Ust hffiaja ođ oVfotfra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k — Od januarja 1960 trikrat te densko —' Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, ROBOTA, t>NF 29 AVGUSTA 1964 LETO XVII. — ŠT. 68 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP ^Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Čeprav ljudje marsikje še nihajo urejenih cest kakor bi »Ho želeti, pa Je vendar res, da so v zadnjih letih skoraj vse Promctnejše ceste dobile vsaj smolnato prevleko. Pred dnevi *° tudi na cesti med savskim mostom v tovarno Tekntilindus v Kranju odprli preurejeno oe-sto, zaradi katere je bilo mnogo nejevolje in tudi težav Pred volitvami samoupravnih organov na šolah Tudi delovni kolektivi na šolah ah *k ne,katerih drugih družbenih ton h bodo v seP|embru in ok" u ru izvolili svoje organe samo- Pravljanja, kakršne so uzakonili v svojih statutih. j SToIe na območju občine Škofij i' katorih ^atute j« občin-jea s*uPšči.na — razen nekaj iz-j m ~7 /c potrdila, so se že priče-^ Pripravljati na volitve novih soM-"0v upravl Janja. Dosedanji j, . klx°dbori, ki so bili organ z i/VT^''171' Pristojnostmi, so bili lm -u"' P°ve<:;'ni ]e iz članov de-oHK koIcktivov. Ker je šolski šan-°r °d,očal o najvažnejših vpra-Tie V ^an- so oiIe samoupravnoj Poviče delovnih kolektivov na ^ ah močno omejene. V novih j fa.nin upravljanja — v svetih ^' lri zborih delovnih skupnosti 0cnPa D°do predstavniki javnosti ilrikT^ enakopravno s člani šol-■«h kolektivov le v najbolj sploš Jr°.^PraSanjih, ki zadevajo šole le £ru'no- O internih zadevah šo-Podo razpravljali in .samostoj-o odločali sami šolski kolektivi. . v to daje šolskim organizaci-v0V? naJveč vzpodbud, da bi se na 'tve samoupravnih oragnov kar d|b°lje pripravile. ^ Kajveč razprav pred volitvami 0 ^l"v šol in drugih organov je sanc:in t:]a?S\ *t^st™™i°-u Kolektivi v iskanju in izkoriščanju notranjih rezerv °r8an " JJ^fvniki i lgan'h sodelujejo. lca^a b! ni'a kvaliteta svetov šol V na.'Dn'iša, so posamezne šole ]c'!°iih statutih jasno predvide-tts'ta kalerih organizacij oziroma v sv V boa"° Pr'š'i predstavniki et šol ali na zbor delovne ,n o pristojnosti posameznih ov> kjer so to v statutu pre-Podrobno opredelili. Po-no ic tudi'vprašanje, kateri v teh Stroji, nagrajevanje, odgovornost Možnosti za večjo produktivnost in višje osebne dohodke ODGOVORNOST V DINARJIH Nadaljevanje -na 2. strani A Na letališču na Brnikih podaljšujejo vzletno stezo tab?ANlKl' 28. avgusta - Le-je , LJubljana na Brnikih *W dnl spet ve,iko gradbišče, mni tje s,oveniija ceste z dam1?15"11 str°H betonira po-so l vzletne steze. Včeraj s začeli z betoniranjem čet °o 30oo rtega pasu. Računajo, da r bo vko-t velikih cistern, od Po^oooMai,vsaka ka"aciteto Po zbranih podatkih ima podjetje Loške tovarne hladilnikov v Skofjl Loki od '850 članov kolektiva 82 odstotkov delavcev zaposlenih v prvi izmeni, 15 odstotkov v drugI in samo 3 odstotke v tretji izmeni. Zato jte povsem Jasno, da je večina drage strojne opreme, razen nekaterih v livarni, izkoriščene samo v eni izmeni, 16 ur pa ne obratujejo. Hkrati pa druga ugotovitev, da v naslednjih letih ne bodo uspeli dobiti večjega števila ljudi za zaposlitev v drugi in tretji izmeni, ker je naravno zaledje delavcev v glavnem že izkoriščeno. Te ugotovitve jih vedno bolj silijo v drugo smer: sedanje število zaposlenih enakomernejše razdeliti v vse tri izmene. Izračuni, ki jih trenutno pripravljajo, temeljijo zato samo na 900 zaposlenih. Z ustreznimi analizami, izračuni in drugimi pokazatelji bodo skušali to število ljudi čim smotrneje porazdeliti v tri izmene. Tako bo celo nekaj strojev odveč, ki bi jih prodali. Za ta izkupiček pa bi bolje izpopolnili zadržano opremo in osnovna sredstva, modernizirali in pričeli z uvajanjem polavto-matizacije. S tem bi vsak zaposleni razpolagal in upravljal z večjimji osnovnimi sredstvi, z modernejšo proizvodnjo pa bi znatno zmanjšali stroške. REALNEJŠE NORME — VIŠJI ZASLUŽKI Kljub lepim dobrim uspehom v letošnjem letu ugotavljajo, da imajo že vrsto notranjih rezerv, ki jih bodo na ta način začeli izkoriščati v naslednjih letih. Poznan nam je primer, ko so letos marca povečali normative v povprečju za 15 odstotkov in hkrati za iste odstotke povečali osebne dohodke. Kljub temu so že isti mesec in tudi vse naslednje, zaposleni presegali norme v, enakih odstotkih kot pred to akcijo. Tako se sedaj opaža, da na posameznih fazah proizvodnje stroji od 11. ure dalje porabijo vedpo man j električne energije, kar jasno dokazuje, da so delavci na teh de- lovnih mestih dnevno normo že izpolnili in zato njihov učinek postopoma upade. Večina med njimi se namreč še iz nepojasnjenega vzroka boji presegati normative za več kot 20 — 25%. Zato sedaj ponovno pripravljajo podobno akcijo, ki jo bodo izvajali postopoma. Začeli bodo pri grupi za individualno normo, in sicer tako, da bodo normative povišali, grupi pa še vedno obračunavali po današnjih izračunih. S tem bodo dali članom grupe možnost da pri procentualno enakem preseganju normativov dobijo večie osebne dohodke. Po nekajmesečnih prioravah pričakujejo, da jim ho poskus uspel in da bodo v drugih obratih same ekonomske enote ali grupe delavcev dajale iniciative za uvedbo enakih akcij. Razen intenzivnega dela na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po vloženem delu v sami proizvodnji, uvajajo nagrajevanje po delu tudi v strokovnih službah. Prodajni oddelek je že ustrezno stimuliran za dosežene rezultate dela. Sedaj pripravljajo normative za stimuliranje nabavnega oddelka. S tem pričakujejo, da se bodo razni zastoji zaradi nepravočasne dobave materiala ali pol-proizvodov v prihodnje znatno zmanjšali. Z januarjem bodo uvedli posebno stimulacijo v enoti za vzdrževanje strojev in opreme s čimer pričakujejo zmanjšanje raznih zastojev zaradi okvar in popravil. Ena od številnih dnevnih evidenc, ki jih letos uvajajo v podjetju je namreč tudi evidenca zastojev strojev. ' Vsak dan imajo že ob 8. uri ziutraj točne podatke za preišnji drn o tem, katrri stroj ni obratoval (v kateri ekonomski enoti), koliko časa in zakaj. Ra'p« druge analize In evidence, ki jih razen navedenih še pripravljajo pa bodo čez nekaj mesecev pokazale še vrsto drusih notranrh rezerv fn dosedanjih nomanjkljivosti kot nnr. izkoriščenost strojev, vloženih sredstev, stroške notranjega transporta itd. V. P. Pritisk na cene V zadnjem času precej delovnih organizacij skuša doseči pri pristojnih organih, da bi jim povišali cene njihovim proizvodom in storitvam. Ce bi ugodili vsem, bi se podražili mnogi predmeti. Od čevljev do vstopnic za kino. Razumljivo je, da je tak pritisk vedno izzval nasprot/io akcijo; uradi za cene krepko bedijo nad dosedanjimi cenami in inšpekcije skrbno kontrolirajo, da ne bi prišlo do skrivnih podražitev. V bistvu gre za dokaj čvrsto administrativno intervencijo, ki trenutno ne upošteva še tako upravičene primere, da ne bi to izzvalo verižne akcije. To nedvomno ovira normalne ekonomske odnose na trgu in povzroča precej skrbi posameznim delovnim organizacijam. Zato pa je samo razlog več, da kolektivi spoznajo, da pritisk na cene ni v njihovem interesu. Ce bodo delovne organizacije spoštovale načela poslovne morale, če bo določanje cen v podjetjih javno in ko bodo samoupravni organi preprečili uveljavljanje spekulativnih cen že v sami delovni organizaciji, potem bo odpadla potreba po administrativnih intervencijah na tem področju. To bo normaliziralo odnose na trgu in s tem tudi v delovnih organizacijah. Vzrokov za pritisk na cene je več. NI dvoma, da so se pogoji poslovanja zaradi podražitve nekaterih surovin In uvoznih materia^ lov v zadnjem obdobju precej poslabšali. To povzroča prehodne težave v delovnih organizacijah. Toda te težave bi podjetja morala reševati tudi z Izboljševanjem notranje organizacije dela in s povečevanjem delovne storilnosti. Ključ za rešitev problema bi torej morali iskati v delovnih organizacijah samih. Vendar se doslej strokovne službe In samoupravni organi v kolektivih niso preveč potrudili, da bi jih poiskali. Mnogo laže je v takem primeru povišati cene. K povišanju cen spodbuja tudi položaj, ki je nastal zaradi dokajšnje nekritičnosti pri poviševanju osebnih dohodkov. Povsod so skušali razdeliti čimveč, ne da bi posebej analizirali ali jim dosedanji poslovni uspehi to dopuščajo ali ne. Pri tem se sklicujejo na »direktive«, ki so jih baje dobili »od zgoraj«. Zvezni izvršni svet je res priporočil delovnim organizacijam, naj bi povečale osebne dohodke, vendar je bilo v priporočilu zelo jasno rečeno, na čigav račun. V naši republiki, ih še posebej na Gorenjskem, so vsi ugo tavljali, da bi bilo treba povečati osebne dohodke še za več kot je priporočil Zvezni izvršni svet. Vendar tudi to ne na tuj račun. Komur pogoji poslovanja, organizacija dela in stopnja delovne storilnosti dopuščajo, ta lahko v skladu z ustavnimi načeli nagrajevanja po delu stalno dviga osebne dohodke. Delovne organizacije, ki pa so že doslej komaj rentabilno poslovale, bodo morale v luči take prakse kritično premotriti svoje dosedanje delo, izboljšati poslovanje ali pa odmreti. To bo nujna selekcija, ki lahko uredi odnose v našem gospodarstvu. Deloma botruje sedanjim težavam tudi napačna delitev osebnih dohodkov znotraj delovnih organizacij. 