PODUČIVA! LIST V RAZNIH LJUDSTVU. KORISTIM REČIII - :' •.;•', M'SWM iM® I SL&VJANSKIGA DRUŽIVA V TERSTD; S- . ' _J——---- i) Piuu. Jadranki Slavju bo Izhajal t iveifcih treh pol^ie Ziuujntm članovim bres poiefcntga platna pelilal; dona2itn (Id*, po 2 fi p« 3 for.; a pošlo 4 for. na celo leto dajal.—Za vsake tri zreške m 1» predplačilo v druib...ki« ,u.iiu j;ulo. Iilst i. Mesca Marca 1850. Nagovor v vesolnlm zbora 6. Jan. 1830. Dva mesca sla pretekla ,, kar je letenca 'našiga zjedinjenja, našima družbenskiga bilja minula. Po 18. odstavku naših zbornih pravil smo se, ker prej zavolj innrsikterih zaderžkov ni bilo mogoče, danas snidli,(de ki v o'žiru na noše prošastne dela, naše lanske nade in žele—nove moči, in novigapogpma h krepkimu napredovanju po stermi poti, ki smo jo nastopili —zaje-■nnvši—složno, vzojemno junaško—kakor vredni sinove naše drage matere Slave— drugo leto začeli, in našo lepo slavjansko ime, naš sladek slavjanski jezik na spodobno, davno zasluženo stopnjo med austrianskimi narodi s lieprenehlivim trudom povzdigovati, terdno i"a možko sklenili. — Kakor zlo jas sinku« moje' glave, mojiga uma, in mojih pers občutim; kakor dobro vč-m, de v tej častiti skupščini je dosti slavnih Gospodov kateri bi veliko vrednejši, in blažiši iz tega prostora govorili znali; kakor boječ, in obnpliv de med Vas — žlabiioserčni bratje! stopim: tako visoko znam ceniti po celi svoji vrednosti Vašo zauplivost v mene, in, opert na njo si prederznem neke kratke besede .Vaji- v premislile reči. " Krepki berstje je poganjalo, lepo dišeče cvetje kazal«, in radostniga sadd obilno obetalo naše rodoljubno neobrcslvcno združenje v svojim začetim. Nočem Vas muditi s drobno preštevo naših lanskih opravil; znane so Vam —; opomnili pn moram besede, ki jih je naš razumni in slavni pesnik, naš začasni predsednik lani 28. dan tek. m. naglo razširanje našiga zbora dokazavši — izrekel: „Iz tega vidimo," on pravi, „častiti Gospodje 1 de se je nase družlvo v kratkim času verla razcvetelo; de sije veljavnost ne le samo v jadranskim primorju, ampak tudi v daljnih deželah velike slavjan-. sko domovino pridobilo, in- de nas k upanju lepiga napredovanja za pribodno dobo primora."—„Dnižtvo,a še slednič perstavi, „ki take previdne članove svoje imenuje, mora napredovati, in ima gotovo krasno cve-Jcn> prihodnost!" — Kar je ta imenitni Slovenc tako lepo prerokoval, smo tudi mi skoraj vsi zuuplivo dočukovali. Fa zora,' bodi si .še toliko lepat ne zagotovi vselej lepiga jas-niga dneva; in nektere drevo, ki o spomladi s cvetjaui posuto naše oko razveseljuje, jesen le malo sidti da. Neprijetno vreme, snša, dežovje, toča, marčesi, in mar-sikteri drugi zlegi pokvarijo sladko upanje. — Ne zau-zemimo se tedaj, de se.je pervo leto tudi nam taka godila." Vsak Ariman ima svojiga Ormuža'; vsaka dobra činilev svojo nasprotnico, vsako popotovanje svoje spotikleje. Tako so tudi nas pervo poletje nektere nesreče zadele. Slavili mož, ki smo se okoli njega, ko bučele okoli svoje matice zbrali, in brez kleriga se je nam združenje prazna in meriva reč zdelo, je odstopil od vodstva, zadnič tudi iz druživa —; in s svojo ločitbo . cveleče drevo tako ganil, in stresil, de'se je dosti ro-dovitniga cvetja po njem osulo.—Grenka smeri je nam nektere članove po britki bolezni pobrala, med temi "•Rga iskreniga predsednika, g. Cererja. S tem je nar terdnejši stel>oc. našiga zbora poderla; z njem je zaspal naš Rodoljub, jedino zunanje znamenje našiga družbe-iiiga živlenj«, in nar mocnejsu podpora, ki smo jo za dvignenje' {31ayjanslva, za povzdigo Slavjanov na viši stopnjo.izobraženja imeli.Tudi še nam ni bilo mogočo, oblakov, ki so jih zoperniki naše jednakoprav-nosli nad nas nagnali, razpoditi, inoi celo zauplivost visokiga vladarstva si perdoliiti. Tako naši prošnji, de bi se slovensko-ilirska učilnica tnkej napravila; in de bi per nekih tukajšnih laških šolah kaka soba za poduk slovenskih otrok v slovenskim jeziku se vravnala, še nimate nobeniga dogdda; in prisileni smo ga od bolj-šiga vremena dočakovati. Žadnič tudi nismo dovolj srečni bili v oskerbilvi naših dohodkov. Različni vzroki so krivi, de se ni dalo s nar natančnejši varičnosljo.. gospodariti. Odbor je nalaš možje izvolil, kleri so račun ali pohot pregledali; je pa edine misli, de bi, kar je zgodbini zapadlo, več ne brodili alimešali, temuč si iz prošastniga poduk jemali za pribodno ravnanje. Slnrsi-ktera naprava in priprav«, marsiktera naredba, ki se je zdaj razveselimo, je nnm pervo leto velike slroško nagnala, ki zanaprej odpadejo. Inranio prijetno slanico, spodobno olišpano dvorano, z potrebnim oskcrbljcno . sobe, in Inki doželjeue prSrnnke vdenurjih lahko po- ' grešimo. Naš računar bo Vaji doveršeni račun brali blagovolil. Kčr danus ne bo časa —to reč, — ako bi častiti zbor s odboran) enake misli ne bil, pretresali— i Jo lcla voljen, in-pripraven, naklepe prejemati — ino, če so mu bodo godni r.dcli — v prihodni vesolni skup-. Kini Vaji v prcvdnrk ino sklep položili. Vse, kar smo dozdaj slišali, nas visoko častili Gospodje I ne sme omotiti, ne sme in ne more podko-pati dna sladkiga upa, ki je lani v naših sercah tleli začel, upa: „de še bodo solnce tudi pred našo vrata prisijalo" — de se bo slovenšina jezerolelni sužnosli odvila, de bodo naši unuki svobodni, in samosvoji, pod milim solncam auslrianskiga cesarstva, v svoji domovini gospodovali, — in nam, ki bomo v miru počivali, nekaki : .,Bog njim daj večni raj I oni so jo nam dobro osnovali," v večnost pošiljali. — Ako hočemo pa to doseči, ne smemo rok v krilo, djali, ne smemo le novine citati, ali v našim zbornišu le kratek čas jiskali, in se radovati. Naš pervl namen je bil viši, je bil imenilnejši. Spomnimo se, kar smo v našem razglasu 20. dan Nov. v letu 1848 svetu, in posebno našim siavjakskih ISratak skoraj enoglasno oznanili: „Pred vsim," smo djali, „bo družtvo v izbah „ svojigo staniša novice in dnevnike, knige in zemljo-„ pisc k občni vsakdanji rabi in k podučavanju svojih „ udov o časnih okoljnostih in o djanju znanih narodov „ pripravno imelo. To bo perva stopnja, domače opra-„ vilo, potrebno pripravljanje druživa k višji in sosebni n nninembi znnajniga djanja, ktero se začeti misli, kakor „ hilro bo drnžtvino premoženje enakim polroškam do-„ raslo. Potim se bo družtvo trudilo, po slovenskih „ tiskopisih, po razglasu dobrih knig moralniga in scer „ podučivniga zapopadka, ter če bo mogoče, po izda-„ vanju primarnih novin za ljudstvo izvedrine misli raz-„ širjali, zavednost slavenske narodnosti prebudili in „ okrepčati, pomenku ravnopravnosti vsih narodov po-„ polno uterditi, in primorskim Slavenam njih pravice „ in dostojnosti uinljivo razjasnili." „ Poglavila namemba druživa je tedaj liierarno pod-j, nčivna. Kčr pa vkonštilučnim itvljenju tudi kniževno „ djanjn politični pom*n irao, razjasni, družtvo Bvoje „ verospoznanje tako, de so tri visoke misli nepremen-„ ljivi cilj njegoviga poželjenja in truda, namreč: Po-„ polna ravnopravnost vsih v Avstriji živečih narodov „ — Obstoj neodvisno samosvojniga, ustavno slobodniga, „ krepkiga, nerazdelivniga avstrijanskiga Cesarstva — „ Neomojljiva lerdnost Habsburg-Lorenskiga vladarstva „ in trona. Nej se tedaj njegovo djanje kjer in kakor „ bodi poliličniga okrožja dotika, zmir in zvesto bodo „ le misli vodnice njegovih korakov. * • „ Te misli, dragi bratje, niso nove. Vsim avstri-„ jonskim Slavjanam so znane, kčr so le obraz alj izrek „ slavjanskimu sercu globoko tirašeniga čislanja tujih d pravic In tiste slavjanske zvestobe, ki je od nekdaj „ prigovorna v dogodivšinL sredno-evropejskiga Cesar-„ stva. One so priljudnimu Slavjanu med evropejskimi » narodi od veka do veka slavo bralinsko shajnvnosti „ in serčniga sosedstva ohranile. One so slavjanske „ plcinčna v nebrojnih bilvah za včro in pravdo, za. v Cesarja in domovino kri prelivali in hrabro zmagali „ dale; ono so noše očela nadihnulo, ko so se pred 35 „ letini v razrušenjo tujiga zatiranja kakor eden edini „ moždk dvignuli; oni so 60 lisuč slavjanskih sinov „ pred nekimi, mesci v premaganje nezveste zaklelbe in „ hinavskiga v njej zapleteniga kralja na italianske bo- „ riša spremile; ono so sedaj družili 00 tisnč 0 pun-„ larskimu po (njim šuntnnju zapcljanimn Bcču, klerign „ jo nekdaj veliki slavjanski vodja, Jovan SoniEsiii, iz „ turško oblasti ot61, v leku nekoliko dni združile, do „ so ga zopet oteli, in scer iz hujši oblasti nespametnih „ brodivcov in divjih prolelaijev. Te Iri visoko misli „ bodo, ako potreba pride, še tisuče gotovih junakov „ na boriša tirale, in neprenehama vodivne zvezde Slav-„janslva ostale, dokler le še en sam dihlej zadnje „slavjanske persi dvigal bode." . Teh besed, tega namčna — častiti združbeni bratje 1 ne smemo iz pred oči zgubili. Možko smo tnrčo zasadili, možko tudi hočemo se truditi, de jo zadenemo. Kdor roko na ročnik dene, in se nazaj ozira, ni vreden nebeškiga kraljestva. Naši. zvunajni bratje šo dočnku-jejo od nas {speljevanje obljube, ki smo jim jo bili storili. Ne dajmo jim perložnosli, v resnici reči, do smo jih za njihove doneske ometli; ne perpuslimo, do bi ojslre besede, ki jih je naš rajni predsednik vzodnimu zboru kakor ognjene pušice nam v scrca zagnal, se vresničile. Nočem jih ponoviti, mi še preveč v sercu llejo, in vem, de jih vsi z mano vred občutite, le toliko hočem opomniti, de je od neko gore, ki silno kreca in kriči, pa le miško rodi — govoril. S serčno radostjo se moremo ozirati na krepko mladino našiga slavniga zbora, zlasti najake mlndenče, ki so še le znovič k družlvu perstopili. Zauplivo, kar je nas slarčikov, dočakujemo, in se nadjamo, de bodo taki korenjaki težavnišiga in važnišiga dela se primili, in nam ložejši opravila pustili. Med težavniši dela štejem literarno - podučivne, in zlasti 1. napravo dobrih knig moralniga al scer podučivniga zapopadka, — in 2. vreditev družtveniga časopisa. Veseliti nas mora, do ne pervo ne drugo polje lansko lelo ni bez delavcov ooiMo. Na pervim sla Gosp. Macok in Gosp. Levc so verlo obnašala,-pn»v prav čversle snopičke nabrala, in jih slovenšini ponudila. Hvala nju trudni Njii čast je tudi naša časti Pa, al je lepo, de smo ju sama pustili? Take delavce bi moralo častilo družlvo s vso močjo podpirali, de bi ne obnemagali, de bi serčno in pogumno se poganjali mogli na literarnim in vednoslnim polju.— Izvedrivne misli razširjati; zavednost slavenske narodnosti prebuditi in okrepčati; pomenku ravnopravnosti vsih narodov popolno veljavo vterditi, in primorskim Slavenam njih pravice in dolžnosti nmljivo razjasniti— je treba družtveniga časopisa. Brez tega smo v sednj-nih primerah — kakor je lahko razumeli — truplo brez duše. Za lastni časopis bi morali tedaj se mi zdi, vsi udje se vneti, posebno mlajši Gospodje. Časopis bi moral bili naš panj, v kteriga bi vsak svoje zdelko, svoj nabrani med polagati in hraniti mogel; bi moral bili polje med delavce razdeljeno, ki z veseljom težo in vročino lerpijo, de bi se večerniga plačila vredne storili. Le, če so možko in svesto tega dvojniga lotimo, vsak po tem, kakor mu je od Boga dano, bo naše družtvo svojo lepo namero doseglo; si zanplivosl visokiga vladarstva in slavjanskiga ljudstva perdobilo; in krepko in. slavno tudi zopemikam nasproti stalo; Slaveni so bodo uku in vednostam vdali, in v kratkim po knignb, v našim sladkim jeziku pisanih, se ozirali jeli; slavjanski učitelji bodejo radi v' slavjanskim jeziku slnvjansko mladino učili, ter kmalo bomo vse modrice zbrane vi- dili na slavjonskim porn asu, —Novi odbor,- kteriga članovi se bodo Vam danas na' znanje dali, ni spaL Naj častitlivl in verli g. Komisar >1 jo vso perzadel, de bi se vredilni odbor z« vravnavo noviga časopisa pod* internim: Jadranski Slavjan, vslanoviL Kar se je o tem dozdaj osnovalo, bo Vak naj častili g. Tajnik bral.— Le to moram še poprej povedali, de, kar mene vtiče, sim perpravljen po avoji slabi moči sevdeležiti, in odgovornost visokimu vladarstvu nasproti na-se vzeti; de pa si ne upam, če veči pomoči rodoljubnih delavcov ne dobimo, častite prijatelje našiga listi zagotoviti, de bomo zamogli, kakor mislimo, napredovati Damo Vam naš načert v premislik; kčr pa po V»ji umljivosti ne dvomimo, de ga bote poterdili, bomo skerbeli, de prej ko bo mogoče, izgledni list na svillo pride. Tudi za pretresovanje te reči danas časa nimamo; zato je leto povem: Nadjavši se Vaš« blagoserčnosti menimo, de bi tisti denarji, ki jih je nekoliko za podporo ljube domovine vnetih Gospodov v najembo plačeniga Vrednikt podpisalo, ko je k temu koncu znesek premajhen, — v pripomoč rojstva in isdatbe namenjeniga lista se oberniti mogli. Mislimo, de bo to vsim častitim in visoke hvale vrednim podpisateljam prijetno. Kdor pa teh, ki so te mile darove obljubili, ni naje misli, naj do priliodno srede, se odboru oglasi Bolj na tanko se bomo tudi o tej reči v pervi prihodni skupjčini pomenkovali. . Danas Vak vse to, kakor sim že rekel, le v prevdarek damo. Se eno opravilo imamo. Je Vam znano predragi Gospod«! 