D o b r o d o š l i v L o g a t c u Logatec, sti~i{~e naravnega in kulturnega bogastva Dobrodo{li v Logatcu Logatec – sti~i{~e naravnega in kulturnega bogastva Avtor: zbrala in uredila Renata Gutnik, Ob~ina Logatec Izdajatelj in zalònik: Ob~ina Logatec Strokovno svetovanje: Anton Marn Aleksander Jankovi~ Poto~nik Janez J. Švajncer DobroDoŠLi v Logatcu Bibijana Mihevc Prevod: Prevajalska agencija Julija Fotografije: Renata Gutnik Logatec – sti~i{~e naravnega in kulturnega bogastva Andrej Koren~ Rafael Marn Gorazd Šemrov Alenka Gorza Jereb Robert Brus Alojz Skvar~a Marko Masterl arhiv Ob~ine Logatec Ilustracije: Matej Zupan~i~ Ad Pirum Oblikovanje in prelom: Anton Marn, Ad Pirum Naklada: 1 4. izdaja Logatec, 2017 Logatec, 2017 www.logatec.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4Logatec)(036)(0.034.2) GUTNIK, Renata Dobrodo{li v Logatcu ≤Elektronski vir∂ : Logatec, sti~i{~e naravnega in kulturnega bogastva / ≤zbrala in uredila Renata Gutnik ; fotografije Renata Gutnik ... ≤et al.∂ ; ilustratoracije Matej Zupan~i~, Ad Pirum∂. - 4. izd. - Logatec : Ob~ina, 2017 Na~in dostopa (URL): http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/EBROCHURE/ SLOVENIAN.pdf ISBN 978-961-6918-21-3 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 287293952 V publikaciji so zajete le osnovne informacije. Za podrobnosti ste vabljeni na: www.logatec.si LAVROVEC Kje je Logatec? v Evropi. v Sloveniji. VRH SV. TREH KRALJEV 17 30 Slovenija – Republika Slovenija – je demokrati~na republika v jùnem delu Srednje Evrope in 16 31 HLEVNI VRH skrajnem severnem delu Sredozemlja. Dràva meji na zahodu na Italijo, na severu na Avstri-32 PRAPROTNO BRDO jo, na severovzhodu na Madàrsko, na vzhodu in jugu pa na Hrva{ko. Prestolnica Slovenije ROVTE je Ljubljana. Uradni jezik je sloven{~ina; na obmo~jih s strnjeno naseljenostjo prebivalstva 33 italijanske oziroma madàrske narodne manj{ine tudi italijanski oziroma madàrski jezik. MEDVEDJE BRDO PETKOVEC Slovenija, ki leì na sti~i{~u alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta, je 34 ROVTARSKE ŽIBRŠE razdeljena na ob~ine in se razprostira na 20.273 km². Slovenska obala Jadranskega morja je 29 dolga 46,6 km. Najvi{ji vrh v dràvi je Triglav (2864 m). ZAPLANA Republika Slovenija je ~lanica Organizacije zdruènih narodov, zveze NATO in Evropske Žejna dolina 15 a n i unije. l 14 ŽIBRŠE 28 Zelena do 1 HOTEDRŠICA 2 ob~ina Logatec RAVNIK 23 22 27 25 NOVI SVET 24 D. LOGATEC Ob~ina Logatec leì v osrednji Sloveniji – v osr~ju Notranjske – na stiku dveh velikih geo-Logašcica ˇ 26 G. LOGATEC grafskih makroregij: alpskega in dinarskega sveta. Meji na ob~ine Vrhnika, Dobrova-Polhov KALCE Gradec, Žiri, Idrija, Ajdov{~ina, Postojna, Cerknica in Gorenja vas - Poljane. Naselje Lo-3 gatec je 14. januarja 2006 z dràvnim odlokom postalo mesto. Ob~ina praznuje svoj praznik KALIŠE LANIŠCE ˇ 13 Laška kukava 21 20. septembra v spomin na prestavitev okrajnega glavarstva iz Planine v Gornji Logatec v 12 GRCAREVEC ˇ 10 letu 1875. V ob~ini je 19 naselij, ki se zdruùjejo v osmih krajevnih skupnostih. Ve~ji kraji 7 20 6 5 11 so Logatec, osrednje in najve~je naselje sredi Loga{kega polja, Rovte, ki s svojo neokrnjeno JAKOVICA 9 naravo vzpodbujajo èljo po celoletnih aktivnostih, Hotedr{ica ob robu hotenjskega ravnika 19 LAZE 18 8 ter Laze z Jakovico ob znamenitem Planinskem polju. 4 Unica Planinsko polje Koordinate: 45°55’N, 14°14’E Povr{ina: 173,1 km² 1. Napoleonov drevored 10. Poìralnik Pod stenami 18. Galerija in kerami~na 24. Kapelica na Brodu Zbirka starega kme~kega Nadmorska vi{ina: 476 m Število prebivalcev: cca 13.000 + (str. 13) (str. 10) delavnica Laze (str. 45) 25. Grad Logatec (str. 34) orodja (str. 45) Najvi{ji vrh: Srnjak na Hru{ici, 918 m Najnìja to~ka: Planinsko polje 443 m 2. Loga{ka jama [kofji Lom 19. Cerkev sv. Mihaela Vojni muzej (str. 44) Cerkev sv. Janeza Krstnika (str. 14) 11. Naravni most Cerkev sv. Marije v Cerkev Matere bòje (str. 46) Podnebje: zmerno celinsko 3. Gradi{nica (str. 13) 12. La{ka kukava Le{~evju (str. 37) (str. 38) Kip sv. Janeza Nepomuka 4. Planinsko polje 13. Gozdna u~na pot v 20. Cerkev sv. Luke Cerkev sv. Krià (str. 46) (str. 10, 25) Kali{ah 21. Rimska utrdba na 26. Cerkev sv. Janeza 29. Cerkev sv. Katerine Najstarej{i pisni viri, ki omenjajo Logatec: Okoli leta 425 je nastal znani zemljevid cestnega Reka Unica (str. 10, 13) 14. Zelena dolina (str. 22) Lani{~u (str. 30) Evangelista 30. Cerkev Sv. Treh Kraljev omrèja v rimski dràvi, ki se je imenoval Tabula Peutingeriana. V njem je navedeno naselje 5. Vranja jama (str. 14) 15. @ejna dolina (str. 17) 22. Cerkev sv. Nikolaja 27. Cerkev sv. Barbare 31. Cerkev sv. Miklavà 6. Skednena jama (str. 14) 16. Matjaève kamre (str. 17) (str. 37) (str. 38) 32. Cerkev sv. Marjete (str. 38) ali cestna postaja kot Longatico med Hru{ico in Vrhniko. 7. Najdena jama Slapa v Sopotu (str. 18) Kapela sv. Joèfa 28. Tomaìnov mlin 33. Cerkev sv. Mihaela 8. Ma~kovica (str. 14) 17. Jama Sv. Treh Kraljev 23. Tollazzijeva {tirna (str. 37) (str. 34, 46) 34. Cerkev sv. Hieronima 9. Logar~ek (str. 14, 17) Cerkev sv. Joèfa Zemljanke (str. 34, 45) (str. 38) 5 Kako do Logatca? V Logatec vodijo ceste iz 6 razli~nih smeri: iz Ljubljane (SV), iz Kopra (JZ) preko Pos toj ne (J), iz Idrije (SZ), Cerknice (JV), Ajdov{~ine (Z) in iz Žirov (S). Razdalja do ve~jih krajev: do Ljubljane 29 km do Brnika 55 km do Kopra 89 km do Vrhnike 10 km do Cerknice 24 km do Postojne 21 km do Žirov 24 km do Kranja 58 km do Ajdov{~ine 33 km Do Logatca se lahko pripeljete po razli~nih cestah ali z vlakom. ^e bi radi prevozili vse ceste v ob~ini (razen kolesarskih), bi se nabralo 799,3 km. Z letali{~a v Logatec? Logatcu najblìje letali{~e je osrednje slovensko letali{~e Joèta Pu~nika na Brniku (www. lju-airport.si), ki je od Logatca oddaljeno 55 km. Od letali{~a do èlezni{ke (http://www. slo-zeleznice.si/) in avtobusne postaje Ljubljana (http://www.ap-ljubljana.si/), kjer morate presesti za Logatec, lahko najugodneje pripotujete z javnim avtobusom, ki vas tja pripelje v 45 minutah. Avtobus med letali{~em in kon~no glavno postajo vozi od ponedeljka do petka vsako uro: od 5. do 20. ure; ob sobotah, nedeljah in praznikih pa vozi na dve do tri ure: od 7. do 20. ure. Že ob pristanku si lahko zagotovite èlene informacije o voznih linijah avtobusa, ki vas pripelje do avtobusne in èlezni{ke postaje Ljubljana, tam pa presedete na avtobus ali vlak za Logatec. Vònja iz Ljubljane do Logatca (avtobus in vlak) traja cca 40 min. Prav tako si lahko na letali{~u priskrbite rent-a-car ali taksi. Vònja z avtomobilom z Brnika do Logatca ob normalnih voznih razmerah traja cca 30-40 min. 6 od kod ime Logatec? Obstaja ve~ razli~ic od kje naj bi ime Logatec izhajalo. Prva, po Valvasorju, pravi, da naj bi ime izhajalo iz latinske besede Longaticum oziroma iz nem{kega imena Loitsch. Druga verzija pa govori, da gre lahko za izpeljanko iz besede log, ki je koren imena Logatec. V Slovarju slovenskega knjìnega jezika je beseda log pojasnjena kot »(mo~viren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi.« Bo è dràlo, saj je bila loga{ka ravnina do izvedbe melioracij od Gorenjega do Dolenjega Logatca ve~krat poplavljena in zamo~virjena. Zgodovina Logatca Dana{nja oblika povr{ja se je tod oblikovala v spodnjem in srednjem triasu. V pleisto cenu so se prej povr{inske vode umaknile pod povr{je in takrat se je za~elo tudi mo~no zakrase-vanje, ki je zakrivilo tako obliko reliefa, kot ga lahko vidite {e dandanes. Arheolo{ke najdbe v Matjaèvih kamrah pri~ajo o prisotnosti ~loveka è v paleolitiku, v ~asu starej{e in mlaj{e kamene dobe. Poselitev je dokazana tudi v èlezni dobi v ravninskem delu ob ponoru Loga{~ice in na Pustem polju pod Ostrim vrhom. Osrednje prazgodovinsko gradi{~e je bilo na hribu Velike Bukve nad Gorenjim Logatcem. Tam so {e vedno opazni ostanki teras, na katerih so stali leseni objekti. V ~asu Rimljanov, ko je ~ez Loga{ko polje potekala cesta Aquilea - Aemona, je na strate{ko pomembnem prehodu med Ljubljansko kotlino in Hru{ico nastala obcestna postaja, ki jo anti~ni itinerariji omenjajo kot Mansio Longatico. V srednjem veku je bilo upravno sredi{~e kraja v Gorenjem Logatcu. Do izgradnje èlezni{ke proge je bil Logatec furmansko naselje, o ~emer {e danes pri~a arhitektura velikih obcestnih doma~ij. Po letu 1857, ko je prevozni{tvo usahnilo, je postalo po membnej{e spravilo lesa in àgarstvo z lesno trgovino. Na razvoj kraja je leta 1875 vplivala tudi prestavitev okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije iz Planine v Logatec. Med obema vojnama je bil Logatec ob-mejni kraj ter sredi{~e sreza Dravske banovine. Še danes je v Logatcu mo~ ob~udovati notranjsko va{ko-tr`no in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dedi{~ino izkazuje gra{~ina v Gorenjem Logatcu ter ve~ dobro ohranjenih obcestnih doma~ij ter gospodarskih poslopij. 9 Naravna dedi{~ina Skoraj polovica ozemlja loga{ke ob~ine je zavarovana z reìmi varstva narave, ki se ve ~i noma prekrivajo in so skoncentrirani predvsem v jùnem delu ob~ine: od Planinskega polja vse do Logatca, Kalc in Hotedr{ice. Na omenjenih obmo~jih so tako obmo~ja Nature 2000, ekolo{ko pomembna obmo~ja ter deloma obmo~ja naravnih vrednot. V ve~ini se navezujejo na kra{ki svet in kra{ke pojave v ob~ini. 11 Planinsko polje Planinsko polje je eno tipi~nih kra{kih polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na ok rog 11 km² povr{ine. Njegovo dokaj ravno dno je izpostavljeno ob~asnim poplavam reke Uni ce, ki prite~e na dan iz Planinske jame in se po~asi vije do ponorov na drugi strani polja. Reka ob~asno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob ve~jih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja. Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manj{ih poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v ~asu poplav od naselja do naselja lahko prevaàli samo s ~olni. Zaradi svoje z letnimi ~asi spreminjajo~e se podobe je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo. Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogo~a {tevilne vodne {porte, med katere sodijo pla-vanje, ribolov in v ~asu poplav tudi ~olnarjenje. Tu je najbolj severozahodno rasti{~e travni{ke modre ~ebulice (Scilla litardierei), ki je endemit dinarskih kra{kih polj. Sicer pa tu gnezdijo: kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis). reka unica V pore~je Ljubljanice se stekajo vode slovenskih znamenitosti, kot so na primer pre si hajo~e Cerkni{ko jezero, Rakov Škocjan, slavna Postojnska jama, {tevilni izviri pri Vrhniki in seveda Planinsko polje. Na Planinskem polju se Ljubljanica imenuje Unica. To je eno izmed sedmerih imen kra{ke ponikalnice, ki je {e pred le de ni mi dobami tekla po povr{ini, nato pa si je postopo-ma utrla podzemsko pot v apnen ~astih kamninah. Njena voda izginja v {tevilnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne è pred vasjo Laze, pri vi{jem pa se razlije iz struge po meandrih proti sever nemu robu polja, kjer so najve~ji ponori Pod stenami. V bliìni sta »Putickovi {tirni« - poìralnika, za{~itena z mreàma, ki prepre~ujeta, da bi se zama{ila s plavjem, ki ga prina{a voda. Štirni sta dobili ime po ^ehu Viljemu Puticku, vodji hidromelioracijskih del na Planinskem polju. Ko pretok Unice v jùnem delu polja preseè 60 m³/s, ponori ne zmorejo poìrati vse vode, zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Takrat se pol je spremeni v jezero, iz katerega mo-lijo le vrhovi dreves. Poplave so najpogostej{e jeseni in trajajo povpre~no mesec in pol. Njihov obseg je lahko zelo razli~en. Ob manj{ih poplavah voda zalije okrog 2 km², ob najve~jih pa tudi do 11 km2 ozem lja. Izjemno visoki poplavi sta bili leta 1820 in 1923. Tedaj se je Jakov{ki hrib spremenil v otok, saj je voda zalila vse poti, ki vodijo nanj. Reka Unica je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih voda za {portni ribolov na lipana, v njej pa ìvijo tudi druge vrste rib: {~uke, poto~ne postrvi in krapi. 12 Napoleonov drevored lip Lipov drevored je eden najdalj{ih in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Slove ni ji. Drevo red je dolg 1900 m, sestavlja pa ga 290 dreves vrste lipovec (Tilia cordata) in lipa (Tilia platyphyllos). Drevored s svojo dominantno lego ob vstopu v naselje je svo je vrstna zna~ilnost Logatca. Po ustnem izro~ilu naj bi ga zasadili okoli leta 1810, in sicer v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, h~erjo avstrijskega ce sar ja Franca II, zato je drevored svoj~as nosil Luizino ime, ~ez ~as pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored. Ja~ka Sredi naselja v ponoru Ja~ka izginja v podzemlje potok Loga{~ica, ki sprva te~e v plitvi stru gi po dnu Loga{kega polja, potem pa se okrog 300 metrov pred ponorom spusti v 20 m globoko ozko dolino Ja~ka. Ta se kon~a z navpi~no steno, v kateri je ve~ zamreènih poìralnikov. Voda odteka v zahodne izvire Ljubljanice na Vrhniki. Ob manj{ih deèvjih poìralniki prepu{~ajo vso vodo, ko pa se po dolgem deèvju napolni kra{ko podzemlje, za~ne voda zastajati in gladina se mo~no dvigne. Zadnja velika poplava, katere sledovi so {e vidni na okoli{kih hi{ah, je bila leta 1979. Po tem letu je bila v povirju potoka zgrajena pregrada, ki ob mo~nej{em deèvju zadrì poplavni val in prepre~i poplave. gradi{nica Gradi{nica je 201 m globoko brezno na SZ pobo~ju Gradi{~a. Vhodno brezno je veliko 25 x 35 m in globoko 65 m. Pod vhodom se spu{~a strm Krausov hodnik do globine okrog 130 m, pod njim pa se odpirata Hauerjeva ter Putickova dvorana. Iz dvorane se odpira ve~ manj{ih rovov, ki se kon~ajo s sifoni. V jami niha vodna gladina okrog 60 m. V njej se ob~asno pojavljajo visoke vode Ljubljanice, ki podzemeljsko te~ejo od ponorov na robu Planinskega polja proti izvirom na Vrhniki. Gradi{nico je poznal è J. V. Valvazor in jo imenoval Vràja jama. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si (Jamarsko dru{tvo Logatec) Loga{ka jama Loga{ko jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si 15 Skednena jama Skednena jama leì na severnem robu Planinskega polja, vzhodno od Lanskega vrha. Dol ga je 209 m in globoka 30 m. Ima tri vhode, dva vodoravna v udornih vrta~ah in brez no, ki se odpira v jamo blizu jùnega vhoda. Jama poteka v smeri sever – jug in je tunel skega tipa. Zaradi vhodov v vrta~ah in gozda nad jamo, ki zmanj{uje vetrovnost, se v ja mi pozimi zbira hladen zrak, ki povzro~i, da v vsej jami nastajajo ledeni kapniki in struk tur na tla. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si vranja jama Tu je najprej udornica, ki je dolga 90 m in {iroka do 60 m. Dno udornice je nagnjeno proti jugu, kjer je pod slikovito steno ogromen vhod v 326 m dolgo in 90 m globoko Vranjo jamo. Od vhoda se proti jugu spu{~a Veliki rov, ki se za vhodno dvorano cepi v tri rove. Proti ju-govzhodu je usmerjen najvi{ji Suhi slepi kapni{ki rov, srednji Zvezni rov se nadaljuje proti jugu in preko 6 m visoke stopnje pripelje v Mrzlo jamo. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si Ma~kovica Ma~kovica je 1.280 m dolga in 51 m globoka jama v neposredni bliìni Laz. Vhodni rov se blago spu{~a in nato raz{iri v Malo dvorano, ki slovi po ponvicah, preko katerih se ob ve~jih poplavah Planinskega polja preliva voda in ustvarja miniaturne kaskade. Od tod se dviguje kratek rov do prehoda v Veliko dvorano s 30.000 m³ prostornine. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si Jama Sv. treh Kraljev Ob cesti, ki vodi na Vrh Svetih Treh Kraljev, je vhod v umetno izoblikovan vodoraven rov, ki prebije celoten Vrh. Izkopavanje je potekalo v tridesetih letih v okviru gradnje voja{ke obrambne Rupnikove linije. Pri tem izkopu so naleteli na Jamo Svetih Treh Kraljev, ki je ve~ kot kilometer dolg in 70 m globok splet manj{ih rovov. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si 16 Matjaève kamre V bližini Sopota se v skalni steni nad levim bregom reke Sovre odpira {est vhodov v Mat jaève kamre. Te so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla reka Sovra. Matjaève kamre so pravi labirint rovov v ve~ etaàh, s kapniki in pojavom jamskega mleka po stenah. Dolìna vseh rovov je priblìno 500 m. Poleg arheolo{kih izkopanin (ostanki kamnitega orodja ledenodobnih lovcev) so tam na{li tudi ostanke ledenodobne favne. Info in mònost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si Žejna dolina Dolina pod Medvedjim Brdom je zanimiva predvsem zaradi sorazmerne naravne ohranjenosti vodotoka, za katerega je zna~ilno veliko nihanje vode. V srednjem delu doline se ve~ina vode usmeri proti zahodu in ponika v Kmetovo brezno, pravi labirint vodoravnih rovov plitvo pod povr{jem. Brezno je raziskano v dolìni 335 m in globini 15 m. Vzhodno od ponora so na obeh straneh ceste mo~virski travniki, kjer rastejo nekatere ogroène rastlinske vrste, med njimi najbolj izstopa mesojeda dolgolistna rosika, najdemo pa {e okroglolistno rosiko in zelo redko kukavi~nico Loeselovo grezovko. Dolina poteka naprej proti jugu, potok pa napajajo {tevilni manj{i stranski potoki. Žejski potok ponika skupaj s Hotenjko v ve~ ponorih zahodno od Hotedr{ice. Erikov ribnik Gre za svojevrsten ribnik v regiji, ki ima nad svojo povr{ino otok. Vodna povr{ina ribnika, ki je v zasebni lasti, meri 3.800 m², najve~ja globina dosega 2 m. Raj za ribi~e na postrv je bil obnovljen leta 1970, sicer pa njegova zasnova datira v leta pred I. svetovno vojno. Na oto~ku sredi ribnika gnezdijo race, ve~krat pa je opaziti tudi vodomce. Ribolovna sezona poteka od konca marca do 20. septembra. Jezerc Na dnu vrta~e jùno od Prezida (Zaplana) pri Logatcu je visoko barje, ki je nastalo z zara{~anjem plitkega jezerca. Poleg {otnih mahov tu najdemo zna~ilne predstavnike visokega barja: okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nòni~avi munec (Erio phorum vaginatum) 19 in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris). Šoti{~e je v sredini rahlo dvignjeno. Barje nima vidnega pritoka ali odtoka vode; njegova nadmorska vi{ina je 491 m. ra~evsko jezero To je manj{e jezero, ki je nastalo v povirju reke Ra~eve. Jezero je trikotne oblike, dolgo 120 m in {iroko 100 m. Najve~ja izmerjena globina je 5,5 m, povpre~na pa 2,9 m. Pri mak simalnem vodnem stanju je povr{ina jezera 0,85 ha, sicer pa zelo niha; enkrat na leto pa je ze ro, ki je mresti{~e àb, celo presahne. ^eprav je med manj{imi jezeri v Sloveniji, je iz jem no zanimivo zaradi svoje lege na prehodu iz alpskega v dinarski svet in edino v tem delu Slovenije. Slapa v Sopotu Pod soto~jem Rovtarske in Popitove Sovre pri Sopotu so v dolomitiziranem apnencu manj{a korita, skozi katera se voda prebija v ve~ stopnjah. Najizrazitej{a sta dva 5 – 7 metrov visoka slapa. Dinozavrove stopinje V blìji okolici Medvedjega Brda so bili na kamninski podlagi odkriti okamneli odtisi, znani kot dinozavrove sledi. Ohranjenih je 6 odtisov stopal, velikih dobrih 10 cm, ki kar vabijo, da se v mislih prestavimo za dobrih 200 milijonov let v preteklost. Ker je erozija naredila svoje, ni mogo~e ugotoviti, katera vrsta teh zveri se je sprehajala tam okoli. Znano je le to, da so odtisi manj{ega triprstega dvonònega zavrija. Odtisi so velike pomembnosti, saj so v Sloveniji edinstveni. 20 Živalstvo in rastlinstvo Na obmo~ju loga{ke ob~ine sre~amo prostoìve~e ìvali, ki so zna~ilne za ve~ino ozemlja Slovenije; na obmo~jih varstvenih reìmov pa je mo~ zaslediti tudi dolo~ene ogroène vrste in endemite. 23 V okolici Hotedr{ice je nekaj nadvse zanimivih lokacij z zelo zanimivo hidrolo{ko, geomorfolo{ko in botani~no naravno dedi{~ino. Med najpomembnej{e sodita Žejna in Zelena dolina z nizkimi barji in mo~virnimi travniki, ki so biotop nekaterih redkih ras tlin, kot so mesojede dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris). Vodna favna je bogata, saj tu ìvijo divje race, ka~ji pastirji, raki ko{~aki in urhi. Velike povr{ine gozdov v okolici Hotedr{ice zagotavljajo ugodne ìvljenjske pogoje za srnjad in jelenjad, medvede, divje pra{i~e, rise, divje ma~ke in lisice. Med drevesnimi vrstami so najpogostej{e: jelka, bukev, smreka, gorski javor, veliki jesen, gorski brest in beli gaber. Za veliko zanimivost veljajo {tevilni smrekovi mutanti. Najbolj nenavadna je stebrasta smreka v Novem Svetu, saj ima spodnjo tretjino kro{nje normalno razvito, zgornji dve tretjini pa sta ozki kot pri cipresi. Med pomembnej{e rastlinstvo Planinskega polja sodijo ru{nata mastnica, zdravilna stra{nica, veliki trpotec, ka~ji jezik, mo~virski svi{~, usnjati silj in rosika. Tu je edino slovensko rasti{~e ogroène travni{ke morske ~ebulice (Scilla litardierei), ki je ve~letna rastlina s svetlo modro obarvanimi cvetnimi listi. Zaradi omenjenih rastlin je celotno rasti{~e zavarovano in velja za neprecenljivo botani~no naravno dedi{~ino. Najbolj raz{irjeni drevesni vrsti v okoli{kih gozdovih sta smreka in jelka, dopolnjujejo ju listavci, predvsem bukev. Med gozdnimi ìvalskimi vrstami prevladujeta srnjad in jelenjad. Gozdovi v zaledju Planinskega polja pa so tudi ìvljenjski prostor rjavega medveda in risa. Na polju najdemo 78 razli~nih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroèni stra{ni~in modrin, petelin~ek in grintav~ev pisan~ek. Planinsko polje s svojo pestro mozai~no pokrajino poplavnih travnikov, grmi{~ in dreves ponuja ugodne pogoje za gnezdenje {tevilnim pticam. Med najpomembnej{e sodijo kosec, kozica, poljski {krjanec, repalj{~ica ter rjava in pisana penica. Polje je tudi odli~no po~ivali{~e za ptice selivke, kot so bela in ~rna {torklja, siva in velika bela ~aplja ter {tevilne race in pobrèniki, npr., vodomci, ki po poplavljenih plitvinah najdejo obilico hrane. Ob~asno se na Planinskem polju zadrùje tudi orel belorepec. Zaradi kosca, ki je ogroèn è po vsem svetu, je Planinsko polje pridobilo oznako mednarodno pomembnega obmo~ja za ptice IBA (Important Bird Areas). Na podro~ju Zaplane in Medvedjega Brda je med drugim domovanje malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), medtem ko v ilirsko hrastovih belogabrovih gozdovih in ilirsko bukovih gozdovih Meni{ije in njenem podzemlju sre~amo naslednje rastlinske in ìvalske vrste: kranjski jegli~ (Primula carniolica), ko{~i~ni {kratec (Coenagrion ornatum), drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti), (Buxbaumia viridis), navadni ris (Lynx lynx), rjavi medved (Ur-sus arctos), volk (Canis lupus), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), hribski urh (Bombina variegata), veliki pupek (Triturus carnifex), navadni ko{~ak (Austropotamobius torrentium), bukov kozli~ek (Morimus funereus) in ozki vretenec (Vertigo angustior). Nedvomno pa nad vsemi gozdnimi prebivalci preko {eg in navad dominira polh. 27 Kulturna dedi{~ina Logatec ima bogato kulturno zgodovino, kar se kaè tudi v razli~nih tipih kulturne dedi{~ine, saj je v nacionalnem registru vpisanih kar ve~ kot 200 enot. Predstavljamo vam samo nekaj najvidnej{ih. Obmo~je Logatca je bilo skozi celotno zgodovino vse do vzpostavitve sodobnega cestnega sistema priznano kot ena izmed najpomembnej{ih strate{kih to~k pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Gre za edini ve~ji prehod med Alpami in morjem, in vojske so v preteklosti to dejstvo s pridom izkori{~ale. Ravno zaradi takega naravnega bogastva, mònosti prehoda med razli~nimi obmo~ji so skozi Logatec potekale velike zgodovinske strate{ke »meje« vse od rimskega obrambnega sistema z mreò utrdb in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. Logatec je namre~ imel tudi izredno pomembno funkcijo v zaledju So{ke fronte med 1. svetovno vojno. Tudi ob~inski grb, ki je v veljavi od 1. januarja 2009 dalje, v svoji sredini ponuja univerzalni simbol prometa – kolo, ki hkrati nakazuje kriì{~e, sti~i{~e cest, ki je zna~ilno za Logatec. Kamniti zid pa nakazuje, da je imel loga{ki svet s svojim limesom pomen meja{a med zahodom in vzhodom. Ker gre za pokrajino, kjer so se sre~evali posamez niki in ljudstva in kjer so se bojevali narodi, je temeljno polje {~ita predstavljeno v rde~i, najstarej{i heraldi~ni barvi. Prav v heraldi~no rde~i mnogi i{~ejo simboliko za pravi~nost, mo~, hrabrost pa tudi ~ast in – ljubezen. 