2e nekajkrat smo ugotovili, da pri zagotavljanju večjih osebnih dohodkov ne gre za draginjski dodatek, marveč za preporazdelitev potrošnje v korist osebne potrošnje, kar naj bo stalna akcija. Zato bi v delovnih organizacijah tudi pri zadnjem poviševanju osebnih dohodkov morali bolj upoštevati nagrajevanje po delu, torej zagotoviti več tistemu, ki dejansko tudi več ustvarja, ne pa deliti vsakemu enako ali pa celo uveljavljati neke degresivne metode nagrajevanja. Tak način nagrajevanja nedvomno ne spodbuja posameznikov k boljšemu delu in zato tudi rezultati takega nagrajevanja nimajo ustreznih rezultatov. Ce efekt dela ob večjih osebnih dohodkih ni večji, potem seveda zmanjka denarja tudi za osebne dohodke. V takem položaju povišanja osebnega standarda zaposlenih seveda ni moč doseči drugače kot s povišanjem cen. Analiza polletnega poslovanja v delovnih organizacijah kaže, da vzrokov za pesimizem nI. Velika večina delovnih organizacij Jf letošnje polletje zaključila z mnogo večjimi poslovnimi uspehi kot preteklo leto. Zato ni razloga za trditve, da so povečani stroški poslovanja in povečani osebni dohodki povsem Izpraznili sklad« v delovnih organizacijah. Skladov imajo delovne organizacije letos v prvem polletju več kot lani v istem obdobju, ponekod celo vej kot lani vse leto. Zato neposrednih vzrokov za pritisk na cene ni, čeprav bo nedvomno treba nekatere cehe v upravičenih primerih popraviti. Ni tudi dvoma, da se bodo pogoji poslovanja v drugem polletju poslabšali, ker bo večina ukrepov, ki so bili v kratkem sprejeti, vplivala na poslovanje Sele v tem obdobju. Toda nektt dokončnih analiz o posledicah, ki jih bodo izzvale povišane cena surovin in uvoznih materialov v delovnih organizacijah, za sedaj še ni. Vse analize so samo približne in zelo previdne, kar samo kaže, da Je tudi akcija glede cen samo približno argumentirane in bo treba o tem v drugem polletju bolje in trezneje razmišljati -tik Razvoj Škofje Loke v zadnjen\ desetletju predstavljata novi naselji Trata in Novi svet. Sedaj pa še novo stanovanjsko naselje v Stari Loki. V vsakem od prvih treh blokov bo našlo stanovanje 24 družin. V načrtu pa so še novi bloki s po 20 stanovanji, ki jim line' »Stara Loka« ne bo več primerno ^ bit. f c» lini it TRIUMVIRAT V JUŽNEM VIETNAMU V Južnem Vietnamu je razpu-ščena vojna jun ta in formiran triumvirat, v katerem so general previjanjem o prenehanju oboro- Dong Dan Min (nekdanji pred- zevanja, ko se na drugI strani sodnik Vietnama), general Nguen istočasno kopičijo ogromne za- Kan, ki je pred dnevi dal ostav- ioge vojnega materiala, ko, in general Tran Tien Kiem, Mnoge take formulacije morda minister za obrambo. V dvđh mesecih bodo sklicali nacionalni Apel iz Vatikana ho priznano doktrino, da se cer- dat na Jesenskih volitvah Gold- vori o razorožitvi in da že enkrat kev osvobaia tradicionalne cerk- water, ki govori, da ekstremlzem postanejo efektni in bolj odgo-Papežev apel se ne odlikuje vene Izključenosti in da se vedno ni greh, da umirjenost ni nobe- vorni. samo t altruizmom, ki bi ga pri- bolf prilagaja današnjemu stanju, na vrlina, da samo močni lahko To opozarja, da postaja rhfl" čakovalf od tako vplivnega cerk- Ta politika vatikanske cerkve ohranijo mir. Najbrž ne verujeta skokatoliška cerkev vedno trdnej-venefta dostojanstvenika, temveč pa ima v sedanjem stanju zelo v Istega boga. ša na svojih novih pozicijah m tudi o razumnem pristopu k re- pozitivno stran. Zastopa mir, lil Ko nadaljuje politiko Ivana z druge strani, da se zaveda, da šltvt stvari, ki je zasnovana na to mir, ki si ga želi večina sveta. XXIII. se zdi, da se Pavel VI. lahko pomaga, da se premoste nevarnosti v svetu, v katerem živimo. živimo. Vatikan se zaveda tega položaja zelo dobro, saj pap«* Pavel VI. veruje, da bo vsaj pjj' milijarde vernikov rimskokatoliške cerkve sprejelo njegove misli s simpatijami. To pa bo vsekakor pomenilo veliko za Čas, v realnih možnostih današnjih dni. Apel Pavla Vi. poslan v svet ob zaveda nevarnosti, ki ogroža mir katerem je bistvo mir. V apelu Iz Vatikana Je borba za spominih na 50-letnlco tragičnih na svetu v sedanjem položaju res-mir Iznad Ideoloških razlik v por dogodkov prve svetovne vojne in nih kriz na vseh koncih sveta, niti ne izgledajo politično osno- gledu na svet. Zanj obstoji le moč 25-letnice druge svetovne vojne, To ga Je namreč spodbudilo, da vane in adekvatne. V vsem pa miru in vojne. Papež ne obsoja se identlclra s tistimi mnogošte- se je aktivno in brezobzirno, kaj V sredo Je poslal v svet papež n« principih miroljubne koeksl Pavel VI. apel vsemu miroljubne- **ww-mu svetu, da ohranijo mir na svetu, ker bi vojna pomenila uničenje Človeštva. Med ostalim Je kritiziral nacionalno oholost, politiko prestiža, borbo za primat v oboroževanju in socialne in ekonomske antagonizme. Uprl se je iluzornemu mišljenju, da se mir lahko ohrani samo na osnovi moči atomskega orožja. Papež se je zavzel, da sc konča z nejasnim in brezplodnim raz- kongres, na katerem bodo i/volili lahko najdemo dve osnovni tezi: samo vojne, temveč' tudi način, vitnimi napori vsega sveta, da se bo povzročil v reakcionarnih kro-novega šefa države in začasno da poglavar rimskokatoliške da se ohrBnja mir s pozicij sile. ohrani mir in napredek na vsem gih v Vatikanu, angažiral za ob-ljudsko skupščino. cerkve nadaljuje politiko pred- To, o čemer govori Pavel VI., svetu. rambo principov, ki Jih je že po- hodnika Ivana XXIII, ki se Je izraža novo, bolj elastično pozicl- Papež se, razumljivo, obrača na stavil njegov predhodnik. PROBLEM KONGA NAJ REŠI glasila »mir na zemlji,« in težnja, Jo rimskokatoliške cerkve, njeno boga. Toda prav v boga veruje V tem smislu Je tudj njegova AFRIKA da se svetovni problemi rešujejo — že več kot leto dni staro urad- tudi ameriški predsedniški kandi- sugestija, da se pospešijo razgo- V govoru, ki ga je imel alžirski zunanji minister Buteflik, je iz- ........ ................ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■^■■■■■■i...... m javil, da je že zadnji čas, da se afriške zemlje odločno uprejo tujemu vmešavanju v notranje probleme afriškega kontinenta. Poudaril je, da se rešitev ne bo našla niti v ZDA niti v Veliki Britanija. N čombeju bo poslala pomoč Južna Arrka, vendar samo sani Ljudje* iti *fo*|o*ff;f Beležka na rob trgovini 610 din za ogled prodajaln Želel sem si nabaviti električni setih minutah obiskati pet pro- ^imtenT;i;WočilT"so tudi, aP*™t. Ker pa sem slišal, da pri dajaln (vse so blizu ena drugi) ta d« v Južnoafriški Uniji ne bodo M* prodajajo poceni aparate vn tem »zaslužni« 610 dittjMeV. btranili prostovoljcem, da odidejo (okoli sedem tisočakov veljajo), l;. Lopami v Oomlbejevo plačano vojsko. sem pogledal kako je z njihovo ZAKAJ VSE TO? HRfMrtlV V PRACI Cey?LV Kranju- , Podoben primer je tudi pri pro- HKU9COV v rKAW Najprej sem se oglasil v pro- daji prjbora za čiščenje nohtov in Prvi sekretar CKKPSZ Nikuta dajalni »Kokra«. Povprašal sem šivanje. Cena pri »Kokri« je ,_ aparate v 8050 din, pri/ »Galanteriji« pa obi*k v Prago. Obisk bo prispevati k nadaljnji krepitvi enotnosti vseh dlržav socialistične družbe in miru na svetu. TEŽAK POLOŽAJ V RODEZIJI Britanska vlada je mnenja, teror: Izredno stanje traja že tri mesece. ceno imela predzadnja serija, do-čim ima zadnja serija -že novo ceno — 4680 din. Oni pa cene ne morejo toliko časa spremeniti, dokler ne bodo imeli inventure, Hru&čov je pirispel^ na desetdnevni prodajalko, če imajo'aparate v 8050 prodaji in koliko stanejo. 7740 din 4680 din. Ko smo v prodajalni je bil odgovor. Ker pa sem že »Kokre« povprašali, zakaj je taka nekaj časa nezaupljiv do naše razlika, so nam dejali, da je to trgovske mreže, sem dejal, da se kasneje irnem ponj in se napotil v prodajalno Elektrotehne v Preda šernovi ulici. Ne izarnan! V njej v Južni Roreziji ne bi bili upra- Je stal prav tak aparat 7280 din kjer. bo posebna komisija potr vičeni posebni ukrepi proti rasi- ali za 460 din manj kot v »Kokri«! dila spremembo cen takim ar- stični Smithovi vladi, ki povečuje Ta razlika mi je še bolj omajala ti Mom. zaupanje v trgovce, pa sem sko- Ker smo note,i zvedetl tudi čil čez cesto v prodajalno »Elite«, mišljenje tržne inšpekcije, smo Galanterijo. Cena 7800 din. »Ali lflh povprajadi kaj oni menijo o so mogoče kje cenejši?« me je tenV P°veda>f *> nam' ^ .-,e *° »začudeno« vprašala prodajalka. doočanje cen m da r. . , _ , * *:„ , J imajo oni nalogo samo nadzoro- De,a sem da »so« in odšel v pro- vati> da „e h[ pri§]o do ^ku]a„ dajalno Elektrotehničnega pod- cjje podjetja in prodajalne pa jetja, na Jahačevem prehodu. same določajo marže. Poleg tega Cena aparatu je tu znašala pa podjetja kupujejo svoje ar- V soboto in nedeljo bo pretež- 7450 din. Končno sem se ustavil tikle pri različnih grosističnih no sončno vreme in zelo toplo. v Jugotehniki na Koroški ulici, podjetjih, ki pa imajo tudi raz- Dnevne temperature med 23 in Cena je bila dokaj nižja od osta- MČne svoje cene. Prav vsled tega lih — 6840 din! Torej najcenejši! pride do nekaterih različnih cen Razlika med najdražjim in naj- posameznih predmetov, kljub cenejšim aparatom je celih 610 di- temu, da sta si prodajalni 7elo narjev. Vsekakor se izplača v de- blizu. J. Jarc Vremenska napoved za danes tn Izgledi za prihodnje dni Cesta nam grozi 28 stopinjami. Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska Z jedrom nad Karpati in našimi kraji Vzdržuje nad srednjo Evopo in Balkanom lepo vreme. Oslabljene frontalne motnje so dosegle zahodno Evropo in se pomikajo proti vzhodu. Vreme v petek ob 13. url Brnik — jasno, 25 stopinj, 1022 m ili barov; Planica — jasno, 24 stopinj; Jezersko — jasno, 23 stopinj; Triglav — Kredarica — 14 stopinj, brez vetra. PILHII hi jih GLeonmo Za IGRE RESNICE film režija mere in montaže ter šarm igralcev. Po izvedbi delo spominja na film Marija Oktober, prav tako francoske produkcije. Torej že dva filma, ki šarmira-ta gledalce z igralskimi stvaritvami, a puščata ob strani filmski izraz. Ta komformistiČnii način ustvarjanja je lahko — če ga posplošimo — druga plat neke kine- matografije in odgovor na pro-Francoski film režija Robert blem razsežne produkcije filmov, IhaI iinn Hossein ki uspejo, jim ne moremo očitali "l 1111U Dahlia Lavi ti vsebinskih in igralskih po-• Dar za izpeljavo Izjemnih tem manjkljivosti, v resnici pa nas le 17*14*11 inirnri nam -'e i^ralec in reziser R. Ho- fascinjrajo s svojo tematiko ali V"LJl IZVOZ sse}n izPričal že s filmi Okus na- z atraktivno Igro, preračunano za • silja in Noč vohunov. Svet, v ka- film. Hosseinova dela pa nas osvo- terem se Hossein rad in zelo jijo še z nečim. So namreč vedno sproščeno giblje, je svet notranje opredeljena za človečnost. In napetosti in psihološke akcije. Od prav način, kako tudi gledalca kov. S tem je za več koit tertjino Okusa nasilja do Iger resnice se opredeli za humanost, je režiser- presegla lanski izvoz v istem ob- njeg<>\: ustvarjalni koncept giblje jeva posebnost. Posnetki brutal- dobju. Kaže, da bo letošnji plan od žurtanjega k notranjemu do- nega pokola nas v trenutku po- izvoza dosežen, čeprav je skoraj &aJ*nJU, tako da smo ob zadnjem stavijo ob stran žrtvi in skupaj za četrtino večji od realizacije v n,mu priče delni resignaciji fizič- s Hosseinom obtožujemo zločin- Industrija kranjske občine je favozila v 7 mesecih letos že za 3,8 milijona dolarjev svojih izdel večji oa realizacij lanskem letu. V izpolnjevanju plana je med največjimi kranjskimi izvozniki daleč najboljša Planika, ki je prodala na tuja tržišča že za 963 tisoč dolarjev svoje obutve, to je le petino i manj? kot so predvidevali za celo leto. Zadovoljivo gre izvoz tudi v Tekstilindusu, ki j« v juliju prekoitačil$milijonsko vsoto in s tem 1 dzpolriil dobro polovico svojega*letnega plana. Nižjo Izvozno«dinamiko sta v prvih sedmih »mesecih zabeležila Iskra (35,9 odstotka letnega plana) in Sava'(38,5'odstotka,). Vendar pa je Sava? napravila velik korak naprej v primerjavi z lanskim letom. Lani je namreč v prvih sedmih mesecih izvozila komaj tretjino toliko kot letos, hkrati pa letošnji izvoz predstavlja že 85 odstotkov vsega lanskoletnega. Zelo d<>ber uspeh na tujem trgu letos i beleži tudi Industrija, bombažnih'izdelkov, ki je s "344$ tisoč dolarji realizirala že trftče-tftine letošnjegat>plana. Standard pa je že v juliju celo presegel obseg izvoza vManskem letu. — L. S. nega gibanja. Enotnost kraja je ce, ali družbo, ki zločin dopušča, pri tem pravilo, katerega mono- S tem je privatni problem raz-tonost skušajo razbiti bravure ka- širjen v socialnega. KN Pri nas sta avtobusni in tovorni promet tako močno narasla, da vedno bolj ovirata promet z osebnimi vozili. Za varno in nemoteno odvijanje prometa ima prometno operativna služba* že tako težko nalogo, da j L brez sodelovanja ustreznih gospodarskih organizacij skoraj ne bo več kos. Vzroki vedn/o večjih problemov v avtobusnem prometu so subjektivni in objektivni. Subjektivni so v prekomerni obremenitvi vozil, v prekoračenju dovoljene hitrosti, v ustavljanju avtobusov izven postajališč itd. Objektivni pa predvsem v slabem tehničnem stanju vozil. Polovica avtobusov ne Vozi v skladu s predpisi o hitrosti vožnje na avto cesti.^ Mnogi vozniki avtobusov pa tudi namerno onemogočajo prehitevanje in otežkočajo srečanje. Slaba organizacija servisne službe, prekomerna obraba določenih delov in druge tehnične neurejenosti vozil so sicer objektivni, vendar prav tako zaskrbljujoči in množični vzroki motenj v prometu. V tovornem prometu, ki ovira splošen cestni promet v 5e večji meri, pa delajo največjo probleme vožnje tovornih vozil ob sobotah, nedeljah In prometnih konicah, ustavljanje na cesti zaradi okvare, nepravi! no naloženi in pomanjkljivo zavarovani tovori, vožnje tovornjakov v kolonah, nepravil io naravnani žarometi, pre-itrujenost voznikov itd. Vse te in druge ugotovitve bi morale proučiti gospodar ske organizacije skupno z organi samoupravljanja, medtem ko bo morala prometno operativna služba izločili počasna vozila iz prometa. Tudi občinske komisije se bodo morale bolj ukvarjati s prometno-vzgojno in preventivno dejav nostjo in še posebno s proučevanjem vzrokov nesreč in drugih problemov. V interesu varnosti prometa na cestah pa naj bi s cestišč odstranili tiste označbe, ki so neipravilne in za vaja jo voznike, in znake, ki ni so več potrebni. In končno naj bi tudi naš tisk posvečal pro metu več pozornosti. — U. 100 milijonov za strokovno šolstvo skupščina Nadaljevanje s 1. strani 1 Pred volitvami samoupravnih organov na šolah skupnosti kot predstavniki javnosti. V skoraj vseh statutih se ome-, njajo kot predstavniki javnosti v Skofji zastopniki družbeno - politične Občinska Loki bo letos prispevala 100 mi- skupnosti. Socialistične *V"g medobčinski sklad Zv,ezf. mladine, društva pnja«1.1* športnih organizacij l'* lijonov dim v za strokovno šolstvo. Od teh bo 60 milijonov izločila iz svojega proračuna, ostalih 40 milijonov pa bodo prispevale delovne organizacije preko občinskega sklada za šolstvo. mladine, podobno. To so prav gotovo u*t5|' nove, s katerimi mora imeti šola največ povezave in sodelovanja-Da ne bi predstavniki javnosti zanemarjali svoje delo v organi" upravljanja na šolah, so si šolsk« Vse delovne organizacije bodo organizacije s svojimi statuti za-prispevale v občinski sklad za gotovile možnost, da zahtevajo šolstvo 1.25 odstotka od bruto odpoklic, če član ne izpolnjuj0 osebnih dohodkov. Izjema je svojih dolžnosti in imenujejo gradbeno podjetje, ki že sedaj drugega. plačuje 1 odstotek od skupnih 2,5 Ugotovimo lahko, da stojijo šol-odstotkov za gradnjo gradbene ski kolektivi pred odgovorno nalo-srednje šole. go, kako bodo izvolili in usposobi" Pri tem pa ne gre zgolj za svoje samupravne organe, ker bo omenjene spremembe, ampak za od v ve,lkl mcri odvisno " nadaljno financiranje strokovnega šolstva. Večina prizadetih je mnenja, da je omenjena rešitev samo za letos. Menijo, da je 2,5 odstotkov sredstev od bruto Osebnih dohodkov, ki jih novi zakon dovoljuje za izobraževanje iz-materialnih stroškov, komaj dovolj za štipendije in izobraževanje članov kolektiva. Razen tega pa mora večina delovnih organizacij že sedaj še dodatno pla- daljnje življenje in delo šole. Z. P- Stare 13. septembra na Ljubelj Veliko mednarodno tekmovanje" v moto-krosu Grand Prix Jugoslavije na Ljubelju ne bo 6. IX., ampak v nedeljo, 13. septembra ob 14. uri. Prireditveni odbor Je moral datum tekmovanja preložiti zarodi uskladi ive s koledarjem FIM —• mednarodne motoci-kllstične organizacije. težave Cez teden se bodo zopet odpf' čevati za strokovno izobraževanje ja vrata TVl§m $0i v teh dneh J6 svojih članov. Zato se bolj za- ve\^ naval v vseh večjih in manj! vzemajo za predlog, da bi bili v ših knjigarnah in papirnicah, naslednjih letih prispevki vsake- knjigarni »Simon Jenko« v Kra-ga kolektiva za strokovno izobra- nju m^jo vse knjige iz V>rv>? r^vri.oi,; «h 5t^viia slu- osem razredov razen berila InSYT sko-hrvatske vadnice. Čudno J ' da srbohrvat. vadnice sploh n.inV jo na spisku, čeprav jo v šoli o vezno zahtevajo. Istotako tu°'LwJ bo zemljepisa za sedmi r^t^' za osmi pa se pripravlja. M*™ ši problem imamo še z obcu» zemljepisom za prvo gimnazU • V glavnem pa letošnje leto » 2e pred vojno je bilo med na- bo velikih težav glede učbeniko • širni in češkoslovaškimi planinci Na Pedagoškem zavodu v Kra tesno sodelovanje, ki pa se je zad- nju so povedali, da so v nekat nja leta še poglobilo. Tako jc bilo rih šolah poskusili tako, da s letos v naših planinah že nad 100 otroci pustili stare knjige v češkoslovaških planincev in ple- Preko poverjenika Mladins^ zalcev, v Aljaževem domu v Vra- knjige pa so te šole naročile tih pa je 6 reševalcev, ki se se- Ljubljane še ostale knjige. S te znanjajo z našo organizacijo reše- bi postal ta šolski inventar, s valne gorske službe, s kadrom in terim bi potem šola lahko POI"£. s sodobnimi tehničnimi oprema- gala učencem in bi se tako ta v mi. Danes in jutri jim bodo pri- ni problem učbenikov dokaj kazali naši reševalci reševanje tež- Šil. Seveda bi morale šole vsa^, ko ponesrečenih iz prepadnih leto dobiti določena sredstva sten. Med 14-dnevnim bivanjem nabavo učbenikov, pod severno steno Triglava bodo Hkrati ob tem tudi letos Pr!" gostje preplezali več težavnih ple-'a'n.;h smeri. — U. zevanje odvisni od števila slu šateljev. — V. P. Obisk tujih planincev za manjkuje učnega osebja, z* predmetnih učiteljev. Na've^.k0, jih potrebovali za matematj* ' fiziko, kemijo, tehnični pouk, o1 logijo in še manjše število druge predmete. ,tfta Največji problem (ta je Iz v leto hujši) je prostor. M' ^ pouk na kranjskih J ^ to bo šerna« kar v treh izmenah in v večjem številu razredov kot v je bii lani. Republiški nortna^ na enega učenca je 6 mJ. Toa Preddvoru imajo komaj 0.7 rcl: To dokazuje kako nujna jc 8r nja novih šol in potreben P"Sa vek, ki ga dajemo od mesecu dohodkov. ŠPORTNE PRIREDITVE NOGOMET v Jutri ob 16. uri na »^diotl^ športnem parku prvenstvena^ ma SNL Triglav : Nova Goric«" KOŠARKA .keul Danes ob 20. uri na JJJTJr logu prvenstvena tekma P1"1* ug$ publiške moške kosurkarsktj *jj Triglav : Skofja Loka; ob J* ^ prvenstvena tekma ženske rvv liške lige Triglav : Jezica. ATLETIKA Jutri ob 9. wl v športnem gj^, 11 člnnalrn ■nrvvnmtVO G&&»£^k ku člansko prvenstvo Vreme zadnjih dni kaže, da jjj vroči poletni dnevi, ko so m^ kopališča polna, za nam uie da je jesen pred vrati. Ta^lf motivi, kot je tale na JJjg bodo v Bohinju vse redKej — Foto F. Perdan Iz naših komun # Iz naših komun »J* 1* «.»