IZDAJA DELAVSKI - SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrlič, člani: Alenka Gorup, Stojan inž. Kerbler, Janez Kostanjevec, Franc Meško, Andrej Podbreznik, Janez Sukič, Boris Solov jev, Rudi Stelcer in Anton Zadravec. Odgovorni urednik:) inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega, podjetja »Mariborski tisk« Maribor LETNIK lil. Kidričevo je svečano praznovalo občinski praznik Vsako leto 8. avgusta praznuje občina Ptuj svoj praznik. Tako sta tudi letos bila osrednja proslava in veseli zaključek v Kidričevem. V nedeljo ob 9. uri je bila v novourejeni dvorani TGA svečana seja občinske skupščine, na kateri je predsednica občinske skupščine predlagala enominutni molk v spomin padlih v naši občini in obudila spomine na junaško borbo slovenjegoriške Lackove čete. Dve delegaciji sta odnesli vence na grobove in spomenike padlih. Po končani svečam seji so odborniki občinske skupščine in povabljeni gostje odšli proti novo zgrajeni varstveni ustanovi v Kidričevem. Na poti proti vrtcu so lahko odborniki, povabljeni gostje in Kidričevci videli uspešni skok s padalom, ki ga je izvedel padalec ptujskega aerokluba Maks Vaupotič. Skočil je z višine 1.100 metrov in pristal v naselju med 4. in 6. blokom, kar je bilo za Kidričevo doživetje. Okrog 10. ure se je pred vrtcem zbralo lepo število prebivalcev Kidričevega, ker so se skupaj s povabljenimi gosti udeležili svečane otvoritve vrtca. Po nastopu godbe na pihala je predsednik krajevne skupnosti Kidričevo pozdravil vse na vzoče in opisal potrebe po novi varstveni ustanovi. Med drugim je dejal, da je vrtec zgrajen za 100 otrok in jasli za 25 otrok. Novi objekt ima 550 mz pokrite površine, ki je ogrevana s centralno kurjavo, in 100 mz pokritih teras. Vrednost gradbenih del kakor tudi obrtniških del in opreme znaša okrog 52,000.000 dinarjev. Delo so opravili v 84 dnevih, za kar zasluži vso pohvalo lesno industrijsko podjetje »Krivaja«, Zavidoviči. Pohvalil je tudi druga podjetja in posameznike, ki so sodelovali pri izgradnji omenjenega objekta. Predsednik krajevne skupnosti se je še posebej zahvalil kolektivu tovarne glinice in aluminija, občinski skupščini in republiškemu sekretariatu za socialno varstvo SRS, ki so dali potrebna denarna sredstva za izgradnjo otroškega vrtca in jasli. Pozval je tudi kolektiv šole Kidričevo, ki prevzame ta objekt v upravljanje, da naj ga čuva in dobro vzdržuje, malčkom pa je zaželel dobro počutje in pridno učenje. Predsednica občinske skupščine je v svojem kratkem govoru povedala, da so sedaj dobili naši najmlajši v Kidričevem dolgo pričakovano novo hišo, v kateri se bodo vzgajali in učili, kar bo v veliki meri razbremenilo starše, ki so v službah. Upravnica otroškega varstva Majda Banko se je v imenu vzgojiteljskega kadra zahvalila za novo zgrajeno ustanovo m zagotovila, da bo sedaj delo z najmlajšimi občani mnogo laž-g Večletne sistematske pripra-je in uspešnejše, še posebej pa a ve ptujskih nemčurjev so pri-zato, ker je novi vrtec zelo pro- J pomogle, da je Ptuj med prvi-storen in ima v redu urejene sa- s mi občutil vse grozote fašistič-nitame naprave, kar je za mia- J nega terorja. Po seznamih, ki Sedmi praznik občine Ptuj v Kidričevem OBČINA PTUJ PRAZNUJE 8. AVGUST KOT SVOJ PRAZNIK, KI NAS SPOMINJA NA TRAGIČNE DOGODKE ISTEGA DNE 