31 claustra alpium iuliarum Rimska dràva, ki je obsegala tudi ozemlje sedanje Slovenije, se je v 3. stoletju n.{. odlo~ila postaviti posebne zapore, ki bi sovràniku zaprle pot, ~e bi prodiral z vzhoda proti severni Italiji. Strategi se niso odlo~ili za en sam, neprekinjen zid, kot je na primer Hadrijanov, pa~ pa za sistem ve~ zaporednih zidov na najbolj izpostavljenih krajih. Graditelji so naleteli na è kultivirano obmo~je, o ~emer pri~ajo tudi ostanki neolitskih gradi{~ na Loga{kem. Najve~je je bilo gradi{~e Velike Bukve na Taboru v Gorenjem Logatcu. Rimsko obrambno zidovje je nastajalo do 4. stoletja. Loga{ka kotlina s hribi naokoli je bila prav na najpomembnej{i mòni ~rti prodiranja z vzhoda, zato je temu ozemlju veljala posebna pozornost. Sama kotlina ni dobila zidu, pa~ pa se je zna{la celo med dvema sistemoma obrambnih utrdb. Prva obrambna ~rta je tekla vzhodno od Logatca. Obrambni zid je zapiral vso smer od Ulake do Raskovca in dalje. Obrambi zid je bil kamnit, priblìno na vsakih nekaj 100 metrov je imel obrambni stolp, ki je {e posebej zavaroval posadko. Najbolj utrjena in najpomembnej{a postojanka je bila Strmica. Poseben zid je zapiral dolino pod Brstom. Na vrhu Brsta je bila utrjena rimska postojanka, najverjetneje s stalno in razmeroma mo~no posadko. Drugo obrambno ~rto je bilo obmo~je Hru{ice, ki je bila è sama tèko prehodna. Rimska voja{ka cesta ~ez Hru{ico je omogo~ala prehode velikim rimskim vojskam, kljub temu pa je bila zelo lahko branljiva, saj je bilo mòno prodiranje le po glavni cesti. rimska utrdba na Lani{~u Prvi obrambni sistem na Hru{ici je bila utrdba na Lani{~u z obrambnim zidom nad Vodicami. Lani{~e je bila mo~na, iz klesancev zidana utrdba, v ka teri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja. Utrdba in naselbina sta se oskrbovali z vodo iz izvira v dolini levo pod utrdbo. Dandanes je studenec zasut, sledovi vode pa so {e vidni. Jedro obrambnega sistema na Hru{ici je bilo na njenem vrhu. Rimljani so to glavno utrdbo imenovali Ad pirum. Po eni razlagi naj bi ime pri{lo iz latin{~ine in naj bi pomenilo Pri hru{ki, po drugih pa iz gr{~ine in naj bi pomenilo Pri ognju. Utrdba Ad pirum je bila velika in z ve~ celotami, v dolini zahodno od nje pa je bilo dovolj pro-stora za nastanitev prave male vojske. Utrdba na vrhu Hru{ice je varovala prehod ~ez hribov-je, hkrati je pomenila zaledje in podporo zapornim obrambnim ~rtam pred njo. Upravi~eno smemo sklepati, da je bil tam nastanjen poveljnik celotne obrambne ~rte. 32 33 rupnikova linija in alpski zid Alpski zid je nastajal od leta 1932 dalje, ko je Kraljevina Italija za~ela graditi obram bno ~rto vzdol` vseh svojih kopenskih meja. Tako tudi ob meji s Kraljevino Jugoslavijo. Številni ostanki so {e vedno vidni na Lani{~u, na Mesarjevem hribu, na Travnem vrhu, v Novem svetu so vidni ostanki karavel, v Hotedr{ici pa je ostanek italijanske utrjene postaje GAF. Rupnikova linija je sistem utrdb, ki jih je leta 1935 za~ela graditi Kraljevina Jugoslavija kot odgovor na gradnjo italijanskega Alpskega zidu. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Utrdbe so bile grajene po ~e{kih vzorih, ^ehi pa so vzore povzeli po francoskih utrdbah. Linija je, glede na starost, dobro ohranjena, razen na lokaci-jah, kjer so jo Italijani v letih 1941/42 sistemati~no ru{ili. Logatec je od nekdaj slovel kot ena najpomembnej{ih strate{kih to~k in tega dejstva so se zavedali tudi graditelji Rupnikove linije. Tako lahko v Blekovi vasi zasledite prednjo ~rto, ki je sestavljena iz prizem (strojni~nih bun-kerjev), na Reì{ah je viden tobruk (odprt strojni~ni poloàj), v Zapolju stoji s ceste dobro vidna zaporna utrdba (»petit ouvrage« – franc, »blockhous(e)« - ang, nem), na Strmici so nedokon~ane slemenske utrdbe, na Raskovcu bi po na~rtih morale biti slemenske utrdbe, vendar je za dograditev primanjkovalo ~asa. Najve~ja med njimi pa bi morala biti zgrajena na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Tam je videti izkop, kjer bi moral stati sistem osemnajstih bojnih blokov, kar je primerljivo z najve~jimi francoskimi utrdbami na Maginotovi liniji. rapalska meja Z Rapalsko pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, je bila dolo~ena meja med dràvama, s ~imer so bili tretjina slovenskega etni~nega ozemlja, Istra in del Dalmacije z otoki dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Razmejitvena ~rta med Italijo in slovenskimi deèlami je tekla z Mangarta na Triglav, od Blego{a do Hotedr{ice, dalje do Planine pri Rakeku pa prek Snènika do Reke. Enega glavnih mejnikov nekdanje rapalske meje lahko {e dandanes vidite v Logatcu, in sicer stoji na skali tik ob cesti priblìno kilometer od kriì{~a na Kalcah, kjer lahko izberete pot proti Hru{ici. Prav tako pa je eden izmed glavnih mejnikov ohranjen tudi na Tratah. Vmesni mejniki so {e vedno vidni tudi na obmo~ju Hotedr{ice, mimo katere je potekala rapalska meja. Tam, na nekdanjem mejnem prehodu, {e danes stoji tudi utrjena obmejna straàrnica. 35 Spomenik ruskim vojnim ujetnikom Na vodicah - Hru{ica Na jùnem robu travnate globeli, ki jo na zahodni in severni strani obkroà stara cesta Kal-ce – Col, stoji v register kulturne dedi{~ine vpisan spomenik, postavljen v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki so v velikem {tevilu umrli zaradi bolezni in iz~rpanosti. V obdobju I. svetovne vojne so namre~ gradili èleznico proti Idriji, namenjeno za oskrbo So{ke fronte, hkrati pa utrjevali cesto ~ez Hru{ico. Leta 1982 se jim je lokalna skupnost poklonila s postavitvijo spomenika v obliki {tiristrane piramide, zidane iz lomljencev, na tlakovani plo{~adi. V piramido je vzidana bronasta plo{~a z reliefnim napisom: Ruskim vojnim ujetnikom; 1914-18. Leta 2014 je takratni kulturni ata{e Veleposlani{tva Ruske federacije v Republiki Sloveniji in direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, Rifat Pateev, dal v bliìno spomenika postaviti pravoslavni krì v spomin na ruske rojake, ki so preminuli na obmo~ju ob~ine Logatec. Krì stoji na za~etku doline, na levi strani poti, ki vodi proti spomeniku in je s sprednjo stranjo obrnjen proti spomeniku. Spomenik ameri{kemu bombniku b-24H 41-29244 Double trouble in njegovi posadki V Kotlicah, na obronku jase nedale~ od mesta strmoglavljenja, je Raul Semeni~ 15. oktobra 2014 postavil spomenik v spomin na posadko ameri{kega bombnika B-24H Liberator, s se-rijsko {tevilko 41-29244 in vzdevkom Double Trouble. Spomenik, vpisan v register kulturne dedi{~ine, ima obliko repnega stabilizatorja, po katerih se je Liberatorje è na dale~ prepoznalo. Postavljen je tako, kot da je preostali del letala skrit pod zemljo, nad njo pa je viden samo del repa. S to simboliko je Semeni~ prikazal zgodbo letala in njene posadke, ki je bila skoraj 70. let skrivnost, vedelo se je samo toliko, kolikor je videti nad zemljo. 