1 de je novi odbor zvoljen, Vi ste ga ja zvolili; imena je Vam pa niso bile javno razglašene. Smo prihranili to za danajni vesolni zbor. — Visoko častiti gosp. Čorič, ki ste ga predsedniku izvolili, ne more v svojih sedajnih primerah častitlivimu pozovu se vdati, se za njemu skazano zauplivost zalivali, in obljubi slavnimu zboru zvest—in, kolikor mogoče, koristliv biti. Si bomo danas predsednika zbrali, prej pa še se mi zdi, treba izreči, de jas voljno se dolžnostam namestnika podveržem, predsednik pa po nobeni ceni ne morem in ne hočem biti. Še dva predmeta pa kratka moram zadčti. Pervič: ■iodlior je sklenil, de k zabavlicam ali veselicam, ki se bodo v tej dvorani po naših pravilah napravljale, je vsnkimu gosp. Članu v'zavpanju na njegovo poštenost perpušeno, kako ženko s seboj perpeljati, pa nobeniga moža, in nobeniga možkiga zun svoje družine. Tako bodo vsakimu, ki ni član, vrata zaperte, naj si pride sam, alj s kom drugim. — Drugič: Odbor se vsako sredo ob. 7. zvečer shaja. Kakor serčno želimo, de bi nikolj nobeden ne bil za-deržen, de bi priti ne mogel; temuč vsak ud vsakokrat pričejoč bil: tako ljubo bi nam tudi bilo, ako bi hotli takodjer še drugi članovi se vsaksrednih pogovorov vdeležiti; tode morejo le posvetovavni, nikakor pa .raz-sodiveniga glasu imeli. Nagovor v trimesečnim zborn 24.Feb.1850. Ko smo se 6.dnn projastiga mesca snidli, je Vam odbor dva važna predmeta svojiga oskerbnišlva v pre- vdarek priporočil; namreč računski pregled prejemkov ia izdatkov pretekliga-leta, in aajo dolžnost, družben-časopis napraviti, in izdajava«. Prosili smo zaradi perviga, de, kdor notančnejši pretresanje lanskiga gospodarenja želi, naj svoje naklepe odboru v premislik izročiti blagovoli. Nihče se o tem ni oglasil, in tako po pravici mislimo, do sle pobot poterdili, In ga zadovoljni. Vedno na 23. odslavik nojih postav se oziraje, po kterim ima vodil™ pravilo gospodarstvi biti: „de naj se vsa moč in vse premo-„ ženje le t dvignenje slavjanske narodnosti vpotrebuje, „ in de ni dopušeno dolgove najemati, ali več potrošili, „ kakor kar se i navadnimi prihodki poplačali zamore," smo do sad« vse dolžne ostatko, ki jih je nam račun dokazal, odpravili, in poravnali; imamo 300 fr. za plačo slanija prihranjenih, ino smo le gospodarstveniku je okol 30 fr. dolžni. Ker se je broj časlilih članov razveselimo pomnožil, upamo, de bomo v kratkim času ■udi ta znesek odriniti mogli. Ni le narperva skerb odbora, slavnimu driižtvu svojo čast » poštenost neo-majdežovano ohraniti, temuč mn je posebno mar sča-sama toliko primoženja nabrati, de bi svoje viši namene doverjovati pričeli zamcglo. Prizanesite, častiti Gospodje, de Vas o tem predmetu našiga prevdaijenja nekoliko dalje mudim. Poglavita namemba druživa je — smo rekli v našim pervim razglasu — literarno-podučivna. Namemba, zares vredna krepkih in junaških sinov visoke matere Slave; namemba, Id nas gotovši od vsake druge, ako se je bomo zveslo ohezali, h cilju najiga poželenja pripelala bode. Kteri verli Slavjan, kteri član našiga slavniga družtva ne želi iz dna svojiga sered, de bi se ravnopravnosl vsih narodov v samosvojnim, ustavno svobodnim, krepkim, nerazdelivnim auslrianskim cesarstvu pod neomajljivim carstvam Habsburg-Lorenskiga vlndar-stva — popolnama vresničila?—Kdor pa zraven tudi ni prepričan, in kdor iz med nas ne čuti po vsaki žilici svojiga života, de je našimu ljudstvu, de je Slavjanam, ako jih hočemo na enako stopnjo z drugimi vzdignjene viditi, obude iz jezeroletniga spanja, viši omike in izobraženosti kakor oči vglavi potrebno? Eno zanemnra, ■mo zaničuje naš jezik? Kdor njegove lepote ne pozna, in njegove sladkosti ni pokusil! Ako tedaj hočemo, de hi ga vsi, do naši nasprotniki spoštovali; tako začnimo ga izobraževati, učimo se ga somi, in skerliimo, de bodo tudi drugi njegovo lepoto viditi, 'in njegovo sladkost okusiti znmogli. Po sveti besedi svillig* Cesarja nam dana enakopravnost, nas k temu zbuja, nam to— kakor nar svetejši dolžnost, ki jo do svojga nnroda— do svoje mladine, do svojih unukov imamo, naloži I O, kako sladek nam bo ozir v posledni uri, ako bomo zapazili, de se Slovenija, de Ilirija iz svojo ji tolikrat očitani priphostosti, de ne rečem divjačnosli, vzdiguje, in med čislo izobraženih narodov stopa. Do sada so nam bile roke zvezane, in m nismo tega krivi, do smo se zanemnrali, de smo so plujili olik, plujih jeg, ptiijirn jezika bolj, ko malcriiigii pri-mili; pa od sada ziumpro, ueimaiuo več zgovora, in po pravici bi so nam plnjci posmehovati, ako hi nas v senci ' ležati vidili,—Zbudimo se laj, primimo so z juko ritko našiga dela; no obnemagajmo in večernn pluta bo nnm gotova I —K temu koncu, in kuobenimu dnigliiiu, smo so —so mi zdi — predlansko Ido združili. Al smemo lajili: do smo še i>aiič"od dosege Inke visoke, hepbe-cenuive nnmembo odlkžki ? — Prizanesite mi, častili Gospodje, moj odkritoserčni govori Vi sle me semkje povzdignili, fo vašej voui sedim lukje; brez zagernjenje Vah o tim kar našo {asi, našo slavo zadeva, svoje misli razodeti, je tedaj po moji dozdevi, moja neogibljiva dolžnost Kar sem dozdej zapaziti mogel; večina časlitih članov v našem zbirališu le kratkočasnosf in razveselovanje išo; za trnd in dela pripravkih je pa zlo redko in (udi ovake mlačnost obhaja, ker se broz naserčenja, in podpore vidijo. Nadjali smo se, de bodo mlajši Gospodje, ki so se lelas nam pridružili, naše viši ka*eke podpirali, pa tudi toje nam, kakor se dozdaj kaže, koj spodletelo. Zatorej moram, časliti Gospodjel prej de se v.pretresovanjo take važne reči povdamo, Vašo pazlivost še enkrat na perve odstavke naših postav verniti, ino Vas prositi: de naj našiga visokiga namena iz pred oči ne zgubite, ko bole, kar drnžbenski časopis zadeva, sodili. Dalej take razsodbe odlašati ne smemo, ampak treba je odkrito-serčno skleniti: al hočemo našimu pervimu predvzetjn zvesti ostati, al pa se mn odpovedati. Zjedinjenimi močmi bomo v našim zhirališn lahko, sladko s koristnim združevali, lo je, se veseliti, pa tudi povzdigo našiga naroda podpirati mogli, al treba je: de prav za prav — in brez ovinkov vemo, kaj hočemo.- — Vidiu bomo, de nam—de Tebstjakskim Slavjanam ne bo nič nemogoče, ako bomo le hotli. Časopis izdavali se nam dve poti kažete. Perva nar gladkejši, in nar svestejši je: ako toliko denarjev zvoržemo, de zamoremo si vrednika najeti, ino g« pla-lili, kakor gre. Znano je Vam, časliti Gospodjel de že rajni g. Cercr si je lo ispeljati prizadeval, in okoli 30 verlili članov je kmolo več ko 400 zlatih v U namen podpisalo. Toliko res šepričelku ni zadostil Al bi nam pa no bilo mogoče, še dva — in tudi trikrat toliko zložili? Po moji misli prav lahko 1 Skorej 200 je iias. Ako vsak si nekoliko perterga, in kakor Bogu prmetko, drago žerlvo na allar svoje domovine, svoje mile matere Slave, po moči donese, precej bomo potrebni zne-. sik imeli, in naše delo pričeti zamogii. Pri varičnim gospodarjenju se bo zanaprej brez dvoma iz navadnih prihodkov prihranilo, kolikor bo Ireba, de se bo mogel časopis iz tega, in iz lastnih dohodkov lahko obderžati. Druga pot, po kteri bi se časopis vpeljati mogel, bi bila: ako hočemo naše dušne moči združiti,* ino. sami pisarili. Ta bi ne bila tako ravna in gladka, kakor pprva, in bi nas tudi tako goijfjfp k dpsegi našiga .namena ne peljala. Ohslojmo Bi lo,' de nismo pisarenja vajeni, in de nam v maternim jeziku pero ke .teče tako . ročno, do pa tudi, ko vsak kako poselmo službo, kake neodložljivo opravila imR, k temu pri vsi dobri volji še časa ali potrebniga vremena lieimamo. Vender zompre-mo tudi po tej poti nekoliko .doseči, ako, kakor sem roliol, vse naše dušne moči zjedinimo, ino yredništvo, ki se jo zato združilo, ,s sostavki krepko podpiramo. Do bi Ie nekakšni se toliko ležavniga, kolikpr važniga. dela Iolili, ne moremo po pameti; terjali; jas sam raji, tri- ali štirikrat vejS plačam, koj qem že obljubil, kakor, db hi so zavezal naš časopis po. sadajnimu . načerlu izdajnvati..... .. ... i .,•■!. ' .-,■■ ... ■ • Pri vsim tem je peni zvezik pripravljen, in more na svitlo slopiti, berž ko bomo zagotovljeni, nE no napredovati mogel, in se kakhe bo treba več bati, de bi, kakor lansko leto, zopet na kakim produ oličtili. Ker za tjedenik poroštva neimamo, smo mesečni list nasno-vali. Shajal bi v zvezkih po tri poli, se zininjiiim članovem brez posehniga plačila pošilal, tnkajšnim po 2 Fr., in nečlanovam po 3 fr. na leto dajal. Ako hote— bodi si po pervi, ali po drngi poti izdnvanje podpirati blogovolili, se bodo mogle tudi naročila s predplačilam prejemali. Posamezno bi vsak list članovem po 10 kr., dragim pa po 15 kr. prišel. Bole ledaj, častili Gospodjel sada se posvetovali, ali se ima časopis našiga druživa izdajavati, ali no? in po kteri poti — lo je s kakimi pogoji? s kakimi močmi?— Pristavim še le, de se jas nobeniga truda za povzdigo našiga zanemareniga naroda ne zognem; do pa z redkim številam pripomogavcov, se na tako obširno polje povdali ne vtegnein, in ne morem. — Odboru se je naklep predpoložil, de bi se za pri-hodno leto že zdaj drugo slaniše za naš zbor iskalo, ker sadajno nekterim časlitim g. članovam so pretesno, dragim zavolj svoje lege malo prijetno zdi. . Odbor si ni upal take važne reči sam razsodili, in je po večini sklenil, jo Vaši umljivosli v prcvilark, in v razsodbo dali. Praša se dakle: al čcnio drago staniše iskati al ne? in ako blagovolite skleniti, de noj se iše, kako naj se lo nčini?— Naše Irelje opravilo je. danas, si zopel predsednika voliti, ker g. Kvekvič se za njemu skazano čast zahvali, ko je prijeli ne more. Ker bo nam naš časliti g. Bla-žič odvzel, potrebujemo tudi drugiga računarja. — Pri. tej priložnosti moram neko posebno mojo želje izustiti. Želim namreč dokler na časliti slopnji namestnika stojim, de bi gospodi odborniki vtegnili, in blagovolili, se, kolikor mogoče, vsake odbomo sejo vdeležili, ker sicer oskerbniški opravki se ne morejo v takim redu deržali, kakoršin se mi k časti slavniga zbora potreben zdi. Boljši bi po moji slahi misli bilo, de kdor časa ali veselja naročeni službi streči neima, bi to odkritoserčno povedal; morebiti bi se vender gospodje najti dali, ki bi vtegnili je ne zanemarali. Ker ne morem knkoršne si,bodi službe, ki moj odgovor terjn, z nemarljivostjo opravljene viditi, mi bole, častili gospodje, prizanesli, če bi jas, ako odbor ne bo dostojno vreden, iz njega odstopiti, moral. Prej ko k volitvi sežemo, bi Vaji še nekaj rad v prevdark predpoložil. Kazališne, gledišne,'ali če hočete, teatralne igro k obudi jezikoslovja, in tako k omiki ljudstva veliko pri-zamorejo. Igri, ki sle se bile v naši dvorani dale, sle se zlo dopadle, in upanje obudile, de so jih bo lukje sča-sama, več napravilo. Prav ho, ako tudi o teji željam časliiih članov vslrcžemo. Zato se mi pmsierko zdi, de hi se nekimu gospodu članu oskerbništvo lakih iger izročilo, ki hi si potrebne osebe odbral, pripravne kazališne komade priskerbel, in nam pod varstvom odbora,, večkrat tjke veselice ali zabavljice napravil. Ako hi ne vtegnili, o slednih dveh predmelah kak obstojen ino..vgoden sj^ep storili, bomo ju morali za našo pri-hodno skupščino prihraniti. . . i Zadnič. sLpredcrznem Vas, ljnbi.bratje! opomniti, de noš svetli ,Cpsar .0 polovici mesca Aprila bodo v Terst prišli, in de bo treba, v kratkim 6asu >e pomenkovali, kaj slavno druitvo o taki radostni prigodbi storili, ino knko ljubeznjiviinu Čaru svojo globoko spoštovanje ino podloinost sknznli meni. Bog iivinaiiga mi-liga in serčniga Cesarja Fkanja Jožefa! 0 z 1 r na dozdajne opravke slav. druitva. Družlvo je v §• 9. tvojih pravit obljubilo:- »vse važnejši opravili, in sklepe po svojilnu časopisu razglasiti". Ako ravno so posebno važniga nič ni zamoglo storiti, in nekoliko tega, kar sc jo počelo, se že v poprejšnih nagovorih opomnilo; se mi vendar treba zdi, Se nekojc besedice pristaviti; 16. dan Listopada (Novembra) izvoljen odbor si je pred vsim prizadeval, pogrešite, ki so jih nam nesreče pretekliga leta naklonile, vravnati; varično gnspodarenje vpeljali, ino po tem prijcmke s izdatki v tako primero spraviti, de bi zaaaprej viSi nameni slavniga druživa se brez zaderg nasledovati mogli. Gerdimu vremenu vkljub se je 24. Svečana tFeb.) vendar 56 članov v zborni dvorani snidlo, in zun 5 so se vsi za izda-vanjo družlveniga časopisa oglasili, ino obljubili, ga po svojej moči izkreno podpirali. Ker družtveno premoženje ie dozdaj tnkili stroškov ne perpusti, so dragi rodoljubi kmalo pripomočke napisovali jcli, ter v kratkim toliko napisali, de se nevarne pričel bo podstopiti moremo, in se terdni mu upanju navdati sme-, mo, dc bomo sčasama tudi lastniga vrednika najeti mogli. — Na take podpore se oziraje, se je Jadranski Slavjan na svillo podul. Sklenilo se je tudi v skupščini 24. Svečana, de se naj za prihodno leto drugo staniše zbere, In zvolili so se za to posebno trije možje, ki bojo o svojim Času časiitima zboru svoje naklepe v prevdark in razsodbo položili.