*ih kom«m • I7 naših komun O Iz naših komun • Iz naših komun & ?t rtašin Mm-.i Obisk v Lesnoindustrijskem podjetju Češnjica Mlad kolektiv z obetajočo prihodnostjo Lesnoindustrijsko podjetje češnjica je s 431 zaposlenimi in 13 milijarde letnega bruto produkta eno največjih industrijskih *°djetij v Selški dolini. Tu Je našlo zaposlitev prenekatero dekle, ki M "icer moralo iz domačega kraja za delom po svetu. Podjetje ** Je razvilo močneje v zadnjih dveh letih, ko so zgradili nove *WarniSke prostore. Iz nizkih lesenih barak in temačnih prostorov, W J« razvila sodobna tovarna za proizvodnjo drobnih lesenih izdelkov. Delovni pogoji so zelo ugodni. Zračni prostori, sodobno ^Jena ventilacija to omogočajo. Skoraj polovico njihove proiz-*°dnje gre v izvoz. Za letos so si ganega lesa. Drobno kosovno pohištvo in. RTV ohišja izvažajo naj- fcahodno svojih izdelkov za vrednost okoli 600.000 dolarjev. Od te-8a za okoli 100 tisoč dolarjev za- postavili v načrt ,da bodo pro- več v Zahodno Nemčijo, Anglijo, d*'* na tuje tržišče, predvsem Francijo, Združene države Amerike in v Izrael. Žaganega lesa gre največ v Italijo. Za domače tržišče trenutno pripravljajo v LIP Češnjica ohišja za radijske sprejemnike »TRAVI-ATA«, ki jih bo še to jesen dala na trg niška tovarna Ele-lroindu-strije. Kolikšni so osebni dohodki delavcev? Lani je znašat povprečni osebni dohodek v LIP-u komaj 28.000 dinarjev. Letos so se prejemki delavcev občutno povečali, saj so že v februarju zabeležili povprečni osebni dohodek 32.491 dinarjev. V zadnjih treh mesecih (maj, junij, julij) se je to povprečje dvignilo že na 39.063 dinarjev. Razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom je 1:4. V juniju so imeli 20 delav- Osebni dohodki v povprečju 42.266 din ^ Juniju se je poprečni osebni onodek v gospodarskih organi-,Cnart v kranjski občini dvignil p°ro za 2000 dinarjev, tako da j® znašal 42.266 dinarjev. Osebni 2orndiki So se avltoU v vseh kate- , sebno «-:Pr^"tUaln° Pa ŠC P°~ cev- ki so ^slUŽUi pod 25.000 di- popolnitl ,tako da bi na leto proizvedli okoli 100.000 podbojev za Vrata, Vendar za sedaj iščejo nekega stalnega kooperanta. Računajo ,da bodo pri škofjeloški JELOVICI našli razumevanje ln da bodo skupaj /. njimi proizvajali kompletna vrata, v Selcah podboje, v škol ji Loki pa krila Vrat* Če z Jelovico ne bodo dosegli sporazuma, se bodo dokončno vključili v sodelovanje Z Lesnoindustrijskim kombinatom Iz Vrhnike in Edilitom iz. Ljubljane, od koder imajo že ponudbe. Vendar v LIP-u v Cešnjici menijo, da bi bilo sodelovanje z Jelovico koristnejše. V LIP-u na Cešnjici so 10. avgusta začeli uvajati tudi tretjo izmeno. Z njo predvidevajo, da bodo lahko skrajšali delovni čas Se za eno uro, in sicer na 45-urni delovni teden. 2e sedaj delajo ob sobotah samo do 12. ure. Delovni kolektiv na Cešnjici ima izredne perspektive ,samo znati jih bo moral izkoristiti. M. Žlvkovlč Polletni rezultati kmetijske zadruge Cerklje Uspeh kooperacijske proizvodnje Pri nižjih. narjev, v juliju so imeli samo še 'slDr^a je bilo še 843 zaposlenih dva, ta mesec ne bo nikogar več, j 'j* odstotka), ki so imeli osebne ki bi v LIP-u Češnjica zaslužil JOhodke pod 25.000 dinarjev. V manj kot 25 tisočakov. nnu se je to število zmanjšalo Lesnoindustrijsko podjetje češ- a 610, to je 3,9 odstotka. Delež njica ima v Selcah svoj obrat II, p'oslenih s prejemki pod 30.000 kjer delajo podboje za vrala, v *nariev pa se je zmanjšal od 20 sodelovanju z Jelovico in Lesno- 14 odstotkov. industrijskim kombinatom iz Vrh- L. S. nike. Ta obrat nameravajo še iz- Kmetijska zadruga v Cerkljah dela letos prvič v novih pogojih: k njej se je priključila bivša zadruga Šenčur, s čimer se je njeno področje močno povečalo, razen tega pa letos več ne odkupujejo lesa, prav odkup lesa pa je bil prej eden izmed zelo pomembnih elementov pri formiranju dohodka. Kljub temu pa šo v letoš- njem prvem polletju dosegli že lepe uspehe: v prvih šestih mesecih so realizirali 46 odstotkov planiranega letnega dohodka, kar je zelo ugodno, če upoštevamo, da je v kmetijstvu v drugi polovici leta realizacija večja. Planirani celotni dohodek za letos je 471 milijonov din, v prvem polletju pa so dosegli že 219 milijonov. Razen tega so z boljšo organizacijo dela za 37 odstotkov znižali stroške. Plan skladov so v prvem polletju dosegli že z 72 odstotki: za vse leto so planirali namreč 11,137.000 din sredstev za sklade, v pivih šestih mesecih pa so na sklade vložili že 8,97.000 dinarjev. Osnovna dejavnost zadruge je kooperaci jska proizvodnja. Letos so v obliki kreditov, reprodukcijskega materiala in živine, ki so jo kmetom oddali v pitanje, vložili v kooperacij skd proizvodnjo /e 17 in j pol milijona dinarjev. Planirali so 20 milijonov in upajo, da bodo to lahko dosegli, ker živinorejska proizvodnja še ni zaključena. Posledica kooperacijske proizvodnje v živinoreji je, da so letos v prvem polletju odkupili že 105 ton pitane goved!, kar je 70 odstotkov letnega pla- na. Računajo, da bodo letos odkupili okrog 200 ton pitane govedi ,vse živine skupaj s prašiči pa okrog 500 ton. To je lep uspeh, če upoštevamo, da so lani odkupili vsega 103 tone pitanih govedi predlanskim 124 ton in leta 1961 le 33 ton. Bolj problematična pa je proizvodnja mleka, ki upada že nekaj let. Lani so ga odkupili 1,470.000 litrov, plan za letos pa predvideva le 1,300.000 litrov. Vzrok za tako upadanje so cene, ker ni pravega razmerja med cenami mleka in mesa in se zato proizvajalci raje odločajo zn pitanje. V tem problemu pa tiči še druga nevarnost: če namreč ne bo mlečnih krav, bo sčasoma tudi živine za pitanje manj. Razen v živinoreji ima z^lruga v Cerkljah dobro ofganizMano tudi' kooperacijo v rastlinski proizvodnje. V pogodbenem proizvodnem sodelovanju s privatnimi proizvajalci imajo 108 ha travnikov, 120 ha jedilnega krompirja, 140,ha krmskih rastlin in 87 ha past likov. Vseh kooperanlov je okrog 500. Letos V prvih šestih mesecih ,so porabili že 738 ton umetnih gnojil; računajo, da jih bodo do konca le!a okrog 1000 ton. Ohišja za televizorje ln radio aparate, ki jih izdelujejo v LIP Češnjica, so eden od glavnih izdelkov tega kolektiva, ki jih tudi izvažajo. Mnoge delavke selške doline pa so s tem dobile primemo zaposlitev v domačem kraju Venci v Trbojah V teh dneh praznujejo svoj krajevni praznik prebivalci Trboj. S praznovanjem so pričeli minulo nedeljo, in sicer s športnimi prireditvami za pokal Zveze borcev Trboje. V torek 25. avgusta, so se sešli predstavniki političnih organizacij na spominsko svečanost v prostorih tamkajšnji šole. Na sporedu pa imajo še druge priredi Ive in tekmovanja. Prebivalce Trboj pa svoj krajevni praznik spominjajo prve aretacije poleti 1941. leta. 2e tedaj so pričeli aktivisti v tem kraju s poliičnim delom, ko so pridobivali ljudi za OF. Med prvimi organizatorji v Trbojah je bil Vinko Jenko, ki so ga Nemci 'ustrelili poleti 1942. leta. Prvi je odšel v partizane Miha Bizjak, padel je v bitki pod Storžičem. Za nijm pa Antom Bohinc, ki je padel v Voglah septembra 1944. leta. V času praznovanja so se še posebej spomnili padlih borcev in aktivistov , NOB s komomeraci jami in s polaganjem vencev pred spomenik ter k spominskim obeležjem. — J. B. Cesta na Ljubelj bo kmalu odprta In na križišču pri Tržiču t vso naglico končujejo dela pri bencinskih črpalkah ln restavraciji, v kateri bo tudi menjalnica V Gorjah te dni Planiranje, produktivnost In standard proizvajalcev Končno Organi samoupravljanja v Tržiču v Kranju savska univerza Tržič je v Sodelovanju z družbeno politični-°rganizacijami pripravila pro-111 za seminar samoupravljanja ■plovnih organizacijah, elo seminarja bo temeljilo na ^ -govoru in na praktičnem pro-Variju. Za seminar, so se od-1 vsi člani samoupravnih organov v tržiških podjetjih in or-aniza.cijah. Doslej se je dostikrat gorelo šolsko poslopje v Žab-"jet bo hitro obnovljeno. Te Jni »o stavbo že pokrili in že slilu" So,skem letu 00 dclno žila svojemu namenu dogajalo, da člani samoupravnih organov večkrat niso bili dovolj seznanjeni s problemi podjetja in splošne družbene politike. Zaradi teh pomanjkljivosti zajema program teme o statutarnih določilih in mehanizmu samoupravljanja, o delavskem svetu kot predstavniškem telesu delovne skupnosti in o novih vlogah vodenja in strokovne službe delovnih 'organizacij. V drugem delu seminarja pa se bodo člani delovnih organizacij seznanili s planiranjem v delovnih organizacijah, s produktivnostjo in stan- dardom proizvajalcev, o dohodkih delpvne organizacije in o finančni ter investicijski politiki posamezne organizacije. Vzporedno s tem seminarjem bo potekal še poseben seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov. Seznanili se bodo s perečo problematiko podjetij, o vodenju .sestankov in o problemih medsebojnih razmerij v kolektivu. Skrbno pripravljen program in pa dobri predavatelji bodo vsekakor pripomogli k razčiščen ju marsikaterega nejasnega pojma s področja samoupravljanja. F. V torek zjutraj bodo v Kranju odprli novo — že težko pričakovano — menzo. To je prva tovrstna ustanova na Gorenjskem in bi bila tudi v drugih industrijskih centrih zelo potrebna. Celotne investicije so znašale okoli 130 milijonov dinarjev, katere je oskrbela občina Kranj. Upravljala jo bo stanovanjska skupnost Kranj — center. Z otvoritvijo nove menze bo prenehala s svojo dejavnostjo »Ljudska kuhinja« in še nekatere druge manjše tovarniške menze. V njej bodo Izdajali tudi bone, s katerimi bodo plačevali hrano. Obratovala bo od šestih zjutraj do devetih zvečer in bo v njej v vsakem času na razpolago topla hrana. J. J. Prebivalci Gorij pri Bledu praznujejo o tem tednu svo^j krajevni praznik v spomin na rodoljube, ki so jih Nemci postrelili kot talce v Spodnjih Gorjah 28. avgusta 1941. leta. Glavni del prireditvenega sporeda bo v soboto in nedeljo, to je 29. in 30. avgusta v Gorjah. Gasilci iz Gorij pa praznujejo ob tej priložnosti svojo sedemdesetletnico obstoja. Glavni dogodek za letošnji praznik bo vsekakor otvoritev nove šole. Padlih borcev in talcev se bodo spomnili s spominskimi svečanostmi. V soboto bodo imeli slavnostno isejo vseh organizacij, zvečer pa bodo zakurili kresove in priredili koncert godbe na pihala ob kresu na Višelnici. Dramska sekcija Svobode Bohinjska Bistrica bo za to priložnost uprizorila v Gorjah Maetterlickovo dramo Stilmondski župan. V nedeljo do- poldne bo gasilska vaja, popoldne pa proslava ob 70-Ietnici gasilskega društva, zatem pa bodo odprli novo šolo. To bo velik dogodek za ta kraj, saj bodo prebivalci ravno po 100 letih dobili novo šolsko poslopje. Stoletnica obstoja stare šole bo prihodnje leto. Nova šola je sodobna in moderna, predvsem pa dovolj prostorna in bo povsem zadoščala potrebam Gorij jn bližnje okolice. Sredstva za gradnjo je v največji meri pri* spevala občinska skupščina Radovljica. Po