskim vplivom.
Ako ga siamska vlada ne bo naprosila, da odstopi, bo najbrže vzela njegovi materi, ki je v »v Parizu prestopila v katoliško cerkev.
Siam je strogo budistična država.
Kralj Ananda je bil rojen 20. septembra, 1925 v Nemčiji. Na prestolu je sledil svojemu stricu kralju Pradadipo-
CHICAGO, 111., 7 .apr. — Ob priliki 19. obletnice vstopa Združenih držav v svetovno vojno je vojni tajnik Dem na nekem banketu rekel, da je a-'meriška armada "nevarno majhna.** Nikakor pa se Ameri-kancem ni treba bati, da bi bila ameriška vojska prevelika, kakor tudi ni mogoče trditi, da je pripravljenost in oborožitev vzrok vojne.
Kot pravi Dern, je to napačen zaključek. Sedanje oboroževanje je posledica obstoječih mednarodnih prepirov, fvtudi pa je Amerika precej oddal jena od teh prepirov, vendar ni treba misliti, da so Združene države popolnoma osamljene. V modernem prometu pomenijo oddaljenosti ml drugih delov sveta zelo malo.
Stalna armada Združenih držav obstoji danes samo iz 12,000 častnikov in 147,000 vojakov, četudi je kongres vladi dovolil vojsko s 14,000 častniki in 165,000 vojaki. Vlada pa bo tudi v soglasju s tem armado v najkrajšem času pomnožila.
Izdatki za armado so v Združenih državah večji kot v drugih državah, ker so vojaške plače višje in so tudi cene najvišje. Armada stane vsakega prebivalca Združenih držav na dan pol drugi cent.
Amerika nujno potrebuje nove aeroplane in moderne tanke, ker ima večinoma še tanke iz svetovne vojne, ki vozijo komaj 4 milje na uro, medtem ko moderni tanki prevozijo po 40 milj na uro.
STALNA VOJSKA ZDRUŽENIH DRŽAV
WASHINGTON, D. C., 6. apr. — Po zadnjih podatkih vojnega departmenta znaša stalna vojska Združenih držav lf?7,974 mož. izvežbanili rezervistov pa 298,131 ter skupno 436,105.
V	JEZI SI ZAŽGAL OBLEKO
ST. TjOUIS, Mo., 6. apr. —
V	veliki jezi, ko se je spri s svojo ženo, si je 30 let stari August Bova polil obleko s petrolejem in jo zažgal. Bova je umrl za opeklinami.
PRODUKCIA RUSKE INDUSTRIJE
MOSKVA, Rusija, 5. aprila. — Po Stahanovi metodi se je
-------------------- -------------- produkcija težke industrije ▼
prvih treh mesecih letošnjega -------------------leta povečala za 40 odstotkov.
ANGLEŠKA VLADA IMA BAJE NE0VRGLJIVE DOKAZE, DA SO LAHI KRŠILI DOLOČBE LIGE
Italijani prodirajo proti Dessye. — Abesinci so baje brez orožja in ne morejo kriti umikanja. — Abesinski cesar noče priznati poraza. — Odbor trinajstorice Lige narodov bo natančno proučil angleško pritožbo, ki temelji na izjavah nevtralnih opazovalcev.
LONDON, Anglija, 7. aprila. — Ligi narodov je bil predložen materijal, da se Italija poslužuje v vojni proti Abesincem strupenih plinov. Vodstvo Lige je poverilo zadevo odboru trinajstorice, ki bo natančno proučil in preiskal angleško obdolžitev.
Dokazilni materijal je nabral Sir Sidney Barton, angleški poslanik v Addis Ababi. Temelji na izjavah nevtralnih opazovalcev, ki so v vseh ozirih verodostojne.
Italijani so se začeli posluževati \strupenih plinov dne 1. marca ter se jih izza onega časa neneho-ma poslužujejo.
S plinskimi bombami ne uničujejo samo abe-sinskega vojaštva, pač pa tudi civiliste. Veliko abesirtskih žensk in otrok je postalo žrtev strupenih plinov.
ASMARA, Abesinija, 7. aprila. — Askari severne italijanske armade so po zavzetju Quoruma pričeli prodirati dalje in zasledujejo bežeče vojsko cesarja Haile Selassiea, kar jim je tem lažje, ker imajo na razpolago avtomobilsko celsto do Dessye.
Po uradnem poročilu maršala Badoglio je bila bitka pri jezeru Ašangi v soboto končana, ko je pričela neguševa vojska bežati. Italijanski letalci so na bežeče Abesince vrgli 70 ton bomb in oddali na nje 20,000 strelov iz strojnih pušk.
Abesinci beže v skupinah po nekaj sto mož. — Njih cilj je Dessye, prejšjni glavni stan cesarja Haile Selassiea.
Italijani so bežečemu sovražniku tik za petami. Abesinci najbrže ne morejo kriti svojega umikanja, ker jim je pošlo streljivo.
Haile Selassie se nahaja ali v Dessye, ali pa že v Addis Ababi. Spremljajo ga že prej premagani vojskovodje.
Po italijanski cenitvi so v zadnjih bojih izgubili Abesinci 10,000 vojakov. Italijanske izgube pa so "razmeroma majhne".
Medtem ko askari zasledujejo bežečega sovražnika, se Badoglio v ozadju pripravlja na nov sunek proti Addis Ababi.
Delavci so že pričeli graditi cesto iz Amba Alaji do Quoruma. Ta cesta mora biti dograjena, pre-no bo pričel maršal Badoglio prodirati dalje v notranjost Abesinije in dokončati osvojitev dežele.
RIM, Italija, 7. aprila. — Medtem ko je severna armada dosegla veliko zmago in je zaplenila veH-ko Število najmodernejših anglešk;h in belgijskih pušk, se na južni fronti general Graziani pripravlja na novo ofenzivo. Letalci so zopet bombardirali mesto Sosa Baneh, ki bo prvi cilj italijanske južne armade.
ADDIS ABABA, Abesinija, 7. aprila. — Cesar Haile Selassie pravi v svoji uradni izjavi, da je Abesinija pripravljena za mirovna pogajanja samo v okviru Lige narodov.
"Abesinija ni premagana," izjavlja neguš. "Moje armade so pripravljene bojevati se toliko časa, dokler zadnji vpadni^ ne zapusti naše dg|eW _ ^
BCT119 F^TIf ffH^f
New York, Wednesday, April 8, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY JN U. 8. 'A.
'Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by 8L0TKN1C PUBLISHING COMPANY
Frank Sakaer, I .esMent
L. Benedlk. Treas.
Place of huatncas o£ the corporation and addresses of above officers: 216 West IStfa s*tr«et, l»imi|h of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS N A K O D A (Voice of the People)
loaned Every r»ay Kxcept Sue days and HoUdays
2a celo leto relja za Ameriko In Kanado.....................$6.00
Ta pol ie i....................$3.00
ga Četrt leta ..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj in praznikov
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pcftUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej fin je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
SCUVANJE PROTI PRISELJENCEM
Naši s t op ročen t n oži so najbolj zadovoljni in srečni, če se morejo znesti nad priseljenci in tujerodci.
Njihovo časopisje od dne do dne dokazuje, da tujezemei kršijo postave dežele, da škodujejo življenju iu lastnini državljanov ter da ogrožajo ameriško kulturo.
J. Edgar Hoover, načelnik preiskovalnega urada v Washington, I). C., je nedavno objavil zelo zanimivo statistiko.
Preiskava je dognala, da je bilo lani aretiranih v Združenih državah .'W2 tisoč oseb. Iz statistike je razvidno, da je bilo zaradi težkih zločinov (ropa, vloma, odvedbe, poneverbe in sleparstva) aretiranih znatno več turojenili kot pa priseljencev.
Izmed 100 tisoč prebivalcev jo bilo aretiranih zaradi ropa 12 turojenili belokožcev in le 3 priseljeni belokožei.