25. februarja 1944 je bilo letalo v formaciji ostalih bombni-Spominski park vojne za Slovenijo kov na poti iz opori{~a v jùni Italiji Gioia del Colle proti nem{kemu Regensburgu z misijo bombardiranja tovarne nem{kih letal Messerchmitt in krogli~nih leàjev. Okoli enajstih Ob vstopu v ob~ino Logatec, na kriì{~u za industrijsko cono Zapolje, je zgrajen spominski dopoldne je bilo letalo napadeno s strani Messerschmittovih lovcev in protiletalske obrambe park, posve~en uspe{nemu uporu proti agresorju v vojni za Slovenijo 1991. Enote Teritori-s tal. Ob prvem zadetku so predvidoma preminili strelci v trupu. Pilot je posadki ukazal alne obrambe Logatec so v bojni akciji dne, 2. 7. 1991, na Cesarskem vrhu uspe{no zausta-zapustiti letalo, sam pa skupaj z repnim strelcem posku{al pristati in re{iti ~lane za katere vile prodor oklepnega bataljona Jugoslovanske armade z Vrhnike proti Logatcu. V spomin ni vedel ali so mrtvi ali zgolj nezavestni. Letalo je bilo tako mo~no po{kodovano, da je bilo na ta dogodek je ob 25. obletnici vojne za Slovenijo v letu 2016 Ob~ina Logatec na pobudo ro~no upravljanje nemogo~e in je v ognju strmoglavilo v bliìni Logatca, na predel Kotlic. Obmo~nega zdruènja veteranov vojne za Slovenijo Logatec uredila spominski park. V cen-Pravo~asno je uspelo izsko~iti petim ~lanom posadke, drugih pet pa je v strmoglavljenem tralnem delu parka je postavljen spomenik, ki ga je zasnoval loga{ki umetnik Matej Pe~enik. letalu do~akala temna usoda. Srebrna krogla predstavlja odpor, sivi obok okoli nje pa simbolizira agresorjev obro~. 36 37 gra{~ina Logatec Grajska stavba je bila zgrajena pred letom 1580. Dana{njo podobo dvonadstrop ne ga dvor ca s pravokotnim tlorisom, z vogalnimi stolpi in imenitnim renesan~nim polkròno za klju~enim portalom mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg. Leta 1846 je gra{~ino odkupil knez Windischgrätz. Po 2. sv. vojni je bil grad na cio na liziran, v njem pa so bili dolga leta prostori vzgojnega zavoda za mladino. tomaìnov mlin Tomaìnov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni {e delujo~i mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim poìralnikom. Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim brez nom vrtijo vodna kolesa, ni. Po ustnem izro~ilu naj bi stal tu mlin vsaj od za~etka 18. stoletja. V 300 letih je mlin zamenjal veliko lastnikov, po 1. svetovni vojni pa so ga kupili sedanji lastniki. Posebnost tega mlina je, da so mlinska kolesa name{~ena v breznu, pod zemeljsko povr{ino. Od treh mlinskih koles se zdaj vrti samo {e eno in omogo~a mletje p{enice, koruze, je~mena in ovsa. Prostor za mletje, kjer so trije kamni, so leta 1938 dvignili za 2 m in tako olaj{ali prina{anje ìta in odna{anje moke. Zemljanke Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedr{ice. Tako doma~ini imenujejo ka{~e, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi. Z vseh strani, razen z vhodne, so pokrite z zemljo in travno ru{o. Izkopane so v pobo~jih, da jih ne zalije voda. Še danes v njih shranjujejo poljske pridelke, ki skozi vse leto zelo enakomerno ohranjajo temperaturo in vlago. tollazzijeva {tirna Zgrajena je bila 1883 po naro~ilu va{kega trgovca Tomaà Tollazzija. Vodnjak se napaja z izvirno vodo, saj so v Logatcu napeljali vodovod {ele 14 let po njegovi postavitvi. S svojim arhitekturnim in likovnim oblikovanjem predstavlja izjemen primer med gradnjami vodnja-kov na {ir{em loga{kem obmo~ju. V idejni zasnovi oblikovanja se navezuje na furlanske vzore tovrstnih gradenj in ima kulturno zgodovinske, tehni{ke, arhitekturne, likovne in krajinske vrednote. Tollazzijeva {tirna je bila v drugi polovici leta 2008 razgla{ena za spomenik lokal-nega pomena. Leta 2009 jo je Ob~ina Logatec obnovila s svojimi ter sredstvi pristopa Leader 38 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda. Vsako leto na kresni ve~er (24. junija) {tirna gosti etnolo{ko glasbeno prireditev Ve~er pri vodnjaku. Zidani notranjski kozolci V Hotedr{ici so se ohranili zidani notranjski kozolci. Stebri so zloèni iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je druga~ne obde-lave in barve. ^elna stran kozolca je v etaì filigransko zloèna v ope~ni zid, ki je postavljen na ope~ni lok, ta pa se mo~no opira na stebre. Na stranice kozolca so po ve~ini nabite deske. Letve za su{enje stro~nic in sena so v najve~ enem razdelku. Na zatrepih so spoji desk prekriti z letvami, ki se kon~ujejo v {pice ali kak{en drug zaklju~ek. Sakralni objekti Po Loga{kem je 38 za{~itenih sakralnih objektov: 14 kapelic in 15 cerkva. Cerkev sv. Nikolaja Marsikatera cerkev nosi letnico prvega zapisa 1526. Tako je tudi z ùpnijsko cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Na mestu starej{e cerkve je bila v letih 1795-1803 sezi da na sedanja. Njena arhitektura kaè zanimiv prehod baroka v klasicizem. Pozneje so podalj{ali prezbiterij in prenovili fasado, zadnja prenova, ki ji je sledila {e raz{iritev cerkve v letu 2002, pa je potekala v letih 1989-1990, ko so po na~rtih arhitekta Franceta Kvaternika preuredili njeno notranjost in okolico. Posebnosti nekaterih ostalih cerkva: Cerkvica sv. Marije v Le{~evju iz 15. stoletja je ena izmed najmanj{ih romarskih cerkva v Sloveniji. O njej je, razen prve pisne omembe pred petstotimi leti, znanega zelo malo. Zanimiva je po tem, da je sezidana nad vodnjakom, v katerega stopimo skozi vratca v jùnem zidu. Legenda pravi, da je voda, ki se nabira v vodnjaku, zdravilna za o~esne bolezni, in da ~loveka celo pomladi. Po nekaterih virih naj bi bilo tu neko~ pogansko sveti{~e, posve~eno neznanemu vodnemu boànstvu. 41 Ob cerkvi Roènvenske Matere bòje v Gorenjem Logatcu je {e danes ohranjena okoli{ka zazidava, ki izpri~uje tipi~no taborsko obrambno pozidavo. Cerkev sv. Barbare je stara romarska cerkev, ki je neko~ sluìla tudi kot protitur{ki tabor. Glavni oltar je izdelan iz ~rnega marmorja z dekoracijami iz rde~ega, rjavega in rumenega marmorja. Cerkev sv. Hieronima na Petkovcu ima najstarej{i zvon v rovtarski ùpniji z letnico 1757. Okoli cerkve je nizko obzidje, kar dokazuje, da je cerkev verjetno sluìla kot obrambni tabor pred vdori Turkov. Cerkev sv. Katarine na Medvedjem Brdu stoji na mestu, kjer naj bi po ljudskem izro~ilu è okoli leta 1200 stala kapelica. Ustno izro~ilo pravi, da so v ~asu kuge v srednjem veku tu pokopavali umrle z Vrhnike. Cerkev sv. Mihaela v Rovtah ima na prìnici reliefe vere, upanja in ljubezni iz leta 1847. V cerkvi je slika Simona Ogrina Boj z zavrènimi angeli iz leta 1914 in stare mehanske orgle iz leta 1891, ki so delo bratov Rieger iz Šlezije, ter krstilni kamen, ki je delo arhitekta Joèta Ple~nika. tradicionalne prireditve Tradicionalne prireditve razgalijo na{e srce in vam predstavijo na{e {ege in navade, kulturno ustvarjanje, druga~en pogled na naravo, na mlade, na {port, zabavo in kako lokalno hudomu{nost, ki privabi ogromno dobre volje in smeha. Vabljeni tudi vi. 45 gaLa NovoLEtNi KoNcErt SiMFoNi^NEga orKEStra caNtabiLE Organizator: Kulturno dru{tvo Simfoni~ni orkester Logatec ^as prireditve: prva ali druga nedelja v januarju Simfoni~ni orkester Cantabile z gosti za dober za~etek leta v {portni dvorani Logatec pripravi odmeven koncert. grEgorJEv SEJEM Organizator: Komunalno podjetje Logatec v sodelovanju z Ob~ino Logatec in društvi ter drugimi subjekti ^as prireditve: sobota, najblìja 12. marcu Tradicionalni Gregorjev sejem se po ulicah Logatca odvija vsako mar~evsko soboto, ki je najblìja prazniku sv. Gregorja, 12. marcu. Poleg sejemskih stojnic, na katerih je mo~ kupiti razna se-mena, zelenje, suho robo in ostale izdelke, je dogajanje popestreno {e s {tevilnimi razstavami in degustacijami. Sejem vedno spremljajo tudi kulturne prireditve, s katerimi se predstavijo doma~a kulturna in turisti~na dru{tva, v goste pa pridejo tudi glasbene skupine, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije. PrvoMaJSKa buDNica Organizator: Pihalni orkester Logatec ^as prireditve: 1. maj Vrsto let navsezgodaj zjutraj 1. maja Logat~ane na praznik dela prebudijo ~lani Pihalnega or-kestra Logatec, ki skupaj z mažoretkami Twirling kluba logaških mažoret obi{~ejo tudi nekatere posamezne krajevne skupnosti znotraj ob~ine. PoLEtNi gLaSbENi FEStivaL Organizator: razli~ni ^as prireditve: tri dni - konec tedna v juniju ali juliju Kot pozdrav poletju in slovo od {olskega leta organizatorji pripravijo tridnevni festival, ki z glasbo zadovolji okuse vseh generacij. vE^Er Pri voDNJaKu Organizator: Pevsko dru{tvo Logatec ^as prireditve: 24. junij Tradicionalna prireditev pri vodnjaku na ^evici v Logatcu je posve~ena praznovanju kresnega ve~era. Navezuje se na staro ljudsko izro~ilo, simbol vode ter {ege kresovanja – ogenj, svetlobo in pesmi. 