Številka 196
gC Izhaja vsaki dan
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob'ponedeljkih ob 9. zjutra)
Poflamične Številke ee prodajajo po 3 avd. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, žt. Petru, Sežani, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd.
ČEŠE OGLASOT se račnnajo po vratah (Uroke 73 mm, visoke 21/» mm ); za trgovinske in obrtne oglase p« 20 stotlak ; za 'o imrtnice, zahvale, poslanice, oglaae denarnih »vodov po 50 stot. Za oglase v tekHtu lista do 5 vTBt 20 K, vsaka na-daljna \rste K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 itot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
TRST, v četrtek 18. julija 1907.
Tečaj XXXI
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč/
SaroSnlna znaša
ca vse leto 24 K. pol [eta 12 K, 3 mesece d K - na naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira,
Sarociiia na aedeljsKo tedanje .Edinosti'stane: celoletno £ 5-20,poi leta 2 60
VbI dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukt van*
pisma se ne sprejemajo In rokopisi ie ne irafajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie poSiljati na upr:»vo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorffio Galattl 18. (Narodni dom'. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hrnnllnlčni račun št. Ml#652.
—TELCFOI ■«•▼. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Minister za železnice dr. Derschatta na Češkem.
BUDJEJEVICE 17. Danes ob 8. uri dopoludne je s posebnim vlakom dospel semkaj železniški minister dr. Derscbatta. — Na kolodvoru so ga pozdravili načelniki oblastnij. Minister si je ogledal mesto, ter obiskal muzej, pravosodno palačo, okrajno glavarstvo, mestno hišo. Potem se je minister odpeljal v Plzen.
PLZEN 17. Danes opoludne se je v navzočnosti železniškega ministra dr. Der-schatte vršila slovesna otvoritev novega kolodvora. Ministra je pozdravil župan plzenski. Po slovesnem blagoslovit si je minister ogledal poslopje ter je izrazil svoje zadovoljstvo o zgradbi. Ob 1. uri je bil obed, na katerem je minister napil cesarju, župan pa ministru.
GoBpodska zbornica.
DUNAJ 17. Gospodska zbornica bo imela sejo dne 23. t. m.
Y Člen gospodske zbornice baron
Plappart.
ALT-AUSSEE 17. Po noči je umrl člen gospodske zbornice Avgust baron Plappart.
Nadvojvoda Leopold Salvator v
.Gorici.
GORICA 17. Generalni nadzornik topništva nadvojvoda Leopold Salvator je danes popoludne dospel semkaj iz Ljubljane. Nadvojvoda. ki se je nastanil v hotel „Južne železnice"4, ostane tu tri ali štiri dni, da bo inspiciral tukajšnje čete.
Picquart odstopi.
PARIZ 17. „Gaulois" poroča, da je imel general Hogrou, člen višega vojnega sveta, včeraj popoludne razgovor z minister-skim predsednikom Clemenceau-om. — List stavlja to dejstvo v zvezo z odsotnostjo vojnega ministra Picquarta na včerajšnji mini-sterski seji ter se vpraša, se ni li minister Pic'|iiart morda že naveličal svoje službe? Kozice.
PARIZ 17.^ V Tuluzi razsajajo kozice. Od predvčerajšnjem je obolelo 25 oseb, od katerih jih je pet umrlo.
Iz Maroka.
KOLIN' 17. ,.KoIn. Zeitung"' poroča iz Tangerja od včeraj : Glasom poročil urojen-cev sta se dva roda polastila Raisulija in Macleana. Govorica ni- sicer še potrjena, vendar verojetna, ker je sultan razglasil, da sta ta roda odgovorna za življenje Macleana.
Španska.
MADRID 17. Generalni guverner španskega ozemlja v Guinejskem zalivu je odpuščen iz službe.
MADRID 17. Senat je pričel razpravo zakonskega načrta o volilni retormi. Seja je bila zelo burna. Skupina kataloniške solida-ritete je nadaljevala svojo energično opozicijo proti zakonskem načrtu o ureditvi sladkorne industrije s tem, tla je stavila izlasti mnogo spreminjevalnih predlogov ter odločno zahtevala, da se izvoli parlamentarna preiskovalna komisija.
2 mirovne konference v Haagu. -
HAAG 17. Na današnji seji četrte komisije se je glasovalo o predlogu ameriškega delegata glede odprave plenenja ladij. Predlog je bil vsprejet z 21 proti 11 glasov, en člen ni glasoval, 11 delegatov ni bilo navzočih. Po glasovanju so delegatje Avstro-
Ogrske, Belgije, Nizozemske, Italije in Brazilije izrazili željo, naj se najde skupno podlago, da se ne doseže večine, ki je nedovoljna, marveč soglasje, brez katerega ni možno o tem vprašanju sklepati. Delegatje Španske so izjavili, da stoje glede odprave plenenja ladij na temelju Pariške konvencije iz leta 1856.
Na avtomobila iz Pekinga v Pariz.
OMSK 17. (Petr. brz. ag.) Princ Bor-ghese je nadaljeval danes svojo vožnjo na avtomobilu iz Pekinga v Pariz.
Norveška kraljevska rodbina.
KRISTIJANIJA 17. Kraljeva rodbina je včeraj v spremstvu norveškega poslanca Nansena odpotovala v Drontheim.
Nizozemski minister mornarice odstopi.
HAAG 17. Minister mornarice je podal ostavko.
Afera Nasi.
RIM 17. Listi poročajo, da je državno sodišče v stvari afere Nasi jeve sklicano na ; dan 4 novembra. Brzojavne vesti iz Sicilije i poročajo, da je aretovanje Nasija provzročilo v Trapanu velik nemir, vendar se mir ni kalil. , Občinsko zastopstvo v Trapanu je sklenilo j protestno izjavo. V Palermu je bil shod, na katerem je bil Nasi proglašen kakor kandidat za provincijalni svet.
Danes predpoludne se je predsednik senata z dvema senatorjema in enim komisarjem zbornice podal v zapor, da zasliši Nasija.	_
RUSIJA.
Napad na železniškega ministra.
PETROGRAD 17. Iz Jelisavetgrada se poroča o nekem atentatu na železniškega ministra, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju. Železniški delavci so baje položili na tir železni blok ; vendar so vlak, v katerem se je vozil minister, še pravočasno ustavili. Krivci so bili aretovani.
Državni, zbor.
Zasedanje zbornice
bo zaključeno dne 23. t. m. Istega dne bo zadnja se>ja. Referat o volitvah Bulica in Bjeloda-noviča.
Zaderski „Narodni list* je doznal, da bo referat o verifikaciji volitev dalmatinskih poslajicev Bulica in Bjelodanoviča poverjen poslancu dr.u Ot. Rybaru. Interpelacija, peticija in nujni predlog posl. Mandića in tovarišev v zbornici poslancev.
Državni poslanec g. Matko M a n d i ć je dne 12. t. m. uložil v zbornici poslancev interpelacijo na vojnega ministra in na mini* 1 stra za notranje stvari radi prenosa zaloge smodnika iz „monte Pantaleone" pri Zavijah v katastralno občino Boljunec — s tržaškega ozemlja na istrski — na korist tržaških kapitalistov, a na škodo istrskih kmetov.
V	predvčerajšnji seji je omenjeni g. poslanec izročil in priporočil peticijo „Delavskega podpornega društva v Trstu" za ustanovitev slovenskih ljudskih sol v Trstu, za poslovenjenje srednjih šol na slovenskem ozemlju, za ustanovitev obrtnih in strokovnih šol in za vstanovitev slovenskega vseučilišča.
V	isti seji je posl. Mandić s tovariši
PODLISTEK.
Jetnik v Kavkazu.
Povest grofa Leva Tolstega. 2
Poznam vas, vragi, si je mislil Zilin. Ako vjamejo koga živega, ga vtaknejo v jamo in ga bičajo. Živega me ne dobe . . .
Dasi ne krepke rasti, je bil Žilin pogumen mož. Prijel je za sabljo, izpustil konja naravnost nad rdečebradca in si mislil pri tem : ali ga pohodi moj konj ali pa ga posekam s sabljo.
Ni še bil prijahal Žilin do Tatarja, ko so streli, oddani od zadaj, zadeli njegovega konja — z vso silo je udaril na zemljo in pal svojemu jezdecu na nogo.
Žilin se je hotel vzdigniti, a že sta sedela na njem dva teh smrdljivih Tatarjev in mu zvezala roke na lirbtu. Sicer se-je iztrgal in se otresel sovražnikov, ali še trije so skočili s konja in ga tolkli s puškinimi kopiti po glavi. Tedaj se mu je stemnilo pred očmi in omahnil je. Tatarji so ga zgrabili, mu z jermeni zadrgnili roke na hrbtu in naredili tatarski vozel. Zbili so mu čepico dol, mu sezuli škornje, vse so prebrskali, vzeli denar,
uro in raztrgali uniformo. Žilin se je ozrl po konju. Njegov ljubljenec, kakor je bil pal po strani, tako je še ležal in brcal z nogami; luknja mu je zevala v glavi in žvižgaje je vrela ven črna kri, škropila daleč v krogu prah.
