Poštnina plačana v gotovini. Leto I. V Kočevju, dne 10. junija 1926. St. 6. Izhaja vsakega 10. in 25. v mesecu. Naročnina do koica leta 1926 30 Din. Številka poštno- čekovnega urada Ljubljana 12.592. Ljudska irT''.- •"^ 'AipuraMC?' "''-''v _ "tt&j Uredništvo in npravništvo: Kočevje št. 18. Telelon štev. 5. Oglasi: mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10'— . . Kriza parlamentarizma in diktatura. — Iz Narodne Radikalne Stranke. — Tedenske vesti. Vsebina: _ Dopisi. — Narodno gospodarstvo. — Podlistek: Stojdraga. — Inserati. — Kriza parlamenta­ rizma in diktatura. Pod parlamentarizmom razumevamo oni način vladavine, kjer je najvišja državna oblast podeljena med parlament in držav­ nega glavarja tako, da leži težišče te moči v parlamentu, ljudskem vsedržavnem zastop­ ništvu. Ta zastopništva po vojni niso več na višku svoje moči in tudi ne svoji na­ logi tako kos, kot zahteva povojni čas. Ta zahteva namreč graditev in ustvar­ janje med vojno razbitih dobrin, dočim so ljudska vsedržavna zastopništva kot še nikdar popreje postala po vojni torišče partizanskih in osebnih prepirov, nesposobna odtegniti se povojnemu kaosu in razdrapanosti ter postati zbirališče pozi­ tivnih moči in vstvarjanja. Je to sicer de­ loma logično: kot volilci, tak parlament. Ako so volilci lahkotni, lahkoverni in po­ vršni, jih lahko njih stremljenjem in nazi- ranjem ustrezajoč in laskajoč demagog po­ tegne za seboj, dočim so resni možje po­ tisnjeni v ozadje, ker njih resna stremljenja v lahkomišljeni povojni masi ne najdejo rodovitnih tal. Tako smo doživeli, da so deloma pu­ stolovci, deloma resni delavoljni in dela- zmožni ljudje z enim samim sunkom od­ pravili parlament ter na njegovo mesto ali postavili svojo organizacijo (Rusija) ali pa postavili poleg parlamenta posebno orga­ nizacijo, ki je faktični gospodar v državi, dočim igra parlament le še vlogo poslušnega Stojdraga. Kje je to? Dolenjci-Posavci vedo. Drugi menda ne. Stojdraž pravijo naši kmetje ob Krki „Tam gori so Vlahi, tam je srbska ko­ manda, dober gospon je gori“. Bo menda najzapadnejše kompaktno ob­ čestvo grško-unijatske cerkve. Od Krke do Stojdrage hodiš ob robu velike planjave slav­ nega Krškega polja. Naše Kosovo. Postojiš pod hribom pred izvirom potoka, ki si ga zasledoval že od Pirošic. Izpod skalovja teče čista voda kakor kristal. Izvir je služil že Rimljanom, ki so napeljali vodovod od tu do vojaške kolonije Neviodunum, današnje Dr­ novo. Orači na polju najdejo še sedaj v zemlji dele glinastih cevi, ki so služile za vodovod. Od izvira do vrha hriba na Stojdrago je uro in pol hoda. Na vrhu hriba cerkvica, okoli nje nasadi, deloma še mladi; uredil jih je novi „gospon", jih ogradil, postavil međ nje kamenite mize nebogljenega otroka (Italija, Španija, Grška, Bolgarska, Poljska, Madžarska, deloma tudi Rumunija). Ta posebna oblika se imenuje diktatura, poveljevalna vladna oblika, bi rekel po naše. V nekaterih državah je ma­ skirana, v drugih kar očitna. Obstoji v tem, da kar ožji delavoljni krog, ki ima obenem vso oblast, spozna za dobro, to se iz­ vrši. Diktatura obstoja torej v tem, da se en ustavni faktor, parlament, ali nadomesti samovoljno z drugim delavoljnim organom, ali pa s takim organom ali posebno organiza­ cijo tako podpre, da je faktično le še volja te organizacije ali dotičnega človeka merodajna, dočim je parlament le še navidezno odlo­ čujoč organ. Drugi ustavni faktor, poglavar države, ostane običajno v svojih pravicah neokrnjen