46 KrESNa NEDELJa bLagoSLov KoNJ Na [tEFaNovov v gr^arEvcu Organizator: Kulturno turisti~no dru{tvo Hotedr{ica Organizator: Turisti~no {portno kulturno dru{tvo Gr~arevec ^as prireditve: nedelja, najblìja 24. juniju ^as prireditve: 26. december Kresna nedelja je prireditev z velikim etnolo{kim poudarkom, saj so na njej prikazani razli~ni Blagoslov konj je tradicionalna prireditev, ki pred brunarico "Na ovinku" v Gr~arevec privabi stare navade, opravila ter plesi. precej{nje {tevilo konj in njihovih lastnikov od blizu in dale~. PoLEtJE v rovtaH SiLvEStrovaNJE Na ProStEM iN SiLvEStrSKa PrEDStava Organizator: [portno kulturno dru{tvo Kovk Rovte Organizator: Ob~ina Logatec in razli~ni izvajalci ^as prireditve: za~etek julija ^as prireditve: zadnji ve~er v letu Organizatorji è vrsto let pripravljajo pester program zabave, ustvarjalnosti, {portnih in rekre-Silvestrska predstava se v toplem objemu Narodnega doma Logatec pri~ne ob 19. uri in kon~a ativnih dogodkov za vse generacije. uro in pol do dve kasneje - ravno pravi ~as, da ne zamudite polno~ne zdravice ... pa ~eprav na katerem koli koncu Slovenije. KME^Ki PraZNiK Na MEDvEDJEM brDu V kolikor pa se nam pridružite na silvestrovanju na prostem (oz. pod {otorom) pa smo vsi skupaj Organizator: TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibr{e in Kulturno {port no dru{tvo Trate {e toliko bolj veseli. ^as prireditve: prva nedelja v avgustu Prireditev, na kateri se tekmovalci pomerijo v razli~nih kme~kih opravilih, spremljajo nastopi glasbenih skupin in tamkaj delujo~ih dru{tev. LogaŠKo PoLEtJE Organizator: mladinske organizacije ^as prireditve: konec avgusta, za~etek septembra Ob koncu po~itnic in ob za~etku {olskega leta se mladi in drugi vabljeni poslovijo od poletja s pestrim kulturnim, {portnim in koncertnim programom. JutErŠKovo SrE^aNJE Organizator: Nataša in Joerg Prestor v sodelovanju z doma~imi dru{tvi in organizacijami ^as prireditve: september Druènje likovnih ustvarjalcev z vseh podro~ij umetnosti, ki se zaklju~i z redno razstavo. Slednja je leto dni na ogled v Kerami~ni delavnici, va{kem muzeju in galeriji Laze. boŽi^No NovoLEtNi KoNcErt PiHaLNEga orKEStra LogatEc Organizator: KD Pihalni orkester Logatec ^as prireditve: druga polovica decembra Eden izmed vrhuncev decembrskega prireditvenega dogajanja je Boì~no novoletni koncert v Športni dvorani Logatec. 48 49 Zbirke in razstave KEraMi^Na DELavNica, vaŠKi MuZEJ iN gaLEriJa LaZE Laze 3, 1370 Logatec, T 01/ 754 48 03, 031/ 38 03 98 voJNi MuZEJ LogatEc V podstre{nih prostorih Tr{arjeve doma~ije v Lazah je razstavljena etnolo{ka zbirka predmetov, Trà{ka cesta 81/a, 1370 Logatec, T 01/ 754 27 90 ki prikazujejo in pripovedujejo zgodbe iz preteklosti in vsakdanjika doma~inov. Ob stalnih zbir- Ogledi: po predhodni najavi za skupine. kah razli~nega orodja, tuje in doma~e keramike ter metuljev s Planinskega polja, so na ogled tudi ob~asne razstave. Tam ustvarja kerami~arka, kiparka in diplomirana slikarka Nata{a Prestor. Vojni muzej Logatec je nastal iz zbirke militarij, ki jih je od leta 1955 zbiral Janez J. Švajncer. V Izdeluje malo lon~eno plastiko in tako nadaljuje tradicijo slovenskih lon~arjev, oblikovalcev okviru omejenih prostorskih mònosti je predstavljen le najpomembnej{i del zbirke. figuralne keramike. Motive za oblikovanje keramike i{~e v slovenskem ljudskem izro~ilu, na V vitrinah so predmeti, ki so bolj ali manj povezani z vojno in voja{ko zgodovino Slovencev in panjskih kon~nicah, na razli~nih podobah, v oblikah ljudske dekoracije, v {egah in navadah ter slovenskega ozemlja. Predstavitev sega od kamnitih sekir, bakrene in bronaste dobe ter rimskega v razli~nih ~lovekovih ìvljenjskih obdobjih. obdobja do srednjega veka, prve in druge svetovne vojne ter vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 in vse do razvoja nove slovenske vojske. Še posebno vrednost v muzeju daje zbirka ve~ kot 2800 odlikovanj z vsega sveta. LEKarNiŠKa ZbirKa Mr. PH. JaNEZa KriStaNa Notranjska cesta 2, 1370 Logatec V lekarniški zbirki je ohranjenih 479 predmetov prve lekarne v Logatcu, ki jo je odprl mr. ph Janez Kristan. Lekarni{ka zbirka vsebuje vse od lekarni{ki omar, posodja, orodja in stojnic razli~nih dimenzij iz prve polovice 20. stoletja. MuZEJ StariH PrEDMEtov »Na gri^u« Blekova vas 34, 1370 Logatec, T 01/ 754 11 02 Muzej je urejen v kozolcu - toplarju, ki pripada notranjski doma~iji s konca 19. stolet ja. V njem so shranjeni stari predmeti, ki so jih nekdanji lastniki è zavrgli, Ivanka Urbas pa jih je obnovila in postavila na ogled. Razstavljeni so predvsem predmeti, ki so se nekdaj po kmetijah uporabljali za vsakdanje ìvljenje. Zbirka je postavljena v treh etaàh. V spodnjih dveh so razna orodja in priprave, ki so se upo-rabljale za delo na polju in za obdelavo kmetijskih pridelkov, v najvi{ji etaì pa sta kot del nek-danjega kme~kega domovanja na ogled kuhinja in spalnica. 50 51 aktivnosti v naravi in notranje aktivnosti Logatec ponuja mnogo mònosti za uìtke na sveèm zraku in aktivno preìvljanje ~asa. 53 ZiMSKi [Porti Ena izmed najbolj znanih rekreacijskih to~k je nedvomno hrib Sekirica (545 m), okoli katerega potekajo pe{poti, okoli hriba je pripravljenih tudi do 15 km in ve~ prog za tek na smu~eh. V {oli smu~arskega teka vas bodo z veseljem pou~ili o tehnikah in prednostih teka na smu~eh (info: www.adpirum.si). Na Sekirici so postavljene tudi {tiri smu~arske skakalnice. Na blìnjem zaledenelem ribniku je mòno drsati ob primernih pogojih in na lastno odgovornost. KoLESarJENJE Vsi kolesarski navdu{enci lahko lepote, kraje in ljudi ob~ine Logatec najbolje spoznate, ~e prekolesarite kraj. PoHoDNi[tvo Obmo~je ob~ine je prepredeno z mnogimi pe{potmi: kròna Notranjska planinska pot, Geolo{ka pot, Evropska pe{pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze – Pokoji{~e; na voljo pa je tudi kròna Loga{ka planinska pot. Poti potekajo predvsem po obodu ob~inskega ozemlja in se dokaj dobro povezujejo s sosednjimi ob~inami, sama notranjost ozemlja pa je s pohodnimi potmi manj povezana. Razli~ne poti so na posameznih odsekih speljane po isti trasi. PaDaLStvo iN ZMaJarStvo tEr KaJtaNJE Hrib Žen~ek poleg Sekirice je znan kot najbolj{i ({olski) teren v Sloveniji za jadranje na vetru, primeren za za~etnike in za izku{ene pilote. Vi{inska razlika 40 m, veter (J-JZ-Z). Odprto od oktobra do 1. maja. Prej kot padalci pa so se z Žen~ka spu{~ali zmajarji. Prvi zmaj, katerega lastnik je Logat~an, {e v obdobju nekdanje Jugoslavije, se je podal v vi{ave ravno z loga{kega Žen~ka, in sicer v letu 1979. Ta isti Logat~an je med drugim se{il tudi balon, in sicer iz àkljev za cement, s katerim se je dejansko dvignil od tal. Info: klemensovan@gmail.com riboLov Kraji ob robu Planinskega polja so tesno povezani z ribolovom, predvsem muharjenjem, saj je reka