Tatar se je približal konju in previdno snel sedlo. Ker je še vedno brcal, mu je z bodalom prerezal grlo. Siknilo je iz vratu — telo je vztrepetalo . . .
Ko so bili Tatarji s konja vse pobrali, je rdečebradec zopet zajahal. In zdaj so posadili Žilina k njemu v sedlo; da bi ne pal, so ga privezali s pasom na onega hrbet — in haj d v gore.
Za Tatarjem je sedel Žilin, se gugal in omahoval. Pred seboj široki tatarski hrbet, kitasti vrat, in bleščeče se je oblila gladko-obrita glava. Žilinova glava je bila hudo pobita, kri je ležala stijena nad očmi. In ni se mogel popraviti na konju in si obrisati kri. ( Tako močno sta mu bili zdrgnjeni roki, da ga je bolelo v ramah.
Dolgo so jahali od gore do gore, pre-bredli reko, dospeli na pot in jezdili naprej po dolini.
Kako rad bi si bil zapomnil Zilin pot — a njegove oči so bile zalepljene s krvjo in ni J se mogel okreniti.
stavil nujen predlog za državno pomoč prebivalstvu občine Dolina, ki je silno trpelo vsled velike suše.
Iz državne zbornice.
DUNAJ 17, Konferenca načelnikov klubov je sklenila okrajšati drugo čitanje proračunskega provizorija. Govorilo bo saiuo trideset govornikov. Ta razprava se bo vršila v zbornici v četrtek, petek in soboto.
V ponedeljek bo zbornica razpravljala o predlogih glede podpor prebivalcem poškodovanim vsled raznih vremenskih nezgod in o drugih zakonskih načrtih manje vrednosti. — Zadnja seja bo v torek, na kateri se definitivno izvoli predsedstvo.
Proračunski odsek.
DUNAJ 17. Proračunski odsek je vspre-jel vladno predlogo glede kovanja jubilejskih novcev.
Trgovska šola v Gorici.
V (Jorici, 16. julija.
a. Kakor že znano, dovolil je svoje-časno deželni zbor goriški na predlog italijanskih poslancev veči prispevek za ustanovitev trgovske šole v Gorici. Slovenski poslanci so takrat glasovali za ta predlog, ker je referent naglašal, da se ustanovi trgovska šola pod patronanco vlade na jednak način kakor v drugih deželah. To se pravi, da se bosta v trgovski šoli upoštevali obe deželni narodnosti. Naravno je, da mora biti trgovska šola, h kateri prispeva dežela, ki je po 2/a slovenska, trgovsko-obrtna zbornica, ki je italijanska samo od danes do jutri, in vlada, pristopna tudi slovenskemu ljudstvu, ki tvori glavni del prebivalstva v deželi. Naravno je to, toda mi živimo v deželi, kjer postajajo baš nemožnosti možne ! Že pred več meseci opozoril je jeden deželnih poslancev slovensko javnost na pretečo nevarnost, češ, da je izvedel izza kulis, da se namerava uvesti v trgovsko šolo samo italijanski učni jezik. Opozorjeni so bili s tem ostali deželni in tudi državni poslanci; posebej je bilo opozorjeno trgovsko-obrtno društvo. Kaj so ukrenili ti faktorji, nam ni znano. Gotovo je le jednako : daje — kar je že znano — vzela vso akcijo trgovsko obrtna zbornica in da je v zadnjem času razpisala učiteljska mesta, zahtevajesamo znanje italijanščine. S tem nam je zadan nov udarec, ki bi ga ne^ smeli mirno prenesti. Izlasti bi se moralo najodločnejše zahtevati tozadevnih pojasnil od strani vlade, kajti nikakor ne moremo trpeti, da bi vlada sodelovala pri tako krutem kršenju naših narodnih pravic! Na račun pa je treba poklicati v prihodnjem deželnozborskem zasedanju tudi deželni odbor, oziroma deželnega glavarja, ki ni izvršil sklepa deželnega zbora po intencijah le-tega.
Nevarnost, ki preti, je vsekako velika; kajti, če dovoiimo ustanovitev izključno italijanske trgovske šole, tedaj bo treba zopet moledovati leta in leta, predno dosežemo to, kar nam gre že od vsega začetka ! Ne spimo, ampak delajmo ! _
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
Madjarski glas o hrvatsko tnadjarskem sporu.
„Budapesti Hirlap" piše, da je že sedaj jasno, da dovede hrvatska kriza do preloma med Ogrsko in Hrvatsko, ako se razsodnim elementom hrvatske javnosti ne posreči, da preprečijo katastrofo. Manifest hrvatsko-
srbske koalicije — pravi rečeni list --je dete balkanskega in jugoslovanskega duha in upliva, v katerem odseva pustolovna politika : in neizmerna lahkoumnost. Brezumnost in zločin da je, kar delajo sedaj hrvatski reso-lucijonaši ; oni se igrajo z ognjem, katerega nevarnosti ni možno dogledati. Ako bodo j Hrvatje v skupnem državnem zboru nadalje-i vali obstrukcijo, tedaj se store koraki ki onemogočijo vspeh take frivolne igre.
Ako ne bi bilo že jasno, da je madjar-ska vlada v največi zadregi radi frivolno izzvanega konHikta s Hrvatsko, prepričati bi nas moral o tem smešni način, kakor madjarski listi od hipa do hipa menjujejo sredstva da bi ukrotili Hrvate. Sedaj taje hinavski vsaki zlobni namen proti Hrvatski, potem se ližejo Hrvatom, zatem zopet Srbom, sedaj se sklicujejo na pogodbe, potem hočejo zopet te pogodbe poteptati v blato in preglasiti Hrvatsko kakor navadni ogrski komitat, sedaj se ližejo in laskajo, potem se junačijo in groze. In kadar groze, so navadno najbolj
—	smešni. Ali ni da bi človek popokal od smeha, ko čuje, kako neki madjarski list žuga Hrvatom z vso resnostjo, da — vojska zasede Hrvatsko in jih ukroti, kakor kruti zmagovalec z mečem prisvojeno si pokrajino... ! Sirota, ki je napisala to bedasto grožnjo, ni pomislilo na najglavneje, da namreč Madjari (vsaj za sedaj) svoje vojske niti
—	nimajo ! ! Glede vojske in deželnih bramb pa imajo Rekaj besed še drugi faktorji, ki se ne bodo hoteli poniževati do smešnosti madjarskega — norca.
Tako tudi gornje grožnje v „Budapesti Hirlapu4 ne imponirajo niti najbolj plašnemu zajcu na Hrvatskem.
Mejstrankarski meščanski odbor v Zagrebu
je odposlal poslancu Biankiniju nastopno brzojavko :
Pod brutalnim udarcem na hrvatsko ustavo se strani slepega madjarskega imperijalizma hrvatski narod ni upognil tilnika. V svesti si je svoje moči ; hrvatski narod je še ponosneje povzdignil glavo, začuvši Vašo možko besedo, protest in obsodbo zločina. To obsodbo bo znal in mogel v pravi čas izvršiti narod s skupno našo močjo. Hvala Vam ! Živel Biankini !
Proti Franku!
Kakor znano so se čisti bahali v nedavno razglašenem proglasu na narod, da so oni edini sposobni za brambo pravice naroda ter so pozivali vse stranke in ves narod, naj se podredi vodstvu — dr.a Franka !!
Dr. Mate Drinkovič pa je priobčil na to v „Hrvatskoj Rieči14 odprto pismo dr.u Mili Starčeviču (pristašu Franka) : Ali morete pričakovati, da bi se ves narod hrvatski radi sloge zaupal vodstvu od vas ožigosanega klevetnika ? Ali morete želeti, da bi Starčevi-: čijanci sami hoteli biti frankovci, kakor se to javno zahteva? Morete li zahtevati, da bi si vsi Hrvatje pritisnili na čelo žig laži in klevete, žig človeka, ki toliko stranko, kolikor list in narod podreja svojim privatnim osebnim interesom?
Skličite, zberite voditelje vseh drugih strank v Banovini, določite žnjimi program skupnega delovanja, porazdelite v slogi okraje za slučaj novih volitev, postavite narodu na I čelo vodstvo, ki bo delalo na to, da se vsa | Hrvatska najde složno, močno proti neprijatelju, da se v slogi narodnih sil Hrvatska za ! vedno osvobodi iz spon nagodbe, da vstane
Začelo se je mračiti; prebredli so še eno reko; ko so prišli na široko skalo, se je | zakadil dim, psi so zalajali — bili so v aulu*).
Tatarji so poskakali dol, tatarska de£ad je letela vkup, se gnetla okoli jetnika, kričala, vriskala in lučala vanj kamenje.