Nadalje je bilo aretiranih (na vsakih 100 tisoč prebivalcev) zaradi vloma: 33 turojenili belokožcev in H priseljenih belokožcev; zaradi sleparstva: ll1 turojenili in 7 priseljenih belokožcev; zaradi tatvine: 51 turojenili in 21 priseljenih belokožcev; zaraUi poneverbe: 6 turojenili in 2 priseljena belokožca.
Zara<£ potepuštva je je bilo aretiranih trikrat več, zaradi pijanosti pa dvakrat več turojenili kot pa priseljenih belokožcev.
Le pri nekaterih manjših prestopkih (naprimer pri ne~ postavnem trgovanju z alkoholnimi pijačami) je odstotek priseljencev večji nego odstotek turojenili.
Ce vzamemo vpoštev vse vrste zločinov, pridemo do zaključka, da je bilo na 100 tisoč prebivalcev aretiranih 382 tu-rojenih in 194 priseljencev.
Pri črnonoltem plemenu je odstotek zločincev znatno večji. Ker so bili pa skoro vsi črnopolti prebivalci rojeni v tej deželi, odj adt 18 priseljene* še manjše število zločinov in prestopkov.
Toza<"'\me ugotovitve niso navsezadnje nič novega.
* /e leta 1902 je posebna kongresna preiskovalna komisija dognala, da iso tujerodci dorti manj nagnjeni 'k zločinu kot pa tukaj rojeni.
Leta 1931 je posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik Hoover, ugotovim, da imajo sorazmerno s prebivalstvom tujerodci i vesti dosti manj zločinov kot pa turo jeni Američani.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu.
$ 2.75 ~ I C.I5 .. 9 125
$11.75
M7.fi
Din. 1M Din. 200 Din. >00 Din. M0 Dta. lMI Din. 2000
Za
▼
t 9.25
S 18.20
$ 44.00 $ 87 M $>74jOO $200.00
Ur 1M Lir 200 Lir B00 Ur 100« Ur 2000 Ur S000
xi« 0i cene bbdaj hitro menjajo bo navedene
OEME PODWXiENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOM
rttm RMflkov kot iforaj a&Tedeno, bodin ▼ dinarjih il! Urah Aoroljujemo le bolje pocoj«.
lCIU ▼ miKrtliB DOUUii
0ainii iiiiH.......... 0 i.«
* » ..........910JB
•»•orli r* • • • • t
doM t KWNA WAKA3OTJI
.. UIM kraja izplačil« t dolarjih.
fO CABLE
BtOJBtNO flv—
PUBLISHING CQMBASX
Gl«l Haiti«"
ni
PROTESTNI SHOD "UDRUŽENJA ZA OBRAMBO JUGOSLOVANOV V ITALUT
Zadnjo nedeljo (29. niarea) se je »vršil prvi javni shod U" druženja za Obrambo Jugoslovanov v Italiji. Dasi je bil krasen pomladanski dan, je vseeno privrelo od vseh strani toliko zavednih Hrvatov, Srbov in Slovencev, da je bila velika dvorana Poljskega Narodnega Doma polna.
Shod je otvoril naš primorski Slovenec in predsednik Udruženja, br. Hiija Bratina. On sam se je udeležil skoro vseh bojnih front, kar jih je bilo med svetovno vojno, bil je večkrat ranjen, obsojen celo na smrt, a premagal je vse in se je nazadnje vrnil kot visok francoski častnik v svojo domovino. A tudi tam ni miroval. Aktivno se je udeležil naše akcije na Koroškem.
Br. Bratina je omenjal v glavnih 'potezah namen protestnega shoda, predložil dnevni red in potem prečital pismo osrednjega odbora Zveze v stari domovini. Zanimivo je bilo slišati, kako se zanimajo naši bratje -na oni strani za naše gibanje, ga navdušeno pozdravljajo. In kar je vredno {»osebnega povdarka, je to, da so bili o našem gibanju in shodu obveščeni tudi naši trpeči bratje pod Italijo.
Drugi govornik je bil br. Kajner F. Hlaeha, aktivni narodni delavec tukaj in v stari domovini. Kot primorskemu Slovencu so mu seveda znana vsa trpljenja, ki jili zadaja fašizem našem narodu. V krepkem govoru je navedel, kako je fašistična Italija uničila vse naše zavode, kulturne in gospodarske, zaprla vse naše šole, zatrla časopisje in pregnala našo besedo iz javnosti. Narod tam ne more in ne sme govoriti, zato je dolžnost naša, da govorimo mi, ki živimo v svobodni deželi.
Nadaljni govornik je bil znani kulturni delavec, br. Ivan Mladineo. Njegov govor se je tikal pred vsem organizacije same. Povdarjal je princip U-druženja: zbirati vse Jugoslovane brez ozira na njihovo politično, versko ali osebno prepričanje. V daljšem govoru je potem navajal poglavitne točke pravil Udruženja ter pokazal, da je Udruženje odprto vsem, da je za vse. Opozarjal je zlasti, da Udruženje izključuje iz svojega delokroga v«a druga vprašanja, ki bi mogla škoditi enotni fronti in skupnemu delu.
Zanimiv in navdušen je bil govor br. D. Curaea, kateri je šele nekaj let v Ameriki in pozna podrobno vse,nasilje fašistične Italije. Navedel je ne-'broj slučajev, kako delajo fašistični trabanti z našim narodom. Njegovo sovraštvo do naših bratov sega celo do otrok najmanjše starosti, katerim pripovedujejo, da so njihovi
stariši barbari, da je njihov jezik grd in nevreden, da živi v blaženosti italijanskega fašizma.
Br. Frank Ker že je govoril o Slovencih, kot najmanjši veji Jugoslovanov, najmanjši zato, ker so morali boriti »se skozi zvečer.
Dopisu
New York, N. Y.
Kot je bilo že poročano prejšnji teden, bo slovensko pevsko društvo "Slovan" iz Brook-lyna v petek, 10. aprila zopet pelo na radio postaji WEAF (kilocycles 660) od 6.15 do 6.30
stoletja na treh frontili: na za-padu proti Italiji, na severu proti Nemčiji in na vzhodu proti Madjarom. Stoletja so izgubljali svoje sinove in hčere, toda najhujši udarec je prišel po svetovni vojni, ko so od njihovega telesa odrezali dobro tretjino narodovih sil. Po-vdarja, da je treba krepke organizacije, ker le, če smo organizirani, se nam odpre tisto Okno, -skozi katerega gre naš glas v svet.
Br. Anton Gerlah je navajal konkretne slučaje, kaj se lahko more, če se narod organizira. Povdarjal je, da fašizem ne zatira samo naših bratov v Italiji, ampak preganja pred vsem ves delavski razred. Fašizem ji1 povsod enak in zato je treba, da se organiziramo proti njemu in mu pomagamo do Čim skorajšnega konca.,V teni boju moramo delati vsi, komur je do svobode in pravice, ker moremo le združeni računati na u-speh.
Prečit al je nadalje znano resolucijo, o kateri je bila ž<» obveščena naša javnost. In ko jo je dal predsednik na glasovanje, ni bilo niti enega izmed navzočih, ki bi bil proti.
Bilo je potem še par vprašanj, na katere se je odgovorilo, in veliko protestno zborovanje je bilo zaključeno malo pred šesto uro.
Pri prostovoljnem nabiranju1 za pokritje stroškov in za pomoč našim bratom je bilo nabranega $52.00, kar je izredna svota, če pomislite, da so darovali delavci, ki imajo sami težak boj za obstanek.
Newyorska naselbina je govorila. Kaj pa druge naše naselbine po širni Ameriki? Ali niso bratje, trpeči pod italijanskim fašizmom, prav tako naši kot vaši? Ali ne mislite, da je dolžnost nas vseh, da jim pomagamo, kakor vemo in znamo?