— Zadnič sc je zbral tada tudi predsednik, g. Gehjiah An-geuč, in Še dva druga odbornika. Zmiren in pohleven kakor-Sen je, je ljubi predsednik se za njemu skazano čast zahvalil, s krepkim nagovoram sadajnimu namestniku, predsednišlva se prijeti, priporočil, in s tem pogojam namestništva se prijel! navdal. Prijazno sla predsednik in namestnik — službe zme-njaje — si roke podala, vsa lica pričejočih gospodov so se razjasnile; in bilo je kakor ko bi brata, ki sta jezero lel ločena bila, so spet najšla, spoznala, in s vso serčnostjo bra-tovske ljubezni objemala. Bila sta ta brata Slovenc ino Rirc, razločena po vladi, razločen* po veri, pa zjedinjena po rodoljub-nosli, po mislih in sočutju. Ni še stlela ljubezen do domovine v mojih persih; žalostno se dostikrat oziram na zgubljene leta svoje mladosti, ko sem po nemških šolah se trudil, mater-niga jezika pn nikjer se učiti ne mogel, ako ravno sem ga serčno ljubil; in lako se po svojej vesli nisem smel odreči službi, v kterrj se mi s pomočjo dragih rodoljubov saj nekoliko k povzdigi drage Slovenščine pripomogati priložnost ponuja. Nadjam so znane prizaneslivosti ljubeznjivih slovenskih bratov, in svojih čostitih družbenikov. Tako zvoljeno, in poterjeno predsedništvo je za svojo pervo dolžnost spoznalo, potem ker se je po uradni poti imenik vsili odbornikov mestni gosposki obznanil, se vikši gosposki spodobno prikloniti in ji Slovenščino perporočili. Živo upanje, ki nas vnema, dc bo Slavjanstvu tudi v Terstu solnce prisijalo, nas žene, častitim rodoljubom veseljo oznaniti, ki smo ga imeli, ko smo Slavjnnstvo v svojih srednikih po vrednosti spoštovano vidili. Njih Prcvzvišenost c.k. g. Namestnik in deželni poglavar, in c. k. g. vesolni Vodja redarslva sta nas ne le, kakor je lepa šega povikšenih in izobraženih gospodov prav priljudno sprijel«, lemuč nos' tudi zagotovila, de Njima slavonski narod jc drag, in do botu n*£o žele, kar bo mogoče, podpirala. Posebno vgoduost so nam Njih Milost, Teržaško-Kopcrski gospod Škof na znanje dali, nam dokazaje, de Njim Slovenščina zlo pri sercu leži, in do serčno želijo, naj bi lukje živeča narečja sc krepko razvijala, in po malim tako izobrazila, in zjedinila, dc bi sc po celi Škofiji eno kakor drugo razumelo. Samo le, dc bi sc veči ljubosumnost irn d narodi no vnela, in Njim se na očitalo, kakor de M dolžnosti občnfga duhovaiga Pastirja na poznajo, kakimu narodu perveno.it dajali, Njim zabrani, očitnejši naiiga slavniga ia koristaiga početja se vdeležili. Spoin-nuli so sami, de potrabo naše proinje, vlukajšnih predmestjih —Mj v Skorkoli in Ricoli—posebne sobe za poduk slovenskih otrok v slavenskim joriku napraviti, prav iiva čutijo, dc bi njeno spoinenje prav radi videli, de so jo mestni gosposki tudi priporočili; do pa neki pri iolskim odboru mestne srenje leži, in Oni ne vedd, kaj gospodje storiti mislijo.— Ker 3. f. m., ko smo opoinncno stopnje storili, gospoda c. k. vlad. svetovavca ia predsednika mestne Gosposke nismo najdll, smo se čez teden zopet na pot, ino narprej k Njiin in toliko raji povdall, ker so bili, obžalovanje, da pri našitim ob-jisku niso doina biti izustili, in želje izrekli, tudi namestnika, in perviga tajnika spoznati. — Ravno tako vljudno, kakor ča-stitlivo nas sprejevii so s velikim poslavljenjem s veliko pohvalo od Slovencov, ia zlasti od tukajinih Ilirov govorili, in nns svojiga celiga spoštovanja, in vse Njim mogočo podpore v naših prizadevah pozvestili — Radi bi zvedili, česa se naši, v perrim nagovoru opom-njeni prošni nadjati morete; ili smo lorej k gospodam načel-nikam zgorej imenovaniga šolskiga odbora. Kolikor več, ko smo slišali, kakor de bi Slovealčiai protivni bili, ino jo radi okoli ia okoli mesta zaterli; toliko bolj smo se prijetniga sprejema razveselili. G. vitez MalTei asesor in poročilnik v šolskih zadevah pri mestni gosposki je nam kmalo, ko smo ga nagovorili, ino mu slavjanski narod priporočili, povedal: de naša . prošnja za učilnico slovensko-ilirskiga jezika, ki jo je slav. zbor 26. Hajnika L L visokima Ministerstvu uka podložil, pri predsedniku mestaiga šolskiga odbora g. Skrincita spi. Ko smo ga po dogodu naše druge prošnje praJali, se ni mogel spomniti, de bi od nje kedaj kaj slišal, je nam pa jel pravili, kako on ie davao misli in želi, med mestam in okrožjem lakih šol za Slovence napravili, tode bi novih polroškov treba bilo. Kakor poprejšni Gospodje je tudi on nam svojo pripomoč v do-segovanje naših hvalevrednih namenov obljubiL Gosp. Skrinci je nam, ko smo mu bili naše Želo priporočili, v dolgim in prijaznim nagovora razložil, de ga bo pri vsih njemu naročenih pravilih enakopravnost vodila, dc bo, kolikor njega liče, vsem trem lukje živečim jezikam v Terslu tako dobro celo veljavnost zagotoviti skerbel, kakor jo bodo po celi deržavi dobiti. Napravila se bo samostojna stolica tudi za Slavju ne; pa po njegovi meni bi se moralo čakali, dokler de se nova tersijanska vlada vpelje, ker bi se poprej le kuj začasniga in nestanovilniga sklenili zamoglo, in to se mu zdi toliko pravnejši ko je mu znano, de je Slovenščina pri tukajšnim c. k. gimnaziji po g. Macunu pridno priskerbljena. Šole, reče dalje, so mu zlo pri sercu, in si bo prizadeval, jih povzdignili, zlasti tudi dognati, de se bo v njih umjjivši, kako dozorej učilo. Opomnili smo, de se nam nauk Slovenščine ne le pri gimnaziji, temuč tudi za šolske pripravnike, ino sploh za normalno šolo, kjer je sicer iolslti vodja lelas Slovenščino učili začel, pa venrfer vsemu zahtevanju zadostili ne more, zlo potreben dozdeva, ino zadnič poprašali: kakšne rešitve sc naša druga prošnja zastran začetnih slovenskih šol nadjati sme. Odgovori nam, dc so, kakor sliši, Skorkolani zgol laške šole zlo zadovoljni, in radi vidijo, de se njih otroci laški učijo. Nismo mogli se vbraniti misel, ki se je nam na to unodila, izreči. Yselej, in povsod, smo djali, se Slovcn rad plujiga jezika uči, zlasti če mu gaje treba—in se za dauo perložuost hvaležniga skaže.—pa, smo pristavili, ravno po izrečenim vodilu, de sc v šolah naj umljivši uči, smo dolžni v imenu takih, ki sami zase govoriti ali ne morejo, ali se ne upajo, terjati, do naj so terdi Slovenci saj v nižjih razdelkih od Tnljanov ločijo, ker , im je sicer, dokler se laškiga jezika nc navadijo, nemogoče cakšin nauk razumeti. Opomnili smo tu dr, kar naš skerbni viši dušni Paslir v tem oziru želijo; in, kar so nnm neki soseski duhoven povedali: do neki deček (oj, do bi jih no bilo veči), ki jo cele tri leto na novi Reni v laško šolo hodil, jo sicor laško brati, pisati, rajtafi znal, tudi laški katekizem ino nekoliko molitvic z g!u\o žebrati mogel, pa od keršunskiga nauka toliko ni vedel, de bi ga k pervi spovedi—desiruvno je bil že čez deset let slnr, puslili mogli. Dozdevalo se je nnm, de je g. Dohlar resnico nnšili be- sed občutil, pa prepričan ni bil; ker jo nam slednlč rekel: de tnkR vprnšba bi se po časopisih pretresati, in razjasniti morala, prej ko 1)0 godna, predmet kakiga sklepa biti. Pcrporočivši se, smo šli So. g. llilaniča, po svoji praved-nosti, Ijudomilosti in razumnosti nam dobro znanima mežn, ker. jo tudi ud zgor rečeniga šolskiga odbora, obiskali.—Ni ga bilo; pa nekoliko dni po tem pride sam poprašat, kaj de bi radi. Rad jo poslušal našo priporočbo; obljubil našo prošnjo sprožiti, in za vboge Slovence, ki med njimi živi, in ko jim jo Oče, so po vsi svoji moči potegniti. Veselilo je nas, de ako ravno bi vse nam rečene besede ne bile čisto zlato, in obljube le marnje, od kterih serce nič ne vd, vendar nikjer nismo naleteli na očitno prolivnost, in nikjer ne le trohice zapazili uniga merznja nad Slavjanstvam in slavjanskim družtvam, od kateriga so jo nam dostikrat pripovedovalo. Po dolgi sužnosti, po dolgim polerplenju se sme tedaj t naših sercah upanje unemati, de bo Slavjanstvn solnce tudi t Terstu prisijalo — in de malo po malem se bo tudi gerda beseda „schiavoK s ktero so nas psovali — našimu pravima imenu, ki ga od matere Slave imamo, umaknula. Zatorej tudi ne bomo zamudili, vpriho.dnej soji častitimu družtvu, kar smo storili, in kakšne nasledke neki bodo naše stopnje imele, če jih zvemo, na znanje dati. Več kaj od ravnanja, in opravil slavniga zbora reči, se mi ne zdi, ne potrebno, ne primerno; ker vsakimu naših prijallov je staniše vsnk dan odperto, in mu perpušeno, s lastnimi očmi se vsiga, kar bi mu vedeti vseč bili moglo , prepričati. Kdorkolj pride je nam drag in prijeten! Vmirni tihoti, brez poloma in ropota odpravlja odbor svoje dela — deržaje zmiraj visoki namčn svojiga poklica pred očmi—; ino s serčnim veseljam povčm, do njegovo seje ne le častili odborniki, ampak tudi drugi gosp. Članovi pogosto obiskujejo. — Dosld smo večidel se s oskerhništvam pečati morali; svila se nam pa tudi tukje, bliža so zarja lepšo prihodnosti. Bog daj nam le stanovitnost, in dostojno terpežnost! Ko bi se nekdo na naših veselicah, ki smo jih Ietašnjo zimo več ko poprej imeli, spotikoval, mu moram povedati, de imajo (kakor jo bode tudi naš list imel) take svojo posebno denarnico, vtemeljeno po dobrotljivosti nekih Gospodov, in de častitimu zboru nobenih posebnih stroškov ne naganjajo, ker kakor sem rekel, odbor $. 23. 'naših pravil pri nobeni reči ne pozabi, in s mogočo opaznostjo veselo s koristnim zjedinili si prizadeva. ' « V Terstu 25. Sušca 1850. S. R. - Odperto pismo, : ČSrafi/ ' Nir več *vati otrokam sliši Slave Tja bomo najdi! pot, kjer nje sinovi Si preiti voljo vero in postave. le KIMTA ki IA TKI. Stoletja so odtekle v sužnosti in temnoli narodov, zlasti nas Slavjanov: JeČal je krotki kmet pod ojstrim jarmom ne-pravičniga gospoda.. Odrajtovali smo težke davke v denarnico vcsolno carovine, brez de bi nam bilo pripušeno vsaj prašali: kako so z obilno zalogo gospodari, ktero so 2uli naših rok in put našiga čela' dostavili. Yisoki coli in prepovedi uvožnje ptujih pridelkov in izdelkov so notrajno obertnost le malo spodbadovalo, in po dragi cehi smo morali kupovati, kar bi nam bili sicer za majhno plačilo ponujali. Vir znanosti in vednosti jo bil dosorej pri nas le nemški. Nekdajno vladarsko jo v šolah in vuradah slavjanski duh zatiralo, in pozabili smo skorej čisto izreko našiga jezika. Uklanjati se je moral sin Slovo ošabnim ptujcam v lastni deželi, in zatajiti Živo kri matere svoje. Fostava je Nemcu in Taljanu v blagor bila, nam Slavjanam nikdar ne. Todo kar jo rajnki Prežern peval, je pravica postalo: up njegoviga prerokniga duha so ravno pred našimi očmi spol-nuje. Molili smo Boga, de bi nas grenke sužnosti rešil, de bi nnm pokazal pot v raj prostiga Živelja, in serčno molitev miljonov je Bog.uslišal: Po Ferdinandu smo prednika, po Francu Jožefu odrešenika prejeli. Luč Slavjanstva jo v našim scrcu vnovič zazorela.— Deržavna ustava nam jo političko svobodnosl in vse la-jisto pravico zagotovila, ktere drugi člani auslrianske družino imajo. Kmet je sadaj popolnama gospodnr Instniga zcmljišn, in no bo drugimu ko snmimu Caru davko plnčoval, kakor kmnlo tretjino odmenjeno odškodnino za dozdnjniga gospoda odprnvi. Soseskam je sainosvojnost v notrnjnih zadevah dovoljena. Izvolili bodeto si župana in prisežniko al porotnike, kleri imajo za korist celo sosesko skerbeti, in nameslovati jo carsIvini oblasti in bližnim srenjam nasproti. Vladarstvo srede bo Vam-od svojiga uradovanja odgovor in od storjenih potroškov račun dajalo. Pravico imate poslavo in naredbe pričejočih vla-darjov po Vaših poslancih v pervo-bližnimu zboru pregledovati, in jih poterditi ali zavreči. Opravila novih sodništev bodo očitne in uslne, in morajo se iz Vašiga nedrija priseženi možje izvoliti, kterim bo oblast slišala, po lastni vesti razsodili, ali je otoženi kriv ali ne. Narodna straža čuje za varnost domovine, in terdno upamo, de se bodo neizmerni dosorejni potroški za vojake, zavolj kterih ravno veči davke'plačevali moramo, veliko pomanjšali, kader bonotrajni mir ustanovljen, in unajni nevarnost oddaljšana. Zvijače auslrianskih bratov, nnm Slavjanam zopeme, smo skorej popolnama vkrotili, in zopet raz-drami se v naših deželah močni duh Slavjanstva. Poznajo sedaj vsi člani deržavo slavno ime našiga naroda, in primorane so ljudstva cele Evrope po spodobi častiti ga. Ni Vam več treba vklanjati se prevzetnimu plujcu v dedini svojih očetov. — Začeli so že učiti po šolah slavjanski jezik, in učili se ga bodo morali tudi po uradah. Čolna meja v sredi vesolno carovine bo skoraj minula, in dočakali bomo, do so visoki coli uvožnje sčasama ponižajo, in prepovedi odpravijo, kjer so Io dobičko-željnim obertnikam, ne ljudstvu v prid in blagor bile. Najdu SMO TOBEJ rOT v fROSTO IN BOLJŠI živet je.- Naša sveta dolžnost je po tej poti, ktero nam mili Car Franc Jožef I. po ustavnim pismu kaže, zvesto napredovati, in ne ozirali se, ne na desno stran sužniga slinenjn, pa tudi ne na levo potuhneniga protivenja in. izdaje. Odkritoscrčnosl in vera sle Bogu in ljudem drage, in le z njima bo nam mogoče, prerod Austrianske carevine srečno dogotoviti. Res je, de so mnoge pravice, ktere ustavno pismo na-rodam odloČi, dosorej le mertva čerka ostale, in povedali so Vam to žo marsikteri hinavčni preroki, de bi Vašo živo vero, Vaše terdno upanje v pravo voljo sredniga vladarstva, in po tem takim tudi Yašo zvestobo do milih austrianskih Carjev omajali.—Ali zastojnse oni trudijo: Zvestoba m vera Slavjana he gare.- Bratje! komaj je Vaša močna roka na Taljanskim in na Ogerskim izdajo in punt v krotila; množina ženk in otrok še ni černo obleko žalovanja po svojih možih in očetih, ki so v bitviših kervavili, slekla; solze nesrečne neveste še vedno močijo tla, objokaje smert svojiga ljubiga vojaka, in poderlnina zakriva zemljo, kjer so pred nekaj let obljudeno vasi slnle: vender bi še zapeljivci radi, seme nove razpertije in novih zdražb v Vaših vernih in pokojnih sercih zasejalil — Bratje moji, pustite jih v nemar, in vernite gnusitno Svoje oči od listov, kleri Vas nevero učijo; zakaj Carska beseda je sveta, oiu je gotova! Kar nam je presvetli Car obljubil, bo tudi spolnjeno; tode stopnje natore se ne dajo preskočiti, zlasti vizobraženju političkiga živelja, in po zvestim redu mora vpeljati se, kar ima dostojno biti, in terdno oslati. Trudijo se nekteri v Vašim duhu želje obudili, ki so res potrebne nasledbe ustavne enakopravnosti inpoliličke svobod-nosli, ktere se pa per ti priči dopolniti ne morejo. Oni pravijo, naj bi Slavjani terjali: 1. Da maj 8e rosahezkim deželam ves0lne AvSTlUB veči oblast m bahosvojhost dovoli, kjer se jim, kakoršno carsko pismo po $. 