Razposajeno mladež je razpodil rdečebradec, ki je vzdignil Žilina s konja in z ukazojočim glasom nekaj zaklical. Nogajec je prišel, močno so mu stale kosti iz lic, nosil je samo srajco. Srajca je bila raztrgana, prsi gole. Rdeči mu je nekaj ukazal. Takoj je privlekel hlapec ploh za noge: dvoje hrastovih štorov z železnima obročema, na enem obročev kavelj in ključavnica.
Odvezala sta Žilinu roke, ga djala v ploh in ga peljala v zaboj, podoben svinjaku ; pahnila sta ga noter in potem so se zaklenila vrata. Zilin se je opotekel na gnoj. Ležal je nekaj časa, potem je tipal po temi, da je
našel naj mehkejše mesto, in se je vlegel,
* * . —
Zilin je le malo spal. Noči so bile kratke. Skoz špranjo v lesu je videl, kako se je pričenjalo daniti. Trudoma se je vzdignil, se vlekel k steni in povečal špranjo.
*) IzgovGri a-iil, tatarska vas.
V dolino je, kakor je zapazil skoz špranjo, peljala pot, na desno je stala koča, dvoje dreves poleg nje. Na pragu je ležal pes, J koza se je pasla s kozlički — migljali so z repki. Gledal je — po klancu gor je prihajala mlada Tatarka v pisani srajci brez pasu, v hlačah in škornjih, glavo pokrito s kaftanom2) in na glavi velik kovinast vrč z vodo. Težko mora nositi, sključeno hodi, na roki vodi majhnega obritega Tatarčka. ki je oblečen samo v srajčico.
Tatarka je šla z vrčem v kočo, iz katere je stopil zdaj rdečebradec — v svilnati suknji, segajoči do kolen, za pasom srebrno bodalo, s čevlji na golih nogah, na glavi visoko črno kučmo iz ovčjega kožuha. Iztegal se je in zdehal, si gladil brado, postal.nekoliko, zaklical nekaj hlapcu in šel naprej.
Dva fanta sta gnala konje napajat. Drugi teh paglavcev z obrito glavo, v srajci, brez hlač, so se zbrali, se približali zaboj u in vtikali suhe vejice skoz špranjo. Ko je Žilin zavpil nanje, so jo odkurfli — njih naga kolena so se svetila.
Žilin bi bil rad pil, grlo mu je bilo suho.
Želel je, da bi prišel zdaj kdo k njemu. Čuj
— nekdo odpira vrata.	(Pride še.)
■ ji ') Plašč, kakor ga nosijo v jutrovih Uežela
ft ran II
»EDINOST« Str. 196
V frstn, dne 18. julija 1^07
iz groba podložništva kakor država svojega življenja in svoje volje! Osvobodite stranko in narod od zloduha in tako boste vi s tovariši ustvaritelji stranke hrvatskih pravic, ki je danes obsojena, da se medsebojno uničava na korist tujinca.
Razpust sabora.
Kakor javljajo iz Zagreba, se govori tamkaj, da je ban Rakodczay dobil nalog, da stopi v stiko s hrvatsko-srbsko koalicijo. Ako to ne vspe, da ima do 10. oktobra dovesti v Budimpešto nove delegate. Po vsem tem se dozdeva, da utegne biti sabor v kratkem razpuščen.
Hrvatski govori v ogrskem državnem zboru se ne bodo stenografirali.
Madjarski list „Kel. Ertesito" javlja iz verojetnega vira. da smatrajo madjarski me-rodajni krogi kakor pogrešk), da je zbor sklenil, da se imajo krvatski govori stenogra-tirati. Ali z ozirom na poslovnik se tega sklepa zbornice ni moglo spremeniti v tem zasedanju. Na jesen zaključi pa zbor v eni prvih sej. da se hrvatski govori ne bodo več stenogratirali niti prevajali, niti priklju-čali stenografičnemu zapisniku.
Obisk avstrijskega ministra za viiaiije stvari v Italiji.
Kntuzijasti za zvezo med Avstro-Ogrsko in Italijo so zopet enkrat — kakor se pravi — v devetih nebesih. Na nebesnem svodu nad njimi vise same lepe rožice in — oljkine vejice miru. Povod temu veselju je, da sta se zopet enkrat — po izgledu znane igre „Mlinar in njegova hči" — sestala avstrijski in italijanski minister za vnanje stvari. Kraj sestanku je bil to pot Tittonijeva vila Desio nekje blizu Milana. Sestala sta se in — to se umeje — popolnoma sporazumela. In v Kaconigi, kjer je vsprejel našega Aerenthala na najprisrčneji način, je kralj italijanski podelil delu obeh diplomatov svoj blagoslov. Pa da ne bi bilo veselja v Izraelu ! Ali čudno ]e to na teh sestankih med avstrijskimi in italijanskimi ministri: vsakokrat so popolnoma sporazumljeni za sedanjost in nedo-gledno bodočnost, a kmalu potem se morajo na novo sporazumljati! Pa da bi človek ne prihajal na čudne misli o teh sestankih in o iskrenosti gospodov državnikov ? ! !
Prosimo čitatelje, naj se domislijo na sestanek v Opatiji med Tittonijem in grofom Goluchouskim. Tudi tedaj je bilo vse obzorje, ki se vBpenja nad razmerjem med Avstro-Ogrsko in Italijo polno samih rožic in vsi oticijozi tu in tam so milo piskali na mirovno piščalko. Sedaj pa doznajemo iz istih listov, da smo ravnokar prebili jako nevarno dobo in da smo bili ob sestanku v Opatiji blizu na pragu vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo ! In neki avstrijski oficijozus da čim bolj proslavi sestanek v Desio, je vslik-nil: „ Kakov razloček med tem sestankom in onim v Opatiji! Tedaj je bilo mnogo nespo-razumljenja in bati se je bilo krvavega konflikta ! Sedanji sestanek pa je odpravil vsa nesporazumljenja !u
Človeku sili smeh na ustnice, ko se spominja, da so bili današnji hvalitelji ob sestanku v Opatiji ravno tako navdušeni, in usiljuje se mu misel: če je moral sedanji sestanek odpravljati nesporazumljenja, ki jih je ostavil hvaljeni sestanek v Opatiji, kdo nam more jamčiti, da ne bo v kratkem času zopet potreben nov sestanek, ki bo imel odpraviti nesporazumljenja, kijih tudi sestanek v Desio... ni odpravil?!!
Od oficijelne in oficijozne strani se naglasa sedaj s posebnim veseljem, da vsa italijanska javnost navdušeno pozdravlja sestanek med Aehrenthalom in Tittonijem. To naj veruje, kdor hoče — mi ne. Naša nevera se opira na pisavo vseh opozicijonalnih listov v Italiji. Ali imamo za svoje dvome še klasič-nejo pričo, nego so opozicijonalni glasovi. To je najbolj razširjeni vojaški list „Pen-si ero M i li t are". Ze po značaju svojem ne more biti ta list v odprtem nasprotju proti politiki, ki jo blagoslovlja kralj. Ali vzlic tej svoji lastnosti kakor vojaški list ne more zatajevati svojih pomislekov in dvomov na resnični vrednosti sestanka v Desio. Ne priznava, da so ti sestanki dokaz o soglasju med obema vladama, kvečemu da se jih more smatrati kakor dokaz o pošteni volji obeh vlad ! Kajti — tako pravi rečeni vojaški list —, ako bi tako soglasje res obstajalo, potem ti pogosti sestanki sploh ne bi bili potreb-n i. Tako je — to je prava sentenca. O nobeni državno-politični kombinaciji se ne za-tria toliko in dan na dan. da je trdna in neporušna, kakor se to godi glede trozveze; a na drugi strani se o^nobeni drugi ne troši toliko truda s sestankami za — reparature in krpanja.
Zato pa završuje „Pensiero Militare" svoja razmotrivanja z zaključkom, jedino logi'nim v glavi, misleči po vojaški: naglaša potrebo nadaljnega oboroževanja za slučaj vojnega konflikta!
In tako bo. Italijani se bodo oborože-vali in utrjali svoje meje in Avstro Ogrska istotako — vzlic vsemu lepemu sporazum-Ijenju med Aehrenthalom in Tittonijem in vzlic „prisrčnemu*4 vsprejemu, ki ga je kralj italijanski privoščil avstrijskemu diplomatu.
Drobne politične vesti.
Sklicanje deželnih zborov. Z Dunaja poročajo, da bodo deželni zbori sklicani drugi teden meseca septembra.
Z mirovne konference v Haagu. Tretja komisija mirovne konference je skJe-nila v plenarni seji minolega torka, da se ima ženevska konvencija aplicirati tudi na pomorske vojne.
Angleški delegatje predlože v eni prihodnjih sej predlog radi omejitve oboroženja.
Dogodki na Ruskem.
Car odpotoval na morje.
Kakor javljajo iz Petrograda, je car v torek odpotoval iz Peterhofa na morje.
Dnevne vesti.