• Prebudite se, Jugoslovani v Ameriki, da nam ne bo treba gledati s povešeno glavo v tla. ko bodo naši zasužnjeni bratje vprašali: kaj ste storili za nas vi, ki ste živeli v deželi svo-ibodne besede, svobodnega časopisja in »svobodnega zborovanja ?
Vsi na delo, če hočemo, da napravimo tako organizirano fronto, da se bo .slišal njen glas po vsem širnem svetu. — Vsi na delo — ne jutri, ne drugi teden, ampak takoj.
Vse informacije boste dobili od Defense Alliance for the Yugoslavs in Italy, Room 526, 15G Fifth Avenue, New York.
Prvih pet minut v mestu New York petja ne bo slišati, ker ima postaja poseben program za svoje okrožje, pozneje pa bo zveza tudi z New Yorkom.
"Slovan" bo pel izključno narodne pesmi, razun ene pesmi, ki je za velikonočni Čas primerna, namreč "Zadnja večerja".
Razna mesta Sirom Združenih držav imajo svoje radio postaje, ki se navadno z veže j o z National Broadcasting Co. (WEAF), ker je to v Ameriki največja radio postaja. Toda postaje imajo tudi svoje programe in kot je postaja AVEAF sporočila, isti čas postaje v Chicagu, San Francisco in po drugih mestih zapada najbrže ne bodo v zvezi z WEAF, ker imajo pač svoje programe. Vsekakor pa je mogoče dobiti zvezo z drugimi postajami v sosednih državah.
Glede Kanade ni bilo mogoče dobiti nikakega določnega pojasnila, razun, <la je mogoče priti v zvezo s postajo v Boston, Mass., WEEI.
Bilo pa bi priporočljivo, da bi naši rojaki sporočili postaji v svojem bližnjem kraju, da bo ob omenjenem času program, ki je za nje zanimiv in jo prosijo, da se, če je le mogoče, zveze z newvorsko postajo — WEAF.
V naslednjem so navedene postaje, ki bodo oni večer najbrže zvezane z WEAF.
WEEI Boston, Mass.
WTIC Hartford, Conn.
WJAR Providence, R. I.
WTAG Worchester, N. Y.
WCSH Portand, Ore.
KYW Philadelphia, Pa.
WFBR Baltimore, Md.
WRC Washington, D. C.
WGY Schenectady, N. Y.
WBEN Buffalo, N. Y.
WCAE Pittsburgh, Pa.
WTAM Cleveland, O.
WW.T Detroit, Mich.
KSD St. Louis, Mo.
KOA Denever, Colo.
IIO Des Moines, Iowa
WOW Omaha, Nebr.
WD A F Kanas City, Kans.
WHIO Dayton, Ohio
WIRE Indianapolis, Ind.
KVOO Tulsa, Okla.
WWY Oklahoma City, Okla.
WFAA Dallas, Tex. *
WBAP Fort Worth, Tex.
KPRC Houston, Tex.
WOAI San. Antonio, Tex.
KTBS Sreveport, La.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naš* dolgoletne skušnje Vam no moremo dati najboljša pojasnila » tudi vse potrebno preskrbeli, da je potovanje udobno m hitro. Zato se sappno obrnile na mu m* vsa pojasnil
Mi preskrbimo vse, hoditi prošnje sa povratna dovoljenja, potne liste, vieeje « sploh vse, kar je ea potovanje potrebna v najhitrejšem iasu, in kar je giavno. ea najmanjše stroške.
Nedriavljeni naj ne odlašajo do eadnjege trenutka, lot predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
pmta torej takoj ea breepUčna navodila tn me Vam, da boste počene tn
SLOVEN1C PUBLISHING CO. JRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.
JL
KTIIS Hot Springs, Ark.
KDYL Salt Lake City, Utah
Poglavitno pa je, da vsakdo ve, da ima postaja kilocycles 660.
Kogar zanima slovenska pesem in ugaja "Slovanovo" petje, naj sporoči svoje mnenje na National Broadcasting Co., Inc., 30 Rockefeller Plaza, N. Y., X. Y., ali pa na "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York. To je vsled tega velike važnosti, ker je le na ta način mogoče, da bomo na tej postagi še imeli kdaj priložnost peti. Postaja je namreč na popolni trgovski podlagi in le izjemoma sprejme kak poseben program.
Pozdrav!
Hude.
Peter Zgaga
Rox-b ury, Main c
Da bo imel Zgaga večjo kolono, naj še to priloži k nji.
—	Na nas "lumber jacke" gre sama "lumparija". — Tako je rekel moj prijatelj Polde, ko je stoječ na pragu kem~ pe gledal, kako pada dež. — Poglej, že štiri -dni in štiri no-/-! pada. Imamo še šestintrideset dni življenja potem bo pa "Maine-potop". Jaz bom šel na oni-le hrib, tisti je največji. Tam si bom mogoče rešil življenje. — Tako mi je rekel in izpljunil izžvečeni tobak.
Bilo je res hudo. Kmalu mu bi bil verjel, da se ni šestega dne pokazalo sonce.
"Glas Naroda" nismo nič brali, salamensko nam je bilo dolgčas.
Šele čez čas smo izvedeli, da i ' je tukaj v Maine odnesla voda
vsega skupaj 212 mostov.
—	Veste fantje, ta dež pride iz Abesinije. Mussolini ga preganja s svojo artilerijo, — se drugi oglasi.
"Polpa" je odneslo na tisoče klafter v morje in po farmah. Kar ga je ostalo še v reki, ga mislijo znesti na breg. — Iz te moke ne bo kruha, — smo -se posvetovovali, kdo vraga ga bo nosil iz vode ?
Premislili so se in naredili zatvornice, tako da voda ne more "polpa" odnesti.
Pomlad se je bila tudi prikazala, sedaj se je pa zopet skrila ; sneg jo zavrača. .Cainpa je ostala na varnem. Jako zadovoljni smo, ker nas ni odneslo.
Želim vsem prijateljem tukaj in v stari domovini vesele velikonočne praznike!
Zgagi želim mnogo pirhov!
Florijan.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SLOVENIC PUBLISHING C<>
2)6 West 18th Street New York

Neki rojak s Srednjega za-pada mi je stavil tri vprašanja ter obenem tudi odgovoril nanja:
—	Ker piješ samo mleko, Zgaga, najbrž ne veš, kdaj mački najbolj grizejo. Ne meseca marca ali aprila, pač pa skoro vsak ponedeljek takole od šestih zjutraj do enajstih dopoldne.
—	Kdaj ima žena najraje svojega moža? V petek zvečer, ko ji prinese denar in ga mora seveda nji izročiti.
—	Kdaj je ženska najraje bolna ? Zjutraj, ko je treba peč zakuriti. Takrat jo vse boli.
Parfum je draga stvar, posebno če je pristen.
Nedavno sem čital v nekem oglasu, da »stane unča pristnega francoskega parfuma šestintrideset dolarjev. Kaj takega [ si morejo seve privoščiti le j ženske iz takoimeuovane boljše družbe.
Prokleto morajo grdo zauda-jati, če morajo dati za unčo dišečega olja šestintrideset dolarjev.
*
Pravijo, da ima laž kratke noge.
Res je, da jih ima. Toda s svojimi kratkimi nogami dela
presneto dolge korake. *
"Moderno" mater, kateri se je poročila hči, so vprašali, kako se počuti mlada v zakonu.
—	O, hvala, prav dobro, — je odvrnila. Je prav zadovoljna. Samo moža nima rada. Ja, kaj hočete, saj noben zakon ni popoln.
★
V	našem kraju je živel strašen slirovež, divjak in zverina, ki pod božjim solncem ni imel nobenega prijatelja. Slednjič je um rl.
—	Hudič ga je vzel, — so govorili ljudje.
Star, razsoden mož ga je pa takole označil.