35. določi, pretesna dozdeva. Napaka taciga sveta je pač jasna. — Ako glavar družine vsaksebnim članam roda svojiga preobširne pravico in oblasti dopusti, bo sčasama glavarsko moč in oblast popolnnma zgubil: zveza posameznih družnikov bo zmiram tnnjkcjši, prepir in prolivnost bo dalej veči, in na koncu se bodo otroci med seboj pobivali, brez de bi glavar oblast imel, pravične želje •) dopolnili, zdražnike kaznovali, in po lakta mir in edinost cel« družino ohraniti. Ravno takn nesreča bi tudi družino austri-| ansko golovo zadela, ako bi nn5 modri Car takim pregovarje-I nju sluh dali hotel. Carja mora obilna moč sredne vlade podpirati, ker brez njo bi scrcu monarhije v kratkim počilo: zlasti | pri nas vAusIrii, ktero stan in duša ne obstoji v edinosti na-( roda, ko na Francoskim i. t. d.; ampak le v Carju z njegovo { sredno vlado in v srednim zboru raznih narodov. Minula bi D čast in moč ljube Austric, kakor so je po enaki poti, ktero Vam federalisli priporočujejo, notrajna in unajna oblast nek-dajniga mogočni ga Nemški ga carstva zaporedoma Že davnej razdrobila. Jadranski Slavjan Vam torej serčni svet daje s tem, kar je mili Car vsim deždlam odmeril, zadovoljni bitu Kadar bodo narodi v politički godnosti zrasli, se bodo tudi pravice posameznih dežel po stopnji razšiijali mogle. Al to skerb izročite poslancain, ktere bote v deželski in v deržavni zbor izvolili. Tudi Jadranski Slavjan ne bo mudil, o pravim Času poslance njih dolžnosti opomnili. 2. DA BI HATERNl JEZIK V SLAVJANSHH DEŽELAK VSI PRAVICE ■MEt., KTEBE IMA NEMŠKI V NEMŠKIH, TALJAKSU V TALJANSKIH L T. D. a) DE BI NAMREČ V VSIH ŠOLAH S LAV JAMSTVA, NIŽJIH IN TIŠJIH, V SLAVJANSKIM JEZIKU UČILI, IN b) . DE BI SE SPLOH VSB URADNE OPRAVILA V P1SAR1UCAH SlAT-' JANSTVA V MATERNIM JEZIKU RAVNALE. Naš jezik je bil dosorej silno zanemarjen, to vsi vemo, in sramovali s o" se clo nekteri Slavjani svoj materni jezik govoriti. Ilazun sjavjanskih duhovnikov, jih ni dosti, ki bi lastni jezik dobro umeli. V šolah smo se le nemškiga ali taljanskiga učili, in bilo jc po uradah clo prepovedano, v slavjanskim jeziku pisarili. Ali zadno krivo postavo je pravični Car po ustavnim pismu odstavil, in slavjanskimu jeziku popolnama vse pravice zagotovil, ki jih drugi narodi že davno uživajo. Začeli so že po učilnicah za Slavjanščino lastne stolice ustanovati, in če se v ti priči vse vednosti v našim jeziku ne učijo, tega ni vladarstvo krivo, ker še za poglavitne reči Človeške znanosti potrebnih knig ali bukev nimamo. Kdor svojo domovino zares ljubi, in slavjanske šole jaderno osnovane in vpeljane viditi-želi, naj raji, namesto de bi carsko vladarstvo nevolje vdopolnenju ustavnih pravic natoleoval, dostojne knige zložili si prizadeva, in jih gospodu Ministru uka predloži. Ako bodo dela godne in ljudstvu koristne, bodo gotovo ludl vla-darstvn drage. To tudi velja, kar vpeljanje slavjanskiga jezika v pisar-nicali in urndah zadeva. Ce bi naš Car ukazal, de naj se v tej priči vse uradne opravila v slavjanskim jeziku ravnajo, komaj deseti uradnik bi zamogel, pero yerIo obračati. V tem Iiipu bi se kolo deržavniga opravilstva ustavilo. Pred vsim moramo pa tudi razločik spoznati med car-stviniini uradami in med deželskimi ali soseskinimi pisarnicami. Po carstvinih uradah Austrie ima le en sam jezik veljati, ker se od carskih uradnikov ne more terjati, de bi se vsih deset postavno zpoznanih jezikov učili. Torej se nam spodobno zdi, de naj nemški jezik uradni jezik po carstvinih uradah ostane, kakor je dosorej bil. — DrugaČi bi se po deželnih in soseskih uradah in pisarnicah uradovati moralo. Tukaj naj se v tajisti-mu jeziku dela opravljajo, kteriga veČina dežele al soseske govori. Razsodba že po postavi deželskimu in soseskinimu zboru gre. Izjainemo tudi opravila carstvinih uradnikov slavjanskimu ljudstvu nasproti. Kar te zadene, bi bilo pač pravično, in zlo potrebno, de bi se kar mogoče v slavjanskim jeziku ravnale. Pravično in potrebno bi gotovo bilo, de bi carslvine oblasti v slavjanskim jeziku prošnjo in protokole jemale, in de bi v ravno tem jeziku odpise dajale. Pravično in zlo potrebno hi bilo, de bi se vso vabila (mandati) na Slavjane v lastni deželi tudi v njih uiaternim jeziku izdelovale, ker jih le po tem Slavjan sploh umeti zamore. Ali vse to je visoko Ministerstvo Štajerskim Slavjamun po sklepu 18. Mnjnikn 1648 Nro. 1258 žo dovolilo, iu kakor jc bil sluvjnilskim Štajarcatn brez odloga sluh dan, tako bo minislcrjalni zbor za vse slavjanske dežele zapovedal, domači jezik po ravno laki primčri v carstvine urade vpeljati, ako ga prosili bote. Če tednj želite, de ta pravica v živo gotovnost stopi, naredile spodobno prolnjo, pokrite jo s svojimi podpisi in poilUe jo naravnost visokimu Mipislerstvu. Čudno bi bilo. ko bi Vam g. Ministri odrekli, kar so slavjanskim bratam na Štajerskim že davnej podeliUI — Sosebno bo treba domačiga jezika v občnih opravilih novih carstvinih sodništev; in gosp. Minister pravice golovo vd, de no bo mogoče porotnikam drugači govoriti, ko v jeziku, ki ga znajo; pri nas torej v slavjanskimu deželskimu narečju. 3. De se ima Austria nemški zvezi odreči. Ta misel se mi ne zdi ravno prav prevdarjena, in tudi no korislna za Au-striane sploh, v kterih versto tudi mi Slavjani slišimo. Kdor Austrio, njeno svobodnost, mogočnost in čast pred vsim ljubi, ne bo nikdar take svete med ljudstvo raztrosoval Glejmo le nekoliko na ravnanje Angležov, kako bi oni radi vso premožnost evropejskiga zemljiša požerli; prevdarimo po tem nepokojni duh, ki v večernih deržavah sploh vlada, in gotovo se bodo v našim sercu žive želje obudile, de bi ne samo Neško, ampak tudi Ruska carevina in Italia v lesno pri-jalelsko zavezo z Austrio stopile, de bivender enkrat mogoče bilo, tako počenjenje zaverniti, meje komunizmu in socializmu nasproti krepko obvarovati, in poslednič slavjanske krisljane iz terde sužnosti nevernih TurČinov za vekomaj rešiti. Jadranski Slavjan s vsemi narodi mir in spravo, kakor ju keršanska ljubezen, ki vsako slavjansko serce vnema uči; Vam torej prijazno zvezo z vsimi sosedi priporučuje; todc po nobeni ceni ne podložnost, zakaj kroho naŠiga cesarja hočemo btitlo in čisto ohraniti, ko sonce na nebo. De kratko rečem, naš namen je: Yam, predragi bratje Slavjani 1 in zraven tega po naši moči ludi carstvini vladi ser-čeni in zvesti prijatel biti, in taki vedno neomajlivo osiati. Vodili Vas bomo po poti dane ustave, zavračaje vsakiga, ki bi redno izobraženje in blagor ljudstev moliti hotel, naj bi žugal Slavjanam, ali pa sercu naše mile Austrie. Blažir. Izvolite ločlvce sodnike po soseskah. Po načertu srenjske postave, kleriga-smo ▼ ljublanskih novicah lunjskiga Sušca brali, je napovedano bilo, de si bo vsaka soseska za vmirilev prepiravcov laslniga sodnika sprave ali določivca izvolila. Ta napoved nas je kaj razveselila, ker po godni skuSni silno potrebo spoznamo, prepiravcam in tož-nikam priložnost dajati, njih prepire in tožbe v krajšim času in z manjšimi stroški, ko dosorej, poravnati. Sedaj mora pošteni posestnik, Če se mu je krivica storila, naravnost k cesar-stvini sodbi popotvati, se v večletne pravde podati, in grozo-vitne stroške za pravdosodnika in za pečate plačevati, de mar-sikrat v revšino zabrede, preden pravico zadobL Včasi tudi sleparski pisarji trapastiga zavodijo, de brez pravičniga vzroka' pravdo zapne, ktero po postavi zgubi. Kasledki lega so vedne zdražbe in večno sovražtvo clo med sosedL' Res je, de je bila že od nekdaj po §. 269. vesolniga sodniga reda cesarstvinim sodnikam oblast dana, prcpiravce prijazno prigovoriti, de bi od pravdanja odstopili. Bilo je tudi kantonskim sodbam, ktere bodo kar kar minule, zapovedano, to opravilo lastnim uradnikom odločili. Ali sploh na take uradnike pogledaje, spričali smo se, de jo nar imenitnejši delo ne-godnim novincam in neumclnim pisarjam izročeno bilo. Po kratkim pogovoru z obema stranama je mladi uradnik, več-gn truda nevajen, tožniku pisani kakaz na pravico podal, s kterim se je ta v roke pravdosrednika podati moral. Dana postava je malokrat svoj koristni namen dosegla. — Ponovim lorej, de sim napoved sodnikov sprave ali lo-čivcov z neizrečenim veseljain zaslišal. — Ravno zavolj tega pa me je v pervim hipu globoko žalilo, bravši pozuej oznanjeno srenjsko postavo, v kleri se clo spomin sodništva spravo ne zapazi. Tode kmalo sim se razdramil, jasno spoznaje, do narvikši patent volitve' spravnih sodnikov ali ločivcov zato no opomni, ker je že v lelu 1781 po vesolnim sodnim redu, So sorej vcljnvnim, ljudstvam ponvica spoznana bila, svojo prepir.' in tožbo lustno izvolenimu uoločivnimu sodniku v presodik naprej nesli. Glejmo, kaj imenovane poslovne knigo v 27. gla-vitnim delu od volitve in oblasti sodnikov sprave, ali Inko rečenih določivnih sodnikov govord, in ukažejo: 27i>. Trcpiravcam je pripušeno, zcdinili so, do bo presodilo tožbo* dčločivnimu sodnika izročeno: le. nima taka sprava nobene veljave, čo ni po pismi storjena bila; po tdm pa no smo nobena stran brez dovolenja nasprotne strani odstopili. 271. Nobeniga dolžnost ni, službo določivniga sodnika prevzeti; kdor jo jo prevzel, jo pa dolžan, tožbo določiti. 5. 272. DoloČivni sodnik ima po redu, v kteriga sto so obe strani zedinilc, ravnati; čomu pa niste clonobeniga predpisale, OA ratČMOČI SODNI RED VEŽE. S. 273. Če ste si obe strani razločno obljubile, de se bodete izreku določivniga sodnika podvcrglc, in če sle se sleherne pritožbe odpovedale, imate dolžnost, izrek tega dopolniti, in nobene strani ne sme, razun očitne golfije, gosposka nasproti poslušati. 274. Ako se pa daljnih pritožb niste razložno odpovedalo, sleherni strani prosto ostane, po storjenim določila tožbo cesarskimu sodniku razložiti, in brez ozira na izrek določivniga sodnika dognati. Tode jo mora' v čtimajstih dneh po prejetim določila napovedati, sicer mn gosposka nima posluha dati. Zakaj pa zgor opomnjena postava izreka ločivniga sodnika moč razsodbe cesarstvinih sodnih oblast podeluje? Na to vprašanje odgovoriti ni ravno težko. Izreke ločivnih sodnikov je cesarska vlada potrebne spoznala, de bi se prepiri in tožbe v nar kratkejšim času in z manjšimi stroški, ko le mogoče, spravili in dognali. Cesarskimu sodniku morajo govori tožnika in otoženiga pisano predloženi biti, in ne more pravice razsoditi, ko samo po tem, kar iz pisem razami. Njega zgol čerka postave vodi in veže, zavolj ktere večkrat ne sme razsoditi, kar mn lastna vest veleva. — Drugačno je ravnanje ločivniga sodnika. Tožba ložnika in opravičenje ali spoved otoženiga ste tukaj ustne. Ločivni sodnik narprej tožnika, potem otoženima sluh da; on prevdari, komu bi se veijeti imelo in če ložnika po pravici sliši, kar lerja. Če so priče t dokaz govorov, mu, kar spričevali morejo, ustno poVedd. Lo-čivnimu sodniku je tudi oblast dana brez daljnih ovinkov in brez vsih stroškov rečiumne može slišati, pisma pregledati in tajiste okolšine verno izprašovati, katere bi se mu v pravično razsodbo prepira ali tožbe potrebne zdele. Tergovci Tersta korist ločivniga sodništva dobro spoznajo, in njih nar imenit-nejši tožbe v tergovskih zadevah večdel ločivnima sodniku ▼ razsodik izročijo, namesto de bi se v drage roke pravdosrea-nikov in ccsarskih sodeb podali. Kar je posameznim prepiravcam pripnšeno, k temu ima tudi cela soseska, kakor po postavi spoznana moralna osoba, polno pravico. Jasno je tedej, de si vsaka soseska, kakor tudi kanlon-ska in okrožna srenja po čerki stare — dosorej med Ijudslvam pač malo znnne — postave za poravnanje vsih bitnih prepirov in tožcb laslniga določivniga sodnika v kteriga umetnost nv pravičnost popolnama zavpajo, izvoliti sme. Razumi se, do roja-kam soseske pri vsim Idm prosto ostane, prepire in tožbe bolj zvitih dotikov brez ozira na izvoleniga ločivniga sodnika po pravdosredniku cesarstvini sodbi ali drugimu ločivcu izročili. Volitev tacih ločivnih sodnikov bi le namen imela, blagor la serčni pokoj med ljudmi varovati, kteri nar imenitnejši namen določivni srednik ložej in bolj doseže, ko celi zbor cesarstvinih sodnikov, ki so večkrat rojakam sojniga kantona popolna-ma neznani.—Spomnim se odmojeperve mladosti na gorenski strani Krajne, kolikokrat sta dva pravdarja o tožnim dnevu v mesto sodne gosposke s terdnim naprevzetjam primahala tožbo dognal, ako bi ravno imela zemljo in bajto prodati. Fo nevednimi obdva v kerčmo zaidela, in vsreči se pred zbrisanim kerčmarjem oba nasprotnika pogovoriti in svoje razpertije pri sladki brežanki prijazno poravnata, ktere bi jima bile scer gotovo mošno spraznile, in glavo cele noči belile. Dragi domorodci I poslužite se torej oblasti, Yam od nar iniloslljivih Cesarjev že nekdaj spoznane! Sednj, ker vravnava svobodnih sosesk in srenj gotova postane, ne mudile iz svojga nedrijo si določivniga sodnika izvolili, do o Vaših prepirih in tožbah z močjo, ktero mu zgor razložno opomnjena postava podeli, po jasni pameti in po vodilu auslrianske sodne postave presodi, kar vesoljni deržavljanski zakonik, kteriga tudi v slovenskim izreku po ljublanskim Časopisu Slovenje več del Ze poznate, v zadevi določil Tode Yas vnovič prav serčno opomnim, dobro glejte, komu lo imenitno službo izročili hočclc, Ktn bi vam scer iz mar koristnejši naprave nar škodutvsi postala 1 Mogoče, de Vam bo tadi sledeča opomba prijetna j Vsaka soseska mora po danim pnlculu nolrajno zadeve samosvojno oskcrbljavati, in za opravo pisarnih del laslniga uradnika imeti. To tdm, kar jo meni znano, sc jih jo po deželi več doz da njih krajskih srenj veno samo sosesko zedinilo, de naloga soseskinih stroškov posnmezno rojake manj leži. Lahko bo tedej obširni soseski za plačilo soseskiniga uradnik« veči znesik odmeriti, de po tdm v postavah zučeniga, modriga in pošleniga rojaka za opravilnika sosesko izvoli, kterim« tudi težko in imenitno službo „Sodnika sprave in Ločivca* spolno zavpljivostjo izročiti zamore. Todo mu morate obljubo po pismi storili, dene bo dosmerti odstavljen, razun o prigodku redno razsojene golfije ali druge sramotivne pregrežbe. Po takim načinu bo sodnik sprave samoštojn, bogalincu in siromaku brez vsih stroškov in brez dolgih ovirkov v enaki meri pravico presodil, in malokdaj Vam bo treba v roke pravdosrednika podati .se. — Dana Vam jo tudi po 268 sodniga reda polna oblast, clo tajiste pravde, ktere se v tej priči že v rokah pravdosrednika in cesarstvinih sodeb znajdejo, po izvolenim lo-čivnimsodniku poravnati, ker ravno znznainvann postava pravi: .