Iz pravosodne službe. Premeščeni so kancelisti: Fridrik Balestra iz Krka v Červi-njan, Anton Linardić iz Voloske v Puio in Jernej Šulina iz Pule v Krk. Kancelisti so imenovani: kancelijski oficijanti Josip Kariš
v	Podgradu in Josip Macarol v Gorici za Podgrad, Anton Krulčic iz Voloske za Lošinj in Giobert Covaz v Pazinu za Pazin.
Še o družbi državnih uslužbencev Fascio. Iz krogov državnih uslužbencev smo prejeli: Dovolite nam, da napišemo nekoliko odgovora na dopis, ki ga je priobčil v „Edinosti" od 4. julija predsednik družbe državnih uslužbencev Fascio. Ta dopis naj bi bil obramba, v resnici pa je z a t o ž b a. Sirota predsednik „Fascia* se čuti po dopisih v „Edinosti" tako zadetega, da v resnici nič ne odgovarja in nič ne ovrguje, ampak se le opravičuje. Tudi mi nismo „profesorji", ampak priprosti uslužbenci, vendar smo se morali smejati nesrečnemu poskusu g. predsednika, da bi nekaj, kar je črno, predstavljal kakor belo. Grozno mrcvarjenje slovenskega jezika na objavah gori rečene družbe opravičuje predsednik s praznim izgovorom, da oni niso „profesorji". Mi pa pravimo: Č3 ste toliko „profesorji", da skrbite za objave v pravilni italijanščini, morate in morete biti toliko „profesorji", da bodo tudi slovenske objave pisane v pravilnem jeziku!
G. predsedniku — ki je sicer rodom Slovenec, a je v njem že davno zamrl vsaki čut do lastnega rodu — se zdi seveda to... pomada! Nam pa ni, ker smo in hočemo ostati zvesti sinovi svojega naroda ter zahtevamo, naj se nam ne pači mili materini jezik. Mi želimo svojemu narodu vsestranskega napredka, dočim se gospod predsednik „Fascia" še veseli, ako nam more škodovati v narodnem pogledu... To naj si zapomni g. predsednik !
Sedaj pa naj na gori omenjeni dopis odgovorimo nekoliko meritorno ozirom na naš položaj ! — Pravi, da smo revčki, ki komaj čakamo na svojo mesečno plačo. To je res ; vendar pa ne more biti to v povod, da se klanjamo Vam in vaši družbi — nasprotnikom našega naroda, in to tem manje, ker niste še nikdar nič storili v pov-speševanje naše koristi, ampak vam je cilj povsem drugi — naperjen proti slovenski narodni stvari.
Tudi tretji odstavek vaše obrambe ne odgovarja resnici, kajti vi se niste nikdar posvetovali z nami v namen, da bi se odpravile razne napake in pomanjkljivosti. Marveč vemo, da ste se nekoč izjavili, da naj bodo društvena vabila le italijanska. Tudi napad na slovenske uradne načelnike je krivičen, ker kakor je načelnikov druge narodnosti, ki se zanimajo za nas, in takih, ki ne čutijo z nami, tako je tudi pri naših. Mi bi rekli celo, da je razmerje na naši strani še mnogo bolje. Ker ravno Slovenci so povprečno blagih čut-stev ter spoštujejo vsakogar, ki je spoštovanja vreden. Grdo in za nas vseh naravnost Škodljivo je, ako se eden naših lahkomišljeno poslužuje besed kakor: nas zavračajo po pasje. Tako ne govori omikan človek.
Ne igrajte se slepih miši, ker fakt je : da ste se Vi izrazili, naj se vse društvene stvari tiskajo v italijanskem jeziku, da ste imeli pred Velikonočjo zborovanje in da so vaši somišljeniki nabirali denar za „Lavora-tore", torej za glasilo politične stranke ! ! Če se torej delate, kakor da se ne brigate za politiko, je to le hinavstvo. Fakt je, da ste
vi	lovili slovensko delavstvo za to politično stranko, in iakt je, da smo bili pozneje izdani, kajti socijalizem, za katerega vi delate propagando, je resnično nacijonalizem, seveda italijanski. To so pokazali jasno dogodki ob zadnjih državnozborskih volitvah. Vaše delovanje v društvu je torej popolnoma politično. Seveda: ako vi delate italijanstvu v prilog, to — po vašem — ni politika ; ako pa Slovenec zahteva pravico svojemu jeziku, je to hitro — politika. Čudne logike ste se naučili od svojih somišljenikov. To pa je tudi vzrok, da se mi slovenski uslužbenci ne brigamo več za vaše društvo „Fascio". Tudi tisti, ki so še ostali, izstopijo skoro, čim se — vzbude. Sedaj pa delajte dalje, kakor hočete. Zaključujemo : vi tirate narodu našemu nasprotno politiko, mi pa smo in hočemo ostati pošteni slovenski uslužbenci !
Velika izredna slavnost se bo vršila prihodnjo nedeljo v Divači in jo prirede tamošnji rodoljubi. Ob toj priliki otvori tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" cesarjević Rudolfovo vilenico, ki bo sijajno razsvetljena (kakor morda še nikdar) od lo. ure predpoludne do 1. ure popoludne. Na poti iz Divače v jamo bo spremljala goste godba. Na koncertu, ki se prične ob 4. uri popoludne. bodo nastopala razna pevska društva in godba ; preskrbljeno je za najrazlič-neje razveseljevanje. Prirejeni bode na vese-ličnem prostoru bogat bufet, kavarna, razni paviljoni, šaljiva pošta, brzojav, muzej in —
pekli bodo janca na plamen. Pa bo še raznih drugih zabav, ki jih ne moremo navajati danes. Iz Trsta odide poseben vlak ob 8. uri zjutraj z državnega kolodvora. Povra-tek iz Divače ob 11. uri. O tej slavnosti spregovorimo še.
Izlet Tržačanov v Gorici. Pišejo nam : Minolo nedeljo je tukajšnje laško društvo trgovcev na drobno priredilo izlet v Gorico. Ker je odbor naznanil, da je izposloval znižane cene in je pozival meščanstvo naj se vdeleži tega izleta, da se doseže zadostno število izletnikov (drugače bi bile vozne cene navadne), sem se pridružil izletnikom tudi jaz in precejšnje število tržaških Slovencev. Na goriškem kolodvoru je bil klavern vsprejem. Dva šopka ki so ju Goričani podarili pred-sedništvu Tržačanov, je bilo vse — ako ne vpoštevamo dva hladna evviva! Tržačanov nas je bilo, po mojem menenju do 350 med temi kakih 30 členov omenjenega društva. Kaj se je vršilo po dnevu ne vem, ker sem šel svojim potom, k našim ljudem. Zvečer pa sem šel na takozvani Bellosguardo in tam našel svirajočo godbo ter do 150 gostov. Ko je godba zasvirala tržaško himno „Viva S. Giusto" je navstalo žvižganje in vpitje: Nočemo himen ! Kmalo na to pa se je začelo vpiti: Hočemo Garibaldijevo himno ! ! Godba se ni vdala in zahtevana himna se ni igrala. Kasneje smo bili v dvorani trgovske zbornice, kjer se je nekaj govorilo, toda to me ni zanimalo. Najlepše je bilo ob odhodu na kolodvoru. Tu se je pela „Bandiera rossa", ,.Viva" se je klicalo socijalno demokratičnim poslancem, „Abbasso la camorra" i. t. d., a še najlepše je bilo to, da so demonstranti nosili balone v italijanskih barvah! Ko se tržaškim italijanskim „sodrugom"(?) zopet poljubi prirediti kak izlet — se jaz in moji somišljeniki obrnemo na drugo stran !
Slovenska knjigotržnica v Trstu. Pod tem naslovom piše „Naš li3t" : V Trstu odpre v kratkem slovenski knjigotržec gosp. Gorenjec, dosedaj poslovodja tvrdke Kugli & Deutsch v Zagrebu, slovensko-hrvatsko knji-gotržnico, ki bo združena s trgovino s papirjem. Trgovina bo strokovno urejena ter bo lahko konkurirala s tujimi tvrdkami, za kar nam jamči sedanje poslovanje novega knjigo-tržca. Slovenska trgovina s knjigami bo za Trst velikanskega narodnega pomena. Ljudstvo bo lažje kupovalo slovenske knjige in te se bodo vse drugače razširjale med narod, ker danes v obmejnih krajih priprost človek še ne ve, kakšne so slovenske knjige, ker jih nikjer ne vidi, založniki pa razpošiljajo po pošti le znanim osebam. V Trstu bi se gotovo izplačala tudi nadrobna kolportaža. Za slov. književno produkcijo je nova trgovina baš tako velike važnosti, ker dokler ne bomo imeli razvitega knjigotržtva, tudi knjig ne bodo ljudje kupovali, in slov. pisatelji ne bodo dobivali niti skromnega plačila za svoje delo. I z T r s t a s o p r i š 1 a v kratkem tri prav vesela poročila: O trgovski šoli, stalnem slov. gledališču in slov. knjigo-tržnici. Slovenci, zlasti primorski, storite, da se ti reelni in pametni načrti sij a j no obneso, za kar so tla godna v vsakem oziru.