otvoritvi bo koncert združenih godb iz Gorij in z Javom ika. — J. B. Pred kratkim so v tržlškl tovarni Peko odprli novo gumar-no, ki bo znatno pripomogla k povečani proizvodnji gumijevih podplatov, ki se vse bolj uveljavljajo med potrošniki © KULTURA B KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI Zagrebški Lado je gostoval na Bledu Oživljene ljudske vrednote Po bleščečem uspehu Kola iz je pa prav tako plese iz Srbije, Makedonije, vlaški plesi itd. V Beograda in ansambla Polet se Makedonije in od drugod. Člani vseh različnih situacijah in pn* je pridružil gostovanjem najbolj- hrvatskega narodnega ansambla zorih so bili gostje iz Hrv«tsW ših folklornih zborov še odlični «° P"če'1 " *.U^T- °l" ° > Zf° dinam'čm ^.Hnrne sni , • klusom Lado. Odlični plesalci so posredovalci ljudskega iolkloine Lado iz. Zagreba Občinstvo je g tem. dokazali, da sestav- ga blaga iz raznih krajev Jug°* bilo zopet navdušeno nad odhč- ,jajo tud. dober Jn homogen vo_ slavije Zaplesali so celo nekatere nirni izvajalci iz Zagreba. Z dol gimi aplavzi je kar med nastopom pozdravljalo nastopajoče, kalni zbor, ki zna zelo uspešno najbolj popularne gorenjske ple* tako z melodijo kot s plesom in se, seveda ne povsem po okorni ritmom ustvarjati pestro skalo gorenjski šegi, pa vendar dovolj festivalni dvorani le ob izrednih gostovanjih bero tudi starejši Jf V!!rA* "u "l^v. razpoloženjskih situacij, obarva- pristno in temperamentno. n.ih s pristnim nacionalnim kolo- Za vse letošnje prireditve, P°* ritom in pravim narodnim zna- sebej pa še za narodne plese, so S folklornimi nastopi je letos- čajem. Te lastnosti se izražajo s poskrbeli kvalitetne komentarie. nji program blejskih poletnih pri- plesnimi in vokalnimi elementi, z ki jih je v prijetni spremni bese- reditev izpolnjen zelo bogato, glasovno intonacijo, z značilnimi di posredoval član RTV Ljublja* Gostje, večinoma tujci iz različ- gibi, koraki in z mimiko — ved- na Aleksander Colnik. Se posebel nih dežel Evrope in od drugod, no zelo učinkovito ter močno iz- so bili s temi napovedmi k toc- so lahko občudovali bogato jugo- povedno. Takšni so bili fantovski kam in s spremno besedo zado- slovansko folklorno izročilo v plesi z izrazom sproščenosti, pre- voljni tuji gostje, saj so jo lahko najboljši izvedbi. Gledalec v res- šernosti in igrivosti, pa gracioz- polušali v angleščini, nemščini iJJ niči lahko občuduje bogato tvor- nosti in hkrati zadržani plesi de- francoščini. Tako so tudi tuji nost naših narodov v plesni in klet iz Baranje, svatovski plesi gostje posamezne prizore ali plese pevski obliki, obenem pa spozna- žena, fantov in deklet, plesi iz bolje razumeli. — J. B. va življenje naših prednikov, njihove navade in običaje, boj ljudi za obstanek, čustvovanje in žalost in podobno. Ob gledanju takšne-* ga programa prevzame človeka narodni ponos in nekakšna samozavest in radost. Ce pa k pestremu programu domače folklore dodamo še gostovanje nekaterih zelo dobrih tujih zborov kot je bil ansambel Breolavan iz Češkoslovaške, Jožef Atilla iz Budimpešte in plesni zbor Lužiških Srbov, pa je podoba še popolnejša. v v . . ,. _ , Breclaven je odličen folklorni svatovski plesi, slavospevi donn Kot Kolo ima tudi Lado zelo /bor % Cehoslovaške republike. V vinski kapljici, plesi, ki so prik»' pester in bogat spored ljudskih okvim poletnih prireditev je na- zovali različne fantovske in dekh* plesov jz različnih krajev dežele. g| ., y torek ]g a ta v fe_ ške igre, polne razposajenosti, n?' mljivo se spričo nacionalne stiva]ni dvorani na B,edu Njeg()_ gajivosti( prešerne sproščenosti iJJ va prireditev je pokazala nekak- hudomušnosti. Nekateri od ten šen bežen pregled češkoslovaške prizorov so bili prijetno zabavn1 folklori stike, poleg lirike in melo- in zelo razgibani. Prav graciozi}0 dioznosti ter razgibanega koraka, pa je učinkoval nastop mater 88 Gostujoči folklorni zbor nam ni deklet, ki so poveličevale rojstvo predstavil zgolj plesov s Slovaške otroka in pele slavospev življenju- in Češke, marveč je prikazal ljud- Sploh pa moramo pripomniti, "a ske običaje, družabno življenje in je plesni korak pogosto sprem* navade ljudi pod Tatrami, na Ijala melodija in pesem. Pravcati češko-madžarski meji, ob Vltavi, plaz navdušenja in veselja so me« s Slovaškega in iz drugih krajev gledalci sprožili čudoviti kurent- dežele. ski plesi. Z njimi so pokazali v? Videli smo nov svet bogate fol- vajalci vso plesno veščino spro- klorne motivike, ki je bil za ve- ščenesa in razgibanega uprizarja* čino obiskovalcev povsem nov, nja. Tudi ti plesi so bili preple* zato pa toliko bolj zanimiv in tenj z raznovrstnimi domačim1 privlačen. Prikazali so številne družabnimi igrami in petjem, vaške običaje in doživljanja pre- Posebno vlogo pri izvajanji} Ob gostovanju narodnega ansambla Breclaven iz Češkoslovaške Ljudski običaji v plesih in pesmih pripadnosti in zemljepisne lege nekako bolj omejuje na severozahodni del Jugoslavije, posredu- Gvido Birolla: Kamniti most — ilustracija iz zbirke pravljic z loškega ozemlja Lojzeta Zu-panca »Kamniti most« Pred kratkim je pri Mladinski izmov in Iokalizmov manj časa otroci in tudi starejši ljubitelji Cita Potokarjeva. Pripravljam pa Prostega človeka ob različnih pri- sporeda je imel instrumentalm še zbirko gorenjskih pripovedk.« Veliko načrtov in kup že izdanih knjig, kakor Belokrajinska knjigi v Ljubljani izšla zbirka kot prej, saj sem v Beli Krajini ljudskega pripovedništva.« znanega pripovednika in zbirate- preživel polnih 25 let. »Kakšne imate načrte za pri Ija ljudskih pripovedk Lojzeta Famiu teh nrinovedk so ore- hodnost?« Zupanca »Kamniti most«. To je vendar SSajo vse etiolo- ftlL'SS^ b£J? .zal- volje. Pri sami izvedbi in pripra- nspela zlasti z, ilustracijami som, kajti » vsako teko'delo "ga posameznimi akademskimi slikar- dela so privabljala poIeg™doma- Iatxpa. so Pomagali skoraj vsi Gvida Birolla, ki je motive našel je trcba M\o veliko, zlasti pa JI so plod stalnega aktivnega dela činov tudi tujce, stalne in pre- m,čam in okoličanov. prav v Skofji Loki. Čeprav v vi- takrat, ko ugotoviš, da ljudskih in stremljenja »Dolika«. Pomemb- hodne goste Kranjske gore, ka- Zanimanje za igro je bilo ob rjti program poletnih prireditev šoki starosti (80 let) in skozi motivov s tega področja še ni na naloga v programu likovne terih objektivna kritika je dala Premieri tolikšno, da tribuna s j,n j/.menjati gostovanja z mesti, lupo. je dal ilustracijam nadih, nihče zbiral.« sekcije jeseniške Svobode je pri- jeseniškim »Dolikovcem« novo t,soč sedeži ni zadoščala, saj je ki imaj0 tudi prizorišča na ki ga je občutiti v vseh njegovih ,3^, ^ ^raid sprejeli teKnitev in vzgoja mladine v oporo za nadaljnje ustvarjanje b'io na prentieri prisotnih preko delih z Loke in okolice. Zbirka vale delo?« stem. Za igro vlada veliko zanimanj tudi na Koroškem, saj so Koros* vali udejstvovanju na polju likovne na polju likovne umetnosti. Dolga 3000 g'edalcev. M je manj posrečena z jeMkovne umetnosti. Jeseniški (slikarji — in strma razvojna pot avtoriev Kljub hudemu nalivu so gledal P^»_kot na primer belokrajn- »Naklada je po poldrugem me- amaterji, ki so letos razstavljali tokratne razstave in ostalih čla- ci vztrajali in vzpodbujali igralce, ci v večjem številu prisostvovali ake Pripovedke ali pripovedke iz secu skoraj pošla. To seveda tudi že v Italiji, prirejajo razsta- nov »Dolika« je privedla jeseniške naj nadaljujejo. V 7. sliki so mo- premierf in bodo prišli tudi "a Z«or«je Savinjske doffin«, fcjT kale, da tovrstne literature še vo v Kranjski gori. Od predla- slikarje-amaterje na raven, ki rali predstavo prekiniti in zato sobotno uprizoritev 8©m imel za študij mnogih arha- vedno manjka, saj jo bero radi ganih je izbrala žirija 24 del jim naj bo v ponos. — U Tržičani današnji večer nestrpno J. FORšEK fpoiiov * f.60fiotr? 57 Moški so odhajali na lov, nabirali plodove in koreninice. Meso divjadi je bilo za Kikutfe tabu, toda zdaj nI nihče pomislil na prepoved. Mkola je popeljal odred na lov. Skozi gosto bodikovo grmičevje so se spustili na severna pobočja. Za njimi je tretjino neba prekrival veličasten in svetal kamniti vrh Kere-Njage, prekrit s snegom. Borci so hodili po stezi, ki jo j« skozi goščavo utrl nosorog, vendar so kmalu zavili v stran. Nevarno bi bilo, ko bi se s to nevarno živaljo srečali na ozki stezi/ ograjeni z zelenimi stenami. Ponoči skoraj niso spali, moskiti so jih vznemirjali. Naslednjega dne so se spustili na široko zeleno ravnico. Na njenem robu je stal velik črn termitnjak: milijoni majhnih »rudarjev« so kopali za svoj dom črn premog, ki je ležal tik pod zemeljsko površino. V daljavi se je paslo krdelo bivolov. Bivoli so se razporedili v Vrsto in obračati glave proti vetru. Na bokih so stali močni bivoli — vodje čred. Njihova kratka dlaka je bila rdeča od umazanije. . ' Mkola se je splazil po travi. Drugi so čakali, da ne bi prestrašili previdnih živali. Najbližji bik se je vznemiril, dvignil glavo in pričel vohati. Mkola je sprožil. Čreda je stekla v gozd in metala s kopiti v zrak kosce rdeče Zemlie. Bik jc izginil v goščavi. Lovci so previdno odšli za njim. Ranjen bivol je nevaren. Odšel je s steze. »Krvavi iz pljuč.« — Mkola je pokazal pege na listju. »Rožnata je in penasta. Ni prehudo ranjen.« Živalska sled je vodila v globino goščave. »Oprezujte na vse strani, pazite!« je šepetal Mkola. — »Bivol hodi v trikotniku. Premeten je! Z druge strani se vrača na svojo sled!