ali pa pride njegova beseda še bolj do veljave. To je torej diktatura. Je naraven pojav javnega življenja, dasi formelno nepravilen in nenavaden. Naraven in logičen pojav javnega življenja, nekak korektiv slabih strani parlamentarizma, je vsled tega, ker je izraz delovne volje javnosti in državne organizacije. Ako nečejo ali ne mo­ rejo delati in ustvarjati za varovanje in napredek javnih interesov poklicani organi, je dokaz samo krepke življenske sile ljud­ stva in državnega organizma, ako se poja­ vijo spontano iz ljudstva drugi organi, ki to delo prevzamejo in uspešno vrše. In Ita­ lija, Bulgarska, Grška, Španija in Poljska uče, da pri njih diktatura pomeni red, delo, napredek. S. in paviljon za božjepotnike in turiste. Pred cerkvijo majhen stolpec z malimi zvonci. „Zvončki želja". Pocingljaš, izrečeš željo, ki se ti morda kedaj izpolni. Lepa izletnica, ki je cingljala pred menoj, si je zaželela vilo. Da pa razume tudi Herr Handel iz Zagreba, napisano je na stolpiču tudi v materinščini gospodina Mandela „Wunschglocke“. Kaj neki si je želel Herr Handel? Soproga velečastnega toči dobro vino in ima odlično kuhinjo. Ker smo vajeni tako od mladih nog, sto­ pimo najpreje v cerkev, potem še le za ka­ menito mizo. Uskrs je. Vsi so tu, od šestih ali osmih vasij, ki pripadajo cerkvi. Ženstvo v belih narodnih srbskih oblekah, z rdečimi progastimi predpasniki. Moški oblečeni po „kranjski". Poslušamo prepoved. Potem cerkvene in so­ cijalne zadeve. Po nalogu gospodina biskupa žumberačkega ne sme trajati gostija prilikom venčanja več nego en dan. Dosedanja raz- Iz NRS. Proslavitev osemdesetletnice Nikola P. Pašiča je preložena na nedoločen čas. Gospod Pašič je odpotoval v Karlove Vari na lečitev. f Ing. Joca Jovanovič, bivši ponovni minister, podpredsednik Glavnega odbora NRS, je umrl nagle smrti meseca maja v Beo­ gradu. Ing. Joca Jovanovič je bil eden naj- simpatičnejših mož stare generacije, ožjega vodilnega štaba NRS oziroma Nik. P. Pašiča, agilen, delaven in v vsakem oziru zanesljiva sigurna moč, vsled česar izgubi ž njim tudi naša širša javnost in ne. samo NRS pozitivno izkušeno moč. Dosegel ie starost 64 let, iz- gledal je pa komaj za dobrih 50. Njegova številna deca je odlično vzgojena. Narodna skupščina in vlada so mu priredili prisrčen, sijajen pogreb. Naj bo odličnemu možu do­ mača zemlja lahka! Seja Mestnega odbora NRS v Kočevju se je vršila dne 5. junija t. 1. v hotelu Trst v Kočevju. Kot poslušalci so se udeležili javne seje številni odlični člani stranke, zlasti stari, ki so še leta 1921 kočevsko organizacijo pri­ klicali v življenje. Predsednik Dr. Sajovic je v svojem predsedstvenem poročilu med drugim podal sledečo smernico: Naše javno življenje stoji v znamenju razpadanja starega in n as ta j a n j a n o v ega. Živimo torej v prehodnidobi, ki jo bo bodočnost nekoč nazvala zgodovinsko. Odgovornost naše generacije torej ni majhna. Ta odgovor­ nost je tem težja, ker vstvarjanje zdravega vada, da traja gostija pri svatbah po več dni ali cel teden, se mora ukiniti. Gospodin biskup je odredil „jerbo treba da narod špara in si nešto prišpara". Položiti ima ženin pred ženitovanjem kavcijo dvesto dinarjev. Sto di­ narjev pritiče pogorelcem v Dragoševcima, a drugih sto dobi ženin nazaj za slučaj, da se pokori dani odredbi biskupa in prekine go­ stijo še isti da ob polnoči. Če se noče po­ koriti odredbi in se hoče poslužiti popustlji­ vosti biskupa, pritiče i drugih sto dinarjev pogorelcem v