1942. LETA, KO JE PO ZASLUGI IZDAJSTVA V NADČLOVEŠKI BORBI TRAGIČNO KONČALA SVOJO SLAVNO POT SLOVENJEGORIŠKA-LACKOVA ČETA. LETOŠNJE PRAZNOVANJE SEDMEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA SOVPADA S PRAZNOVANJEM 20. OBLETNICE OSVOBODITVE, ZATO JE PRAV, DA OB TEJ PRILOŽNOSTI POSVETIMO NEKAJ MISLI DOGODKOM OD 1941—1945. LETA. Po proglasu Pokrajinskega komiteja KPS za oboroženo borbo proti okupatorju, se je na ptujskem področju začelo intenzivno delati za čimprejš- Nova pridobitev za Kidričevo — otroški vrtec di rod in njegovo zdravje nujno potrebno. Svečani proslavi so se priključili tudi najmlajši, ki so s svojim programom razveselili udeležence proslave. Nato je predsednica občinske skupščine prerezala trak in odprla novi vrtec. Gostje in domačini so si ogledali prostore novega vrtca in jasli, sočasno pa so si tudi lahko ogledali razstavo in razne izdelke ročnega dela najmlajših. Po končani otvoritvi otroškega vrtca se je začel veseli del pred restavracijo v Kidričevem, kjer je mariborska samopostrežna restavracija pripravila na vrtu pred restavracijo razne specialitete ob zvokih ansambla Svenšek. Popoldne so se gostje lahko kopali v letnem kopališču v Kidričevem, za ljubitelje športa pa je NK Aluminij pripravil nogometno tekmo z nogometnim klubom Varteks iz Varaždina. Avto-moto društvo Kidričevo je priredilo spretnostno vožnjo z mopedi v naselju. Tako bo ostal ta dan prebivalcem Kidričevega v lepem spominu, saj jih je obiskalo precej gostov, k čemur je v veliki meri pripomoglo tudi lepo vreme in je bilo razpoloženje vedro in prijetno. so jih okupatorju izročili ptujski kulturbundovci, so že 9. aprila 1941 začeli z aretacijami zavednih Slovencev. Za ptujske nemčurje je napočil njihov čas. Vsi slovenski napisi so izginili, razpustili so vsa društva, njihovo imovino pa zaplenili, sežigali pa vse, kar je bilo slovenskega. Komunistična partija Jugoslavije je bila edina, 'ki je stopila na čelo poteptane množice in jo popeljala v organizirano borbo za osvoboditev izpod fašističnega jarma in zoper stari kapitalistični red. Na pobudo Komunistične partije je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Po vsej naši domovini so se začeli formirati odbori Osvobodilne fronte, zbiralo se je orožje in bile so politične priprave za oborožen upor. Komunistična partija ptujskega okraja je 'verno sledila pozivu KPS in vse naloge vestno izpolnjevala. Že junija 1941 so bili položeni temelji Osvobodilne fronte. Osnovan je bil voj-ni-revólucionarni komite, katerega načelnik je bil Zvonko Sagadin, člani pa: Jože Lacko, Franc Čuček, Franc Peršon in Miha Anžel. nje formiranje samostojne partizanske skupine. Vse misli in prizadevanja takratnega komiteja so bile usmerjene v to, da se ta naloga čimprej izvrši. Kot plod vseh prizadevanj in dela je bila aprila 1942. leta for-inirana prva partizanska skupina imenovana Slovenj egoriška Laokova četk. Njen" komandir je postal skojevec Vinko Reš1, komisar pa Zvonko Sagadin. Od aprila dalje so okupatorji in njihovi domači izdajalci vse pogosteje čutili trdo pest prve slovenj'egoriške čete. Vrstile so se akcije za akcijo. Drzni napadi na nemške postojanke so vnašali strah v vrste okupatorja in njihovih domačih pomagačev, napravili so pravo zmedo v brezhibno organiziranih hitlerjevskih