—	Nak, ne verjamem. Ko je umiral, so v peklu vsi hudiči
molili, da bi prišel v nebesa. *
V	New Yorku se dogajajo vsakovrstne stvari. Pred kratkim je poročalo časopise, da je neki bogatin v navalu strasti in ljubezni ugriznil svojo prijateljico.
Prijateljica zahteva od njega petdeset tisoč dolarjev odškodnine.
Salament, to je bila pa draga večerja.
*
Žena je vprašala svojega moža: — Kaj bi storil, če bi ja? danes umrla?
Malo je pomislil iu odvrnil: —Tisto, kar bi ti -storila, če bi jaz umrl.
Grdo ga je pogledala, nato pa bridko zajokala: — Oh, saj se mi je zdelo, da si vedno lagal, kadarkoli se mi prisegal,
da me imaš rad.
*
Tri zelo važne stvari pa sem doslej še na vsaki razstavi izumov pogrešal:
Kladivo, s katerim bi si človek lahko skrbi izbijal iz glave, zložljivi čoln, $ katerim bi se držal na površju, in daljnogled s katerim (bi lahko gledal
v boljšo bodočnost.
*
—	Koliko pa mislite, da sem stara? — je vprašala.
—	Po polti bi vas imel za 18 letno dekle, po obrazu bi sodil, da ste šele 17 let stari, po vaših licih bi pa mislil, da ste še 14 letna deklica.
—	No — in. . .
^ Ce vseto seštejem, znese natančno 49 let."

O L'A S H A nt) DA n
New York, Wednesday, April 6, 1936
TBB LARGEST SLOVENE DAILY TNB.9.9.
■a*;
MAURICE BEDEL:
POSLOVILNI POLJUB
Tik pred odhodom velikih mednarodnih brzih vlakov je kolodvor skoro popolnoma pra sen. Polizani in nepotrebni vojaki pohajkujejo po tesnem temnem in prašnem hodniku prod blagajno za vozovnice. Brezposeln i milirrirki preže z angh-ško potrpežljivostjo na one, ki pljujejo po tleh, in dru ge, ki bi jih zaradi hrupnosti ali nedostojne obleki utegnili kaznovati z denarno globo — skratka, na ljudi ki bi jim mo .trli podpreti pravico do eksistence in jim dati vzrok za obre menitev proračuna. Italijanu ni več po všeč i potovanje in nt more zapustiti domovine, ker je vse usmerjeno na to, da ne bi prestopil dom a rili mej. Dela se samo na to, da ostane vsakdo tam, kjer je: k temu prispeva prijetno podnebje, sijaljni režim in pa neiz<lajanji" potnih listov. Tako ostanejo brzi vlaki Rim —Pariz in Rim—Dunaj pridržani redkim diplomatom iu pravkar s kardinalskimi klobuki ozaljašanim francoskim pre latom — torrj osebam, ki kakor znano, nimajo navade, da bi na kolodvorih prepevali prekucn-ške pesmi.
Filipinin prihod je povzročil iiuhI vojaštvom pravo zmedo in jih za tromitek zaposlil. Stražniki so si popravili usnjene pasove. Sablje in ostroge so zn-zvenčale po tleh. Samo mi!ič niki so še dalje prežali, kje bodo zasačili koga, ki je pljunil •na tla.
—	Kako nenavadno mesto za sestanek — je pomislila Filipi-na.
Teda se j«» pojavil Rafael, ki je bil za nekim tovornim vagonom. Prihitel ji je naravnost naproti, iztegnil roko in se.zasmejal z odkritim, jasnim glasom.
—	Dober večer. — jr dejal.
Kar ni bilo njegova navada.
Potegnil je Filipino za seboj na peron in pokazal dva listka.
—	Kaj? — se je začudila Fi-lipina, — odvesti me hočete, jaz pa nimam pri sebi ničesar razen doze za puder in robca! To je vendar blazno!
Tako je besedičila v začetku, a kmalu se je nehala smejati. Prišla stii. z Rafaelom do vlaka z dolgimi vagoni z obešenimi ploščami, na katerih je bilo zapisano: Bern, Curili . . .
—	Poslušajte, — je hitela Filipi na.
Rafael pa ni ubogal. Vzel je bil njeno roko, jo nežno pritisnil k sebi ter ji s toplim gla-
som pripovedoval vrsto stvari, ki niso imele nobene zveze ne s to postajo, ne s tem vlakom, ae z Berilom in Curihom. Imenoval jo je Filipinčico in ji rekel: :
—	Saj ste kakor ognjen cvet s jictimi plapolajočimi jezički 1
Se nikoli ni bil tako radodaren v besedah, tako vsiljiv v kretnjah.
Hodila sta gor in dol in »ta sreča vala druge parčke, ki so se opirali drug na drugega. Zdaj pa zdaj se je ustavila kakšna dvojica pred vrati vagona. Zaljubljenca sta si podala roko in izmenjala poslovilni poljub. ('lovek bi bil mislil, da odvaža vlak samo oboževane mlade deklice, ki odhajajo na sever. Xa peronu se j«' vedno množil trop neutolažljivi1 zaljubljencev.	J
Tudi Rafael je peljal Filipino pred odprta vrata nekega vagona, kamor so imeli vstopiti potniki. — Tam se ni bilo nikogar, ki bi bil rakal na slovi* in poslovilni poljub.
—	Filipinčiea, — je vzdih nil Rafael, — dajte mi svoje u-t nice, drugače umrem.
—	Kaj tukaj, pred vsemi temi ljudmi? Ali se vam m<»š i ?
Bila je vsa zmedena. Ognjevite Rafaelove besede, zaljub-jljeni mladi potniki, vlak, ki je j bil videti namenjen prej v raj kakor v Švico — vsa ta pisanost skrivnosti in resničnosti ji pričarala pred oči tako čudovito krasen film, da si še ni bila naslikala podobnega.
—	Xe, ne, ne! — je rekla od-lorno in povesila glavo.
Sama pri sebi je pa mislila::
—	Jutri pa prav gotov-i.
Zdaj so sprevodniki pozvali
potnike, naj vstopijo. Takoj se je obesil na vsaka vrata par-eek. in ustnice so se mu združile v poljub, ki se kar ni hotel pretrgati.
—	Veliki trenutek je tu, — je dejal Rafael.
—	Vstopite, vstopite! - so klieali sprevodniki.
—	Trenutek — za kaj? — j -vprašala Filipina z močno u-tripajočim srcem.
—	Trenutek slovesa. Fili-pinčica.
—	Saj se vendar ni* boste odpeljal i ?
V dveh, treh besedah ji je nrzložil. da ne namerava odpotovati, ampak izrabiti tu na peronu že dolgo pričakovano priliko in pritisniti poljub na njene ustnice, da poljubiti njo ki jo časti in ljubi — ne da bi
ga kdo zaradi tega ovadil, oštel in naposled še vrgel v ječo
—	Vaše ustnice — je nadaljeval kakor omamljen. — Vaše ustnice, predraga!
Filipina je popustila. Videla je peron in vlak, slišala, kako zapirajo vrata. Drhteča od sladke razburjenosti mil je ponudila naprej levo, petem pa
še desno lice.
Rafael se je oprijel gla »e z rokama in jo hitel poljubljati na oči, na bradico, na noz'rvi. Xa ta način se je približeval zaželjeuim ust ni cr. m, a mahoma se mu je glava izmuznila iz rok in moral je začeli s poljn-bova>njem zopet od kraja.
Vlak se je med te.m počasi premikal z mesta.
—	Pojdite sami ven, — ji je zaklical, — tu imate karto.
In sam je izginil po stopili-eah v vagon, napravil par skokov po hodniku in stopil skozi vrata na <lrugi strani na j»erGii, da bi došel Filipino. Tudi ostali par«" k i so .-«- bili na ta način l<»«"ili tn zdaj so se prerivali skozi izh«»l na prosto čisto mladi ljudje. Vsem se je brata na obrazih razgiba nos t slovesa, ki so ga bili pravkar vzeli od 1 »črnskega brzega v;aka.