Tržaška tedenska Statistika. V tednu od 7. do 13. t. m. se je v tržaški občini poročilo 27 parov. Rodilo se je 113 otrok, to je, 59 moških in 54 ženskih ; od teh 11 nezakonskih. Umrlo je 79 oseb in sicer 42 moških in 37 ženskih, od teh 21 izpod enega leta.
Loterijske številke izžrebane dne 17. julija 1007. Brno 68 54 52 71 85. Bozen
37 29 36 32 3.
Smeinica. V gostilni. Gost (natakarju, ki mu je prinesel na mizo pečeno ribo) : „Žal mi je, da nisem že pred enim tednom prišel k vam obedovat !- — Natakar: „O, z našo postrežbo so vsi vrlo zadovoljni!" — Gost: „Jaz pa to pravim zato, ker je bila ta riba pred enim tednom jrotovo še sveža !"
Koledar ln vreme. — Danes: Kamilo, spoznavalec; Miroslav; Lelja. — Jutri: Vincen-cij Pavlanski; Radoš ; Krajslava. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne 4- 24-5° Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan".
Členi društva so naprošeni, da se po možnosti udeleže današnjega večera na čast Hrvatom v gorenji dvorani restavracije Balkan.
Predsednik : Ivan M. Čok. Svojo udeležbo na slavnost razvitja zastave pev. društva „Ilirija" v Trstu so nadalje naznanila sledeča društva : SI. pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane korporativno z zastavo. Slavno „Delavsko podporno društvo4* korporativno z zastavo.
Prosi se vljudno še druga bratska društva da blagovolijo čim prej naznaniti svojo vdeležbo, da se zamore pravočasno napraviti vspored vse slavnosti, kateri se potem razpošlje slavnim društvom.
Darovi.
Ciril-Metodov dar moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda sta poslala p. n. gospoda: A. Furlan v Trstu 4 K, Ivan Godina Ban v Skednju 3 K.
Zavratni umori kočljažeu.
Naša včerajšnja vest o aretovanju se potrja. — Dve jako sumljivi osebi aretovani. — Še druge priče, ki so videle morilca, oziroma tudi govorile ž njim.
Vest, ki smo jo mi edini in prvi prinesli o aretovanju človeka, ki je jako osumljen kakor morilec kočijaža Moboroviča in najbrže tudi Praznika, se potrja. To vest smo včeraj
priobčili pod podnaslovom ».Morilec areto-van?", namreč z vprašajem. A ker ni noben J tukajšnji list in posebno „Piccolo", evangelij ne le Italjanov, nego i mnogih Slovencev o tem aretovanju ničesa omenil, so nekateri naši kritiki „za vsako ceno** porabili takoj priliko, da so nam eno prišili, češ da smo se „blamirali". — Na policiji so sicer našemu poročevalcu včeraj opoludne dali to le suho poročilo : ..Izvršenih je bilo nekoliko are-tovanj in hišnih preiskav, na podlagi očitnega sum a". Naš poročevalec se pa ni zadovoljil s tem lakoničnim, suhoparnim sporočilom. Hotel je našim čitateljem podati kaj bolj točnega [in gotovega ter je privatnim potom poizvedoval dalje.
In zvedel je, da sta bila predvčerajšnjim aretovana dva človeka. Prvi je bil aretovan tekom dneva. In sicer je sam prišel na policijo, kamor ga je po zvijači spravil redar, ki je bil poslan na njegovo stanovanje, da ga aretira. In to smo izvedeli iz popolnoma verodostojnih virov. — O drugem aretovancu, namreč o onim, ki ga je naš poročevalec videl predsinočnjim. ko so ga s policije vklenjenega tirali v zapore, smo pa zvedeli privatnim potom le to, da je ponujal na prodaj verižico pokojnega Moboroviča. A o tem ne moremo — to moramo priznati — pisati s tako gotovostjo, da bi jamčili za resničnost te vesti. Vest je morda ravno tako resnična, kakor ona o prvem aretovancu, a vire, iz katerih smo mi to vest izvedeli, ne smatramo mi za tako verodostojne, kakor prve.
Glede morilca nam je pa znano, da je kmalu po dogodku v hiši pri Rušu, ki je prva hiša na proseški cesti v smeri od Prošeka proti Trstu, poprosil za vodo. Ko se je napil, je odšel, a ker niso še ničesar vedeli o umoru, ni nihče gledal za njim, da bi
mogel povedati, kod je šel.
#
* *
Poleg gori omenjenega suhega sporočila, da „je bilo izvršenih nekoliko aretovanj in hišnih preiskav na podlagi očitnega suma", so nam včeraj sporočili na policiji tudi, da so vsled apela na občinstvo potom časnikov dobili mnogo pisem in da se je priglasilo mnogo prič, ki pojasnjujejo marsikatero točko.
Dalje so nam sporočili tudi, «la je policija predsinočnjim zopet priredila ekspedicijo. Zvečer so bile preiskane vse osebe v raznih krčmah in gostilnah. Aretovanih je bilo 18 oseb, pri katerih so našli razno prepovedano orožje. Vsi ti aretovanci so bili policijskim potom obsojeni: na 6, 12, oziroma 2-i ur zapora. Pozneje so preiskali tolerančne hiše in razna druga skrivališča ter aretovali 9 oseb, ki so jih vse pridržali v zaporu. Mej temi sta dva, proti katerima je od sodišča izdana tiralnica radi zločina. Enega teh devetih so našli na stopnjicah hiše št. 12 v ulici di Crosada. Fingiral je, da spi. V žepih so mu našli 2 vetriha in sveder. Pozneje so ga spoznali za 18 letnega krojača Simeona A., ki je izgnan iz Trsta.
Vesti iz Goriške.
x Mestni inženir goriški, Pompeo Bre-sadolo, je imenovan podravnateljem občinskih vodovodov in plinarne v Padovi. Čudno, vsaki inženir si pomaga iz Gorice ven. Na tem pa so krivi vedno mestni očetje, ki se mešajo v njegov posel, ako tudi nimajo niti pojma o njem. Kako so nad vse povzdigovali zmožnosti Bresadola. ko je vstopil v mestno službo. Ker pa ni hotel hiti samo figurant in se ni hotel udajati raznim starešinom, ki hočejo vse znati, pričeli so ga napadati v listih in tudi javno, kakor bivši svetovalec Frantz na obedu v obrtni zbornici. Ker se njegovi strokovni predlogi in nasveti niso nikdar upoštevali, preskrbel si je drug delokrog. Zdaj gre za to, da občina odstopi od službene pogodbe, katero ima z njim, kar bi gotovo hitro storila, ker večina mestnih svetovalcev nasprotuje Bresadolu. Ti bi vspre-jeli najrajše v službo laškega podanika, ko bi vlada v to dovolila.
Dijaška kuhinja v Gorici. V goriških šolah je več stotin slovenskega dijaštva. — Naše dijaštvo je revno, ubogo. Vendar pa se do danes ni še začela akcija, s katero bi se vsaj nekoliko odpomoglo premnogokrat naravnost neznosnim, za narod tudi nečastnim dijaškim razmeram. Sedem do osem let strada ubogi dijak, da dovrši študije na srednjih šolah in dokončavši jih, je mladenič >ibkega telesa, pokvarjenega zdravja. Ustanovitev dijaške kuhinje je danes v Gorici jedna najnujnejših potreb. Brezdvomno je. da bi se dalo podjetje brez težave gmotno osigurati. Kolikor nam je znano, je v tem pogledu svo-ječasno sklenilo ferijalno društvo „Adrija*4 napraviti natančen proračun ter v ta namen preskrbeti podatke od doslej obstoječih dijaških kuhinj. Vendar pa je menda stvar zaspala. V prvi vrsti bi se moralo za rešitev tega vprašanja zavzeti naša narodno ženstvo. Da bi na tako eminentno narodnem podjetju sodelovali obe stranki, je menda gotovo. — In potem je vspeh zagotovljen. Skrajni čas pa je, da se začne resno misliti na dijaško kuhinjo, ki bi bila ob enem zbirališče slovenskega dijaštva v Gorici ter s tem tudi nov steber slovenskega življa.