organizacijah, četa je postala strah in trepet tistih, ki so s tako sigurnostjo zagospodarili nad našim narodom in ga uničevali. Akcije te partizanske skupine so pripomogle, da so se vrste simpatizerjev vedno bolj širile, morala med prebivalstvom je rastla, povsod jih je ljudstvo sprejemalo z odprtimi rokami in množile so se njihove varne postojanke. Ideja revolucije, ki so. jo zasejali komunisti, je rodila uspehe. Okupatorji in njegovi domači hlapci so se zavedali pomena delovanja skupine partizanov, zato so v cilju, da bi zatrli osvobodilno gibanje, povečali teror nad prebivalstvom in si z vsemi silami prizadevali uničiti partizansko skupino. Ves teror in grozodejstva, ki so jih počenjali, niso omajala aktivnosti partizanskega gibanja. Končno se jim je posrečilo najti izdajalca, po zaslugi katerega je četa tragično, vendar herojsko, končala svojo zmagovito pot. 8. avgust 1942 pomeni za ptujsko področje tragičen dan, ki se ga bomo vedno spominjali. Ob tem pa se bomo s ponosom spominjali slavnih sinov našega kraja, ki so žrtvovali vse, tudi svoja življenja, da bi naš narod lahko živel v svobodi in si gradil boljše in lepše življenje. Lacko, Osojnik, bratje Reš, Kramberger in ostali — so imena junakov, napisana v zgodovini slovenskega naroda. Vsa prizadevanja Nemcev in njihovih sodelavcev, da bi zadušili narodnoosvobodilno gibanje, so bila zaman. Ves bes okupatorja, ki se je kazal v streljanju domoljubov, zapiranju in pošiljanju ljudi v koncentracijska taborišča, ropanju in teroriziranju nemočnega prebivalstva, vse to ni moglo ustaviti sile, ki je bila v ljudeh — osvoboditi domovino in jo rešiti grozot fašizma. Samo v letu 1942 so ustrelili 86 ljudi iz našega področja, na stotine pa so jih odvlekli v taborišče smrti. Na mesta ustreljenih, padlih in zaprtih so stopali novi — mlajši komunisti in prevzemali težo boja na svoje rame. Vztrajno nadaljujejo začeto delo in že 1943. leta se osvobodilno gibanje ne samo nadaljuje, temveč zajame celotno ptujsko področje. V Jetu 1944 pa zajame tako širino, *da ga lahko imenujemo vseljudski upor. Narodnoosvobodilni boj je zahteval tudi na našem področju ogromne žrtve. Preko 700 ustre- * ljenih, umrlih po koncentracijskih taboriščih in drugih žrtev fašističnega nasilja dovolj zgovorno priča o tem. Ogromne žrtve je pretrpela organizacija KP ptujskega področja, saj jih je od okoli 100 predvojnih komunistov — 60 padlo v boju ali umrlo v taborišču smrti. Vsi ti padli in umrli niso žrtvovali svojih dragocenih življenj le za lastni narod. Skupno z vsemi naprednimi silami v svetu so se bojevali proti mračnim silam fašizma, največjemu sovražniku človeštva. Bojevali so se za svobo- (Nadaljevanje na 2.J strani) Sedmi praznik občine Ptuj v Kidričevem Sveti proizvajalcev delovnih (Nadaljevanje s Ì. 9trani) do, za materialni in kulturni napredek, za sožitje med narodi. Njihova imena s ponosom uvrščamo v milijonski imenik žrtev v boju za vse tisto, kar človeštvo pozna lepega in plemenitega — v imenik, ki še dandanes narašča v boju med nazadnjaškimi in naprednimi silami sveta. Bolj ko se odmikajo težka leta narodnoosvobodilnega boja in boja za družbeno preobrazbo Jugoslavije, boja, ki je terjal toliko žrtev, vse bolj spoznavamo, da so bila to najpomembnejša in najslavnejša leta zgodovine jugoslovanskih narodov. Žrtve, ki jih je zahtevala narodnoosvobodilna borba, so utrdile temelje, na katerih sedaj občani ptujske občine uspešno gradijo svoje gospodarstvo in mnogo obetajočo prihodnost. V nas kipi ponos, da lahko nadaljujemo delo, katero so začeli s svojo krvjo komunisti in ostali rodoljubi. Ponosni smo, da smo člani jugoslovanske socialistične skupnosti, ki dosega tako velike uspehe na gospodarskem in političnem področju. Posebno smo zadovoljni, da živimo v deželi samoupravljanja. -K. J.