$. 268. Sleherni strani prosto ostane, o prnvdanju pri sodni gosposki ali zvunaj sodbe spravo nasvelvati, todo se pravda zavolj tega brez pisano dnniga dovolenja nnsprotnika nikdar nar manj ne sme vstavili, temuč morri svoj neovirani tek imeli. Nadjam se torej de pričijoči serčni govor ne bo prazna beseda, de boste dobrovoljni namen moj ga nasveta spoznali in po njemu brez vsiga odloga ravnali. Napravil sim Vara tudi „očert opravilniga reda*, kteriga bi se ločivni sodniki po soseskah poslužiti znali. Zložil sim ga po vodilu vesolne sodne postave in po vodila posebniga namena in posebne lastnosti ločivniga sodništva. Ako bi moje delo radi poznali, poročite gosp. vredniku pričijočiga časopisa in Vam ga bom z dopad-ljivim sercam izpisal in poslal. Upam poslednič de Vam bom o kratkim moje misli v mnogih dotikih soseskiniga opravilstva v prevdark razodel, ker sim sklenil vse moči mojiga duha omikanju soseskiniga živetja vdarovati, in veCno resnico vedno pred očmi imam: Blagor sosesk je ddša Cesarstva. Blažih. 0 podpnnom zavodn narodnoga jezika i u cerkvi. Cerkva u proslijem, ne višem duhovnom, smislu nzetu, nije drugo' nista, nego zdanijo i miesto, u kome sc jedilo i isto ispoviedanje u izviestno vreme i oprodicleno dano nR tu sverhu naročilo sabirnjuj da lu Vsemogučemu Cuvslva blago-darnosti za uživsna zemna blaga ujedno sn sveštenikom svojim, kao sluiiteljem Višnjega i posredstvenikom Oroga i njih, izliju; ili da so za drugi dalji dobit userdno pomole, i za bu-dutju viečnost sinovno preporuče. Poradi toga ustanovljene su od cčrkve, a drugom smislu uzete, izviestne molitve i blago-daritelne piesme, kojima se sveštenik i vierni narod služe. U perva vremena Hristianstv« biašo u cerkvi — u lu iz džriave preSavši — vladajuči jezik gčrčki, kako na istoku, tako 1 na zapadu; malo pozdnije uvuče se istim načinom na znpadu mieslo gerčkog latinski. Ko kad Hrislianslvo poče malo po malo sve na daljo i na Sire žilo svoje rasprostranjavati; to prinndjena bi cirkva — po samoj priredi stvari — i drugo jezike dopustiti, ako i no ba5 po svo podpuno. Tako vidimo i slnvenski jezik u eJrkvi Vclikomoravskoj 11 IX. sloljetiju od Conslantina, narečenog Kirilla i Melliodin uvedeni. Mo kao svagda, tako i tada početak bi (cž.k. Ovi slovenski Apostoli i propoviedniei živog slova božijc§;, koliko sn biede, koliko nevolje zbog loga od svojih, po rodu prernda inoplemcnikah, no po zvaniju subratijali iskusilil? Sohgradsku aveštenslvo obluži llcthodia n Ilimu ne zbog korisli ečrkvepe i narodne, več zbog svojo sobstvene, kao da on nieke noyo_ dogmato viero uvadja i narod od prava odmrtja i odvaja. Na Žalovnnjo ovo Papa Jovan VIII. zabrani jezik slavonski u cerkvi i pozva Metbodia k sebi u Rim na odgovor; ovaj dodje, savčrieno sc opravda, i isti s veli Oiac oduzevii predjašnju svoju zabranu dozvoli podpuno upotrebljavanje slavenskogajezika i opet u cerkvi*) No rasproslranjavajuči se vremenom sve daljo medju slavonskim Hrisliaitima ne mogaie so za dugo po svudn uzdčržati. Neprestano klevete' i opadanja neprijateljah naroda i narodnosti slavenske,-stari predrasudci i sebične jedno-strane težnje — na koje svetamnu zaviesu zaboravnosti bičamo— preotešo mah i narodni slavenski jezik ispade iz mnoge, mnoge cerkve tako, da, izuzimajuči Islriju, Dnlmaciju, Scnjsku Biskupiju, c črk ve aknloličkog, gčrčkug sjedinjenog i gčrčkog ncsjedinjenog ispoviedanja, težko ©crflanOli^ffit fin groficrr* geraorbrn. mriilcn l'iiiu» «((cii, bal 8in|er (erm 1838), grnOurijcr, Cmitiujcf . 2 Pri ovnko dokaztnoj d.kle nuidi i polzi podpunog« zavoda norodnoga jezik« u cčrkvi iovoga mogninosli nišla nam više drugo na Mlaje, do samo joil to pridoditi, da je ved krajnjo vreme, da se ovome doikoči. I zato onimi, koji m ■ moči i snagi, na sdrdc« predmet oy»j polaiemo s Um, da na-volji oroj fiek ilo ikoriji doprinosu: Stakoj cnum stoj, rit i slatehskoj slatehsu mm. GniuR. Negdajni Egipt. Iz Bossuetoviffa razgovora rosLor. M. Vran. Egipčani so pervi pravila vlade imeli. Ta modri in resnobni narod, je narprej pravi namen politike: Živlenje vgodno in ljudstva »rečne slnrili spoznal. Vedno enaka toplota dežele ic duh vterdovala in vstanovitnila. Krepost, ko podlago vsa-kiga družtva, so skerbno obdelovali. Njih poglavna krepost pa je bila hvaležnost. Slava, ki se jim je dajala, de so medvsimi ljudmi Bar hvaležnimi, kaže de so bili tudi nar perljudniši. Dobrote so vdz občne in posamezne jedinosti. Kdor dobrote spozna, jih rad dela; in kadar se nehvaležnost odpravi, ostane veselje, komu kej dobri ga storili, tako Cisto, de ni moč ga ne občutiti. Njih postave so bile priproste, polne pravičnosti, in per-pravne, deržavljanc med seboj zedinili. Kdor je zamogel na-padeniga človeka rešiti, pa n ni, je bil tako 'ojstro z smertjo kaznovan, kakor tolovaj. Kdor ni mogel iaesrečnimu pomagali, je moral vsaj tega, ki je silo delal, založiti, in zoper tiste, ki niso le dolžnosti dopolnili, so bile kazni postavljene. Tako so deržavljani eden drugiga varvali, in celo telo deržave je bilo zoper hudobne zedinjeno. Ni bilo dopušeno, de bi bil kdo deržavi nekoristen: postava je vsakima svojo službo, ki je vedno od očeta do sina napredovala, kazala. Niso smeli ne dveh imeti, ne rokodelstva premenjali; tode vsako rokodelstvo so v Časti imeli. Treba je bilo tudi imenitniših služeb in oseb, kakor je treba, de so oči v telesu, klerih svitlosl pa ne stori, de bi se noge ali nižiši deli trupla zaničevali. Tako so imeli med Egipčani duhovniki in vojaki posebne znamnja časti: pa vsenmetnosti do narmanjSih so bile čislane; in menili so, de se ne sme brez pregrehe deržavljanov zaničevali, kterih dela, kakoršne koli si bodi, so k občni blaženosti pripomagovale. Tako so vse umetnosti svojo popolnost dosegle: čast, kijih je redila, se jim je povsod pri-meševala: človek je bolj storil, kar je zmirej delati vidil, in v čemur se je od mladosti edino uril. Imeli so pa tudi občno opravilo, in to je bilo, se postave in modrosti učili. Nevednost vere in deželne vlade se ni nobenimu stanu prizanesla. Sicer je vsakimu rokodelstvu svoj kraj odločen bil. Deželi, ki ni bila velike širokosti, pa tako v lepim redu, de lenuhi niso kam se skrivati imeli, iz tega nič težavniga ni izhajalo. Kar je bilo nar boljšiga pri tako dobrih postavah, je bilo lo,. de so bili vsi zrejeni v duhu se jih deržati. čudo je bilo na Egiptovskim nova Sega; tam se je vedno enako delalo; in natanjčnost, t ktero so na majhne reči gledali, je velike ohranila. Tudi ni bilo nikdar ljudstva, Id bi svojo navado in postave več časa ohranilo. Red sodnji je služil, tak duh ohraniti. Trideset sodnikov je bilo iz poglavnib mest vzetih, v družbo zjedinjenih, ki je celo kraljestvo sodila. Ljudjo so bili vajeni, na tej stopnji le narpošteniši in nar resnobniSi deželane viditi. Knez jim je nektere prihodke določil, de bi, prosti domačih zaderg, ves svoj čas v obderžanje postav ober-niti zamogli. Od pravd niso nič vlekli,' jn nihče si ni bil Se vmislil iz pravice umetnost napravili. Sleparij se ogniti, so so pravde v tem zbora pisaje opravljale. Krive zgovornosti, Id pamet omami in strasti obudi, so se bali: resnica ee ni za-. finfc nacf> bicfcm 0effc&Mpunfte tbgefaft; erflerel tat bie Spprofaation bel f>. ©tulile« crtattenic. — OJJaft uber Me liberalen ^rinjfpten «uf tem ©ebiete tel (Ealtal in ter t&tolcflifaen XXIX. Ouattalfarift 3»*rf. L DatrUlfr. ©. 48. f. ■ogla pregola razlagati. Predsednik starešinstva je imel okrog vratu zlato verigo zžlahnimi kamni, na kteri jo visela podoba brez oči, ki se ji jo kesnica reklo. Ko jo jo prejel, jo bilo znamnjo sejo začoli. Z njo je tiste, ki so imeli svojo pravdo dobili taknil, in to je bil način sodbo izreči. Ena nar lepših umetnost Egipčanov, svoje stare vodbe ohraniti, je bila, jih z nekakimi šegami obdati, ki so jih v spomin vtisnovale. Te Sege so se z prevdarkam deržale, in res-noba Egipčanov ni dopustila, de bi se bilo v prazne navade zvergle. Kleri niso imeli pravd, in klerih živlcnje jc nedolžno bilo, so zamogli preiskovanja ojstro sodnije so ogniti. Tode na Egiptovskim Je bila še druga sodnija, vsa posebna, kleri ni nihče vbežal. Človeku, ki vmira, je tolažba, svojo imo pri ljudeh v časti zapustiti; in med vsim, kar ima človek dobriga, je lo jedino kar nam smert vzeti ne more. Na Egiptovskim ni bilo perpušeno mertvih brez razločka hvalili, ta čast so jo za-mogla lo po očitni sodbi zadobilL Berž ko je kdo vmerl, se je vsodniše peljal.'Očitni tožnik se jo zaslišal. Ako jc spričal, de zaderžanje merliča je bilo slabo, jo bil njegov spomin obsojen, in pogreb so mu odrekli. Ljudstvo se jo nad močjo postav, ki so šeunikraj segale, čudilo, in vsak, ki ga je izgled ganil, se je bal svoj spomin in svojo družino v ncčnsl pripraviti. Če pa merlič ni bil nobeniga pregreška prepričan, so ga častitljivo pokopali; častitljivi govor se mu jo dcržnl, tode se ni nikoli kaj od njegoviga rojstva primešalo. Celo Egipčansko je bilo žlahno in sicer tudi hvala ni bila všeč, če si jo kdo ni z svojo zaslugo pridobiL Vsak vč kako skerbno so Egipčani mertve hranili, njih mumije se še vidijo. Tako je bila njih hvnležnost do njih slar-šov nevmerjoča. Otroci vidši trupla svojih dedov, so se spomnili na njih kreposti, ki jih je občnost spoznala, in so se vnemah', postave, Id so jim jih oni zapustili, ljubiti. Posojila, iz kterih izvirajo lenoba, sleparije in zvijače, odverniti; po ukazu kralja Azik* ni bilo pripušeno na posodo jemati, kole s pogojem, de seje truplolastniga očeta tistimu v zastavo dalo, pri kterimu se je kaj na posodo vzelo. Tolikanj ilahne zastave prav hitro ne rešiti, je bilo nepobožnost in sramota skupej, in kdor je rmerl, to dolžnosti ne dopolnivši je brez pogreba ostal. Čoviek i njegovo bolovamje. Sinovi prirode deržali su sve on ako za dobro, kao šlo je Bog stvorio; pili su sa izvora; jeli su sa dervi, bez da su mislili, da če jim želudac nazebsli, ali da čo vielrove dobiti; spavali su kad su umoreni bili, probudjivali su se, kad su se naspavali, niti sn pitali na kojoj strani moraju ležali, da zdravi spavaju, ili jošt više koliko satih? živili su kao njiovi dobri drogovi životinje, bili. su zdravi kao ove, jednoudili samo ako jim nije dobro bilo, i kad su pristarili umerli su naproslo kao i iivolinje bez liekarah. Kao što jim se počeo um razvijati sve šu se dalje i dalje od pčrve prirodnosli udaljavali, dok nije uvaženo izobraženje sve preokrenulo; sad več čovieku nije ništa pravo niti dobro bilo ono, što je Bog stvorio, kunjo je preko najmanjeg zla, bolovao je, kašljo, pok i ovde jošt nije prestao; želje inužde je razproslranjavao, a ove je samo okol sebe iz prirode pokriti mogao; no ovo ga nije na lako stalo. „Ja sam tvoj gospodar," reče mu priroda; „al ja nišam tvoj rob,*1 veli čoviek i tako borenje poče, oba budu pobieditelji i pobiedjenL Odčržili čoviek pobiedu nad prirodom, to ostajo zdrav; budeli pak on pobiedjcn, započinjc bolovali i sad več ropta na zdrave, onog prostakom naziva, koji dobro izgleda; onaj mu jo puk,. koji nema one bolesti, koje on ima, i komu nikakova promiena vriemena nedosadjuje; a zaista mnogi ova-kovi mogu se bolje čoviekom nazvati, nego drugi prosviešleni; i tako čoviek u neprestanom ratu sa prirodom živi, dok ova najposle utrudjenog ralnika u viečita svoja niedra neprimi. Iz ovog se uviditi može, da u koliko je razum čovicka težio k večom stepenu prosvieštenja, u toliko su se želje i nužde umnožavale; u toliko so čoviek sa raznježenim tielom protiv utičaja prirode više bočiti i kurSiti, i u toliko oslabjen raznim bolestima je podleči morao lako, da sa izobraženjem jednim korakom i bolesti su se amnožavale. P&rvi dakle početak čovieka nije nogo stanji ml vir-vog načala bolesti. Gdje su pčrvi ljudi prebivali, ondje su i bolesti poslale, i sad jošt odunda dotaze, i sa uinnožcnjcm ljudih i bolesti su se moralo umnožavali, a osobito od kako su doznali, da se raogu i prelvarati, kao somnambulisam. Bududi da čovick samo uzajimnom saobračeaju s« priro-dom živili može; jer iz njo svešto mu jenuino z« prepitanje tiela dobija, ova pak po vedoj časti neprijateljski m njega utiče: to Čovick sam koren bolesti iz prirode izvlači. Vidi se, da je priroda bolest čovieku nametnula, kao niešlo nužno; jer ga,—izuzimajudi malo kose na glavi,—ni sa kakovoni obudom snabdiela nije. No naprotiv, kao £to čovick koren bolesti iz prirode izvlači; tako isto i liek u njoj nalazi, a pri lom jošt dala mu je i razum, da se kloni od zla, a da bira dobro, Sto mu nede ua ubilok ISla bilL No ako uzrnemo razum i druga svojstva intellektualna skupn, ova demo sva nadi na duši kao svom sriedotočiju skup-ljena; al mi znamo, da duša samo na račun tiela iivi, tielo pnk na račun prirode: tako duša prinudjava tielo k češdem saobradenju sa prirodom, i izlaže ga opet bolesti. Duša pak kao takova po sebi nikad neboluje,' boluja ivojstva, koja ju predstavljaj«. ZdravJje treba, da je čovieku najmilije na svielu; n Zdravijo je a tielu ono, Sto jo vedroča u vozduhu, i mir na zemlji. Šlo je dub u čovieku, to je materia, elektrika i magne-tika u prirodi. Hi ni jedno nevidimo. Nije mogude da razno