« Nenadoma so od strani zaslišali hrup. Velikanska žival, ki je podrla vse, kar ji je stalo na poti, Je zarjovela in planila na stezo. Vakamba, ki je hodil za Mkolo, se je znašel na rogovih bivola, ki ga je vrgel v grmovje. V istem trenutku je Mkola sprožil. Bik je padel. Skozi gozd se je razlegel vesel krik. Odredi bodo dobili hrano! Bivola so razrezali na kosce in odnesli meso s seboj na glavah. Mkola je previden in zato je zakopal bikovo glavo. Bi vol ji duh je zdaj v glavi. Odslej bo ostali v gozdu in se ne bo mogel maščevati ljudem. XXVI. poglavje Eden izmed borcev je izročil Gethriju letak, ki so ga vrgli n letala. Letalo je še vedno krožilo nad gozdom. Z mikrofonom so glasno nagovarjali partizane, naj se predajo. V letaku so oblasti obljubljale upornikom, da jih bodo amnestirali. »Prijaviti se morate z orožjem,« je bral Geturi. »Teroristi, ki se bodo prijavili, bodo zastraženi, vendar jih ne bomo postavili pred sodišče. Vojaške oblasti zagotavljajo upornikom dobro ravnanje in dobro hrano.« Na drugi strani letaka je bila prepustnica, ki jo je podpisal sovražni poveljnika Geturi je raztrgal letak. Vedel je, da bi te besede lahko zmedle ljudi. V gozdu je vladala lakota in premeteno sestavljeni letak bi lahko deloval na srca slabših borcev. O slehernem letaku so poveljniki govorili posebej v svojih odredih. Pred nedavnim je general »Afrika« poslal v sovražnikov štab pismo, v katerem je predložil, naj bi prekinili ogenj. Edini pogoj »Armade zemlje in svobode« je bil, da bi se naj vojsika umaknila iz rezervata Kikuju. Sovražniki sploh niso odgovorili. Dedan je bral vse letake in skrivaj upal, da bo sovražnik v enem izmed njih odgovoril na pismo partizanov. Toda sovražnik ni želel miru. Nekega dne je Mkola prinesel nenavaden letak. . »Beri, general. Jaz sem ga že prebral.'« — Mkola je skrival ošinil poveljnika s pogledom. Geturi je dvignil pogled in se razživel. »Si vse prebral? Sam?« »Sam.« Četudi Mkolin glas ni izdajal veselja zaradi uspeha na Pr°' svetnem področju, se je resni obraz Dedana Geturija razle/d x vesel nasmeh, kot da mu je Mkola povedal o veliki zmagi ria sovražnikom. Geturi je naglo prebral letak. Priseljenci so zahtevali, n£. oblasti uničijo vse pripadnike »Mau-Mau« in opozarjali ljudi, JC se želijo predati, da ne velja računati na usmiljenje. »NavZU vsemu boste odgovarjali za svoje zločine!« »Vemo, kaj počenjajo z ujetniki,« je rekel Geturi. »In ti sl dober borec, Mkola. Naučil si se brati.« »Poslušaj, general!« se je namrščil Mkola. »Pred neka i mini»£* mi se je vrnil polkovnik Kagoto iz ujetništva. Pred nekaj dnevi1 h odšel v patruljo z odredom, ki pa se je vrnil brez poveljnika. ga našli... Mzungi so ga ujeli in potem izpustili. Prinaša ti ni hovo sporčoilo, naj ses predaš.« . • Geturi se je zamislil. Že nekajkrat je nameraval zamen!-' Kagota. Bil je pogumen in znal se je boriti... Toda to mu velja oprostiti. »Pripelji ga.« . , Kagoto je kmalu stopil pred Geturija. Pogumno se je obna in bil je vesel, kot običajno. Srajce ni nosil. Samo ruta, poveza z vrvico, je visela okrog golega vratu. »Pripoveduj torej, kaj govore Mzungi.« — Geturi je strog pogledal Kagota. Polkovnik se je nasmehnil in pokazal ostre zobe. »Pravijo, naj se predamo. Ustreliti so me hoteli. Privolil seda ti bom prinesel sporočilo in zato so me izpustili. Naj čakal »In kako so te ujeli?« »Izpil sem steklenico vvhiskvja, general. Vojni phm. Pri P**. j' tažniku smo našli poln zaboj. Zatemvsmo plesali. Poleni sem ?1 pil in zaspal v grmovju. Kasneje so prišli Mzungi« Polkovnikje govoril, ko da se ni nič zgodilo. »Lahko bi zapravil odred...« 80B0TA. 79. avgusta 1964 5 Malt o.Tied po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 3710 Prodam skoraj nov moped in •uhe deske 20, 30 in 50 mm debe-Jma. Avgust Alič, Preska, Ulgo *avnikar, Medvode 3711 „Prodam mlado kobilo. Breg oh 5av' 8, Kranj / 3712 ni ,Pr°dam dobro ohranjen Italijan-"R» otroški voziček. Tavčarjeva 13. ^ranj 3713 Prodam peči na žagovino. Bido-VeS- Sr. vas 7, Golnik 3714 Prodam mlado kravo s teletom. uJsevok 52, Preddvqr 3715 Pr°dam televizor RIZ po ugod-' c*ni aH zamenjam za rabljen "*>ped T 12. Mesaric, Nova vas 27, 3716 .Prodam 5000 strešne opeke, bobove«. Bencdikova 11, K ran i Razišče) 3717 Prodam 4 ms smrekovih plohov, feJ*Hna 5 cm. Bheznica 5, Skofia 3718 Prodam kratek klavir. Način t>ač i,a po dogovoru. Terezija orunskolc, Kidričeva 19, Kranj 3719 !»i t am kravo s teletom in se-,..m* »troj na konjsko vnretjo. Zo- Ja Pušavcc, Hudo 1, Križe 3720 Prodam motorno kolo »Java« 250 ccm. Smolej, Cankarjeva cesta 8, Tržič 3721 Prodam popolnoma nov, nerabljen stroj »Alba — Cvgnus«. Primožič, Zupančičeva 8, Kranj 3722 Prodam kuhinjsko kredenco. Planina 26, Kranj, pritličje desno 3723 Prodam oleandre. Sp. Duplje 52 '3656 Prodam dobro ohranjeno kompletno žensko narodno nošo. Olga Dolenc, Ljubno 49, Podna rt 3749 Prodam dobro ohranjen emajliran kuhalnik na tri plošče. Mihe-lič. Žirovnica 3750 Poceni prodam avto Topoiino D ln moped TMZ v voznem stanju. Kovor 4, Križe 3751 Prodam sod za vino, 7851, 2 kadi za namakanje s trdo zapiro in plinski nov kuhalnik na dve plošči. Zanova 8, tKlanc), Kranj 3752 Prodam žllndrine votlake. Partizanska 28, Kranj 3753 Zaradi selitve prodam NSU Prlmo 150 ccm za 150.000 din, lahko tudi na ček. Ogled vsak dan popoldan. Stane Jelene, Kna-pe 12, Selca, Sk. Loka 3754 Prodam LANCIO — ARDEO, letnik 1953. Delavska 25, Kranj 3755 Prodam telcviTllo Orlon. Na•■'*>v v oglasnem oddelku 3756 Prodam veliko starinsko dvodelno omaro, primemo za garderobo KUD in dvn fftelja. ifa-slov v oglasnem odde'ku 3757 Prodam kravo slv^o, dobro mlekarieo. Jerala, Hrašc 44, Smlednik 37^8 Prodam nov podstavek za kombinirano peč v kopalnici. Na«1ov v oslasnem oddelku 3759 GRADITEIJI, POZOR! Ueodno prodam 5 m1 tramov. Naslov v oglasnem oddelku 3760 Prodam gumi voz, dobro ohranjen. Antonija Zmrzlikar, Šenčur 99 3761 Prodam motorno kolo »Galeb« v dobrem stanju. Pcrko, Pod-brezje 98. Duplje 3762 Prodam krojaški šivalni stroj Pfaff. Krojaštvo, Pogačnik, Plinari. 3763 Prodam skoraj novo nemško harmoniko, klavirsko, na 2 registra, 32 blsov. Korošec, Trhoje VJ. Smlednik 3764 Prodam 2,5 m» suhih bukovih nlohov. Naslov v oglasnem oddelku 3765 Prodam krompir cvetnlk »beli« za zimo. Naslov v oglasnem oddelku • 3766 Prodam strešno ooeko bobro-vec. Sr. vas 36. Šenčur 3767 Prodam dveletno psico, nemško ovčarko, ocenjeno 7 rodovnikom. Stane Roblck, Britof o«. Kranj 3763 Prodam «od iz cement*, prH-1'?-no 1000 litrov. Levstikova 8 s». Kranj 3773 Prodam odlično Prlmo 175 ccm. Tudi na ček. Ivo Hudobi \ *fWr. Gorenjski tisk 3774 Kupim prikolico za Fiat 1100, po možnosti inozemsko. Jože Kepic, Vopolje 13, Cerklje 3724 Kupim šivalni stroj, čevljarski, »flah« šteparico, v poštev pride samo Singer ali Pfaf. Cesta Iva Slavca 2, Kranj 3725 Kupim prašiča, težkega 70 do 100 kg, Bcrtoncelj, Godešič 78, S k. Loka 3726 Kupim dobro ohranjen, srednje močan 16-colski gumi voz. Malovrh. Prebačevo 11, Kranj 3727 Kupim dobro ohranjen Fiat 750. Ponudbe poslali v oglasni oddelek pod »Gotovina« 3748 Kupim plemenskega vola od 300 do 400 kg težkega ali zamenjam za bika enake teže. Breg ob Savi 4, Kranj 3769 t** t ul*t Obveščam vse prebivalce Jesenic in okolice, da sem pričel s strokovno kvalltetenim brušenjem vseh vrst nožev ln škarij ter vseh mesarskih in krojaških orodij. Janez Jenko, Prešernova 21, Jesenice 3664 Cenjene stranke obveščam, da sem pričel žagati drva. Ul. XXXI divizije 34, Kranj (blizu gasilskega doma). 3727 Obveščamo vse odjemalec, da ho nekarlja Umnik Stane, Šenčur od 1. 9. do 30. 9. 1964 zaradi ponrn-vll zaprta 3681 Oddam sobo dijakinji. Ogled po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 3728 Iščem upokojenko, ,kl bi pazila na enoletnega otroka v dopoldanskih urah. Dogovor vsak dan med 15. In 16. uro. Korbar, Cankar'e-va 5 3720 Na Glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje novih ufliinm L in 2. septembra oh 9. in ob 18. uri 37300 Iščem delavko za vnrstvo otroka, za 4 ure dopoldan. Cesta 1. mala 22, Kranj 3731 Dežnik pozabljen r»rl kiosku na Titovem trgu sc dobi tam. TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« - KRANJ takoj zaposli večje i število delavcev za delo v proizvodnji Pogoj: Starost nad 18 let. Delo v treh izmenah, 42 urni delovni teden s tremi prostimi sobotami v mesecu. Osebni dohodek po pravilniku od 30 do 45 tisoč dinarjev (glede na učinek), povračilo prevoza nad 1000 din za prihod na delo. Pri izboru bodo imeli prednost kandidati z odsluženim kadrovskim rokom. - Večje število strojnih ključavničarjev in električarjev za delo pri montažnih delih v novi hali Po končani montaži bomo kandidate zaposlili kot dežurne ključavničarje, oziroma električarje. Pismene prijave sprejema organizacij sko-kadrovska služba. INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ razpisuje naslednja prostn delovna mesta: 1. socialnega delavca 2. referenta za izobrazbo 3. referenta za osebne dohodke 4. električarja 5. dva mehanika 6. večje število K in VK čevljarjev in 7. več K prešivalk. Pogoji pod točko 1: šola za socialne delavce in dve leti prakse, pod točko 2: višja izobrazba in dve leti prakse, za ostala delovna mesta ustrezna kvalifikacija. Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o delitvi OD podjetja. Podrobne podatke lahko dobe kandidati v organizacijsko kadrovskem sektorju podjetja. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in delu ter ostrokovni izobrazbi pošljite OKS — Planika Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest, a najmanj 15 dni. Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustila v 72. letu starosti naša mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA RIHTARŠIČ osebna upokojenka iz Sevelj, nazadnje bivajoča v Begunjah. Pogreb pokojnice bo v soboto, 29.9.1964, ob 17. uri na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Žalujoči: hči Slavka por. Kcjžar z možem Jožefom in otroci, sestra Neža, družine Pfajfar, Žumer, Šmid, Majcen, Deri ing in ostalo sorodstvo Begunje, Sevlje, Bled, Ljubljana, Kranj, Dravograd, Lajše, Škofja Loka, 27. avgusta 1964 rač ,n t,Kka cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči Uroi oPrl NB v Kra"i" 607.11.1-133. Telefoni: glavni ln odgovorni 1300 uredništvo in uprava 2P-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno bot '' mcsečno HO dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-da a« d,n- Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Aktovka v njej očala, razne drobnarije, delovna obleka zraven aktovke, v paketu nov plašč za kolo in ključavnico ter šop ključev, izgubljeno v dneh gorenjskega sejma lepo prosim poštenega naditelja, da vrne proti nagradi na naslov, ki ga dobi v oglasnem oddelku 3733 Manjše stanovanje nujno iščeta v Kranju aH najbližji okolici starejša zakonca brez otrok ves dan odsotna, proti lepemu mesečnemu plačilu. Pogačnik Leopoldi-na, kuharica, Zlata riba, Kranj 3734 Krojaško valenko sprejme v tik Anton Repovi, Vodopivčeva 2, Kranj 3735 Piščance dobite vseh vrst pri RAZPISNA KOMISIJA PRI