- Rekonstrukcija rotacijske peči zahteva veliko dela Morda bo kdo od članov kolektiva dejal, zakaj toliko pišemo in poudarjamo v našem glasilu o samoupravljanju. Toda takoj na začetku moram poudariti, da je prav to področje danes za vse nas najbolj aktualno, saj se prav povsod daje največ mesta delavskemu samoupravljanju, ki je v nenehnem razvoju. Pravica upravljanja pripada delovnim kolektivom proizvajalcev. Na tem načelu temelji delavsko samoupravljanje kot sistem, kjer je osebni interes delavca povezan z delom celotnega kolektiva, s poslovnimi uspehi gospodarske organizacije, z aktivnostjo in razvitostjo komune, z gospodarskimi razmerami in ekonomsko politiko skupnosti. Ta neločljiva povezanost omogoča, da je osebni interes nenehna spodbuda osebnemu delu, hkrati pa tudi skrbi za delo gospodarske organizacije kot celote, za aktivnost v organih upravljanja, v komuni in v zborih de- dajalec ob rojstvu delavskega samoupravljanja še . ni mogel predvideti, a je dosedanja praksa že povsem dokazala njihovo koristnost v mnogih podjetjih (tudi v našem). Kaj torej lahko storijo sveti proizvajalcev delovnih enot? S svojim delom lahko SPDE v mnogočem razbremenijo centralni delavski svet v podjetju, ker prevzamejo nase tudi drobnejše naloge, tako da se CDS potem lahko bolj temeljito posveti načelnim problemom. Probleme svojega obrata ti sveti praviloma celo ustreznejše rešujejo kot CDS, ker jih pač bolj neposredno doživljajo in poznajo. SPDE krepijo tudi iniciativnost kolektiva ter povečujejo krog ljudi, ki neposredno sodelujejo v organih upravljanja. Sama uspešnost SPDE pa je predvsem odvisna tudi od njihove materialne osnove in od tega, če jim je prepuščen del poslov, o katerih naj tudi odločajo. Če bi ju lahko sproti ugotavljali rezultate svojega dela oziroma gospodarjenja. Seveda ni mogoče urediti takoj vsega, toda določeno mora biti vsaj tisto najmanjše področje, kjer lahko sveti proizvajalcev nekaj odločajo. Nadaljnji razvoj seveda sam odpira nove možnosti, nova področja, nove zadeve, ki jih je možno in potrebno sčasoma prepustiti v odločanje SPDE. Ureditve ni mogoče soditi za trajno in tudi razna pravila podjetja niso tog, nespremenljiv predpis. To velja zlasti za take gospodarske organizacije z obrati, kot je prav pri nas, kjer se neizbežno razvijajo in izpopolnjujejo odnosi med obrati, kjer je treba urejati in dopolnjevati njihovo medsebojno — ne le tehnično, temveč predvsem organizacijsko, poslovno in ekonomsko prepletenost. To seveda terja že sama skrb, za čim racionalnejšo organizacijo podjetja in dela, za čim rentabilnejše poslovanje. Ta skrb Prvi zbor samoupravljalcev SR Slovenije Pred izobraževalnim centrom naše tovarne je zjutraj zelo živo Ob .jubilejni 20-letnici osvoboditve je bdil poleg številnih manifestacij širom po Sloveniji, nedvomno