LOČITEV ZAKONA PO SMRTI
BREZZICNI TANK
Kakor poročajo londonski listi iz dobrega vira, dela japonsko vojno ministrstvo že nekaj časa skrivne poskuse z novim molilnim strojem, tako zvanim •'brezžičnim tankom". Izumil ga je inženjer dr. Hašava, ki nosi ime "japonski Marcom". Dr. Hašava dela že leto dni sani«) za oboroževalne namene.
Njegov novi tank se krmari, kakor pove že ime samo, s pomočjo brezžičnih valov. Skupina takšnih tankov predstavlja najmodernejše orožje, kar jih je danes na svetu. Xajprvo bodo imeli v bitki nalogo predreti sovražno črto, nato pričnejo avtomatično sipati iz težkih strojnic in lahkih topov ogenj in smrt na vse .strani, pri čemer deluje po Šest tankov skupaj tako. da med njimi ni "mrtvega prostora." V tretji fazi spuste vozila smrti strupene pline, končno se pomaknejo naprej, da se ob novi oviri razpočijo kakor velikanska granata. Za krmarenje oddelka, ki sestoji iz 36 vozil, zadostuje le osem mož in ti urejajo njih kretanje iz varne daljave.
Z zanimivim jurističnim pro blemom se bavi ta čas angleška javnost. Neko londonsko sodišče je pred kratkim izreklo ločitev nekih zaikoncev Marsho-vih. Mož je živel v zadnjem času na Jamaiki, toda dva dni prej, nego je sodišče izreklo svojo sodbo, je tam umrl, kakor se je pozneje dognalo.
Njegova žena, ki se je bila prej najbolj potegovala za ločitev, je bila sedaj iz zapuščinskih razlogov prisiljena zahtevati, naj se razsodba proglasi za neveljavno, češ, da je po smrti enega zakonskega druga brez pomena. Razsodba je bila namreč zakon ločila po ženini krivdi in če bi to obveljalo, bi ne imela Marsliova nobene pravice do zapuščine svojega pokojnega moža.
Sodišče je res ustreglo njenemu ugovoru, toda iz vsega bo nastala'lahko še prav zapletena zapuščinska pravda. Drugi deidiči pokojnega Marsha namreč z dolgotrajnim in zelo ostrim ločitvenim procesom, v katerem je imela posebno aktivno ulogo in ki se je končal s tem, da je sodišče spoznalo njeno krivdo, dokazala, da nima s tem zakonom nobene notranje zveze več. To bi pa bilo v nasprotju z duhom paragrafa, da bi jo se«laj navzlic temu po smrti njenega moža jurist ično tako upoštevali, kakor da te ločitvene pravde nikoli ni bilo.
Pota Ljubezni
.R
o m a n
28
MEDICINA PRI ŽIVALIH
CESTA NAD VELIKIM NASIPOM
Kakor je videti, neverjetno vendar je resnica, da imajo tudi živali, pa čeprav primitivno, medicinsko znanje. Človek, ki je v prejšnjih časih živalim odrekal možnost premisleka, je moral polagoma spoznati, da so razlike med tako zvanim živalskim instinktom in človeško pametjo le kvantitivne nikakor pa ne kvalitetne. Xe glede na to, da delajo živali pri sprejemanju hrane neprimerno manj dietnih napak nego ljudje, vedo tudi prav dobro, kdaj jim je hrane zadosti, česar o človeku ne moremo vedno trditi-
A če se živali kdaj preobjedo, vedo tudi za pravilne pripomočke, ki jim neugodne posledice odžene jo. Samo ob sebi je umevno, da živali ne razpolagajo z vsemi tistimi možnostmi za zdravljen/je, ki jih ima človek, so pa živalske metode morda toliko bolj učinkovite. Zavračanje hrane pri živalih v primerih prebavnih motenj je smatrati pač bolj za reflektori-čen pojav, vendar pa poznamo n. pr. pri psih in mačkah v takšnih primerih tudi žretje trave, ki mu je gotovo namen da bi očistilo bolno črevesje. To stvar je smatrati gotovo za premišljeno in hoteno ter kakor post za primitivno dejanje zdravljenja. Neki ljubitelj živali pripoveduje, da je imel psa, ki je vsaiko krat, kadar se je malo preveč najedel mesnih ostankov in samo v takšnih primerih, na spreho«lu žrl — konjske odpadke, kar je imelo potem vedno hiter in pravi učinek. Tega pa žival gotovo ni delala brez nekega premisleka in sigurnosti, da ji bo nato bolje.
Pogled na novo cesto med Kin ginan, Arizona, in Las Vegas, Nevada, ki vodi preko velikega novega nasipa.
"GLAS NARODA"
▼ staro domovino. Kdor gt hoče naročiti n tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari lcraj **ne $7. — V Italijo Usta ne
Vzel ga je, pri čemer se je njegova roka dotaknila njene in pogledal jo je vroče, prisrčno, kakor še nikdar preje. Z izdihom se je vprašal, ali bo kdaj gojila kako toplo čuvstvo zanj in s tresočo roko je pritisnil vlažni robec na usta. — Ah, kako ga je to omamljalo, krepilo in hkratu opajalo! Po kratkem premoru je dejal :
"Milostiva gospodična, povedati vam moram novico, in upam, da vas bo vsaj malo veselila: Dvorni maršal-ski urad razpošlje jutri vabila na dvorni bal, ki se vrši v nedeljo, 16. februarja."
kako krasno, kako divno!" Druga nje na misel je bila — obleka. "Takoj brzojavim v Peterbnrg po svojo dvorno toaleto. Oh, mon prince, kake se veselim!"
Naslajal se je nad njeno radostjo. "Varni na čast, milostiva, in pa da vidijo moji podaniki, kako se je vrnil njih knez v življenju in veselju. Ali bi bilo indiskretno vprašati, kakšna je ta dvorna toaleta."'
4 4 Ne, ne —'vlečka in život sta iz rumenega brokata z vvezeniini cvetlicami, obrobljena s sobolovino; obleka sama pa je iz belega atlasa, spredaj in zadaj okrašena z zlatimi vezeuin-nii; izrezek života je tudi obšit s sobolovino, a namesto rokavov so majhni sobolovi repki.
Prekrasna je."
Pri teh besedah je mahoma zardel in zopet je začel nervozno igro s parfumirauim robcem.
— Kaj mu je, kaj ga tako vznemirja! Vsak hip je drugačen. Zanimiv me: — si je mislila Vera.
★
Še nikoli se ni ta blazirana, vsega prenasi" čena svetska »lama česa tako veselila, kakor jahanja s knezom; naravnost hrepenela je po teh izletih. Da. one dnevne je celo vstajala jako zgodaj, da se je mogla opravljati na naj-rafiniranejši način, a bila je vendar točno gotova.
Čudila se je, da se izletov ni več udeleževal pobočnik, nego ju je spremljal konjušnrk. Ni -i mogla misliti, kaj bi bilo vzrok temu. Ko bi bila vedela, da je ona sama kriva malega ou-tujenja med knezom in njegovim zvestim ad-jutantom. bi jej bilo to gotovo veliko zadoščenje, ker je Dernhofa sovražila.
Pobočnik je mnogo trpel zaradi tega, saj je bil njegogv ljubljeni gospod v zadnjem času
čestokrat osoren in hladen do njega. Iskal je pretveze ter je prosil, naj ga knez oprosti teh skupnih izletov. Te<laj pa se je vladar naenkrat ves izpremenil, bil je zopet milostiv, dober in poln zaupanja. Danes, ko je Dernhof razmišljal vse to in se vdajal težkemu, skrbi polnemu razglabljanju, ki so ga povzročile nekatere knezove opazke, ga je iznenadil knezov telesni zdravnik dr. Kraus.