sprejme vajenca za trgovsko stroko. Vse informacije v trgovini! SPREJMEMO VAJENCA ia trgovino s kemično-tehnlč-nlm blagom V KRANJU IN NA JESENICAH - Javomik Ponudbe pošljite na upravo podjetja v Ljubljani, Maistrova 10 ali v trgovino CIIEMO v Kranju in Jesenicah. Kinematografsko podjetje Kranj sprejme takoj za delovno mesto BILJETERJE za kino Center-Storžič. V poštev pridejo študentje ali upokojenci. Interesenti naj se zglase osebno v upravi podjetja. Stritarjeva ul. I. Nastop honorarne, zaposlitve takoj.« Kaj pijemo Več PRODAMO DOSTAVNI AVTO škoda 1957 in OSEBNI AVTO Skoda 1957 v nevoznem stanju. Ogled Je možen vsak dan od 6. do 14. ure. JAVNA DRAŽBA bo dne 3. 9. 1964 ob 12. uri v Kranju Titov trg 7. Pismene ponudbe sprejemamo do četrtka 3. 9. 1964 do 12. ure. Kranjske opekarne Kranj Zalivala Ob smrti naše drage sestre in tete Uršule Štern ' se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sožaljc, ji poklonili cvetje in vence, posebno sosedom, nadalje duhovščini in pevcem ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Kranj, 24. avgusta 1964 Družina Eržen in sestra Ivana SPREJMEMO: 1. KUHARICO vodjo kuhinje 2. GOSPODINJSKO POMOČNICO POGOJI: pod 1. kvalificirana kuharica z najmanj 5-letno prakso pod 2. nekvalificirana delavka z nekaj prakse in k'\ ima veselje do dela v kuhinji. Samsko stanovanje oziroma manjše družinsko stanovanje je na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prehodni mladinski dom Preddvor pri Kranju dobrega vina Po nekajletnem stalnem naraščanju potrošnje žganih pijač so letos v kranjski občini zabeležili padec. Po drugi strani pa so v prvi polovici letošnjega leta sto-čili precej več vina in piva kot v istem času lani. Ko so lani na seji sveta za turizem in gostinstvo razpravljali o blagovnem prometu v gostinstvu v prvi polovici leta, so ugotovili neprj jetno dejstvo, da se je znatno /manjšala potrošnja piva in vina, hkrati pa povečala prodaja žganih pijač. Ob tem so priporočili, naj bi s cenami to razmerje izboljšali. To različno dinamiko potrošnje žganih pijač in vina so opažali v Kranju že več let nazaj. Vino, ki bi ga morali v neki meri imeti za prehrambeni artikel, je Izgubljal ta značaj- Vse več pa so v večjih količinah precej bolj ljudje popili žganih pijač, ki so škodljive. Letos se je torej razmerje le obrnilo na boljše. Tako so v prvi polovici leta stočJli 289 tlsoClitrov vina, to je 6 odstotkov več kot lani v tem času, medtem ko je potrošnja piva porasla kar za dobro tretjino ln je znašala4356 tisoč litrov, žganih pijač' so'letos popili 73 tisoč litrov, to je kar 10.000 litrov manj kot lani. Razveseljivo je tudi to, da narašča potrošnja sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Teh so namreč letos prodali že nad 100 tisoč litrov, medtem ko so jih lani 94 tisoč litrov. Se močneje pa je narasla potrošnja mineralne vode in sicer od 141 na 173*tiaoč litrov. — L. S. * SOBOT«. V. uveusta M. Twain: Tom Sawyer- detektiv 76. »Ze dobra dva tedna je tu na dvorišču sodišča nabit razglas, ki obljublja dva tisoč dolarjev tistemu, ki najde dva velika diamanta, ukradena v St. Louisu. Diamanta sta vredna dvanajst tisoč dolarjev. Toda o tem se bomo pogovorili pozneje. Zdaj želim govoriti samo o umoru in povedati, kako je bil storjen in kdo ga je storil. Tudi vse podrobnosti. Torej tisto strašno soboto sta prišli obe priči. Lem Beebe in Jim Lane, mimo njive, kjer sta delala stric Sllas in Jupiter, toliko je v njunem pričevanju resnice. 77. Nista slišala, da bi bil stric Silas rekel, da bo Jupitra ubil. Prav tako nisva slišala, da bi ga bil udaril. Tudi mrliča nista videla in ne tega, da bi stric karkoli skril v grmovje. — Le kar poglejte ju, kako sedita tamle ln ležita, da bi svoj jezik brzdala ln malo manj lagala. Mislim, da bosta gledala še bolj debelo, ko bom povezal drugo z drugim in vse pojasnil.« Ob teh Tomovih besedah sem bil presenečen tudi jaz, ker še vedno nisem upal, da bo Tom našel rešitev. 78. Tom je nadaljeval: »Tisto soboto zvečer sta Bili in John VVithers videla, kako je neki moški nosil nekoga na plečih. To sta povedala po resnici, vse drugo je prazno. Najprej sta mislila, da je zamorec ukradel stricu Silasu pšenico. — Glejte ju, kako sta osupnila, ko sta zvedela, da ju je nekdo poslušal. Pozneje jima je bilo popolnoma jasno, kdo je mrliča odnesel, in tudi prav dobro vesta, zakaj sta tu pred sodiščem prisegla, da sta strica Silasa spoznala po hoji. V resnici je bil nekdo drugi, ki ga je nosil, nikakor ne stric Silas. Krivoprlsežnika sta to dobro vedela.« šport m šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • sport © šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo 999 IX. olimpijske igre AMSTERDAM — 1928 Nizozemci, ki so biH prvikrat organizatorji (olimpijskih iger, niso razočarali. Ob otvoritvi se je na stadionu v Amsterdamu zbralo 3015 športnikov in 290 športnic iz 46 dežel. Kakor vse olimpijske igre so tudi te prinesle ogromen napredek v vseh športnih disciplinah. Obdobje med obema vojnama, ko se je zvrstilo 6 olimpijskih iger, pomeni dobo hitrega razvoja športa. Ves napredek pa se seveda zaznava po rezultatih, ki jih najlaže razberemo iz olimpijskih iger. Atletika: Moški — 800m — Lo-we (Vel. Britanija) 1:51,8 — o. r. 1500 m — Larva (Finska) 3:53,2 — 0. r., 10.000 m — Nurrni (Finska) 30:18,8 — o. r., 3000 m zapreke — Loukola (Finska) 9:21,8 — O.r., 4x100 m — (Wykoff, Ouinn, Berah, Rtissel — ZDA) 41,0 — o. r. s. r., 4x400 m — Baird, Alderman, Spencer, Barbutti — ZDA) 3:14,2 — o. r., s. r., palica — Carr (ZDA) 4,20 m — o. r., krogla — Kiick (ZDA) 15,87 m — o. r., s. r., disk — Houser (ZDA) 47,32 m — o. r., kopje — Lundquist (Švedska) 66.60 m — o. r., deseteroboj — Yrj6Ui (Finska) 8053,29 točk — o. r., s. r. Ženske: 160 m — Robinson (ZDA) 12.2 — o. r., s. r., 800 m — Radke-Batschauer (Nem.) 2:16,8 — o.r., s r., 4x100 m — Rosenfeld Smith, Thompson, Cook (ZDA) Kanada — 48,4 — o. r., s. r., višina — Cathenvood (Kanada) 159 cm — o.r., s. r., disk — Ko-nopacka (Poljska) 39,62 — o.r., s. r. Dejstvo, da so ameriški atleti Se vedno lastniki olimpijskih medalj pa ne kaže na to, da so pobrali večino medalj. Ta zbirek je pri Amerikancih precej padel. Medalje v atletiki: ZDA — 9 zlatih, 8 bronastih, 8 srebrnih: Finska 5, 5, 4; Kanada 4, 2, 2; Vel. Britanija 2, 2, 1; Nemčija 1, 2, 6; Švedska 1, 2, 4: Francija 1, 1, 1; Japonska 1, 1, 0; Poljska 1 zlata, Južna Afrika 1 zlata, Trska 1 zlata, Cile 1 srebrna. Maržarska 1 srebrna, Nizozemska 1 srebrna, Norveška 1 bronasta. Lestvica lastnikov zlatih medalj v atletiki je izredno barvita. Do sedaj še nikoli tako. Ameriški atleti iz leta v leto dobivajo večjo konkurenco, predvsem v atlet-tih tistih narodnosti, o katerih je bilo v zgodovini olimpijskih iger izredno malo slišati in so na Igrah nastopili prvič. Med posamezniki je nadaljeval zlato pot Finec Paavo Nurmi. V Amsterdamu je bil sicer nekoliko slabši kot v Parizu, vendar še vendo odličen: 1 zlata in 2 srebrni medalji. Telovadba: Za Jugoslovane je bila to najzanhntve'ša športna panoga na olimpijskih Igrah v Amsterdamu. Na$a telovadna vrsta, ki so io sestavljali: Leon Štrukelj, Jos'^ Primožič, Edvard Anto»Mevič, Boris Greirorka. Anton Malej, Ivan "orent*. Stane Drsane, Dragotin C'nttl, Vladimir Orel. je b'la res odlična. Osvojila je bronasto medaljo. Vrstni red ekip: L Švica, 2. Češkoslovaška, 3. Jugoslavija, sledijo pa Francija, Finska, Italija, ZDA, Nizozemska, Luxemburg, Madžarska in Velika Britanija. Tudi med posamezniki so bili naši odlični. Mnogoboj: 1. Miez (Švica) 247,625 , 2. Hangi (Švica) 246,625; 3. Leon Štrukelj 244,875; krogi: 1. Štrukelj 57,57, 2. Vacha (Češka), 3. Loffler (Češka) — bradlja: 1. Vacha (Češka) 56,50; 2. Primožič 55,50; 3. Hangl (Švica) 54,25; preskok: 1. Mack (Švica), 2. Loffler (Češka), 3. Derganc. Plavanje: — V plavanju so bili v Amsterdamu doseženi odlični rezultati. Moški: 100 m prosto — VVeiss-muller (ZDA) 58,6 — o.r.; 400 m prosto — Zorilla (Argentina) 5:01,6 — o.r., 1500 m prosto — Borg (Švedska) 19:51,8 — o. r., 100 m hrbtno — Kojac (ZDA) 1:08,2 — o. r., s. .r, 200 m prsno — Tsuruta (Japonska) 2:48,8 — o.r., 4x200 m prosto — ZDA 9:36,2 — o. r. Ženske: 100 m prosto — Osipe-wich (ZDA) 1:11,6 — o. r., 400 m prosto — Norelius (ZDA) 5:42,8 — o. r., s. r., 100 m hrbtno — Braun (Nizozemska) 1:22,0 — o.r., s.r., 200 m prsno — Schrader (Nemčija) 3:12,6 — o. r., 4x100 m — ZDA 4:47,6 — o. r., s. r. Amerikanec VVeissmuller je v distiplind 100 m prosto ponovil svoj uspeh z olimpijskih iger v Parizu. Tudi v plavanju, kakor v atletiki so amerikanci dobili dostojne tekmece, vendar po številu medalj, predvsem zlatih še vedno precej vodijo. Nogomet: Evropski nogomet je na olimpijskem turnirju v Amsterdamu doživel katastrofo, le Italiji je uspelo, da se je prebila na tretje mesto. Vrstni red: L Urugvaj, 2. Argentina, 3. Italija, 4. Egipt. Se nekaj rezultatov: Uragvaj : Argentina 2:1, Urugvaj: Italija 3:2, Italija :, Egipt 11:3. Urugvajci so ponovili svoj uspeh iz Pariza. To je njihova druga zlata medalja v nogometu. J. SLABE PRIHODNJIČ: X. olimpijske igre — Los Angeles 1932 Priprave jeseniških hokejistov Igralci Jesenic so se pričeli pripravljati na hokejsko sezono 1964/65 že maja, ko so pričeli pod vodstvom domačih strokovnia-kov z razgibalnimi in kondiclisV!