najpomembnejši 1. zboir samoupravljalcev Slovenije, ki je.bil 8. maja 1965 v Ljubljani. Tudi iz naše tovarne se je zbora udeležilo 18 delegatov, na vsakih 100 članov kolektiva 1 delegat. Celoten zbor je štel ■okrog 6000 samoupravljalcev iz vse Slovenije. Že uro pred začetkom je bilo. pred' novo dvorano v Tivoliju zelo živahno. Avtobusi so prihajali iz vseh koncev Slovenije. Na ploščadi pred veliko dvorano je gostom v pozdrav igrala godba na pihala. Razna srečanja tovarišev dz različnih krajev in podjetij so še popestrila že tako prijetno vzdušje. Malo- pred 10. uro so delegati v dvorani zasedli svdja mesta. Navdušeno pozdravljen od množice navzočih je točno, ob 10. uri prišel rtov. Edvard Kardelj z ostalimi republiškimi poslanci. To' veliko zborovanje je otv-oril sekretar CK ZKS Miha Marinko. Predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj je obširno govoril o 20-letnici osvoboditve. Nato so sledili referati predstavnikov družb eno-političnih or-.gamizacij, predstavniških .organov in delovnih kolektivov Slovenije. Janko Smole, predsednik ISS Slovenije; Franco Popit, predsednik Republiškega- sveta Zveze sindikatov Slovenije; Beno. Zupančič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Slovenije; dr. Marjan Brecelj, podpredsednik Skupščine SR Slovenije; Vida Tomšič, predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije; Franc Kre-se-čoban, podpredsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije; Vera Čarvnik, predsednik sindikata MTT iz Maribora; Anton Grošelj-, predsednik CDS železarne Jesenice; Simona Tavš, odbornik Občinske skupščine Koper; Hubert Mravljak, predsednik CDS rudnika Velenje; dr. Franc Pleško, predsednik CDS Ginekološko-porodniške klinike — Ljubljana; Franc Lemščak, člani UO Kmetijsko-industrijsfcega 'kombinata Pomurka- iz Murske Sobote; dr. inž. Modic Roman — prorektor Univerze v Ljubljani; Dušan Kolenc,' predsednik Občinske skupščine Zagorje; Lojze Filipič, direktor Mestnega gledališča v Ljubljani; Erika Colarič, član kolektiva tovarne zdravil Krka ■ —. Novo mesto; Zgoraj navedeni predstavniki dn upraviijalci so v svojih referatih predstaVili • razvojno pot samoupravljanja v svojih podjetjih, njih -težave in uspehe. Nekateri od naštetih so. si pridobili med referatom prave simpatije in burne ovacije poslušalcev za -tako odkritosrčna izvajanja. S tem se je zbor bližal koncu. Sledila je -še poslanica delovnim' ljudem Slovenije — ob 14. uri pa je bil zaključek veličastnega zborov apja; Zadovoljni dn razpoloženi smo se razšli ob prijetnih zvokih koračnice »Marš ina ' Drino«, ki jo je ob odhodu delegatov igral številni ansambel godbenikov pred čudovito dvorano v Tivoliju. Ljubljana pa je v veselem vrvežu, pričakovala predvečer velikega .praznovanja 9. maja — 20. obletnice osvoboditve. Ob 20. .obletnici osvoboditve naše domovine proslavljajo de-' lovni ljudje Jugoslavije po vseh krajih -naših -republik to pomembno zmago. Na razgovorih političnih aktivov tovarn Ruš, Impola in TGA, ih ob sodelovanju predstavnikov delavskega samoupravi jan ja omenjenih tovarn so sklenili, da se v počastitev dneva borca 4. julija sestanejo bivši borci, člani aktivov- ZB navedenih kolektivov. Cilj tega tovariškega srečanja je bila počastitev spomina junaško- padlih borcev legendarnega (Pohorskega bataljona na