količestvo materie, elektriko i mag-netike u vozduhu, tako i razno stanje barometra ne diejslvuju na volju i zdravlje čovieka. Volja čovieka pokazuje se n raznim dielima njegovim. Sljedov&teljno nemožemo tajiti, da volja čovieka ne zavisi mnogo od raznog lečenja vriemena, i pitanje je, dali nije vrieme, koje na volju čovieka diejslvuje, sa sobom donelo, da je čoviek, posle kad je prosvieštenje polučio, k vedoj slobodi težio; a sluboda- bez pokreta nije se mogla zadobili; znamo pak da pri veliki pokreti naroda redko je, da i priroda bolesti ne pokrene, i što se vedma ljudi usiljavaju, bolest sve više raste. Ova de svakom poznata bili iz današnje okolnosti, a naročilo koliko smo sogradjanah od lakovog pokreta bolesti izgubili. O vog su vriemena kod nas Ijiite, no malo po malo postaja ved biti obične bolesti: cholera i typhus (mi demo typhus nuzvali bunica t. j. bunovna groznica), i mislimo, da de se malo ko nači kome nisu o ve dve bolesti dale Sta misliti; zato i mi nalaziiuo, da nece zgore biti malo oovim boleslima probesie-diti. Sli se nedemo upuštati u obširna razčlanjivanja ovih svakom poznalih bolesti. Samo na kratko toliko možemo kazati: da ove dve bolesti nisu razdaleko jedna od druge, i da se tako redi obe sa malora razlikom pri Istim obstojateljstvama radjnju. Osobite promiene'u vozduhu, a naročilo oskudnost elek-. tririteta, i pri velikoj vrudini, kad je vozdub redji, oskudieva-nje oxygenia (ocetorod) priuzrokuju sad jednu sad drugu bolest. Ove se promicne osobito leti pokazuju tako, da kad je najvedu pripicka dana s p o če tka mieseca Julia do Septembra čislo rnzbolievših se neprestano raste, u ovom poslednjem miesccu obično bolest najviši svoj stepen postigne, a mieseca Oktobru obično naskuro postane. Utiešnjem pak smotrenju mogli bi redi: da dok cholera leto vozljubljuje; bunica (typhus), kao slobodnjak, neveže se tako jednog vriemena, premda ju zimi češde priiniedavamo. Slovom u podvodnim i blatnim predieli-iuu, blizu stoječih vodah, kao: jezerah, barah, kunaluh, tako i kloaka pri velikoj pripieki preko dana, a ladnim vlažnim no-čimuj dalje pri naprasnoj promieni temperature, a imenito vi-sokoin stanju barometra preko dana, a nizkom s večera i jutra biva, du u rcčeniui prcdielima razna izparenja Irunudih bijah i leševah od živolinjali osobilu smiešu vozdulia, lako nazvana minsiiia, prouzrukuju. Vozduh ovaj pokvaren pri oskudnosti živulvornug svog elementa ocetoroda (oxygen) snabdieven jo izobiluo sa vodorodno sumporiti i ugušljivo ugljcvni (hydro— J genium sulfuratam ot azotum carboaatuai) elementi; u ovako-vom pak vozduhu čoviek niU živieti, niti zdrav ostati može; evo dakle oprt, da sa čoviek sa prirodonn boriti mora. No mi vidimo," da se pri ovim istim obstojateljstvama i menjajuda groznica (febris intermiltens unenjajuda, ili izostav-Ijajuda groznica) radja Uko, da pri gore spomenulom uličajn vozduhajedni dobiju groznicu drugi pak choleru, ili jedno godine, menjajude groznice, a druge cholera carstvuje, kao n. p. u Madjarskoj, a naročito okolo Tise 1845 i 1846 godine bilo je veliko navodnenje; 1847 nebrojene groznice, a 1848 i 1849 cholera, I lako nezaa se zadelo dal i cholera nije jednodnev-ka ljuta izpodmukla (ephemera maligna ili larvata), koja uper-vom.svom štadiumu zime čovieka umori. Ovo razuo prilivanje jedne bolesti u drugu isto lako primiedavamo i iz medju cholera i typhusa, ne samo u poj edinim slučevjama, no i u obče tako, da predilazedoj choleri sljeduje bunica i mnogog bolcst-nika, kad smo so obradovali, da smo ga od cholere spasli, odnese ga'bunica; a naprotiv vdrlo ricdko lyphus prelazi n choleru. .Toliko znamo, da izosUvljuda groznica ima svoju postoj-binu u gauglialnom sprovodu nerva sodiidnog aajvedeg (In processu gangloso nervi sympathici mazimp, koji preko ciele harpenjače lerči, i pri ovom svom stanu oslaje, dok cholera, kao ljudi nepriatelj ne oslaje samo pri istom systema gangliosum, nego s innervatiom ovog po erievi irradiira seireflektira črez žilice micatelne, čustvitelne ipitatelne (perfibrasmotorias, sensi-livas et Jrophicas), koje erievma šilje, ne samo na sve kožico (membranae) erievah; nego preko mozdine harptene (medulla spiualis) sodud ili soboleznovanje svoje, koje sa cielim tielom ima, razprostire i na udaljene strane tiela lako, da ne samo uzbu-njepo micanje, bol i vede sokčenje (secretio) po erievi; no i gčrčeve i bolove po tielu, a jošt k tomu črez nevra vaga i. ovog grane (laryngea i reccurenta) na bielu džigericu i na gčrša, i u grudi težko disanje a u gerši promienut glas proizvodi, i tek najposle možak n svoje bolestno kolo uvodi. Iz ovog se vidi, da sunčani splet tako nazvani možak ntrobni (pleniš solaris, cerebrum abdominale), koji iz nevra sodudnog proizlazi, sa svojim kolom (peripheria) n groznici a osobilo u choleri tako isto pali, kao možak sa svojim kolom n bunici. Po ovom smislu na kratko cholera bi se mogla smatrati kao lyphus u gangliosnom sprovodu, koji u lako nazva-lom mozgu otrobe p oči nje, i odavde preko mozdine harptene razprostirajudi se do mozga se penje; dok u običnoj bunici bolestno stanje najprije u mozgu počinje i preko mozdine harptene silazi se k sunčanom spletu u utrobL Odtuda se tumačiti može, zašto bolestnih u bunici leži. kao i pijan bez da se mnogo brine, šla mu nntrobi po erievi biva, gdi rane razprostirajuče se najposle erieva proverte, dok u. choleri, gdi mu je-možak čist, o svim bolovima igerčevima u erievi zna i tek mu najposle i možak mlak&. I tako zbog velike sveže, k«ja nevri izmedju sebe imaju, može se tumačiti dalje, zašlo biela džigirica ved iz početka cholere ne pripravlja dobra kžrv; koja cerna oskudieva oživljajucim časlicama, no ugljevnim obleredena • niti valja za pripitanje tiela; niti ovom zadosta toplote daje; zato časti tiela od serca udaljene moraju ladne biti ili zimu osiedati. Bududi pak da se gdrčevi i na kožu čovieka razprostira, a koža zgžrčena iladna neima-judi predjašnje živosti, da cdrnu kdrv odbije zaddrževaju pri sebi, to odiud dolazi ona črezvičajna modrina, koju u choleri vidimo. Svaki zna, da n choleri erieva preko miere sokče, i da ovaj sok sa prolivom odlazi; al i lo znamo, da svaka sokčeda membrana, koja ima jedno lice slobodno, pri ovom svom umno-Ženom sokčenju ne samo moenija postane; no ovako odmek-nuli epithelion (ovo je ona tanka kožica, koja se i u usti kad se opečemo sljušli) njen odljusne se, odkine, i parčenco po parčence sa sokom erievnim izlazi napolje; nov pak epithelion U nema kad da so svali, iii šlo se malo i svati lo zbog u-množene secretio, nov sok, koji dolazi, izdigno ga i laki ga napolje nosi. S drugo pak -Irane biva, da no samo po ovako zgubljenoj, no i po delom sprovodu erievne membrane mucoso u no jednoin slučaju malo gljive raste, kojo po svoj priliei I napolje se izbacuju; Ova so pak sva samo s uvcličavajucim slaklom, kojo često vara, dadu vidUL; .pitamo dakle dal i en-: glcski lickari nisn ova-. za životinje -vidili, i sad nam kao neko novost po novinah javljnju, koja jo več odavno oslarila. Važnijo jo pitanje, jedali su ovc dve bolesti priljcpčivc, ili nc? .Sto so cholcro tiče: dal je priljepčiv«, ili dal postoji contngium il miasma cliolcrc? mnjenija so o ovom predmjetu diclu tako, dn ugledni anloritcti u lickarstvu i s jedne i s druge slranc stoje. Dielo jošt nije ricšeno i bnduči da mnjenij« ni s jedne ni s drugo strane nisu sa dostovierni argumetiti oprovergnuta; to ostajo jošt svakom Široko polje otvoreno um svoj uprnžnjavati i vispreno svoje misli pokazati, dokazati i nvierili nas o jednom il dragom slučaju ove bolesti!. Conlagium tako nazvani stalni (fixum), koji bi so kako-vog nibud soka, il drugo stvari tkao haljina i. p.) vezao i posle na čovicka prineo niti nam je sva gd a g nje iskustvo, niti chcmia pokazala. Bljcnija različita u tom se slažu, št« više da sn i mnogi, prolivnici priijepčivosti primili njeki epidemični miasma cholcre govoreči: da pri svem ovom opet nc znaju dal se isti miasma črez blatno izparenjo u vozduhu, ili črez relativne oskudnosti ocetoroda ili oživljajučcg elcktriciteta, ili črez drugo kozrai-česke il tclluričeske utičajo radja i razprostira; no šta više: dal ovnj pok varen vozduh sam po sebi Črez svog katalitičnog diclanja choleru radja i iz ničega proizvodi, Isti protivnici ne-slažu se; toliko se zna, da več jedanput rodjenu bolest ova-kovi pokvareri vozduh Cfobita ima svojstva dalje razprostranjati tako, da bolest ne oslajc u svom miestu rodjenja, no sljcdu-juči tečaj vodah, tčrgovačkih drumovah, karvanah i vojske dalje pulujc. Najviše i najvierotajnijih glasovah diglo se za priljepči-vost ovo bolesti, bez da bi se ipak moglo dokazati, po čemu sc naročilo daje poznati ta priljepčivost. "Dokle god chemia organičeska ovu deru ne zapuši i pravo suštestvo bolesti, u Čemu se sastoji, ne pokaže, donde 'čem o samo empirički a ju- , vantilus ct noccntibus liečili, t.j. ona-čemo sriedstva upotreb-Ijavali, koja vidimo, da bolestniku ne škode, i ova čemo ista odbaciti, ako vidimo da škode; no ovo nije način licčenja fa-tioualni, nili če se i jedan rationalni liekar s larmom podiči, da je on sveobči liek (rcm. universale, specificUm) n cholcri pronašao. Ovo so ni jednom pravom liekaru nepristoji, ovo samo oni nc mogu činiti, koji po vašarištah viču, i sviet, koji hoče da bude prevaren, varaju. Da jc typhus zarasan, o tom če se malo ko sumnjati. Materija zarasna može se sravnili sa siemenom na zemlju ha-čenim, kojc u ovoj bolesti tielo čovieka mora najprije u sebe primili, u ovom mora se razviti, cvatiti i do ploda zrieli tako, dH ova bolest posle, kad je največi svoj stepen postigla, tergne natrag, i tada u vrieme reconvalescentie svi soki tiela nosu napolje ovu zarasnu maleriju, .i lada je ova bolest največma priljcpčiva. ... Mi smo so i nehoteči daleko "u razčlanjivanju ovib' bolestih upustili; jer nam se sve vidilo, da jošt nešto imamo kazali; a možemo misliti, da bi naš stdrplivi čitatelj radije nas zapilao: šta da radi, da bude od ovih bolestih sačuvan? Mi da mu na njegovo pravedno pitanje dužni no ostanemo, hočemo mu sljcdujuča sovietovati: ovae se najbolje mogu upolrie-biti ove ricči starca Hippocrata: „'oportct non modo se ipsum eahibere, quao oporlct, facientem, sed etiam et praesentes et exlcrno,B tako svaki treba strogu čistoču da nabljudava ne samo svog tiči«, nego i obuče, kao košuljah i pročih lialjinali, tako i postoljnh. Na ištu čisloču ne samo ucielom pokučstvu, no i po samim sobama, kučama i sokacima treba paziti. Po sobama mora so črez svakidašnje otvaranjc prozorah, vratah il vcnlilnh vozduh obnavljati. Da bi se pak ulazak čistog vozduha u sobe uskorio, osobito se preporučuje plamen gorečeg dSr-veta od fenje; a za odčržati zdrav vozduh, i za ugušiti razna izpnrenja nužno je sobo prokaditi il poškropili sa sirčelom, ili u zcmljanom sudiču dčržati chlorkrcč, ili sa proizvedenjem paro od katrana. Ova so osobilo preporučuju za ona miesta, gdi mnogi ljudi boleslni i zdravi zajedno Živo, kao: u bolnicama, lazaretih, areslima, brodovima, kasarnama i uzanim kučama, gdi vozduh teško doči i proči može. Svo šlo od čovicka odilazl, to u sobi nema miesta.- Ncmože so d os ta preporučiti čuvanje od svakog nazeba, I velike promicno u temperaturi, a osobilo pri ladnom i vlažnem vriemenu. Odiclo treba da jo svagda vricinenu slioilno; nijo nužno da so odveč ulopljavn, jer~čcmo posle Inkše na-zebsli, niti pak da smo vesma lahko obučeni. Najviše noge i tčrbuh treba čuvati, anaročito slabino tčrbuha oliviti sn poja-som od vunenog platna tnko rečenog flancln, kojc vdrlo dobro toplotu obdčržava. Moranari treba blatna pristaništa dn obila-ze, a pri ladnim i vlažnim nočima, da no spavaju na polju na zemlji; -no ova nemože svaki ispunjavati n osobilo soldali po stanovih. Umiereno dvizanje tiela i upolrebljnvnnje uma s odgna-njem-svake bojazljivosti i straha, koja osobitu naklonost priči— njavaju k choleri tako, da sam strah od cholerc kno dynami-česki contagiom smatrali so može. Mnogo pula radjaju so ovo bolesti a naročilo typhus u vrieme oskudnosti i glndi, il po-kvarcnog smoka u obsadjenih gradovih, gdi osim ovih nezgodah: briga i strah tako isto bolest ovu prouzrokuju; dok se nadežda i hrabost, radostan i veseo duh, kao najjači spomočnici ko odčržfinju zdravlja smalrati mogu. Samo po sebi so razumieva, da svako istuplenjc, n u občo sve, Sto tielo sredstveno i neposredstveno slabi, obilnziti treba. Oni pak, koji su naviknuti na umiereno upotrcbljenjc spiritu-osnog piča, ili kale i thca, ti mogu oslati pri svom običaju; paziti samo treba, da se. no bi ova piča, misleči da su preser-valivna, zloupotrcbila. U obče važno promicno u obienom načinu življenja, ako ovaj po šebi ne bi ubiločan bio, nikomn so nemože savietovali. Naproliv umiereno pičo dobrog vina ili piva, kojc jo dobro prcvrilo i no saderžava u sclii mnogo melja može sc dopusliti. Sva pak ova piča treba niti, da su vdrlo hladna, niti pak da su odveč vruča.' Najposlo šta se jela tiče: isto sc i u ovom umicrenost preporučuje.