Unica s svojim ribjim bogastvom, postrvmi, lipani in {~ukami ter krapi pravi raj za ribi~e z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj ~isto reko dale~ naokoli, v{e~ pa sta jim tudi mir in neokrnjena narava, ki vabita na sprehode. Ribi~i z vsega sveta lahko ob pridobljenih informacijah rezervirajo tudi no~itev. Info: http://www.zigon.net/ Ribolov na postrvi pa je odprt od konca marca do 20. septembra tudi na Erikovem ribniku v Loga{kih Žibr{ah. Info: 041/ 57 86 37 54 JaMarStvo Logatec je raj za jamarje, saj je registriranih okoli 450 jam. Kra{ki svet s svojimi zna~ilnostmi in {tevilne odkrite jame ponujajo ~ar nedokon~nosti, saj skorajda v vsaki jami izku{eni jamar najde {e kak{no neodkrito posebnost. ^ar neodkritih jam pa je seveda {e toliko ve~ji. Jamarji si lahko v Lazah privo{~ijo ~isto pravi speleolo{ki kamp. Lanski vrh pri Lazah in Jakovici je namre~ velika slovenska posebnost, saj ima povpre~no kar 50 jam/km², medtem, ko je slovensko povpre~je petkrat manj{e. Info in mònost ogleda jam po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si vEtrovNiK - aEroDiuM Logatec ponuja veliko mònosti za uìtke na sveèm zraku in aktivno preìvljanje ~asa. Naj-novejša pridobitev je vetrovnik Aerodium, kjer lahko tudi na mo~nem toku zrak tudi sami poletite. Za letenje v vetrovniku ni potrebno, da ste izku{en športnik, pomembno je, da si to èlite. Info: 059/ 943 100, info@aerodium.si, http://www.aerodium.si/ baZEN LogatEc 25 metrski notranji bazen ve~ kot uspešno zdruùje zadovoljstvo ob druìnskih obiskih, po-trebe po u~enju plavanja in èlje po plavalni rekreaciji. Masàni bazen s temperaturo vode 34°C in prijetnimi zra~nimi ter vodnimi curki pa še dodatno poskrbi za uìtek in sprostitev ter regeneracijo. Info: 041/ 307 507, info@bazen-logatec.si, www.bazen-logatec.si 56 57 Kje prespati? Zmerno topla poletja, dokaj ostre zime, bogastvo gozdov, kra{ki pojavi, neokrnjenost narave, svè zrak in voda, ki zaradi izjemne ~istosti kar v 90 % ni klorirana, bogata notranjsko kra{ka va{ko tr`na in sakralna arhitektura, pestra in kakovostna gostinska ponudba … vse na{teto je v Logatcu tako mamljivo, da je en dan za oglede premalo. Vse tiste, ki bi radi raziskovali loga{ko naravno in kulturno du{o ve~ ~asa, vse poslovne‘e, ki vas mika bli‘ina prestolnice ali morebiti obale, vse popotnike, dru‘ine, mlade, zrele … ~aka na Loga{kem tudi prijetna, ~ista in urejena postelja. 59 PoNuDba iN PoSEbNoSti sobe / postelje tuš inavalidom prijazno fitness HOTEL GRAJMAN 20 postelj tip namestitve: kopalna kad dvigalo bazen IOC Zapolje I/5, 1370 Logatec 1 P - 2 x NZ GOT NZ no~itev z zajtrkom klima dostop do interneta na~in pla~ila: T 01/ 754 21 62, 031/ 882 130 2 P - 5 x PP BANK PP polpenzion BANK ban~ne kartice www.booking.com 4 P - 2 x POLNI od 25 POLNI polni penzion televizor brez‘i~ni internet KREK kreditne kartice hotelgrajman@gmail.com eur/pax APART apartma telefon parkirni prostor GOT gotovina CENTER [OLSKIH IN OB[OLSKIH 64 postelj od 17 DEJAVNOSTI – DOM MEDVED 1 P - 2 x 2 P - 2 x NZ eur/pax PoNuDba iN PoSEbNoSti Preno~i{~e Medvedje Brdo 13, 1373 Rovte 4 P - 14 x (pograd) PP (obratu- T 01/750 13 99, 031/ 607 577 6 P - 1 x (pograd) POLNI je, ~e je (po VILLA TOLLAZZI 12 postelj www.csod.si , medved@csod.si su{ilec za lase ve~ kot 20 dogovoru) Tržaška cesta 17, 1370 Logatec 2 P - 5 x NZ BANK Na voljo: ~ez vikend, med po~itnicami. gostov) T 059/ 33 44 00, 064/ 151 115 apartma 2 P + 1 - 1 x APART KREK www.villa-tollazzi.si su{ilec za lase, minibar, GOT radio, sef za PC od 50 info@villa-tollazzi.si GOSTINSKO REKREACIJSKI CENTER 44 postelj eur/pax ZAPOLJE 3 P - 2 x NZ GOT IOC Zapolje III/5, 1370 Logatec 4 P - 2 x BANK T 01/ 759 11 70 6 P - 5 x KREK https//www.facebook.com/grc.zapolje PRENO^IŠ^A BED & BREAKFAST od 13,75 20 postelj grczapoljebooking@gmail.com ŽIGON 2 P - 10 x NZ GOT eur/pax Gr~arevec 8, 1370 Logatec (možnost 4 dodatnih leì{~) PP od 30 T 01/ 754 36 48 su{ilec za lase eur/pax http://www.zigon.net/ Kamp zigon@zigon.net JAMARSKI KAMP LAZE Laze 6b, 1370 Logatec 22 postelj APART GOT T 01/ 754 47 60 apartma 18 P - 1 x od 6 eur PO^ITNI[KA HI[A RAZGLEDNIK 9 postelj Žibrše 7 a, 1370 Logatec 1 P - 9 x GOT www.speleocamp.com apartma 4 P - 1 x pax/no~ T 041/ 507 764 (možnost dodatnih leì{~) od 20 info@speleocamp.com (možnost dodatnega leì{~a) www.booking.com eur/pax Na voljo od 1. aprila do 31. oktobra. zvonka.moljk@gmail.com GRAJSKI PARK VITEZ 16 enot BANK, GOSTI[^E JER[IN 45 postelj Trà{ka cesta 91 a, 1370 Logatec za avtodome, {otore, KREK, Cankarjeva 1, 1370 Logatec 2 P - 15 x NZ BANK T 031/ 614 325 po~itni{ke prikolice, GOT T 01/ 756 41 13, 041/ 406 447 3 P - 5 x PP KREK vitez@grajski-park.si avtomobile od 10 www.jersin.si , gostisce.jersin@t-2.net (možnost dodatnih leì{~) POLNI GOT eur/pax od 27 eur/pax Planinska ko~a PoNuDba iN PoSEbNoSti GOSTILNA TuRK 6 postelj Hotedr{ica 28, 1372 Hotedr{ica 3 P - 2 x NZ BANK PLANINSKA KO^A VRH SV. TREH KRALJEV T 01/ 755 91 23, 041/ 891 710 su{ilec za lase, mini bar, PP KREK Vrh Svetih Treh Kraljev 2, 1373 Rovte Ko~a je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. www.goturk.si , info@goturk.si radio POLNI GOT T 040/ 380 201 od 31 http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=166&selection=2.7 + svahili eur/pax pd.rovte@gmail.com 60 61 Kmetije odprtih vrat PoNuDba iN PoSEbNoSti KISOVEC Izletni{ka kmetija, lega na podeèlju, moèn dostop Petkovec 46, 1373 Rovte GOT z avtobusom, dolo~ene ovr{ine prilagodijo invalidom T 01/ 750 10 36, 041/ 560 427 po predhodni najavi, imajo otro{ko igri{~e, ìvali so kmetija.kisovec@gmail.com dovoljene. http://logatec.si/index.php/turizem/ Gostinska ponudba: internacionalne jedi in regionalne kulinarika/761-kisovec specialitete: koline, {truklji, `ganci, obara, klobase, salame. Pogostitve za ve~je skupine, ohceti, martinovanja, doma pridelana hrana. uRBANOVC Izletni{ka kmetija, na podeèlju – na nadmorski GOT vi{ini 625 m; moèn dostop z avtobusom, invalidom je Siti nismo, èjni pa. Ravnik 12, 1372 Hotedr{ica T 01/ 755 90 48, 031/ 233 192, 041/ 863 765 omogo~en dostop v notranjost. Aktivnosti: moèn ogled www.urbanovc.com konj, imajo otro{ko igri{~e, mòno spanje na senu, ìvali melanija.nagode@gmail.com dobrodo{le, vendar zunaj. Pogled na planine. Gostinska ponudba: regionalne specialitete in doma~a hrana, doma~e koline in suhomesnati izdelki, narezki, jedi na àru, sirovi {truklji, {pehovka. Internacionalne jedi in vegetarijanska hrana po predhodnem dogovoru. ŠINKOVC Izletni{ka kmetija, lega na podeèlju, moèn dostop z avtobusom. Da bi vas la~ne in èjne spustili iz Logatca? Tèko. Po celotnem obmo~ju so posejane izvrstne Medvedje Brdo 10, 1373 Rovte GOT Aktivnosti na kmetiji: pohodni{tvo, smu~anje, tek na smu~eh, kolesarjenje restavracije, gostilne, kmetije odprtih vrat, pizzerie, sla{~i~arne, okrep~evalnice, pubi, klubi T 01/ 750 11 39, 041/ 376 062 (koles ne izposojajo), imajo otro{ko igri{~e, ìvali dovoljene, vendar zunaj. in bari, kjer vas bodo prijazno sprejeli, poslu{ali va{e èlje in jih uresni~evali. Preden vam www.slovenia.info/sinkovc Pogled na dolino, na Triglav ... razgled je izreden, zato imajo pripravljeno razgledno to~ko. jih nekaj predstavimo, pa {e skok v avtohtonost. vilma.brencic@gmail.com Gostinska ponudba: internacionalne in regionalne jedi ter specialitete: suhomesnati izdelki; salama, klobase, doma~ pr{ut, bròle, klasi~na kme~ka kosila, ~rn kruh, {truklji, `likrofi. Zna~ilne jedi Logatca izhajajo {e iz furmanskih ~asov. Še vedno popularna in zelo zaèlena na sejmih ter drugih podobnih prireditvah pa je nedvomno {pehovka. TuMLE Žibr{e 36, 1370 Logatec GOT Izletni{ka kmetija na podeèlju, moèn dostop z avtobusom. Recept za {pehovko: Zagnetemo malo bolj mle~no testo. Razvaljamo. Pomaèmo z