-mi vajami. Tri mesece so vadili dvakrat tedensko po dve uri, v avgustu pa so pričeli trfnirati trikrat tedensko po 3 ure. Ko se vrnejo,, s treninga državne reprezentance iz Velenja, bo odnotova-lo liga moštvo Jesenic v Corftno v Italijo na deset dnevno turnejo, kjer se bodo udeležili zaključka letne sezone In odigral' eno tekmo s Cortino, dve pa z Obers-dorfom. Kmalu po vrnitvi Iz Italiie bodo 25. septembra odpotovali na trening v Brno na Češko, kier bodo gost hokejskega prvaka, Pod strokovnim vodstvom trenerja češke reprezentance bodo trenirali 14 dni. Člani državne reprezentance bodo odšli 7. oktobra v Manheim v Nemčijo, kjer bodo odigrali meddržavno tekmo Jugoslavija — Nemčija. Sredi oktobra, ko bo .jeseniško umetno, drsališče že obnovljeno in nared se bo pričela hokejska sezona na Jesenicah, ki bo letos zelo pestra. Upoštevajoč dosedanji kondl-cijski trening in vse predvidene treninge ter turneje lahko računamo, da bodo Jeseničani za letošnjo hokejsko sezono pripravljeni bolj kot doslej. — U. V nedeljo, ponedeljek in torek v Ljubljani Ekipno državno prvenstvo v plavanju Najpomembnejše tekmovanje, ki odloča o razvrstitvi najboljših goje za trening (zimski bazen) plavalnih klubov v državi, bo letos na kopališču Kolezlja v Ljub- kot prejšnja leta, Vendar jih ic v ljanl. Vsak dan ob 20. uri bodo startali plavalci Jadrana iz Splita, zadnjem času hladna voda na k°~ Mladostl iz Zagreba, Ljubljane, Mornarja lz Splita, Triglava Iz pališču v Kranju precej ovirala v Kranja, Partizana iz Beograda, Juga iz Dubrovnika ter POSK-a iz pripravah. Po rezultatih, ki so jih Splita. triglavan* dosegli v letošnji sezoni pa lahko pričakujemo *z Med najrošnejše kandidate za Znano je, da se v morski vodi Ljubljane razveseljive Vesti, osvojitev prvega mesta sodijo dosegajo veliko boljši rezultati Za ekipo Triglava bodo nasto- Mornar, Jadran, Ljubljana in (zaradi večje gostote vode) kot v pall naslednji plavalci: Vlado Bri- Mladost. V dosedanjih prvenstvih sladki. Vprašanje je, če bodo ob- novec (23 let), Peter Brinovec je zadnja leta splitski Jadran morski plavalci znali pravilno (21), Sašo Košnik (26), Joža Re" prepričljivo zmagoval, vendar so razlagati svoje slabše rezultate že bolj (22). Franc Nadlžar (2°'' se mu v zadnji sezoni plavalci v prvih startih in si tako ohra- MIlan Kolnik (22), Zivko ^eV* ' Mornarja iz Ljubljane nevarno niti moralo za sledeče nastope. nlk. (16), Bojan Levičnik (2«'' približali. Plavalci Triglava se bodo borili Jaka Slevec (16), Franc Peternelj V borbi jgj Ijana cek bo nastopr.... še večja prednost pa je v tem, letošnji sezoni .precej boljše po- zanovič (16). — P. Čolnar ker morski plavalci niso navajeni Radovljiški plavalci na finalnem tekmovanju v Mostar ju i. Plavalci Triglava se bodo borili Jaka Slevec (16), Franc Pelerne j bi za prvo mesto je Ljub- za osvojitev petega mesta. Naj- (24), Vesna Breskvar (20), Danilo v majhni prednosti, ker večja nasprotnika sta jim Parti- ca Bogataj (19), Anka Čolnar (-*'» opala v domačem bazenu, 7an m Ju«. Kranjčani so imeli v Jelka Jančar (16) In Majda An- na sladko vodo. Tu bo odločilno WjM, vlogo igral psihični moment Plavalne tekme železarjev V borbi za obstanek v II. ligi V okviru let. šport, iger so imeli jeseniški železarji v sredo in če- zad- Breskvar Vesna nastopa v letošnji sezoni za PK Triglav. Z njenim prihodom ženska vrsta ne predstavlja več »Ahilove pete«« v ekipi kranjskih plavalk' Istočasno, ko bo v Ljubljani ker je trboveljski Rudar v finale I. zvezne lige, se bodo v n jem trenutku odpovedal ude- trtek na jeseniškem kopališču Mostarju radovljiški plavalci bo- ležbo. medobratne tekme v plavanju," ki rili v finalu II. zvezne plavalne v vrstah Radovi jičanov se nai'1 se jih ie udeležilo 35 tekmovalcev, lige. Svoje priprave so v zadnjih bolj odlikuje Varja Jenstcrle, ^ Rezultati — 50 m prsno: Janko dneh imeli na morju ter se tako pa fa\ v ostalih klubskih vrstnicah Potočnik (el.del.) 40,8, Janez izognili hladni vodi v domačem nima enakovrednih plavalk. Vauh (el.del.), Božo Cerne (Jav. bazenu. : ]eg nje: so v moštvu najboljši *» III); 50 m prosto: Tomo Ravhe- V svojih dosedanjih nastopih Gorjanc, Cerne in Sekovanič. kar (el. del.) 33,0, Edi Kavčič Radovljičani niso uspeli prema- ' ... (el.del.) 35,0, Alojz Čuk (konstr. gati nobenega nasprotnika, ven- V borbi za prvo mesto v 11. **r del.) 35,8; 4 X 50 m: El. delavnica dar to še ne pomeni, da so po- bosta imela glavno besedo "r" (Piratar, Tratnik, Potočnik, Kav- popolnoma brez upa v borbi za m0rje iz Reke in Cclulozar i obstanek. Znano je, da so pričeli Krškega. Strokovnjaki dajejo vi- čič) 2:31,0; -ženske: Skale, Kraj nik, Dolenc, Klajndinst 3:15,5. nastopati v zvezni ligi popolnoma Organizacija tekmovanja, ki jo nepripravljeni, saj so o pravici prednost Rečanom ter jm -je izpeljal plavalni klub Jesenice, sodelovanja zvedeli šele nekaj dijo kot člane I. zvezne ligc> ■ je bila odlična. — U. dni pred začetkom tekmovanja, Gorenjce bo vsekakor zanimiveJ* ša borba za obstanek. Znana Je lastnost Radovljičanov, da v odločilnih trenutkih dajo vse 0 sebe in prepričani smo, tudi se Za »pokal Kranja« v namiznem tenisu Letos bo že dvanajstič na sporedu tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal Kranja. Tokrat bodo nastopili Millbertshofen iz Miinchena, T- J- N. H. Ostrava iz Ostrave, PSV Wien z Dunaja in Triglav. Kranjčani so povabili tudi moško in žensko ekioo ljubljanske Olimpije, toda niihov nastop visi še v zraku. Pni dvoboji se bodo začeli v petek, 11. septembra in bodo trajali do nedelje Kranjčani Teran, Tome, Mant-šič in Janškovec imajo lepo priložnost, da si no dolgem času oo-novno pridobio dragoceni pokal. V primeru, da Ljubljančanov ne bo v Kra.ni, se jim bodo naimiie upirali Zahodni Nemci in Cehi. Iz Miinchena bo po prvih računih prišel tudi nekdaj nepremagljivi Jeseničar VISTER v drž. reprezentanci Edini gorenjski atlet, ki bo z našo državno reprezentanco nastopil na letošnjih balkanskih igrah bo Jeseničan Ožbi Vister. Svoje mesto v izbrani jugoslovanski vrsti st Je priboril na izbirnih tekmah, ki so bile v sredo v Kranju. Na 15 km dolgi progi, ki Je potekala po cesti iz Kranja proti Golniku In nazal Je Vister med 4 tekmovalci z.nedel dru<»o mesto v času 1,20:22,0, le 1.3 sekund«* za zmagovalcem Tabakovlčem (Ollm-pliaL Na tretle mesto se te uvrstil Stefanovič (S'obndM 1:21:41,4, četrti na Je bil Pear (Slavonija) 1;26:25,2. Koni Freundorfer, ki pa še sedaj igra precej dobro. Njegov nastop bo prav gotovo navdušil vse ljubitelje namiznega tenisa v Kranju Nič manj nevarni ne bodo Čehi, ki se bodo postavili z izredno močno mlado ekipo, v kateri igrata dva najboljša češka mladinca. Tako se zadnjemu mestu ne bodo mogli izogniti Avstrijci, Glavni favorit za 1. mesto pri ženskah je ekipa PSV, v kateri igrata najboljši avstrijski igralki sestri VVillinger. Kranjčanke nimajo nobenih možnosti za prvo ali drugo mesto. Prepričani smo, da bi Ljubljančanki Pirčeva in Zrimčeva z lahkoto zmagali in znova potrdili svojo premoč v tem tekmovanju. Lanskoletni zmagovalci: moške ekipe — Olimoija, ženske ekipe — Olimpija. — B. C. Jutri start v SjML Jutri startajo v borbi za točke v novi sezoni nogometaši v prvi slovenski nogometni \\%\. Kranjski Triglav je letos okrepil priprave s številnimi prijateljskimi tekmami. Zadnja je bila v četrtek v Kranju z ljubljansko Svobodo (2:2). To naj bi bila zadnja preizkušnja moči pred nedeljsko tekmo z Novo Gorico v Kranju, vendar pa zaradi slabega sojenja ni imela pravega haska. Kljub temu so Kranjčani preizkusili kar 14 igralcev. Trener Kraševec je povedal, da bo jutri nastopil Triglav verjetno v postavi: BREZAR II, BREZAR I, VERBIC — JERMAN, PERKO-VIČ, KOBAN II — UGRICA, KLEMENčIČ, BAJŽELJ, VUKO-TIC, LIPEJ. Bajžeij Je bil sicer bolan, vendar bo proti Novi Go.-riei skoraj zanesljivo že nastopil. L. S. Uspeh kranjskih , modelarjev v Avstriji Grad Hoch Ostervvitz v mali vasici Launs Dorf v neposredni bližini Celovca je bil pretekle soboto prizorišče zanimivega tekmovanja modelarjev z radijsko usmerjanimi jadralnimi modeli v jadranju na pobočnih vetrovih gradu te vasice. Tekmovanja se je udeležilo 26 tekmovalcev iz vse Avstrije, poleg njih pa tudi trije člani aerokluba »STANE ŽAGAR« iz. Kranja. Kranjčani so odpotovali v Avstrijo samo zato, da se spoznajo s posebnostmi letenja jadralnih modelov na pobočnih vetrovih, zato na uspelo uvrstitev sploh niso računali. Kljub nepoznavanju te zvrsti modelarskih tekmovanj pa rezultati Kranjčanov niso slabi. KARLO HERLEC se je plasiral na 4. mesto, SILVO SERAZIM na 6/, Ie JANEZ PINTAR je imel smolo. Odpovedala mu je radijska aparatura. Herlec je za najuspelejši start na tekmovanju prejel posebno priznanje. — T. P. daj ne bomo razočarani. P. Čolnar Nadižar 5:25.7 na 400 in crawl Na finalnem tekmovanju H- s'°e venske plavalne Hgc v Krškem L zmagal domači Celulozar z ^ točkami pred Triglavom II '■ \ in Slavijo iz Vevč s 7.296 točkam*. V drugem moštvu Celulozarja - . nastopali tudi nekateri p1ava prvega moštva. * Na tekmovanju jc bilo dose? nih nekaj boljših rezultatov. Nju bolj so se odlikovali Jariez .n. dižar, Lea Požgaj In Bojan Stnr majer (Triglav), Kravos 'n »• (Celulozar) ter Saikar (SlaviW; Rezultati — moški: 100 crfl«"' 1. Šajkar (S) 1:08.1, 200 pr^o: ■ Sulc (C) 3:07.5, 3. Bonceli ' 3:16.9, 100 metuljček: Kužnlk 1:24,6, 2. Stromajer (T) 400 crawl: 1. Nadlžar (T) 5:/-y 100 hrbtno: 1. Nad i/ar (T) \;' 3. Drnovšek (T) 1:24.0, 4xl!0 mes» no: 1. Triglav 2:14.4, 4x50 j L Celulozar 2:0.3 0, 2. 2:05.4. 1C Ženske: 50 metuljček: < ' ino (S) 41.4, 3. Lamnrel (T) 51-0. J3 hrbtno: 1. Meli jo (S) 1:3V W Siler (T) 1:43 6, 100 prsno: L *T) Žgaj (T"> 1:40.7, 2. Rnp™* [$) 1:42.0, 100 cravl: 1. 1'r''r'„n 1* 1:31.5, 2. Silcr (T) 4*W , ,„ šano: 1. Slavija 2:55?, 3. %%gf, 3:32.9, 4x-0 eravirt: 1. Slavlja, 1 3. Triglav 3:05.6. P. Cohiar