-U prizrenju ovog francuzki liekari slictlnjuča pri-pisuju: da se pervi jutreni zalogaj sastoji iz kricpitelnih jelahj kao Što su i salep, sago, arow-root, ili jošt bolje rakau (ra-cahout des arabes) od Delangrenter*a iz prie rccenih pritigo-tovljen; druga pak užina i obied da se sastojc iz kuvanog i pečenog mesa i ribe; svakog pak variva, koja ljusku imaju, sirovih i teških jclali treba sc uzdčržavati; tri čelverli sata posle ova dva poslednja obieda preporučuju piti šolju thca Ca po svoj prilici ni cerna kafa neče škoditi) s dodatkom jedne, do tri kafene kašiko ilili žlice ruma. Buno.icn sovietuje, jela malo pitka s jako pitajučim. miešati; no nista manje opcije nužno čuvali se od teških i pokvarenih jelah, kao i od rnzla-dilelnih šečer i kiselinu snderžajučih i occtnom kisnenju (fer-mentatio acida) naklonjenih pri slabom stomahu; ili bnš ako bi nam se prohiielo ovakova jesli, to da jih nc jedemo, bar na štesčrce: takova su u obče sva voča, i zato nadamo sc da odveč hladno i ne dozrielo voče niko neče jesti. Domcčnji, koji želudac draže i razgrevaju, kao: biber, paprika, slnčica, ren, cimet .i ». d. umiereno k jelu dometuta mogn sc dozvolili. *• •.. ■ Dr. Stojkovic. Številni pregled cliolere od leta 1836 in 184». Trinajst let jo preteklo, kar jc kolera peno krat v naših krajih, in posebno v Tcrslu togotila. Terpela jc od 27. Marca do 18. Oktobra; tedej skorej sedem meseov. Zbolelo jo 4400 oseb, klerih je 2700 ozdravilo; 1660 pomerlo. Medmer-ličami je bilo 416 možkiga in 493 ženskiga spola, 120 otrok, 64 dečkov in 56 deklic. Ycliko hujši je bila ta grozovitna bolezen letaš, zakaj ni več terpela, ko od 13. Augusla do 14. Novembra, in v kratkim času smo imeli 5142 bolnikov in 2185 merličov, le 2957 jih je bolezni moč srečno premagalo. To Število obseže tudi vojšakc, klerih je 655 zbolelo, in 301 umerlo; drugi so zdravje zadobili. Čudno je, dc so tej bolezni bolj podverženi bili možki, ko ženske, in do je več možkili pomerlo, ko ženskih, zakaj med 2185, kar jih jc grenka smert v tej bolezni vzela, jih je bilo 1279 možkiga in 906 ženskiga spola. Se čudnejši pa jc, dc v nar- moenejši starosti jih jc nar več pomerlo; terdnejši junak, ki jo kdo bil, bolj ga jc kolera zvila, če je zbolol; in hitrejše od drugih spod zemljo spravila. Smo vidili može, ki bi se,.kakor so jo nam zdelo, bili lahko a smertjo-i večnostjo bojvali; komaj pa jih jo bolezen zgra- bili, ko so že dušo stvarniku vernili. Na« bravcinara no bodo radi verjeli, če jim povemo, do iued 2185 merličov jih jo bilo 957 od 20 do 40 let, in 512 od 40 do. 60 let starih; drugi so bili ali mlajši ali slarejii. Nobcniga spola jih ni toliko pomorlo, kakor izmed slu-labnikov, hočemo reči izmed dekfel, hlapcov i. t. d. do 224 je takih bilo pokopanih,. 222 delavcov, ali njih družine, 124 malih in velikih teržnikov, ali iz njih družino, .188 kmetov, 135, čobnarjov, 111 revnih, 75 čevljarjev, C2Sivaijev, 57 mizarjev, 45 vradnikov, ali njih ljubili, 37 kovačev, 37 zidarjev, 37 me-šetarjov. 37 gosposkiga spola, 23 kerčmarjev, in tako zmiram manj. Duhovni so cuiga zgubili in zdiavilelji eniga; in opomnili se sosebno mora, de ne pervi ne drugi nista z bolniki opravili imela. Postrežnikov bolnikov je le G vmerlo. Vpraša se, ali se ta bolezen priuie ali je nalezliva, ali ne? Odgovor bo sledil Žametov. Kermo brez ognja skuhati. Ljudje so nekdaj vsako reč, kakor jim je jo Bog dal, rabili; tako so smukali klasje, in zernje zobali, tako so se oblačovali v kože, kakoršne so dobili, in so ko medvedi, T berlogih stanovali. Po malim so se zvedli, de jim. je Bog verh tega vsega, kar jilr živeti more, še tudi um ia pamet dal, j* so jeli božje stvari si pripravniši narejati. Jeli so se ognja in vode, zraka in zemlje posluževati, ino nje v svoj prid obračati. Tako so med drugimi rečini tudi znajdli mlin, so se učili jedi kuhali, in si z moke kruh, ino lepe bele pogače napravljati.— Naučili so se clo,'. še ni davno, sopar in nebeški ogenj— vzrok slrašniga.bliska iu groma, svoji službi podvreči. Ni li to bilo prav? — Ali bi pa ne bilo prav, de bi tudi kmetje um in pamet, ki je ju Bog njim dal, k svoji časni sreči ravno tako kakor k večni obračati sc učili. Naj to taji, kdor more! Bog je nam živino stvari!, de bi nam služila. Konj in vol, krava in ovca, svinja in koza, vse te živali so nam pokorne, so, tako reči, nnši tovarši v posvelriim življenju, in ne; mogoče bi nnm bilo, brez njih obstati. Al ni naša dolžnost z njemi lepo ravnali, za. nje skerbeli ? Nočem oponovili lepih naukov, ki jih nam že svete pismo y tem oziru daje, nočem razjasniti krepkih besed s. duha: „pravičniinu se lud živina smili", nočem razlagati: kako ger-do in neumno jo, živino kleti, iu pretepali, in kako vsaka laka klclvica na zlolmiga prctcpavca nazaj pade; Ie to bi rad opomnil: kolikor pametnejši bi kmetje svojo živino, zlasli jjoveda kermili morali, ako bi sami sebe dobro holli. Ne le po primorskim, tudi v drugih krajih ljube Slovenije, se kerma Živini podlaga, kakoršno jo narava podeli. Slama ali seno se v jasli veržc, knkoršnn je; živina zbera, dosli zazmečje, potepta in v gnoj spravi. JJInlo bi bilo o tem reči, ko bi kerme dosti bilo; pa kakor je neki bogat deček, ki je v pervi mladosti kruli znmetavol in pomerančinoVe oblupe drugimu v obličje luskal, po nekoliko let droblince pojiskoval, ino lupine, ki so po tleh ležale, de bi se nasitil, poberal; tako se tudi takim vbogim kmetani, in njih živini godi.' Znto mora vsakiga serce boleli, ki tnko nespametno kermenje še današni dan vidi, ker je za kermo velikokrat zlo Icrda. Uinniši kmetovavci so slamo in seno rezati jeli, in veliko so Že s tem prihranili. Neki re-zanco popurijo, drugi, zlasti veči posestniki, ki iz slame tudi dober gnoj napravljati znajo, še rezanco namakajo, nekoliko soli tudi otrobov ali mekin pridenejo, ino tako za živino pičo napravijo, ki so do zadne Irolie in tako pozoblje, de se skora nobena bilka no pogubi. Dosli jih je, ki zlasti kravam,, tudi kuhane klaje dajejo; kar jo gotovo še bolši, tode tudi drajši pride. G. Radizza, iz Gorico sledeči način je kermo za živino zgudnjevati in brez ognja skuhati pripisal, ki se nam zvesliga prcvdnrka vreden zdi. »Ko se mokro seno, al mokra slama zloži, sc Inliko ogreje, večkrat tudi vname. To ni kmetam nič noviga, uli bi se pa no moglo v njih prid obernili? Prav lahko! Saj s tem pač narava sama kaže, kako bi se kerma brez ognja kuhati dala. Napravi v hlevu štiri lesene posode; vsaki nuj toliko korunja ali pesja, in zrezone slame ali drobniga sena derži, kolikor je klajo na dan živini treba. Posode naj bodo po primeri gluv veči, ali manjši, saj bolj visoke, ko široke in odperte.. Korunja, ali pesja kernula naj se kolikor ga jo na dan treba dobro očisti, drobno zreže, in s potrebno slamo in s senam zmeša. Ysoka žilna slama-je zalo dobra; todo so mora tudi zrezati, saj na debelo, in z vodo toliko poškropiti, de se navlaži. Ta zmes so zdaj dene v posode, pa naj se tudi proti potlači, tako'do so terdno zleže. Posode ostanejo odperte. Po zimi se, tako napravljena piča v treh dneh tako ogrd, do jekorunje in pesje kuhano, In kerma tako godna, de se naj živini poklada. Hada jo bo tako sogreto pojedla. Slama tako zmehčana, sc ne bo odbirala; marveč tudi bolj teknula, in živina so tako lepo redila, de se ji bo kmalo poznalo. Kdor je spervič tri ali itiri posodo zapored in vsak dan eno za drugo tako napolnil, bo, ko se je ta klaja kermili začela, dan na dan spraznjeno spet nakidal, in tako zmirnj pripravno pičo za svoje goveda imel*). Tudi ovcam bo prijetna in zdrava. Po leti se bo prej vgrela, ko po zimi; vreme to s seboj prinaša. Paziti se pa mora, de ne ostane več časa v posodi, ko ga je treba, da se korunje ali pesje zmehča. Pokropljena rezanca in seno se tudi brez korunja ali pesja vgrejete, in živini vželčno pičo date. Tode se mora opomnili, de k poškropljenju je le clo malo vode treba, le toliko, de k taki kuhi napravljena kerma, bodi si slama, ali seno, ali zmes bo nekoliko vlažna, in kuha se bo pb redi opravila. Preveč vode bi jo le zaderžavalo, tudi clo zabranli moglo« Tako g. Radizza. Le nektere besedice že perstavim. Arabski konji so berzni, urni, lepi—in svojim gospodarju do smerti zvesti. Ali veste zakaj? Arabec; poldivjak, svojga konja ljubi, ga čedi, varuje, oskerblja, in raji sam gladuje, kakor de bi ljubo živinče stradati videL Njegovo kluse je vse njegovo premoženje, vse njegovo blago—to on vč. Ako bi naši kmetje to premislili, in prav spoznali, bi gotovo konjarje, volarje, in kravariče skerbno zbirali; vančlivo na njih opravke gledali, in za svoje živinčeta o pravem času dosti dobre kerme per-skerbeti ne zanemarili Njih prid to teija. Kaj si more kmet z burno in slabo živino pomagati? Revež terpi z njo vred; in se moli ako misli, de s takim terpljenjem si nebese služi.— Lenuh, ki je, je svojih rev sam kriv, in bo še odgovor dajal večnimu Sodniku, ko zanikarni hlapec, ki je svoj talent zakopal,, namest de bi ga bil na obresti razposodil. Pervi pogoj dobriga kmetovanja je lepa reja živine; kmet, ki lega ne raz-umd, naj gre rakom žvižgat Jovan MMe, - Gsnovalelj sirbskih školah u Tirslu. Znati za kakvo dobro dielo uCinjeno i samo jeduo:. Ce-Ijadelu, i premuCali ga, bila bi »elita griota; a znali i premagali učinjeno dobro, koje se na cielu gran« jednog naroda, prostiro, bila bi ne samo velika griota, nego i največa ne-blagodarnosl. Mi namieravamo ovdje govoriti o Jovanu Hilelicu Serbinu rodjenom u Sarajevu v Bosni okolo godine 1715, a umeršem i BeCu 1790. - " Da je ovaj Sdrbin mogao pridružili k svom rodoljubivom Sircu joil i pismeno znanje, kao Sto je bio viešt po svom zdravom razumu sebe i svoje okolo na dobro uputjivati, i od zla i napasli uklanjati; lo bi ovaj važni Sirbin najsiajnije ime u Sirbskoj Istorii zasluiio. Ali ipak Magodarna Istoria neče ga znista-zaboraviti, ako on i nije imao sreče roditi se, gdje iebozodanoin umu otvora bram Hinervin fain po sobi, ali se on rodio ondie, gdje se ne samo znanje, nego i sama prirodna pamet dčrii za grich. . .... A i sama ovdaSnja okoinost liSlila ga je sa više stranali; jer ostavSi bez otca u svojoj 14. godini sa starom mujkom nije znao Sla radili. Olide k drugu i prijatelju pokojnoga mu otca k Savi fiiSekliču, < riečma: Sta ču po Bogu olfel Roditelja izgubili, Ifajka mi je slnra i boleSljiva, o ja liejok, Sta M kako li iu? Nau." mc, oko Loga znašl—„Nc pluti Ccdo ») Mislijo nekteri, de bi prav lilo, rposodi nek«j zgrelo kerme, ko kvas pusliti. • •. moje! ti si izgiibio roditelja, nli sam i ja izgubio prijatelja u njemu. No ti češ imati otca u meni. Ja ču se starali i za tvoju sluru majku, kao šlo bi so i tvoj roditelj u lakovom slučaju za moju diecu starao." Tako odgovori blagodarni prijatelj pokojnika i ovo ne malo utieši mladog Alilcliča. Iskreni ovaj prijatelj pokojnoga mu roditelja namiesti malo poslie mladog Jovana kod jednoga kerznara (čurčie), da se uči zanatu, i Jovan za tri godine izviešti se zanatu kčrz-narskomu, tako, da ga jo majstor njegov več poslie tri godine mogao slobodno pošiljati po selima, da kupuje kože ovčie i jagnječe, i u malo vremena prevazidje a kupovanju inajvieštie momko i neke majstore lako, da ga je poslie i sami Sava Či-čeklič za svoje tčrgovačke poslove u Spliet i u Dubrovnik po-šiljao. Mulo za tim uputi se on i u Mlietke i Terst i Jakin (Ancona) gdje poznavši se s tčrgovcima Bečkim I Lipskim ot-važi se i onamo iči na sajam. ^ Poznavši ova miesta po svčr-šetku rata Pruskog naumi prigovoriti svoga gospodar«, da se prescle u Beč ili u Lipisku, gdje bi im tergovina mlogo bolje napredovala, vrati se u Sarajevo, ali više ne zastane ni stare majke svoje, ni gospodara svoga, niti prijatelj« i obranitelja svoga. Sve je to nemilostiva kuga podavila. Sada več ni je imalo šta Jovana vezali za Sarajevo. Mlogi od njegovih poznanikah i prijateljah, kojeni je bil« kuga umoril« več su bili pobiegli od kuge i neki-se preselili n Dubrovnik, neki u Spliet, a neki predju i u Austriu. Ovo kad -vida Jovan, to za ono malo svoga kapitala nakupuje kožah, meda i voska, i sve olpravivši u Beč i u Mlielke najposle predje i sam, i kao da je znao, proda tčrgovinu za nnjbolju cienu da se obogati do čuda. Jovan je sad živio neko vreme uLi-pisci, primao jetčrgovinu, kojusu Bosanski tcrgovci na njega uputjivali. luLipisci malo je koji tdrgovac onaki kredit imao, kao naš Jovan. Najposlie prešavši 60 godinah i neoženivši se namisli preseliti se u Beč, gdje je imao svojih zemljakah, kao Sto je bioMaksim Kurtovič irodjak mu Miloradovič, auslrijski častnik. I ovdje ni je namieravao t trgovati više, ali moleči ga prijatelji čas jedan, čas drugi, da mu preda nešto tčrgovine, što su nešto iz Bosne, a nešto iz Bugarske uputjivali na njega, tako više radi zabave, negolf zavolj hasne primi se opel tčrgovine, koja mu je i opet tako srielno išla od ruke, da je« sam mislio i Česlo usklikivao: „Bože moj! šla sam ja tebi u-činio, da si mene tako sa srečom obdario." Malo. zalim naumi se sa svim ostaviti tergovine i preči n Tčrst ili u Mlielke, dn ostatak svog život« ondie provede. Ali čoviek predlaže, a Bog raspolaže. Veliki i napregnuti trudovi i brige, koje je od mladosti podnosio uskoro mu i onaj poslednji čas. Videči' blizu ono što je bilo daleko, i buduči još pri zdravoj pameti prizove svoje prijatelje, kao Maksima Kurtovič« i još nekog« Gfirka i svog rodjaka Miloradovič« i mzpolože svoje stanje tako, da je svaki morao biti zadovoljan, a največi dio svoga stanja ostavi Sčrbskomu ObŠtestvu u Tčrstu s preporukom, da se uTčrstu ustanovi Sčrbska učionica (škola) iz tri klasse sa dva učitelja a cerkvi da se dva tornja n« njegove troškove učine. A buduči da se u ono doba baš i Gerci odluče od Sdrbah, tako dakle n« to se rado pristane, jer su za Tčrst na-imenovani izveršitelji zavieštanja (testamenta) dv« grof« Voi-novida, grof Dimitrie i Jevtimie, koji su n«stojali, da se njegova volja izverši i za to i postoji Sšrbska učionica (škola) u Tčrstu od godine 1790 u kojoj se Sčrbska mladež obučava slavonskom, italianskom a nešto. i niemačkom jeziku i drugim začetnim najnuždnijim naučicam. Na ovo dobije i od vlade odobrenje, d« može slajati uredu ovdašnjih začetnih redovnih učionicah. Naš