Dragoševcima. Drakonično in pametno. Narod je poki- maval, da mu je prav. „Gospodi pomiluj. Gospodi pomiluj. Go­ spodi blagoslovil" Tako, bodemo slišali tudi mi v naših cerk­ vah, in lepo bo, domače in blagoglasno. Iz cerkve je šel narod naravnot na svoje domove, praznovat svoj veliki praznik. Odha­ jala so lepa bela dekleta, da so se videle od- daleč med zelenjem kakor velike bele narcise. Sir^n 2. LJUDSKA SAMOUPRAVA Štev. ‘j. novega zavirajo strupeni povojni plini, ki liki španski strežejo po moralnem zdravju javnega življenja. Vera v ideale, zaupanje v avtoriteto, požrtvovalnost, ljubezen do bližnjega so padli na minimalno stopnjo, na njih mestu se pa šopirijo b rezo b zi r n o st, brutalnost jn grobi materializem najnižje vrste. Ti povojni svetniki imajo tem lažje delo, ker se šele sedaj kažejo neprijetne posledice med­ in povojne zapravljivosti in lahkomisel­ nosti : naše gospodarstvo se zvija v težkih krčih. Kmet mora poceni prodajati, kar pa rabi, to je industrijske pridelke, pa nesoraz­ merno dražje plačevati; o b rt n i k v tej atmos­ feri ne najde odjemalca, industriji pa pri­ manjkuje denarja. Vsled tega nobeden od teh treh ne more delavca tako plačevati kot bi isti zaslužil in kot bi ga rad, vsled česar je zavladala v delavskih slojih revščina, brez­ poselnost, nezadovoljstvo in deloma apatija, deloma obup. To so slabe razmere za ugoden, zdrav razvoj naroda, in v tolažbo nam je le, da so te razmere le prehodne, ker tvorijo prehod v zopetno stabilizacijo našega gospo­ darstva, zaslužka in pridobivanje. V tej kri­ tični dobi je potrebno, da ima vsak član naše stranke prehodnost in začasnost teh pojavov pred očmi in da ve, da peljejo v boljše go­ spodarsko razdobje, ki za dobro leto ali največ dve mora priti in v tem stanju, ko vse razpada in ostaja le zdravo to, kar velja, naj ima vsak čla.n Narodne Radikalne Stranke sledeče pred očmi: Naša stranka je predvsem stranka gospodarstva. Podigniti mate­ rijalno stanje našega naroda na obče zado­ voljivo višino, to je prvi in najvišji cilj stranke. Vzporedno s tem ciljem stoji strem­ ljenje za moralno povzdigo, moralno zdravje in čistost našega naroda. Ako hoče stranka to doseči, mora delati, torej zahtevati delo od svojih članov za gornje cilje. In tu naj velja smernica: kjer koli imate vpliv in besedo, bodisi kot vodja, bodisi kot povprečni član, pa naj bo to na­ vadno društvo, korporacija, zastopstvo itd., pa tudi v privatnem življenju, povsod veljaj obvezno za vsakega našega člana, da stišava strasti in neenotnost, da združuje za pozi ­ tivno delo in vstvarjanje delavoljne in sposobne sile in ljudi za cilje dotičnega društva, korporacije, zastopstva itd. in da tudi v privatnem življenju, v svoji okolici vpliva na to, da zgine negativni duh, apatija, brezbrižnost ali še celo neplodno zabavljanje in da gleda, da prikliče v življenje veselje dodela, do vstvarjanja, smisel za sploš- nost, za socijalnost, požrtvovalnost za splošne interese, veselje do združevanj^ v Mi pa — tako smo navajeni od mladih nog — za kamenite mize k čašicam. Po lepi avtomobilski cesti, ki vodi v ser­ pentinah od Pregane na Stojdrago in naprej v srce Hrvatske, dospelo je lepo število av­ tomobilov in motociklov Zagrebčanov. So stalni gostje lepe Stojdrage. Spominska knjiga je polna izlivov občudovanja te krasne točke na meji Slovenije in Hrvatske, odkoder gledaš v Zagreb, na drugi strani čez Krško polje okoli po vinskih naših goricah. Po cerkveni službi stopil je velečastni