X Društvo krčmarjev v" Gorici posluje v velikolaškem duhu, akoravno je večina družabnikov slovenske narodnosti. Ono razpisuje dan na dan občne zbore, a ne more nobenega obdržavati, ker nikdar ne prihaja zadostno členov. To se je zgodilo tudi v četrtek popoludne. Društvo stoji pod nekakim pokroviteljstvom laškega magistrata, kateri tudi sili
V Tr^ta, a ne 1>>. julija
»EDINOST« 196
Stran Ilf
krčmarje, da morajo biti člani in redno pla-1 čevati udnino. Nekateri krčmarji so bili tudi že toženi, ker se temu niso hoteli odzvati, j ali sodnija je dala prav tožencu. Slovenski krčmarji! Izstopite vsi iz društva! Saj nimate od njega nobene koristi. Ako pa magistrat in peščica laških krčmarjev hočejo to društvo vzdrževati, svobodno jim ! Kjer se slovenski jezik ne vpošteva, tam ni prostora za nobenega sina slovenske zemlje !
x Gorici manjka pitne vode. Komaj leto je od tega, kakor ste že omenjali te dni v „Edinosti" — ko se je popolnil kronber-ški vodovod, ki bi imel preskrbljati mesto z zadostno pitno vodo. A sedaj naznanja muni« ipij. da bodo na določen čas zaprti vodni dovodi v zasebne hiše; javni vodnjaki ne bodo dajali vode pa od 10. ure zvečer do pete zjutraj. To je krasno ! Umirali bomo za žejo. Kaj naj počnejo kavarne in drugi javni lokali brez vode, to vedo samo modrijani na magistratu, ki nikdar niti ene ne pogode ! Ali se pri privatnikih, katerim se je voda ustavila tudi ne bo izterjavala visoka vodna taksa ? Vprite se, ker čemu plačevati kako stvar, katere se ne dobiva ! Da manjka vode je krivo slabo delo, ker cevi, da sinove, pri medsebojnem vezanju izpuščajo več vode, nego prejšnje stare po rji zjedene. —-Ako bi vsa voda, ki jo dajejo kronberški studenci, prihajala v Gorico in se ne poizgu-bavala med dovodom, zadostovala bi tudi za 60.000 prebivalcev. Ali, tako je mestno gospodarstvo goriško !
Iz Ajdovščine. Pri nas vlada velika suša. Će ne bomo skoro imeli dežja, nam suša uniči vse poljske pridelke. A kakor je suša za zemljo, tako je Suša tudi za delavce v tukajšnji predilnici, ker nje vodstvo noče izprevideti, da ob sedanji borni plači ni možno živeti, ko vlada nesnosna draginja pri vseb živilih. Ravnateljstvo noče nič čuti o tem in pozna le jedno pesem : delaj in delaj ! Mi pa pravimo : kdor hoče delati, mora tudi — živeti! To je primerno hraniti se in skrbeti za ohranitev svojih telesnih moči. Je li morda res neizogibno potrebno, da se ljudstvo tako seli v Ameriko ?! Ne, ker pri nas bi bilo dovolj dela. Ah, če so plačila taka, da ni možno pošteno živeti potem si človek mora pomagati! Živila so se podražila gotovo za 40 odstotkov, ljudstvo pa je v začetku spomladi zaprosilo vodstvo predilnice le za 10 odstotkov povišanje plačil. — In ko je vodstvo brezsrčno odklonilo tudi to gotovo skromno in opravičeno zahtevo, so se ljudje začeli izseljevati na vse strani. — To trdosrčnost vodstva je neodpustna tem bolj, ko členi istega sami vlečejo mastne plače. — Oni imajo vsega dobrega v obilici, ljudstvo pa n>ma niti za vsakdanji krnh. Če se je pa kdo kaj pritožil, rohne nanj kakor da smo v tistih časih, ko je bilo ljudstvo suženj graj-ščakov. Ali vodstvo predilnice v Ajdovščini bi moralo vedeti, da so minoli tisti časi in bi morali že iz predvidnosti malce razmišljati, do kakih posledic more in mora dovesti njegova — politika.
Zahteva delavstva, da se mu položaj nekoliko zboljša, je opravičena tem bolj, ker stoji dejstvo, da bi se to prav lahko zgodilo. Dejstvo stoji, da predilnica ima 15 odstotkov dobička !! Je-li pri tem pravično in pošteno da mora delavec, ki ima skrbeti za mnogoštevilno družino, izhajati s 85 novčiči na »lan ?!! Ali je to sploh možno ? Vodstvo nam bo oporekalo, da je tudi delavcev, ki služijo po 1 gld. -iO nč. na dan. — To vemo tudi mi ! Ali je zopet vprašanje, koliko delo morajo izvršiti za ta zaslužek ?! To je akor-dno delo. zahtevajoče tolike napore, da morajo delavcu skoro opešati moči in da ne bo potem za nobeno delo. Vsled tacih naporov pada mnogo kateri oče nepreskrbljenih otro-čičev v prerani grob ! Vodstvo predilnice naj se torej nikdar ne ponaša s temi zaslužki delavcev ker je to prekletstvo ! Po našem mnenju bi morali vsi poklicani faktorji — bili državni, bili zastopniki naroda — zahtevati. da se tako prenaporno akordno delo odpravi ter da bi vsaki delavec za primerno delo dobival primerno plačilo, da bi mogel polteno izhajati.
Od vodstva ni pričakovati take uredbe, ker ono gleda le svojo korist..Ali poleg plačil in dela bi trebalo preurediti še nekaj : nečloveško postopanje nekaterih paznikov. — In to postopanje ima svoj postanek v ukazih vodstva, ali nekaj po vrhu si dovoljujejo gotovo tudi dotični pazniki sami, da se le prikupijo — veliki bradi. Č.m kruteji je paznik, tem bolj priljubljen je vodstvu. Ali tem razmeram, temu suženjstvu treba enkrat narediti konec.
Rihemberk Simonu Gregorčiču. Iz Rihemberka nam pišejo : Dne 13. marca je sklenilo tuk. starešinstvo v skupni seji, da se slavnemu našemu pokojnemu pesniku in narodnemu miljencu Simonu Gregorčiču uzida spominska plošča v spomin na njegovo tukajšnje duhovsko službovanje. Ta plošča je že dodelana in bo uzidana nad uhodna vrata občinske hiše kjer je Simon Gregorčič ves čas bival. Slavnostno razkritje se bo vršilo dne 25. avgusta. Da se ta slavnostni trenutek čim bolj poviša v naroden praznik, pozvana so vsa slavna društva, prijatelji, znanci in rojaki našega velikana na udeležbo in sodelovanje. Enako je naprošeno vse slovensko časopisje brez izjeme, da. ponatisne ta poziv.
Odbor želi dobiti čim prej naznanila za sodelovanje, da bo mogel čim prej sestaviti
elavnostni program.
Tukujšnje starešinstvo je naložilo slavnostnemu odboru, naj strogo pazi, da na izvajanju programa ne bo ničesar spominjalo na nesrečni strankarski boj ter da dostojno proslavimo slavnega pesnika, čegar srce je želelo le bratoljublja in sreče svojemu narodu.
Po nalogu starešinstva v Rihemberku in v imenu odbora za odkritje spominske plošče Simonu Gregorčiču :
Maks Ličen, podžupan.
Pevsko društvo „Zarja" v Koprivi
priredi prihodnjo nedeljo veliko veselico z jako obširnim, 12 toček obsegaj očim in zelo zanimivim vokalnim in godbenim programom. Na veselici bo sodeloval popoln mešani zbor pevskega društva „Kolo" iz Trsta. Koncertna veselica prične ob %3. uri popoludne in se bo vršila na obširnem in senčnatem vrtu g. Lavrenčiča (pri Redonu). Ob 2. in pol uri pa se bo vršil pred vasjo vsprejem gostov in došlih društev.
„Kolo" nastopi pod vodstvom društvenega kapelnika g. Vogriča, domače društvo „Zarja" pa pod vodstvom svojega nekdanjega pevo-vodje in ustanovitelja g. C. V. Godbene točke izvaja popolna nabrežinska godba pod vodstvom g. Majcena. Opozarja se vnovič, da se izstopi iz vlaka na postaji Dutovlje-Skopo. Gostoljubni gostilni „pri Zegi" in pri Boletu jamčita za izboren teran in okusna jedila.
Vesti iz Istre.
Kako — nedolžno !!! V prilogi tukajšnjega židovskega glasila od minole nedelje čitamo pod naslovom „Provocazioni" (Izzivanja), da je predminolo nedeljo na pomol v Poreču, ko so Poreča ni pričakovali izletnike iz Rovinja, prišel neki kmet iz Vabrege (Va-brega je narodna vas v neposredni bližini Poreča), ki je nosil na prsih na provokato-ričen način kokardo v slovanskih barvah. Nekoliko meščanov se mu je približalo in mu naznanilo, da si je izbral neugoden čas in prostor za to, da se izkazuje s svojim narodnim prepričanjem! Kmet da je izjavil z vsem možnim ponosom, da si kokarde ne sname, ker da je tak znak dovoljen in ga toraj sme nositi. Da se ne dogodi nesreča je neki meščan — tako pripoveduje „Piccolo" — mirnim potom odtrgal kmetu narodni znak!!! Kako nedolžno — kaj ne! V isti prilogi je rečeno, da se je omenjenega dne zbrala v gostilni „Ali" Abbondanza" v Poreču družba kmetov, ki da so na izzivajoč način vpili „Živijo!" Tudi te kmete so „meščani" naskočili, a pobiti jih niso mogli — ker da so prišli mestni stražarji in izgnali kmete iz gostiln e. „Nehvaležni" (ingrati) kmetje so si, ko so prišli na cesto, napolnili žepe s kamenjem, za kar jih je pnreika „policija" aretirala, držala vso noč v zaporu in jih izpustila še le drugi dan — potem, ko so bili vzeti na zapisnik.