raz-T 01/ 755 90 93, 041/ 589 856 Doma~a hrana, {pehovka, organizacija prireditve krompirjeva nedelja kmetija.tumle@gmail.com v jeseni. `vrkljanim jajcem in malo kisle smetane. Potresemo z odcejenimi ocvirki. Damo v peka~. Vzhajamo ter spe~emo v kru{ni pe~i ali pe~ici. Avtohtone loga{ke jedi so {e: vinski {truklji, {ara, koruzni mo~nik, krompirjevi koruznìganci, LESKOV GAJ (ekolo{ka kmetija) Novi svet 1, 1372 Hotedr{ica GOT Ponudba kozjega sira, mleka, skute in sirotke. Sir in skuta sta narejena iz vah~i, koleraba v kosih, koleraba v omaki, suha ùpa, drobnjakovi {trukeljci na ùpi, gluhi T 01/ 754 30 01, 031/ 570 530 nepasteriziranega mleka. Ponudba mesa zdravih ìvali in ìvali za nadaljnjo {truklji, masleni vinski {trukeljci. http://www.zdruzenje-zekzz.si/ rejo iz ekološke reje: kozli~ki, teli~ki, pujski, koko{ke. Vabljeni pa tudi na ogled njihove ekolo{ke hi{e. kmetije_posamezno.asp?kmetija=20 Ponudba na{ih gostiln, restavracij, kmetij odprtih vrat je, seveda, pestra, regionalna in in-ternacionalna. Pa dober tek! 62 63 gostilne, restavracije PoNuDba iN PoSEbNoSti gostilne, restavracije PoNuDba iN PoSEbNoSti GOSTILNA TuRK Doma~a hrana, vse sestavine so vedno sveè in jih pri- OKREP^EVALNICA IN PIZZERIA BANK 15 razli~nih vrst pizz, na zalogi vedno ve~ kot 30 Hotedr{ica 28, 1372 Hotedr{ica BANK delajo sami, uporabljajo recepte, ki prehajajo iz roda TAV@ENTRO@A KREK dodatkov. Ostala ponudba: doma~e suhe klobase, me{ani T 01/ 755 91 23, 041/ 891 710 KREK v rod. Kme~ke jedi: kme~ko zelje, obara z ajdovimi Medvedje Brdo 6, 1373 Rovte GOT narezki, razli~ni sendvi~i, tratarska postrga~a – zaseka, www.goturk.si GOT `ganci, bròla po doma~e, doma~a bula, klobase iz za- T 01/ 750 11 86, 041/ 778 839 sir, salama, klobasa, pr{ut, zelenjava ter solatni kròniki. Ve~ vrst menujev za zaklju~ene info@goturk.si seke. Tradicionalna kuhinja: svinjska pe~enka z rde~o www.tavzentroza.com drùbe po predhodnem naro~ilu. Posebnost: ob nedeljah papriko, praèna jetrca, sirovi in ajdovi polmeseci, vojkopanic@gmail.com `likrofi. Priloge: vsakodnevna pestra izbira prilog, pripravljajo razli~ne prigrizke: svinjska ali tele~ja nekatere nastanejo po trenutnem navdihu. pe~enka, doma~e krvavice, pe~enice ali prekajene doma~e klobase, ocvrti kalamari … Gobove jedi: gobova juha, doma~a klobasa iz zaseke z + svahili jur~ki. Organizacija porok, zabav. OKREP^EVALNICA IN PIZZERIA BANK Internacionalne jedi po naro~ilu, ZVON^EK KREK dopoldanske malice in pizze, RESTAVRACIJA LOGAT^ANKA Blekova vas 1b, 1370 Logatec GOT razvoz jedi. GRC Zapolje GOT Tradicionalne slovenske in T 01/ 754 35 68, 051/ 641 097 IOC Zapolje III/5, 1370 Logatec internacionalne jedi. bostjan.koprivnjak@kabelnet.net T 031/ 682 211, http://www.grc-zapolje.si Vsak dan sveè malice in kosila. FB: Okrep~evalnica Zvon~ek damjana.zakelj@grc-zapolje.si Pogostitve za zaklju~ene drùbe do 150 oseb. PIZZERIA BOLERO GOSTI[^E JER[IN Trà{ka cesta 114, 1370 Logatec BANK Okoli 20 vrst pizz, posebnost: po Cankarjeva 1, 1370 Logatec BANK Slovenske in internacionalne jedi, Slovenske in internacionalne jedi, T 01/ 754 22 12 KREK èlji polnozrnato, brezglutensko ali T 01/ 756 41 13, 041/ 406 447 KREK morske, morske, vegetarijanske. GOT belo koruzno testo. www.jersin.si , gostisce.jersin GOT vegetarijanske. @t-2.net Posebnost: divja~ina, teletina, vse Posebnost: divja~ina, teletina, vse vrste mesa. vrste mesa. GOSTILNA GRAJMAN IOC Zapolje I/5, 1370 Logatec BANK Internacionalna, à-la-carte, malice. T 081/ 611 501, mbmlakar@gmail.com KREK MARCHé GOSTINSTVO d.o.o. FB: Gostilna Grajman Logatec GOT Notranjska 71, 1370 Logatec BANK Internacionalna, à-la-carte, T 01/ 750 84 10 KREK regionalna, sveà priprava hrane Notranjska 73, 1370 Logatec GOT pred gostom, T 01/ 750 84 21 bio pekarna na Lomu II. GOSTILNA PRI KRAMARJu gostinstvo@marche-int.com Tržaška cesta 14, 1370 Logatec BANK Malice, jedi po naro~ilu. http://www.marche-restaurants.com/ T 081/ 614 400, 041/ 834 932 KREK info@gostinstvo-gunstek.si GOT FB: Gostilna-pri-Kramarju PIVNICA IN PIZZERIA PR’ KRI[TOF’ BANK Malice, kosila, jedi po naro~ilu. Tovarni{ka 30, 1370 Logatec KREK Preko 20 vrst pizz iz kru{ne pe~i. GOSTILNA BARON T 01/ 75 44 088, 041/ 442 426 GOT Igralni koti~ek za najmlaj{e. Stara cesta 8, 1370 Logatec, 040/ 691 346 BANK Internacionalne jedi po naro~ilu, www.kristof.si danijelradmanovic.sp@gmail.com KREK dopoldanske malice in pizze. picerija.kristof@gmail.com http://logatec.si/index.php/turizem/ GOT kulinarika/771-baron 64 65 Kongresna dejavnost (MicE) Poslovneèm in organizatorjem prireditev ponuja Logatec ve~ razli~nih prostorov, razli~nih dimenzij za kongresno dejavnost. Dvorane za 150 in ve~ sedeèv Velika dvorana Narodnega doma – Ob~ina Logatec, obcina.logatec@logatec.si Športna dvorana – Ob~ina Logatec, obcina.logatec@logatec.si Dom krajevne skupnosti Rovte – KS Rovte, ksrovte@gmail.com Dvorana sv. Jožefa, T 01/754 17 57, zupnija.logatec@gmail.com Seminarske in sejne sobe Sejna soba Upravnega centra Logatec – Ob~ina Logatec: obcina.logatec@logatec.si Pre{ernova dvorana – Ob~ina Logatec: obcina.logatec@logatec.si Dvorana doma Tabor – KS Tabor: T 01/ 753 11 82 Sejna soba Notranjska 14 – Ob~ina Logatec: obcina.logatec@logatec.si 2 seminarski sobi – Gostilna Turk: info@goturk.si Seminarska soba in ve~namenski prostor – CŠOD Medved: medved@csod.si Seminarska soba – Kmetija odprtih vrat Šinkovec: T 041/ 376 062, v ilma.brencic@gmail.com Ve~namenski prostor – Gostilna Baron: T 040/ 691 346 Predavalnica za 40-100 oseb – Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Logatec: T: 051/ 651 538, info@ooz-logatec.si Dvorana Glasbene šole – Glasbena {ola Logatec: T 01/759 07 30, gslogatec@gslogatec.si Konferen~na soba – Marché Lom I: T 01/ 750 84 34, Barbara.Zenko@marche-int.com 67 Pomembnej{i kontakti CENTER ZA OBVEŠ^ANJE tel. 112 POLICIJA tel. 113 ZDRAVSTVENI DOM Notranjska cesta 2, Logatec, tel.: 01/ 750 82 29 LEKARNA Notranjska cesta 2, Logatec, tel.: 01/ 759 07 72 OB^INA LOGATEC Trà{ka cesta 50 A, Logatec tel.: 01/ 759 06 00, fax.: 01/ 759 06 20 e-mail: obcina.logatec@logatec.si , www.logatec.si uPRAVNA ENOTA LOGATEC Trà{ka cesta 50 A, Logatec, tel.: 01/ 759 05 00, e-mail: ue.logatec@gov.si GEODETSKA uPRAVA Trà{ka cesta 50 A, Logatec, tel.: 01/ 759 10 00, pisarna.guloga@gov.si FINAN^NA uPRAVA REPuBLIKE Izpostava Logatec, Trà{ka cesta 50 A, Logatec SLOVENIJE tel.: 01/754 91 60, gfu.fu@gov.si CENTER ZA SOCIALNO DELO Trà{ka cesta 50 A, Logatec, tel. / fax: 01/ 759 06 70, gpcsd.logat@gov.si DOM STAREJŠIH OB^ANOV Gub~eva ulica 8a, 1370 Logatec, tel.: 01/ 750 80 80 Dom Marije in Marte, Šolska pot 1, tel.: 01/ 754 20 40, 040/ 798 603, vodja.zno@dmm.si ŽELEZNIŠKA POSTAJA LOGATEC Tovarni{ka cesta 32, tel.: 05/ 296 22 64 POMO^ NA CESTI AMZ Slovenije, tel.: 987 BENCINSKI SERVIS Petrol, Trà{ka cesta 21, Logatec, tel.: 01/ 750 90 10 Petrol – Lom I, Notranjska cesta 75, tel.: 01/ 750 90 20 Petrol – Lom II, Notranjska cesta 77, tel.: 01/ 750 90 30 Petrol, Rovte 20a, tel.: 01/ 750 30 51 MOL, Trà{ka cesta 74 A, Logatec, tel.: 01/ 759 13 86, 040/ 756 119 BANKA NLB, Trà{ka cesta 19a, Logatec, tel.: 01/750 89 14 ABANKA VIPA, Trà{ka cesta 50 A, Logatec, tel.: 01/ 759 19 74 Deèlna banka Slovenije, Tovarni{ka 3, Logatec, tel.: 01/ 759 00 95 Banka Koper, Son~ni log 1, tel.: 01/ 754 49 40 UniCredit Bank, Trà{ka 32, Logatec, tel.: 01/ 759 19 40 POŠTA Trà{ka cesta 50 A, Logatec, tel.: 01/ 759 07 00 Trà{ka cesta 105, Logatec, tel.: 01/ 759 07 10 Rovte 89a, 1373 Rovte, tel.: 01/ 757 37 30 Hotedr{ica 26, Hotedr{ica, tel.: 01/ 757 37 20 KNJIŽNICA LOGATEC Trà{ka cesta 44, Logatec, tel.: 01/ 754 17 22, fax: 01/ 754 31 37 Hotedr{ica 64, tel.: 01/ 755 95 06 Rovte 100, tel.: 01/ 750 30 30 Vrh Sv. Treh Kraljev 19, tel.: 01/ 750 10 30 68 69