Osankarioi pni Treh žebljih dn padlih tovarišev na- Roglji. Točno ob napovedani 6. uri zjutraj sta zahrumela motorja avtobusov v prekrasno nedeljsko jutro -s člani ZB aktiva TGA in člani terenske organizacije ZB Kidričevo. Prvi postanek smo imeli v Slov. Bistrici, kjer .smo pričakali tovariše iz Impola -in Ruš in takoj nadaljevali pòt proti cilju. Med vožnjo .smo z zanimanjem opazovali prirodne lepote zelenega Pohorja dn njegovo naravno bogastvo- — širne go-zdove. Na Osamk-ariči smo. si z zanimanjem ogledali muzej- Pohorskega bataljona, ustanovitev Pohorskega bataljona, njegove ‘borbe in poslednjo borbo ž' mnogo močnejšim sovražnikom.' Slike v muzeju so nam pr-ikaidle grozodejstva, ki so jih počenjale nad lovnih skupnosti. Na prvem korv-gresu delavskih svetov Jugoslavije je v komisiji za organizacijske probleme in metode dela razpravljalo največ delegatov o obratnih delavskih svetih — današnjih svetih proizvajalcev delovnih enot. Tudi to dejstvo po svoje ilustrira pomen teh organov upravljanja, ki jih zakono- našim ljudstvom Hitlerjeve horde. Po- ogledu muzeja Pohorskega bataljona smo se podali k Trem žebljem, na kraj, kjer je pred 23. 'leti izkrvavel do poslednjega borca legendami Pohorski bataljon. Na kraju samem je ob spomeniku .padlim .spregovoril tov. Ivanuša, član aktiva ZB Impol, o Pohorskem bataljonu in njegovi poslednji borbi. Predstavniki aktivov so položili k spomeniku venec. Nato pa smo izkazali čast padlim tovarišem z enominutnim molkom. Člani ZB smo- se- pod vtisom žrtev Pohorskega bataljona, spomnili vseh padlih borcev in talcev širom naše domovine, ki so dali svoje najdražje — svoja življenja za svobodo. Nikdlar ne bomo dovolili, da bi se kaj takega še kdaj ponovilo. Naša mladina, ki jo vzgajamo v naprednem duhu, nam je porok za to. Po i krajši vožnji smo prispeli na Rogljič, kjer smo k spomenikom padlih borcev položili vence, ter se oddolžili njihovemu spominu z enominutnim molkom. Pri koči na Roglji, kjer je ibil naš končni cilj, je že -igral kvartet dz Impola partizanske in narodne pesmi. Nekateri so posedli po travi, drugi k mizam, st-relcj pa so začeli s tekmovanjem za (Nadaljevanje na 6. strani) namreč ostali SPDE praznih rok, potem dejansko nimajo s čim delati. Decentralizacija organov upravljanja je pravzaprav zahtevala hkrati tudi izpopolnjevanje organizacije podjetja v tej smeri, da bodo ne le podjetje kot celota, marveč tudi posamezni obrati oziroma delovne enote v podjet- 9. julija smo se sestali v sejni dvorani DiS člani aktiva ZB TGA na -svečanosti • ob 20. obletnici zmage nad fašizmom. V navzočnosti -predsednika TOS in predsednika upravnega odbora, je sekretar aktiva v krajšem nagovoru ^navzočim povedal pomen letošnje obletnice zmage in v -zvezi s tem podelil spominske knjige — diardlo kolektiva članom aktiva ZB. V imenu aktiva ZB se' je sekretar aktiva zahvalil predst-av- pa je enostransko tehnokratska, če istočasno ne zajame tudi globljih družbenih vprašanj, ki so v zvezi z oblikovanjem novih družbenih odnosov. Ti pa niiso važni le s političnega vidika, temveč tudi z gospodarskega. Za ureditev nekaterih, najnujnejših vprašanj in za določitev vsaj minimalnega obsega nikom organov upravljanja za dodeljena sredstva za nabavo knjig. 78 članov. aktiva je bilo obdarjenih s spominskimi, knjigami. 