Tako pripoveduje „Piccolo" in vse to je tako nedolžno od strani Žido-Italijanov, da mora oni, ki ne pozua teh zvitih kač, verjeti vse to, kakor evangelije. Mi pa, ki poznamo Poreč in vso njega okolico, kakor poznamo tudi poreške divjake „meščane" in njih 2000-letno kulturo — mi poživljamo poreško okolico, naj se združi, organizira in naj enkrat energično stopi na vrat oni peščici Karnjelov, ki že stoletja tlači bednega kmeta v Istri. Ustanovite si gospodarske organizacije in zahtevajte narodnih šol! Najpotrebnejše pa je, da se eden hrvatskih odvetnikov preseli v Poreč, kjer ga čaka premnogo dela, a čaka ga tudi hvaležnost tisočev in tisočev src med tamošnjim dobrim našim ljudstvom !
To bo odgovor na šikane in provokacije, ki jih Karnjeli uganjajo z revnim, neukim našim ljudstvom. In do tega mora priti!
Afera na Velikem hribu pri Puii. O preiskavi o tem krvavem dogodku povodom
(Dalje na IV. strani)
T
T7
E XIV 1340 7
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1907 ob 10. uri pred-poludne se bo vršila pri spodaj ozname-njeni sodniji, v izbi št. 43, dražba sledečih nepremičnin d. ob. Kontovelj : dražba A) tab. štev. 90 (vrt pri hiši v Dolenjevasi), katerej je določena vrednost na K 102*— in najmanjša ponudba znaša K 68'— ; B> tab. štev. 91 (travnik Mokolan-Serka-vec) vrednost znaša K 249-— in najmanjši ponudek je K 166*—; 8., tab. štev. 113 (2 travnika, imenovana Mokolan) vrednost tega zemljišča znaša K 504*—. Pod najmanjšo ponudbo se ne prodaja.
C. t okraj, sodnija za civ. stvari Trst
oddelek XIV.
dne 4. julija li>07.
Tovarna pohištva
Aid tali. Le?! MM
ulica delta Časa it. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. ]. Čermak»$. Jnscher
TRST
ulica dslla Caserma štev. 13, II. našit.
IIIIIIIII-IIIIIIUUI II II HHHMHHtH« ».»■» t » l»W
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
ProvzroČa voljo do jedi, utrjuje želodeo
in ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
TRST
v
I
I.
RAFFAELE SPAZZALI
Posebnosti:
Slikanje na emallu.
4. OLJA
Povlake za
V	TRST
1 tU Cassa di Rhp»rrnio št. U ogel Via Nnora
i
pode. Povlake za ladije, jahte itd.
i
ulica Madonna del Mare št. IO.
— TRST
Telefon 1949. =
Kovač - meM, avtorizovaii iiMator za vođo, plin, tlosete in kopelji.
Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in šivalne stroje
CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Društvo „Kreditno reformo" trn

Jelačičev tri št. 8 (Palača dra. Herzoga)
Osnovano na temelju pravU, potrjenih od kraljeve deželne vlade v Zagrebu 26 aprila 1904 štev. 28 706.
Obvestili odsek gorimenovanega zavoda daje naj-točneje in najhitreje vsakovrstne trgovske in privatne
informacije
za celi svet po jako nizkih cenah.
Pravni odsek prevzema vsakovrstna
iztirjevanja
brez razlike upnikovega in dolžnikovega stanovanja in jih izvršuje najvestneje v najkrajšem roku brez odbitka. Frednjemni odsek daje
predujme
iztirjevanja. ki so predana pravnemu odseku.
na
Prospekte pošilja brezplačno Ravnateljstvo.
Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnib _____ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drngi proizvodi is asfalta in katrama, opolsla olja, mast sa stroje, mašila sa vozove, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vasolina za kožo, mast za orodje, voščilo za čevljs itd.
Torama in pisarna v TRŽIČU (Monfaleone) pri Trstu.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspetaeje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LKKAJtBUB-
r evmatizmu in protmu
prirejena v Trsta fefacla getou, Marta „jllla Jbfeftfta fella Sahte" pri od lekarnarjev : SV. feMt in >$ipa Mita, Mofta lf€l\ fant* 4.
t pmirnali prali antietpatoi poSBjafcn i niha 7 K fruk«|
Stran IV
»EDINOST« Stev. 19<>
V Trstu, dne 18. julija 19(>7
BALKAA1
70 ub, tlektr. razsvetljava, m, kopeli Cene zmerne.
RSSklES HOTEL BALKAN
občinskih volitev v Puli čitamo v „Polaer Tagblattu" : Ubojstvo na Velikem hribu, ki se mu je od izvestne strani tako markantno označal provzročitelj, utegne ostati, kakor smo slutili mi od prvega začetka nepojasnjen. Od števila njih. ki so bili radi tega dogodka zaprti, so razun dveh že vsi izpuščeni na svobodo. In tudi ta osumljenca bosta, kakor stvari sedaj stoje, istotako izpuščena iz zapora, kajti vse se zdi, da sta v resnici nedolžna. Vspričo tega stanja stvari pridobiva na verjetnosti sum, ki se je opetovano in z vso resnostjo izražal, da 80 namreč onega Galežanca, ki je imel v domači vasi mnogo sovražnikov, njega lastni rojaki spravili ob življenje. Seveda ni izključeno, da je ta 6um le slutnja, nikakor ga pa ni smeti kar tako odklanjati. Afera bi mogla biti danes že pojasnjena, da niti pripetila bi se ne bila morda, da so redarji, ki so se nahajali v spremstvu domov vračaj očih Galežancev, že od prvega začetka energično poskrbeli za vzdrževanje miru. Ali oni so raje v trenotku nevarnosti — odnesli pete !
Slavnost v Boljuncil. Bratska društva, ki so se oglasila do sedaj za sodelovanje na slavnosti razvitja zastave bralnega in pevskega društva „Prešeren" v Boljuncu dne 4. avg., so naprošena, da nam do 20 t. m. gotovo sporočijo pesem, s katero mislijo nastopiti.
Do sedaj so se zglasila za korporativno sodelovanje sledeča bratska društva : „Tržaško podporno in bralno društvo" iz Trsta z zastavo ; „Čitalnica" od Sv. Jakoba iz Trsta ; pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba iz Trsta ; pevsko društvo „Slava" od Sv. M. Magdalene z zastavo ; pevsko društvo ,.Vod-nik*' iz Doline z zastavo in pevsko društvo „Ilirija" iz Pobegov.
Toča. V ponedeljek je toča pobila v Buzetski občini, Grdem Selu, Novakih Pazinu in Starem Pazinu. V Pazinu je pobila na stotine šip. Skoda na polju in na trtah je ogromna.
Velik vođTri načrt za Istro. Inženir Karol Sch\varz na Dunaju je izdelal načrt, kako odpomoči pomanjkanju vode in suši po Istri, Schwarz predlaga, naj se zgradijo v viših pozicijah umetni basedi^ kjer naj bi se nabirala voda, odkoder bi se napeljala v nižje kraje. Prvi poskus bi se napravil v gorenjem delu političnega okraja poreškega in sicer v Bujah, Novigradu, Umagu, Črnem vrhu in Grižnjanu. Ob enem bi se preskrbelo pitno vodo in vodo za namakanje. Veliki reservoarji, kjer bi se nabirala voda, bi se zgradili v Sterni (občina Grižnjan). Reservoar za pitno vodo bi obsegal 350.000 kubičnih metrov, reservoar za namakanje in za inclu-strijalne svrke pa 1,250.000 kub. metrov. — Stroški za ta prvi načrt bi znašali 4 milione kron z vodovodi vred, iz katerih bi tekla voda v 250 studencev. Za izvršitev vsega načrta po Istri bi trebalo 35 milijonov kron. Ta načrt bn financirala angleška delniška družba s pomočjo vlade, dežele in občini.
lfesti iz Kranjske.
Eksportno akademijo na Dunaju je
z izvrstnim vspehom letos absolviral prvi kranjski Slovenec, g. Melhijor Tomec.