Miletič koliko je god bio čoviek prost, ne imavši u svojoj mladosti nikakvog ponjatija o začetnim nauka-mo, ipak je znao upotriebiti svoju bogodanu glavnicu (kapital) na korist svoga roda. Samo kad se pomisli, koliko se mladeži bilo ovdie za 60 prošavših godinah izučilo, od kojih narod broji toliko momarah, pomorskih kapetanab, i tčrgovacah, več je učinio dobro toliko, da inu se izplatiti. i dovoljno zahvaliti ne j može. — | Blagodarna obširna sčrbska u Tčrstu uvažavajndi veliko i blagorodno ovo dielo jedno iz sahvalnosti a drugo za uz— j dčržati krasan ovaj primier požčrtvovanja pokojnika, kao primier podražanja potomcima njegovim svagd« u aviežoj pameti ustanovila je na tu svčrhu zakonito, da so svake godine na I J. nujna (Septembra) u cerkvi sv. Spiridion« bož. liturgl« služi, a po lilurgii i opici« nnvlaslito za Jovana Miletič« i za drugo rodoljubivo sdrbsko duše svelčano olsluži. — A u školi se onog dana zaslužnoj dicčici nagrado (prcmic) razdaju. Kromje tog« u ikoli u obadve sobe Čila se ime Jovana Mils-tiča osnovatelja ovog zavod« s blagodaniosti, sada samo napisano, dok se u. novnm zdaniu u kamenu zaslugi njegovoj shodno viečiti ovaj spomen izreže, ako i jest baš ovaj spomen u blagodarnom sčrdcu svakog česlitog Sčrbina još od početkn. Jer ovaj je uprav služio povodom ili za ugled Rodoljubim« ostalim. Njemu je posljedovao nozaboravljeni Dimitrije Avasta-sievič poznati Sabov, koji je pri osnovaniu karlovačko Gimnazio najviše doprineo. — Na njega se ugledao i Savo Vvkovič pri osnovaniu novosadske gimnazie. A ko je i Savi Tekelii služio za primier pri osnovaniu onih divnih zavodah u Pesti iuBcču? ko li i Bovanu u Sibenjiku i Boskoviču i Gionoviču u Novom? Ovo je pobudilo i dobroga ne davno ovdje umčršega Slovcnc« Filip« Oblazera, te se on pri poslednjem času svog života Slavenstva spomenuo, i porad ostalih dobročinstvah, ostavio jo i n« sčrbsku učionica u Tčrstu važan spomen svoje Ijnbavi k Slavenstva. — Svi ovi muževi zaslužuju, da im so spomeni u Sčrbskom Panteonu dubokim slovima izrežu, ivieštim opisani-em njihovih zaslugah miesto u narodnoj Isforii dozvoli. To njihovo požertvovanje, to naša dužnost iziskuje, a blagodar-nost potomstva ovome pravednom iskanju, da če odgovorili morali, nadamo se bez svake sumnje. • Phihietba. Mloge čerte života Mletičeva čuo sam ovdje od sada počiv£ega g. Jove Čirkoviča sina višepomenuto-ga u Sarajevu Save Čičekliča; ovaj je za vreme prebivanja Mileličevog u Beču kao tergovac radi svojih poslovali ondje baveči se neprestano uz njega bivao, i mogao više o njemu znali, nego li kogod drugi, h ja' sam to sve iz njegovih ustah čuo. Zato ako je štogod izostavljeno, šta bi još više časti moglo doprineti, to molim neka se oprosti. A zavod njegov u Tčrsla radi prosviete roda svog dovoljno prepovieda i javlja IjubaT njegova k roda svome. D. V. ; . v Pesme Step. Modrlnjaka. - - v'; v: škorjanec m pevec. • .1 •■*•" .'Tam kjer čista sapca piše, •. 'T'!'« • . Kjer se z traki zrak zlati, / .. •> Tam Škorjnnec zmirom više u- . • • • . . v» Proti nebu se verti. i,-i i ■ Njega pesmi miloglasne .......Polne sladke radosti, SuČo^ se čez polja krasne .v.j Včudnoviti skladnosti. ■ •*•■ ■/•'• Al ko plic« je odpela, : : ..-.•• ;: Terdno vse kak grob molči, •. • -'« .." . . Kadar pevka odhrumela, ■ '■ . Plica k zemlji spet ferči. • • '• V razgonih in kolomanjah, Žlahtna pevka se zgubi, i I •: Kak podobo v sladkih sanjah — ■ V I . :'. " •- • Uho, oko jo zgreši. ' . m -.-V-. Tak je človek tud, katiri '* V pesmah z radostjo živeč, .'••..."• ":•!.' Duh pri rahloglasni liri : • .'] . Proli zvezdam vzdigne žgeč: Tudi on zapušča zemlje " ; Sebi nepriličen hrnp, ; In visoke čile jemlje, . " Svet. je njemu ne več ljub. Tam v visokosti neznani . Sreče preveliko slo, •) ' ' ' Čuti in od muz oddani • Vzdiže persje vserčeno. Globoko pod sebe gleda .,. BInle zemlje velko zmaž, • In iz njegov'ga pogleda Bogov sveti še obraz. In kar mu v serci sladko vliva, Kar mu duh do zvezd ravna, . Kar se lep*ga v persji skriva, Pesmi slov na znanje d«. Al kak pevka jo zhrumčla, Pevcu pade v niz oko, S višin, ktere obletela, Duša dojde na zemljo. Naj do raja se poganja, - - V zlatih prebivališah Dušam svetim se naklanja, Vendar pleva- je in ram i GOLOB. ,?• Sivi golob z golobicom—Na svislahsedi, ' Golobica njega z licom—Ljubavi gledi: Ona mucka—Rada mu je; Golob tucka—Njo kušuje Od ljubeznostL Zdaj zletava na slernišče—Njoj plenice bral, No joj zvesto vodo išče—Kakti sestri Krat: . Zdaj joj nosi—Slamo zvesto, No raztrosi—Gde bo gnjezdo — Za nju mlade"grad. Zdaj zletita vun po zraki—Kakti mož s ženoj, Pazljiv jastreb sukne taki —Med nje s naglostjoj: *'• Hudi lovec—Nje razžene Mož je vdovec—Nema žene; Par je zgubil svoj. On jo strašno hitro plodi♦*)—Nemiluje nič,-Da že joj pri perji-hodi—Ona kakti bič, Se zatukne—Srečno vujde, Rep joj zpukne—Jastreb dojde V šumo—hudi vtič. Golob tužen ves prestrašen—žalosten sedi, Z tugoj z gube je opašen — Suznato gledi: Suzne oči — Podivava, Vu dne v noči—Si zdihava Gnjezda negradi. , * " •C Nikoinu se nenaklanja —Ljube nema več, Proti simci se naslanja—Kljunek mn je peč, Neče brati — Kuruzičke, Ne zobati—Ni pšeničke, » V serci ima meč. V mračni kotek se potegne—Tiho tam sloni, Glavo po sebi raztegne—Perje razpusti: Kljunek vtekne —Med peroti, Trikrat zdehne — V mračnem koti. ... Žalost ga vmori. *) Blorebiti na mesto: slasL **5 Plodi lokalisam m, podi (pudi). Golobica od strahote—Daleč odleti, , Celi tjedan do sobote—Y dom nepogodi, Semtam besno—Trudna leče Tažna kesno—Že brez sreče K domi prileti. Lačna line obletava—No preišče vse; Zvesto jasno spregledava—Gde jen ljubi je: Zadnjič sama—Ide v kotek Gde je slama—Tam airotek Ljubi merlev spi. ^ Ona začne ga pehati—Misli da joj spi, V kljunek, v uho šepetati—Da ga prebodi: Al da mertev—Se ne gene, K njemu iertev—Si pridene, No na vek zaspi. Mekollko pripovledkl - tolao pestalozzua. MAGLAVAC. Jednom aa« reče djavao, kako de se maglom neprozira-jučom odjevaU moči. I ovako js sada medju sugradjani koračio; ali odkri se otajstro, i od tada se ■ obče maglavcom poče nazivatL Mislite li, da ga jeovo uvriedilo? Nipošto ne, ousmiono-tvžrdi, da magla samo u glavah njegovih sugradjanah obilazi, i da oni samo snivaju osvietlini oko njega; on pak sam da u svietlosti njihovim škiljavim očima nesnosnoj slupa. Tako kroz dugo vneme dčrzostju i tžrpežlivostju svojom premagao je, da su se i sugradjani njegovi naposliedku uvie-rili o tom, da umietnost, u maglu se skrivati, pripada k pre-mudromu i največemu načinu urade njegove, i da če oni samo onda na vikši stepen izobraženosti i prosviete dospieti, kad a, šlo je moguče, največma udioničtvovati budu ko razprostranji-vanju magte. * » * Čoviek, koji se od izobraživanja p uka uslrašiše odmieri-vaoje aa vagi celrinovoj: šla bi potrebitje bilo za najniži stališ, dali poboljšanje sčrdca, Biti sposobnost; privilegie pako davajuči samo ouim, koji su se zaslužnim pri razprosliranju magle učinili, ;dok mu se najposliene svidi, da bi iposlupajuči napredak sebi' umietnost nabaviti maglu ulvoriti a lira načinoaa prosvietu, koja ga je največ strašila, podupirali mogao. . PRAVA UNIŠTTVANJA I TOGA POSLIEDICE Hiena bi tužena, kod lava, da preveč uništava zvierad u dubravi. Lav premda, ali ipak nije tako šmion, da bi se za pravo druge zvieradi zauzeo, jer se bojaše, da tako zahlieva-nje na pogibelj garla njegovog ne bude. - Od lavskog suda odbačena, uzdisala su zvierad, da na zemlji več nema ni prava ni pravičnosti. — Na blizu lavskog legla prebivaše vitez, koji imadjaše tu! pašišta. Ovaj reče sta-" du svome: Vi sle bndale, ako mislite, da če jedan kervolok biti suprot drugomu; samo mi.vierujte.—I pripasavši mač ubi poradi sigurnosti svojih stadah, bikah i ovacah, lava i iienu. Pustinjah, koji se na blizu u svojoj pustinji Bogu moljaše, i naravu izpilivaše, slavi o je NajviŠega, da prava zvierskog nadje svčrhu svoju u vikšoj vlasti čoviečanskoj. Ali sva zvierad kčrvoloka govorila su medju sobom: Moglo li se šta pogibelniega dogoditi, nego da lav i hiena zbog bikah i ovacah poginuli moradoše. Slavim vite« moga, koji*se zauzeo slabe zvieradi suprot mogudnim kčrvolocima. Ali hoču i pustinjaka, koji jo zahvalio Boga, i lava i hienu sravnio sa pravom čoviečanskom, na lo pazljivim učiniti, da na p-avu čoviečanskom nije nikoja krivica ubojstva, i da mač. u pokolenju čoviečanskom nikuko pravo neima. Pravo čoviečansko u svojoj svetoj čistoči izlazi snmo iz isline i ljubavi, ovo jesti jedini pravi, Bogom pokazani put, na kojem čoviečanstvo poslupati ima. — „Zatakni mač u nož-nlcu, jerbo svi, koji su s mačom občili, mačom su i poginuli". Pregled slavjansklh ČEŠKE. Morav. Sloveti. * Staročeske. POLJSKE. * Slezke. HALORUSKE. *Po Karanuinu SERBSKE. STAROSERBSKE Horv. palm. *Slovensko-Iiori . STAROSLAV-JANSKE cerkvene. KOROŠKE.. * Krajinske (1592). 4 Brezen. Blarzcc. Paljutyj. Jlarot, Marec. * BerezozolV Brezen j. Ožojak. * Sušeč. Snchyj. Sušeč. * * Brezen. Daben. Kwiecienj. , * Ludikwj.t. Berezenj. .' Cvfitenj.* Cvetenj. Travanj. . * Traven. Berczzozol'. Mali Traven.* Brezen. JKj. KvSIen. ' Trtren. * Trnopnk. * Izole. Sibin. ' Travenj.* V Travenj. - Svibarij. * ♦Rožnjak.. Travnyj. Traven. 'Velki Traven.* * Majnik. i ■červen. Rožen. * črvenec. * červen mcnSf. ;. Czenviec. Červenj.'.. . Červec.* .-• Kezdenj.; : : Bydzenj.; ' Červenj. " Lipanj. ♦Klasen. Izok. Rožene vet. * Rožen. Rožnik. Cvelcn. Kresnik. * Prnžnik. červenec. # črven. * .Veliki Črven. Lipiec. > ■i »Lipenj. ** t . . : • -. Lipenj. t- • : *Lipec. •«f.- Kosenj. • . Sčnokos. C • y 'Žar. Serpanj. *Serpen.. . Červen. . Červec.' Mali Scrpan. * Serpen. Srpen. •j *Vreien. Sierpenj. Serpenj.*" ' Kivenj. • Serpenj. i : Kvtovoz. ♦Kolovožnjak, Zarev. ZarSr. Veliki Serpan. * Kimovec. zet- ♦Zirflea.. *Zfruj. ; . Wrzezienj. * Kosenj. '. " ' • i ' • M.jik. Sčvenj. • ' * Vresenj.. ;" Veresenj.- . Vresenj, •Rnjan. . • Rojen. * Ješenščak,' Rjujen. Kimovec. Kimavic. * Jcscnik. ♦Kozapcrsk. ftfjen. . *Rnjea.! ., Poždziernik., . '* Sewenj. • •' ŽoRenj. • . Žovtenj. .' ' *Pazdernifc . V> Pazderoik* Listopad. *- Listopad. Kozapersk. * * Obrocnik. v • Lislopld. Listopad. - *Odrilaa. Listopidenj. • Pa do lis t. * Listopad.. Listopad. Studeni. . •ZimšCak. Gruden. Listopad. Listognoj. * * Gnile. Prosinec. Prasinec.' * VlCcncc. Hrndeneo.' Gradzienj. ■•" * Gradenj. Gradenj.' . Stadenj. *' Trnsim. Prosinec. . ;. Stadenj. Prosinac. * Gruden. Studenyj. Gruden.* Božični k. Hrnden. Leden. *. . 1 * Hruden. Stjczenj. *W■ e stgn. Viuemtnllth. dnjizoz. Bloeimaand. fris. Blouuncmofnne. ags. Searmdnath. sredgn. Brtchmlndlh. hoL Roozenmaand. dnem. Wonnemnnd. stgn. Hemmandtb. aredga. Hoewat. BrSchoz. stnord. Heyamur. dnem. ReiDnonat. ags. Rngern. stgn. Aranmlndth. stnord. Kornsknrtlarmlnnlhr. dnem. Hitzemonat. sredgn. Ersler Herhstmand. dnjizoz. Herfstmaand. ' dnem. Saiimonat. . Kleiner Mai. stgn. \VindumemSndlh. sredgn. Winm3nt. ■ Ander Herbest. d. rdu. Ossenmaynt. ags. Blotmonath. sredgn. Lawbreiaz. Wolfinon. dan. Vintermaaned. sredgn. HarmSnd. Slachtmonet . dnjizoz. WoIfsmaand.' staord, Hraim3ituthr. strgn. Wintarmanfllh. sredgn. Hardemaint. henneb. Grosser Horning. dnem. Eismonat. . ags. Solraonatb. stgn. Hornung. stnord. GOi. dnem. VVcohselmond. C n H 0 i o 2 c-l H H ' o • o 2 H tn ta .sa S 1 to H S Imena meseov ,slavjanska sploh in češka posebej. V prostoru Časa med dnem' in lclnm je človeškimu razumu nnr bližji'in zalo nar starši naravni merilelj mcscc. Mera lclniga časa po premenenju mesečne svitlobc, ktero spomin so mnogi narodi clo do dogodivšnih časov prihranili, sega s svojimi počelki gotovo do nar pervih dob Človeške družbe,- ker sc je človeku potrebno zdelo, de bi svoj živež po letnih ča-sili vrnvnal, ino sc Uko v svojim djanju ino trudu dobriga izhoda zngotovil. To velja posebno od narodov, ki Živd od paslirslya in kmetištva sploh, ker tak način živetja, pred drugimi so ravna po časnih premembah, ki se-vsnko leto ponavljajo.— Visoka, v goste mrake pred dogodivšne dobe zavita sta-rodavnost le pervočasno razmere leta po mesečni svitlobi se doknzuje očitno in neogiblivo s tim, de je taka mert prešla v jeziko nar starših znanih narodov.. V staroegiplskim jeziku se' imenuje mesec ali luna Chonsu po BGthovim izreku »imperator mensis" Cchon=impcrare, regere, su=r mensis) vrednik me-sečniga Časa. V drugih jezikih .imenuje so mcscc, kakor merilci časa in čas od njega merjen, od šlipa do Štipa, vedno z cnnkim ali saj malo razločnim imenam, ki verh tega večkralj pride od besede, ki mero pomeni. To se posebno najde t snnskrilskim jeziku, ker beseda mat pomeni luna in menit*, ki pride od besede mn»=meriti. Razun tega-se v staroin-dinnskim spisu, ki se Nirukla kliče, očitno pravi, de je mesec vedno novorojeni oznanovavc dnevov, ino de prestopajo prinaša bogovam spodobni dar, namreč de vstanovuje čase, ▼ kterih se bogovam dari dajejo. Kar je bilo od sanskritskiga jezika dokazano velja tudi od drugih njemu bližnih jezikov. Zend. mah se razloči od sansk. mar'le po pravilu premembi čerke- A z * (zravn. bog, boži), sicer se s lem trojnim gori rečenim pomenam popolnama zedini. Vgerčkim jeziku se imenuje luna um ali fcijraff, v eoL in jon. narečji jufe; čas pa-po luni mereni jop. To poslednje ime se najde v latinskim jeziku v podobi mcntU, ki spet dalje še glasi v besedi men-tura ino mefiri, v gerčkim /uftm, ftttp^m. V nemških jezikih so enaka primera besed in reči kaže. . V gotiškim (Ulf.) 50 imenuje luna mena, v anglosi mona, vsadajnim angl. moon, month, staronem. manot mntiodj mensis pa se imenuje-got. mcnolfti, angls. mdnal/t, sredgn. miner, mm