med svoje goste in jih ogreval za pogorelce v Dra- goševcima. Prizanesel ni Herrn Handlu & Comp., ki je segel po listnici in se prav dobro odrezal. Čast mul Imel je pa tudi najlepši avtomobil 1 Jurjevanje na Stojdragi je nekaj veličastnega. „Kranjcev, Hrvatov, Srbov na tisoče." Lepi kraj, lepi ljudje, lepe pesmi, kaj še hočeš več? Vi. j skupnem delu, v pravilnem prepričanju in umevanju, da vse, kar si človek privatno pri­ dobi, se z njegovo smrtjo raztepe, a kar je storil dobrega zajavnost, za obče interese, to pa ostane kot pridobitev in na­ predek celote in generacije. Prosi vse člane, naj v najvišjem interesu javnosti in stranke upoštevajo pri vsem svojem delovanju to smer­ nico in videli bodo, da vspeh ne bo izostal. (Sp. odobr.) V nadaljnem poročilu se je do­ taknil predsednik splošne državne politike, ki da stoji v znamenju čakanja, da se raz­ bistrijo pojmi, kar velja tako za notranjo kot zunanjo politiko, nadalje razmerje naše stranke v Kočevju do drugih strank, ki da stoji prejkoslej vedno na stališču tolerance, znosljivosti in pripravljenosti za sodelovanje z vsako delavoljno stranko ali grupo, ako bi to delovanje pomenilo korist in napredek za splošnost. Izhajajoč iz tega stališča je stranka odlično sodelovala pri ustvaritvi delovne večine v mestnem občinskem zastopu ko ­ čevskem, pri Mestni hranilnici kočevski, pri Premoženjski upravi itd. in bo v tej smeri, to je osiguranju plodonosnega delova­ nja za javni blagor, vstrajala vedno in povsod. (Odobravanje.) Namestnik odsotnega blagajnika poroča, da šteje Mestna organizacija kočevska 105 redno plačujočih članov, kar se vzame z veseljem na znanje. Ostali del seje je bil posvečen nekaterim' internim in taktičnim vprašanjem, pri čemur se je izrazilo naziranje, da naj bo vsak član stranke naroč­ nik „Ljudske Samouprave". Seja srezkega odbora NRS Kočevje se vsled nenadnega nujnega odpotovanja nje­ nega predsednika ni mogla vršiti v nedeljo, ampak se vrši pozneje. Sklicana bo pisme­ nim potom. Tedenske vesti. Osebne vesti. Častnim članom društva „Dijaški Dom" v Kočevju je bil na občnem zboru te dni imenovan za velike zasluge za društvo gospod Dr. Vilko Bal tič, Veliki župan ljubljanske oblasti. Iskreno čestitamo tudi mi s pripombo, da o interesantnem poteku občnega zbora prinesemo v prihod­ nji številki posebno poročilo s sliko obeh društvenih palač in okolice. — Ravnateljem gimnazije v Celju je imenovan gospod prof. Anton Zupan iz Kranja. Novoimenovani gospod ravnatelj je eden izmed najboljših praktičnih slovenskih pedagogov, vsled česar zamoremo zavodu na odlični prido­ bitvi samo čestitati. — Šefom okrajne davčne oblasti v Kočevju je imenovan go­ spod Anton Prudič, doslej davčni upra­ vitelj tega oblastva. Čestitamo! — Šestdeset­ letnico svojega rojstva je praznoval dne 30. maja t. 1. vlč. gospod Ferdinand Erker, dekan kočevski. Ad multos annos! Premoženjska uprava mesta Kočevje je postala vsled smrti enega odbornika in obeh namestnikov nesklepčna. Ker je uprav­ ljati ogromno premoženje v vrednosti kakih 50 miljonov Din, se je na ponovna dre­ zanja kočevskega nemškega lističa „Gott- scheer Ztg.