Slovenščina na Kranjskem. — Kako visoko čislajo na Kranjskem nemščino, to je že slavno znano. Mnogo jih je še tu, ki se — ako se jim le nudi prilika — poslužujejo nemščine, pa bilo tudi med samimi Slovenci. Nemščina je takim nazadnjaškim Kranjcem tako ljubeznjiv jezik, da še vedno trpe, da se nemški korespondira med šolskimi vodstvi, duhovskimi uradi itd. Celo napise na kraje-kaznih tablah dobivamo čisto nemške n. pr. „Reichsstrasse nach Loitsch" čitaš na tabli na Colu. To je pač škandal. V Lescah, na postaji državne železnice, imajo pri blagajni napis samonemški Cassa. Vsekako bi kraje-kazne table zadostovale samoslovenske in ne dvojezične, ć'e zadostujejo na Primorskem, bi najbrže tudi na Kranjskem. Tu pa tam bi človek, ko potuje po Kranjskem, dvomil, da-li so tu Slovenci doma ? !!
ZAGREB; Gjurković J. trgovec. BANJALUKA; Iilouv H. potovalek. DUNAJ; Dr. Deutsch M. odvetnik, KAPUVA ; Asniann K. posestnik GRADEC; Zimek A. za-ebnik. ZA< iREB ; Adolf S. uradnik, SARAJEVO; Vreže J. profeaor, BELJAK; Neumark M. notar, DUNAJ ; Hofner M. notar, KOSTANJEVICA; Braslaw J. zasebnik, BRNO.
Išče
srednješolca ali dru sega dijaka za alo-
50 v
rensko koDveizacijo. — Ponudbe pod .Konverzacija" na rEdinost".	812
Mizarski pomočnik
Edinosti".
«»e išće — Naslov In« ratni oddelek 821
Družina v Gorici E^^
dobro postrržbo in pod dobrim varstvom — Naslov pove PInseratni oddelek Edinosti".	S20
POZOR SLOVENCI!
Podpisani naznanjam, da seui prevzel dobro-znano gostilno — | — | — [ — \ — | — i — i — I
„fil tjuon Ritrovo"
TRST, ulica Stadion št. 19, TRSTI
s krasnim za zabavo jako ugodnim vrtom.
Točim istrsko in dalmatinsko vino prve vrste in Dreherjevo pivo.
Kuhinja je dobro preskrbljena z gorkim in mrzlim jelom.
Priporočfm se slavn. občinattu za obilen obisk
Andrej Furlan
Svoji k svojim! -	lastnik.
« BOGOMIL PING
Pmriu QP DOVO enonadstropno hišo z vrtom rrUUa »C blizo tramwajske postaje v Rojanu po jako nizki cf ni. Naslov : Piazza Goldoni „Trattoria
CREMA MARŠALA DEPAUL
alla Stella".
ti iz Koroške.
Wernigova tovarna v Borovljah v slovenskih rokah. Nemškim listom poročajo iz Celovca: Konsorcij, ki sta mu na čelu ljubljanski župan Ivan Hribar in celovški slovenski odvetnik dr. Ferdo Muller, je nakupil puškarsko tovarno Petra \Verniga v Borovljah. Na zborovanju, ki je bilo v ponedeljek v Celovcu, se je ta nakup za „Zvezo slovenskih posojilnic" odobril. Slovenci nameravajo nakupiti še več enakih podjetij in so tozadevna pogajanja že v najlepšem tiru.
Slovenski napisi na Koroškem. Na
novootvorjeni državni železnici imamo na postajah med Jesenicami in Celovcem hvala Bogu vendar nekaj slovenskih napisov, kakor Podroščico, Svetna vas in še nekaj družin. Kondukterji pa se ne menijo za slovenska imena ter kličejo ista do Jesenic samo v blaženi in jedino zveličavni nemščini. Ne vemo pa, ali je to na ukaz viših, ali le kaprica sprevodnikov. Menijo pač, da Slovenec nima pravice niti do životarenja na Koroškem.
Tujci v hotelu „B alka n".
Na novo so došli dne 17. julija: Ko« J. zasebnik, KIHEMBERG; Dr. Diwald A. uradnik, DUNAJ; Katro uska K. trgovec, MAR-BURG ; Senk M. zasebnik, ZAGREB ; Honelt M. uradnik, Engelmuller F. zasebnik, jCihaj J. dijak, Gruss G. dijak, PRAGA; Dr. Fritsoh M posestnik, BRNO; Zahradnik K. profesor, PILSES; Sehul-zneister F. uradnik, DUNAJ ; Antolek A. trgovec,
Nnui 7QUnrl za 1'kar.je na svetlo in brilantno : > IlUV« AdVUU ulica Gioachino Rossini 2. (704 -5
OC0I letnih čistih obresti plača trgovsko-denarni 1	|0 zavod privatnim osebam na ul^ge čez K
1000. Odkaz vshkodobro. Prijave n*j se pošilja na „Dioničko društvo" Zagreb (PostreBtante)	&I0
Noffllioitoli ^ takoj poročil izobraženo de-naUUl/IICIJ klico v starosti 17—26 ltt. Ponudbe s podatki o premoženju pod naslovom „Srečna bodočnost" na ^Inseratni oddelek Ed nosti". (800
o
I
o
O
P*
Poletna stanovanja
nah, kakor tudi v občinah Brej
se oddajo v spodaj imenovanih obči-trezoviea in Mošnje. Prav lepi kraji na Gorenjskem. Vsa pojasnila daje : „Društvo zn privabitev tujcev za občine Radovljico, Lesce, Begunje in okolico" v Radovljici.	801
Mož triintridesetih let,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov; A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst.	*	7t>2
Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vaakojako slikanje sob v različnem modernem skladu
-- Tapeciranje s papirjem. ■
^ DELO ĐOVBŠMO.
OEHE ZMERNE
Slovenci! P odpiraj m o
„Dijaško podporno društvo" v Trstu
Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično.
Restavracija Rurora
Vsaki. večer Koncert
MaiđoMo drnštvo s petjem in plesom.
Začetek ob 7. zvečer
in trnja do polunočl.
Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo Devetok -- Trst
ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448
^Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst £
ulica San Michele štev. 5
Slika sobe v rsakojakem umetniškem slogu, izvršuje tapeeirarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgradb.	CENE ZMERNE
m" OBIŠČITE!!
Velika zaloga čevljev
Cuigi Uoltan
TRST, ulica Bar-riera vecchia 33
Najveća trpežnost in eleganca.
ur CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence.
Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan
500 parov čevljev
katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki.
Delo popravljivo!	—
■	Izvršuje se popravljanja !
fl> 10 <&> <&> «®> «t>
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnico ur
v TRSTU
** J i e a Vincenzo Kellinl štev. I
nasproti etrkte s*. Antona muti _ i
prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
HHXWXXXXXXHHXWXW
DROGERIJA Josip Zinoiltl. caserag t
• •••	■	w	••••
2 Filijalka na Prošeku štev. I4§
Izbor drog* barv, čoplćar, pokosil parfumov, fin. mil«. — Zaloga mlnoralao ved«, roaka za parkate, na mrzlo pripravljenega ■tropa tamarlndo, malinovoa itd. Itd.
Milnica „Air flcquila nera"
G-luseppe Macorin
Trst — Piazza Carlo Goldoni št 6.
Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in poviakov. Petrolej dvakrat
• : : : čiščen. : : : :
:: Kirurgične potrebščine. gumijeve cevi. zdravilne kramenije. kemični izdelki, modra : : galica, žveplo. : :
prah za skisano vino itd.
ANTON SKERL
me.ha.nlk. zapriseženi ivedeneo.
Trst - Carlo Goldouijev trg 11. - Trst
Zastopnik tovarne lote in motokoles „Pach"
Napeijava in zaloga električnih zvončkov, liaći in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogr*fo» Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih utrojev, kol«* motokoles itd.
Velika zaloga pripadkoV po tovarnlJklh cenah TELEFON štev. 1734.
j\pertofc
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo m za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. Warbinek
Trst, Piazza Carlo Goldoni 1
(vogol Corso - Via Nuova) Speeijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in )ons v rJcw-Vorku, Schweighofer itd.
€lekt. nianini, orkestrom, harmoniji
I z} ofrojujr. — Meujnje. — Daje na obroke. Popravlja. — Akordira po zmernih c*nah.
Velika zaloga iatrijftnkkega in dalmatia-akega Tina, belega in črnega iz na;boljih kleti, maršala I. vrate na debelo in drobno Pošilja na dem brezplačno vsako količino, izven Trata franko postaja Trat po konkurenčnih cenah. Ul. Q4ov. Boooaoolo 11
FRATELLI de GIOIA, Trst
Andrej ifcudeš, mizar
wmr in izdelovalec pohištva -m**
(Hica IrenEO della croce 4, ia ulica Scassa 8
Ima vedno t zalogi zukonske in obedoralne auc>« MiJflneJSe ln trdno delane ▼ lastni delalnlel. Posebna izbera kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Sprejemlj« kakor=no-koli naročilo ta to in aa rnoaj, kakor tndi popraT*.
poprava in komisijska zaloga dvokotes
pri
Bat]2l-U
GORICA, v.a Diioino 3
Prodaja tudi na mesečne obroke
Ceniki od Wafferirad, Diirkopp-Diana itd. franko.