Starejši, jako priljudni in malo drastični gospod, pri tem pa srčno blag, pameten in zvest, ga je nagovoril po svoji stari navadi nekoliko vročekrvno:
4'Kneza ni doma? Ze zopet pri Sepanovi, kaj t Nič mi ni všeč! Žila je razdražena, srce bije nepravilno, a njegovo razpoloženje je vsak hip drugačno. Tudi sem vas prosil, ljubi stotnik, da kontrolirate njegove cigarete. Knez puši močno sorto — to poznam na gotovih znakih."
''Temu ne morem odpomoči, ker doma knez :ie kadi te vrste."
"Pa kakšen peklenski vonj je to, ki ga uporablja! To je strup — strup zanj."
44Tudi tega ne morem izpremeniti."
4tS svojimi kratkimi odgovori me tirate v obup. Dernhof." 4 4 Obžalujem."
4'Ta ruski Škrat — bes ga plentaj — ta je vsega kriv, kaj ne?" 44Ne moreni presojati."
44Zdi se mi, da se je tudi vas lotila ruska mrzlica, — kaj?"
44Gospod doktor, ne ljubi se mi zbijati šale."
44Na, na, na — nikar se takoj ne jezite! Saj se vendar razumeva in skrbiva oba za našega premilostnega gospoda. Ali veste, da govore po mestu to in ono? Zanimanje knezovo za Sepa-novo je javna tajnost, vse govori o tem, in na njej ne puščajo niti lasu dobrega."
Gospa doktor jeva je bila v tej stvari ena najhujših.
4 4Kako bi tudi moglo biti drugače, ko se niti najmanj ne zmeni za to, kar pravi svet. O, do
grla sem že sit tega."
44Še nekaj, ljubi Dernhof. Priporočal sem nje-ira Svetlosti popoln mir, tedaj pa je vzrojil, da o tem ne more biti govora. Najprej je dvorni bal, potem pa — poslušajte me — mora potovati k velikemu vojvodi. Kaj, za božjo voljo, ima iskati ondi? Saj se s svojim stricem niti pol ure ne more razumeti, in hrepenenje po princesi Margareti ga menda tudi ne vleče tja.v -(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikani, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Družba En Na=r
Gena ____________Of
KRIŽEM PO JUTBOV9EM
4 knjige, 598 strani, s slikani
Vsebina:
Jezero smrti; Moj romao ob Niln; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarib; Med Jezi d I
Cena _____________1.54
PO DIVJEM SIJRDIST5NU
4 knjige. 694 rtrani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg la jrie; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena —-----------1-54
PO DEŽELI SUPETAMET
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlridlt; np«pj«A QO	Cna___lJt
SATAN IN ISKABIOT
12 knjig. S slikami. 1744 starani
Vsebina:
Izseljenci; Turna fietar; Na Medu; Nevarnosti nasproti; Aliuaden; V trdi dellb cveta ;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West Iftth Street
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; Kešeni milijoni; Dediči
Cena ___________
V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 57«
Vsebina:
Kovač Šlinen; Zaroita z zaprekami; V gol obuja k u ; Alobamedauskl bvetiiik
Cena _____________________LM
WlNf.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapada; Za ti vi Jen Je; NSo-čl. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apačl; Na nevarnih potib; Wlnnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančili; Winnetova smrt; Win-netova ojioroka
2 U T I
i knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj i medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena_______L
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
i^JifeS&kJi*:);

j* >"
"•mi wimvvz*
^ ttW L1HGWST JSUDVBlftt ffTltr fWB.W. 9
Kje je Eva?
31
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
rad
vas
Carjev bankir umrl v Jugoslaviji.
44Xe recite toga. Zelo ste iwKlaifjeiii in jjrav bom naučil, kar £e potrebujete do popolnosti."
Eva lalmo val i line, to<la vsaka njegova beseda jo globoko gane.
4tXn to, žal, ne moreni misliti. V kavarni Schrev moram igrati vsak dan, kajti, če ne igram, nimam kruha. Takega pouka vam tudi ne bi nikdar mogla plačati."
Mantel pristavi stol in sede nasproti Evi.
"O tem bova še govorila. Prej ste mi rekli, da svojega očeta niste nikdar poznali. Ali je že umrl, prethio ste prišli na svet!"
Eva je komaj še čudi, <la govori ž njo tako ljubeznivo, pred njim jV izgubila vso sra mežljivost, odkar ga je slišala igrati.
4*Xe >spm, kdaj mi je oče umrl. vem samo, «la je izginil, »e predno sem se zavedla, kaij je oče. Mati mi je umrla pri mojem rojstvu, toda teti« j je moj oče že izginil iz mojega življenja in nikdar se ni več oglasil. Moral je tedaj zelo mlad umreti," pravi Eva tiho.
**Ako niste prejeli nikakega obvestila o njegovi smrti, potem je še vedno mogoče, da še živi."
44To je izključeno; potem bi s*' vendar v vseh teh letih kdaj oglasil."
"Pomi-slite vendar, da so na svetil mogoči tudi čudeži. Kdo pa mogel vašemu očetu povedati, da ima hčer?"
Eva se zgane, nato pa pravi naglo:
"Mftj krušni oče, ki je imel za svojo prvo ženo sestro moje matere, mit j«' - pismom sporočil obenem z obvestilom o smrti moje matere, toda pismo je po dolgem časti bilo kot ne-vročeno vrnjeno."
"Torej, poglejte! Vas oče tedaj ni nikdar prejel poročila o vašem rojstvu, odkar se je izgubil. Pa vzemimo, da je v onem "asu na drug način izvedel, da je umrla vaša mati, ne da bi kaj slutil, da je umrla, ko je dala življenje otroku, ali ni potem mogoče, da se ni nikdar več zglasil domov, ker je mislil, da je vse, kar mu je bilo ljubo in drago, umrlo z njegovo ženo?"
Eva prebledi in :ra pogleda v obraz. Nenavaden nemir jo obide. Tn pogled njegovih oei je nenadoma tako prevzame, da se str<*se.
4<(>, ne, no, ne zbujajte mi takih upanj, saj tega ne bi niti mogla razumeti. Rajši ne mislim več na to, kt^jti to bi bilo pregrozno, ko bi moj oče kjerkoli na svetu živel in o meni ne bi ničesar vedel in ko sama ne bi vedela, da je še pri življenju."
Mantel se skloni in prime njeno roko.
4 4 (H rok, ti dragi otrok, toda s to mislijo se moraš sprijazniti. Kolikor sem prizanesljivo mogel, sem te na to pripravljal, sam sebi nisem dovolil imenovati te svojo hčer, dokler nisi bila ] m »pol noma pripravljena. Je tako, kot sem ti govedal, moja draga Eva; tvoj oče živi, sedi pred teboj in šele malo časa ve, da ima otroka. Eva, m^ja ljuba hči, ali boš mogla v meni ljubiti svojega očeta?"
Eva sedi kot ohromela, ga gleda in vidi v njegovih očeh vse, kar je čutil za njo in počasi razume: to niso bile sanje, bila je resnica! Ta mož, h kateremu jo je takoj spočetka tako vleklo, je bil njen očefc
Xaenkrat jo zapusti težki krč, ki jo je objel, in si z rokami zakrije obraz ter krčevito za ihti. Mantel jo ljubeznivo objame ter jo jiotegne k sebi, medtem ko Eva vstane.
"Ali še nisem bil dovolj previden, Eva, ali sem te Še vedno preveč prestrašil!"
Eva skriva svoj obraz na njegove prsi ter si najprej iz joka ginjenost iz svojega srca. Mantel ji vse to pusti, medtem pa jo ljubeznivo boža po laseh, potom ko ji je snel klobuk in ga spustil na tla. Vzelo je dolgo, predno je zbrala svoje misli. Xato pa mu pogleda v obraz in pravi tiho, kot v sanja'.:
"Ali si v resnici moj oče?"
"Da, Eva, samo verjemi mi!"