“ vlada konečno le odločila, da postavi gerentstvo, ker se volitve vsled pomanjkljivosti novega občinskega reda ne morejo izvršiti. Vlada je imenovala geren- tom gospoda Jakoba Jermana, sodnega predstojnika v Kočevju, v sosvet pa do­ sedanja edino še preostala člana uprave gospoda Josipa Rothi a, veletrgovca in in­ dustrijalca, ter Josipa Oswalda, trgovca in posestnika, oba v Kočevju, ter gospoda Dr. Vilko Maurerja, notarja in hišnega po­ sestnika, in Josipa Ilca, bančnega proku­ rista in hišnega posestnika v Kočevju. Prva dva sta Nemca, druga dva Slovenca in na­ čelnika obeh slovenskih klubov v mestnem občinskem zastopu. V soboto dne 5. t m. je povabil mestni župan kočevski Dr. Sa­ jovic novoimenovano upravo na oddajo in izročitev ter je pri tej priliki imenom mestne občine kočevske izrekel toplo zahvalo do­ sedanjemu načelniku Premoženjske uprave gospodu Josipu Rdthelu in članu gospodu Josipu Osvvaldu za njih odlično nad 30 letno požrtvovalno vodstvo in gospodarstvo v tej ustanovi. Nove uprave prvi sklep je bil, da je za nabavo motorne brizgalne Požarni brambi v Kočevju votirala Din 65.000, to je polovico kupnine, ker lahko upaljiva industrijska skladišča v Kočevju zahtevajo zanesljive varnostne odredbe. Kočevski „Gesangverein", po vojni od naše države nemškim kočevarskim nacijo- nalcem dovoljeno pevsko društvo, združuje pod svojim okriljem tako neutrudljive pevce, da bi si jih slovenska pevska društva mo­ rala vzeti za vzor. Predvsem dela to društvo marljivo izlete v kočevsko okolico, kjer s pesmijo in besedo poživljajo pravi nemški duh. Zlasti posvečajo pozornost napol po­ nemčenim slovenskim občinam kot so Draga, Trava itd., ki so jih obiskali o Binkoštih kar per avto in koder se je razlegala pesem in po pripovedanju očividcev tudi hajlanje tja do Snežnika. Tudi je bilo ob tej pri­ liki med starimi sudmarkovskimi bratci spu­ ščeno več krepko politično pobarvanih go­ vorov, ter je torej po možnosti poskrbljeno, da stari šulferajnski in siidmarkovski duh ne izgine iz teh krajev. Kaj, ako bi tudi Slovenci kaj takega skušali prirediti? Toda za širokogrudnost in podjetnost kočevskega „Gesangvereina" so slovensko-kočevarske meje preozke; zato so številni njegovi člani preteklo nedeljo dne 6. t. m. zanesli divno svojo kočevarsko pesem v republiko Av­ strijo, in sicer v podjarmljeno Slovensko Koroško, v krasno našo Rožno dolino, kjer so se med slovenskim ljudstvom in na slovenski zemlji nakričali in nahajlali po mili volji. V Rožeku so imeli opoldne ko­ silo, prirejeno jim od celovških Nemcev, kjer so se držale tako krepke in junaške napitnice, da se moramo popreje še enkrat informirati, predno jih napišemo. Prisost­ vovali so namreč poleg navedenih gosti­ teljev tudi kočevarski nacijonalni emigranti, zlasti učitelji, ki sedaj v Slovenski Ko­ roški republike Avstrije „vzgajajo" sloven­ sko deco, po metodah seveda, da bi naši nacijonalci tulili do neba, ako bi se take metode uvedle za njih kočevarsko deco. V ponedeljek popoldne se je večina izletnikov prigugala nazaj v Kočevje, v obertodelskih klobukih seveda in v spremstvu več obra­ zov, ki diše po celovškem ozračju. K po­ polni opremi so manjkale samo še tiste ru- dečkasto lisaste jope, ki jih pri nas naše kmečke ženske porabljajo ob gotovih dnevih za spodnje perilo. Kočevarski „Gesang- verein" pa ne skrbi samo za krepka pljuča in potrpežljivo junaško grlo, ampak polaga očividno važnost tudi na krepke ude ju­ načke; zato je v tesni zvezi s takozvanim „Sportvereinom", to je prikritim „Turnver- einom". Ker je pa treba včasih tudi gornji del telesa razvedriti, so kar na tihem, s podporo srezkega poglavarstva seveda, pod krinko „Čitalniško društvo" poživili stari „Leseverein", pri katerih treh društvih so člani eni in isti ljudje. Mein Madchen, was vvillst Du noch mehr? Navzlic svojim prist­