"In ali je res, kot si rekel, da nisi vedel, da sem pri živ-Jjenju!"
Potegne jo k sebi na divan.
44Je tako, Eva. Xa kratko ti hočem popisati, kako je prišlo, tla nisva vedel« eden za drugega. Pozneje pa boš še več natančnejše izvedela."
In držeč jo vodno na svojem srou, ji pripoveduje, kar ji jo bilo treba vedeti, da je \ve razumela. Eva s pridržano sapo posluša in vedno pogleduje njegov obraz, kot bi nekaj hotela iskati in vodno postaja do njega bolj zaupljiva. In vedno jasnejši ji postaja obraz pri sj>oziianju, tla je ta lepi mož, ki ga je morala občudovati, njen oče. Ko Mantel skon-ca, se mu Eva vrže na prsi in ga objame z obema rokama.
"Oče, ljubi, dobri oče, ali je res mogoče, da imam naenkrat očeta in tako dobrega očeta!"
Oče ji nežno pogleda v oči.
44 In, ali je mogoče, da me moj otrok ltjiibi, da se mi ni odtujil?"
Eva globoko vzdih no.
"Saj sem že sinoči čutila, da me je nekaj vleklo k tebi m sem tudi opazila, da si me tako pogledoval, kot človek gleda samo dragega človeka. In bila sem nekoliko razočarana, ko je tvoje zanimanje veljalo srnino mojim goslim. O, oče. kako bogata sem sedaj! 4 Nic več Vama in zapuščena, ne več brez ljubezni. Imam človeka, ki je moj, ki -a smem ljubiti in ki me 1 juliji. Tega še vedno ne morem razumeti."
"Se boš že privadila, Eva. Tako srečen som, ker me ljubiš. In sedaj ti hoc«™ vse dati, kar sem ti bil že tako dolgo dolžan, ogrniti te hočem s svojo ljubeznijo kot Z gorko suknjo. Vse bridkosti, ki si jih pretrpela, boš morala pozabiti. ^ Kako sem vesel, da sem bogat in ti morem izpolniti vsaiko željo, ki jo je sploh moj^oče kupiti z denarjem. Pri meni boš imela dobro, moja draga Eva!"
In toliko si imata povedati, da je čas pretekel kot migljaj, i vzelo dolgo, da je med obema vladalo največje zaupanje more zavladati le med dvema človekoma iste krvi. Xato pa Eva prestrašena poskoči, ko bige ura eno. "Moj Bog, moram v kavarno Schrey!"
(Dalje prihodnjič.)
SPOMIN IZ ČASA KRVAVEGA THURJA
Xajbolj kruti in krvoločen o-svajalec, kolikor jih pozna zgodovina sveta, je bil mongolski knez Timur, ki je vladal od leta 1336 do leta 1405. Zavzel je skoro pol Azije ter premagal velikega turškega sultana Baje-zida I. V tem krutem in krvo-ločnem Mongolu Tnnurju sta bili menda dve duši. Pri Sivi je ujel 4000 Armencev, vse je dal žive pokopati. Pri Bagdadu je dal posekati glave !H),ix*» u-jetnikom. Iz teh glav je dal zgraditi veliko zmagoslavno piramido. Kmler je hodil in zmagoval, je tekla kri v potokih in le razvaline sežganih mest in vasi so pričale, da je tu mimo korakala Timurjeva vojska. Prizanašal ni ne možem, ne ženskam ne otrokom. Za njim je hodila le strašna tihota smrti. Ta strašni človek pa je bil obenem velik ]Mwl|»omik in prijatelj umetnosti in znanosti. Ka-I
V Zagrebu je preminul od kapi zadet finančnik Dimitrij Rubinstein, bankir nekdanjega ruskega carja. — Rubinstein, ki je učakal samo 59 let, je spadal med najzanimivejše osebnosti predvojne Rusije. Njegov oče je bil trgovec in Dimitrij se jo povzpel iz skromnih razmer do mesta vodilnega finančnika ruske države.
Najprdj je imel zasebno banko, katero je lepo razvil. Ruski car je postal pozoren nanj, ga povabil k sebi in ga jel po-verjati z raznimi denarnimi transakcijami, katero je Rubinstein zadovoljivo izvršil. Nikolaj II. ga je zato imenoval za tajnega državnega svetnika. V tem svojstvu je šel skozi Ru-binsto'yiove roke tudi dogovor is tvrdko Schneider-Creuzot, glede dobave poljskega topništva za rusko vojsko. Rubinstein je dolgo vzdrževal dobre zveze tudi z mednarodnim agentom kor poroča znani orientalist Jo-' za oboroževanje Bazilom Zalia-Uef baron Hammer-Purgstall, ki rovom. Med svetovno vojno je! je umrl leta 18o6, je ta krvo-potoval Rubinstein ponovno vjlok posebno dobro poznal arab-inozemstvo. Sklepal je kupčijo| sko in perzijsko slovstvo, kate-za rusko vojsko v nevtralnih ro .K1 rad prebiral v svojem pro-

7 « JUGOSLAVIJE
BRZI VLAK OB BREMEN IX EUROPA V BREMER-IIA VEX ZA J AM C I riHJBXO POTU V AX JE DO LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi paniiki:
C O L P M B U S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourg«, Bremena ali
Hamburga. 2a ^^^ vprašajte lokalnega agenta alf
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK
državah.
Po nekem takšnem povratku v Rusijo so pra obtožili, da je
stem času.
Svojo prestolnico v Samar-kandu je okrasil s krasnimi
]>o naročilu carice izročil nje- zgradbami, izmed katerih so ne-uomu bratu, velrkemu vojvod katere še danes ohranjene. Ka-Kmestu Ludviku Hesenskemu, j kor poročajo sedaj ruski listi, večjo vsoto denarja. Xa podla- so znanstveniki preiskali arhivi te ovadbe so jra aretirali in ve bivšega emirja v Buhari. Pri zaprli, toda posrečilo se mu jej tem so našli znamenite ostanke da-je očitano mu krivilo opral s. iz Timurjevih časov. V emir jerebe. Po revoluciji-in nastopu'vili arliivali so namreč našli na-vlade Ive renskega je ostavil | tančne načrte univerze, katero Rusijo. Imel je srečo, da je, je Timur rial zgraditi v Samar-odnesel s seboj skoro vse kandu. Načrti so silno natanč-imertjo. Posihmal se je s svo- j no narisani na svilen papir. Pojim kapitalom ustanovil v Nem- log gradbenih skic so našli tudi čiji in Avstriji. Tudi v Parizu načrte mozaikov na zunanjih! je začel kupčevati in 1. 1927 so. zidovih univerze. Ta najdba je| je njegovo ime Često imenovalo ■ zaradi tega posebno važna, ker
so <loslej vedno mislili, da so Timurjeve gradbe gradili posebno talentirani arhitekti brez
LEPA PRILIKA ZA
SLOVENSKEGA R< h) AKA !
Prodajalna zidana iz opeke se proda ob glavni uliei. Trgovina z mešanim blagom in mesnica ; obleke za ženske in perilo za moške. Bara za mehke pijače in lahko se napravi Beer Garden. Zraven je hiša osem sob. Front je na ulico. Prostor je pripraven za mali restav-rant ali za b -er garden. Vse proda s pohištvom vred. Več pojasnila vam da lastnik — MARTIN BAJUK MAIN ST., WALSEXBURG, COLO. •J krat — Wed 11 es<lavs

Na parnikih, ki — vrie v domovino izleti
izkušenega spremljevalca.
8. aprila: Washington
t Ha*r*
11. aprila: Rex t Genoa Paris ▼ Havre
14. aprila:
Eun>|« r Bremen
ii
RASTLINE NABIRAJO RADIJ.
SEOYEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) S16 W. 18th St-, New York
Pišite nam za ppue voznib listov. reserva«-ijo kabin in jh>-
jasnila za potovanje.	d
P0MH0ŠČENJE KAZNENCEV NA KITAJSKEM
NANKING, Kitajska, 5. aprila. — V splošni amnestiji leta llKi.") je bila na Kitajskem poinilošeena desetina vseli 100 tisoč kazneticev. Vsled strožjih
Nedavno so usjješuo dovršili poskuse, da doženejo, koliko
radija v raznih na zemlji se na- .	, -. . -i •
i - .	, .'	postav m> bile kaznilnice pre-
najajoeili snoven. In tem so! 1 , .	, , .	*
odkrili to posebno znamenitost.
v zvozi z nekim finančnim škandalom. V zadnjili lotili so je Ru-( binstein posvetil angleškim j rudnikom za pridobivanje zlata Bil je tudi predsednik društva za izkoriščanje zlatih rudnikov.
BubinsteLna, ki zapušča sina Ser^eja, je zadela kap od prenapornega dela. Smrt ^a je doletela ravno v času. ko jo bil na tem, da si vzame dopust, in si oddahne od naporov, ki jih je moral tvegati v zvezi s svojim poklicem.
posebnih načrtov. Iz tiste velike dobo mesta Samarkand je ohranjenih le še nekaj zgradb, med katerimi jo najbolj sloveča univerza "Bibi Hanun."
3 00 SVETIH MAS
so deležni letno člani "Main* zvez« za Afr ko'\ Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov:
SODALITY OF ST. PETER CLAVER
for the African Missions, Dept. S. 3624 W. Pine Blvd..	St. Louis. Mo.
da tudi rastline privzemajo radij iz tal. Listi imajo več radija kakor stebla, najmanj pa gaje v sadil. V istem razmerju kakor so tla radioaktivna, nabirajo v dotičnih tleh rastoče] rastline radij v sebi. Seveda se ni treba bati, da bi prehrana s takimi rastlinami škodovala našemu zdravju. Množine radija, ki jih rastline naberejo, so namreč tako neznatno, da jih ugotovimo samo z najobčutljivejšimi znanstvenimi pripravami.
napolnjene, vsled če-ar so bik* oblasti priinorane izpustiti kaznjence z manjšimi zločini.
BERAČI V PEIPINGU PREPOVEDANI
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole? naslova 3« razvi«lno du ,_ds»j im?.te plačano naročnino. Prva številka i »omeni mcsw, druga dan In tretja lete*. I>a nain prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skuhate naročnino pravočasno (Hirarnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zasftopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj našib rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Laushin
CO LOR Al K):
Pueblo, Peter Culi«, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS:
Chicago. J. Bercič, J. Lukanlch Cicero. <1. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) •
Juliet, Mary Bambicb La Salle, J. Spellch Mascoutab. Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS :
CJirard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar UARVI.AXI>:
Kitzmilier. Fr. Vodopiwc Steyer, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. in Marylacd)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chixholm. Frank Gouže Ely. J<w. J. Peshel Kveleth. I^onis Gouže
Gilbert, Ixmis Vessel Hibblng. John Porfie
Virgina. Frank Hnatich MONTANA:
Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Little Falls,
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Ilesnik, John Siapnik OHIO:
Girard, Anton Nagode Lorain. Ix>uis Balant. John Kumše Youngstonn. Anton Kikelj OREGON:
Oregon City, Ore- J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ijiavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolit-a, M. Kupnik KxjK»rt, Louis Supan^it Farrel. Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin iti Frank Blodni kar
(Jivennburg, Frank J^ovak Barberton. Frank Traha Johnstovn, John Polantz
K ray u. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Bal loth Midway. John Ž ust
Pittsburgh. J. Pogača r Steelton. A. Hren
Turtle Creek, Fr. Sehifrer
West Newton, Joseph J oran
WISCONSIN:
Milwaukee, West All is, Fr. Sksk Sheboygan. Jaaeph Kakei
WYOMING:
Rock Springs. Lanls Tandmr Diamond rille, Joe Rolicb
Vsak
ta, katera Je prelet
UPRAVA "GLAS NARODA'
PEIPIXG, Kitajska, 5. apr. — Prvič v zgodovini je bilo v Peipingu prepovedano beračem prosjačiti po ulicah.
Mestne oblasti so z oziroma lia prihod 400 ameriških turistov bile mnenja, da bi mnogoštevilni berači na nje napravili slab utis. Zato je bilo
JAJCE SE KUHA DVE LETI j p°lidii »močeno, ,ia skrbi za
j to, da na ulici ne bo nobenega
V nekem kemičnem laborato-
riju v Rimu se kuha že dve leti navadno kokošje jajce. Avtomatična priprava skrbi za to, da ogenj nikoli ne ugasne in da voda, v kateri se kulia jajce, neprestano vre. Namen tega eksperimenta je ta, da bi zvedeli, kakšne kemične spremembe se zgodi jo v beljaku in rumenjaku po tako dolgem kuhanju. Jajce se bo kuhalo še nekoliko tednov, šele potem ga bodo preiskali.
berača.
Vsled tega so vse ubožnice prenapolnjene in njihovi oskrb niki ne vedo, kako bi se beračev odkrižali.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j e m. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... -30
GODfEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena -25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 13 KRATKO?ASXIH ZGODBIC. TJ str. Cena .£> PO STRANI KUffiUK. loO strani. Cena ---- -50
POL LITRA VIPAVCA. *i.isal FeigeL 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOfONC. 118 strani. Cena .. -25 SANJSKA KNJIGA .......................... .60
SANJSKA KNJIGA .......................... M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. !*) strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. ISO strani. Cena ........ .90
TIK ZA FRONTO. KjO strani. Cena...........70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 straul. Cena .39
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vseliti je tu«li Saloijjro "Vse nase").
1S» strani. Cena ........................ J5Q
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESTI- 70 atrani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

15. aprila:
Aquitania ▼ Cherbourg
18. aprila:
Lafayette ▼ Havre
22.	aprila:
Berengaria ▼ Ctierboarf
23.	aprila: Bremen t Bremen
Ue de France ▼ Havre
"i'l. aprila:
C«>nte di Savuifc
v Genoa
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
m WEST Wjk STREET	NEW YORK, N. T.
2. ma ja: Cbamplain v Havre Kuropa v Bremen Vulcania v Trst
6. maja:
Washington
8. maja: Berengaria
v Havre
v Cher bon r«
0. maja : Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa
VZ. maja :
Normandie v Havre
19. maja:
Europa t Bremen
30. maja: Manhattan
21. maja:
Atjuitania
v Havre
v Cherbourg
23. maja :
Cbamplain v Havre Conte di Savola v Genoa
IG. maja :
Normandie v Havre
JS. maja:
BERENGARIA
T Cberbaurj
20. maja:
5fi v Genoa Bremel. v Bremen
3. junija:
Washington
v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Satarnia v TratC
11. junija:
lie de Franre v Huire Aquitania v Cherbourg
13. junija:
Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa
ie\ junija: Normandie
v Havre
17. junija:
BERENGARIA v Cherbourg
Manhattan v Havra
20. junija:
Europa v Bremen Vu'cania v Trst Cliamplain v Havre
24. junija:
Queen Mary t Cherbourg 27. junija:
Lafayette ▼ Havre Rez v Genoa Aquitania v Ch«rboure 30. junija:
Normandie v Havi"
1.	Julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cberoourg
3.	julija:
lie de France v Havre Conte di Savoia r Genoa
a julija:
Queen Mary ▼ Ctaerbonrg
11. JollJa:
Saturn ia ▼ Trat Cham [Halo v Havre
14. Julija: Normandie
25. julija: Manhattan
v Havre
▼ Havre
16. julija:
Aquitania r Cherbourg Bremen v Bremen
18. julija: Rex v Genoa
23. julija:
Europa v Bremen
lie de France v Havre Berengaria T Cherbourg
25. julija:
Vulcanla ▼ Trat
-•O. julija:
Qoeen Mary v Cherbourg Wasblngio* t Bine