12 članov pa pri tej delitvi nismo- upoštevali, ker kljub temu, da imajo pogoje; za člane ZB, nišo nikjer včlanjeni v osnovni organizaciji- na terenu, ter tudi ne sodelujejo po liniji ZB. Članstvo terenske -organizacije ZB je pogoj za članstvo AKTIVA ZB v tovarni. E. J. V. L, Tovariško srečanje članov aktivov ZB Za kakovostno proizvodnjo je potrebna stalna laboratorijska kontrola Aktiv ZB TGA se je sestal enot in vloga njihovih komisij • Obratni zdravnik in varnost pri delu samostojnega delovnega področja je seveda potrebna primerna podlaga. To da predvsem lahko ugotovitev, kakšen je prispevek posameznih obratov — delovnih enot v ustvarjanju celotnega dohodka gospodarske organizacije, kakšna je tudi vloga obratov v celotni produktivnosti podjetja! kako vpliva poslovanje posameznih obratov na poslovanje celotnega podjetja. Sicer pa zahteva poznavanje teh Okoliščin že dobra organizacija dela in skrbno gospodarjenje. Dober gospodar mora vedeti, kje so stroški visoki, kje nizki, kako posamezne organizacijske enote s svojim delom vplivajo gospodarsko druga na drugo in na podjetje kot celoto. Vsak obrat je določena ekonomska enota s svojimi gospodarskimi problemi, ki niso važni samo za kolektiv obrata, temveč tudi za gospodarsko organizacijo kot celoto, saj so obrati njeni funkcionalni deli. Danes imajo SPDE tudi razne komisije, kar kaže težnjo svetov, da povečujejo število proizvajalcev, ki neposredno sodelujejo pri samoupravljanju delovne enote in hotenja, da bi izpopolnili metode svojega dela. Komisije namreč lahko bistveno pripomorejo k temu, da so stališča in sklepi SPDE ustreznejši, jasnejši, preciznejši, temeljitejši, zasedanja teh organov pa so kljub temu krajša. Neprimerno lažje je namreč članom sve- tov proizvajalcev delovnih enot spoznati bistvo problema in zavzeti glede njegove rešitve ustrezno stališče, če je ta problem že predhodno vsestransko proučila komisija in zbrala potrebno gradivo. Hkrati dosežemo tudi to, da člani organov upravljanja me spoznavajo problematike svoje delovne enote ali gospodarske organizacije samo na sejah svetov, marveč jo spremljajo in proučujejo kontinuirano s tem, ko delajo v komisijah. Izkušenejšim članom komisij moramo pridružiti tudi mlade proizvajalce! Tako lahko vzgajamo v življenjski šoli mladi rod upravljalcev; potem bo ob pripravah na valitve v novi delavski svet in svete proizvajalcev delovnih enot tudi mnogo laže izbirati kandidate že ob evidentiranju. Vsekakor pa je seveda nujno, da določimo komisijam pravo nalogo. Komisije naj bodo študijski organi delavskega sveta, upravnega odbora in svetov proizvajalcev delovnih enot, ki naj določene probleme proučujejo in pripravljajo predloge za njihovo reševanje. Nikakor pa komisije ne smejo prevzeti nobenih konkretnih pristpjnosti delavskega sveta, UO in SPDE (razen izjemnih primerov, kot je disciplinska komisija), ne smejo odločati, postavljati DS, UO ali SPDE pred gotova dejstva, ne smejo biti nekakšni upravno izvršni òrgani. Prav tako ne smejo komisije posegati v operativno vodenje podjetja in v strokovno delo služb. To namreč vnaša v delo zmešnjavo, pasivizira razne službe, da zanemarjajo delo, ki ga morajo opravljati po službeni dolžnosti, hkrati pa lahko pride do tega, da te službe začnejo skrivati svojo odgovornost za hrbet komisij. Mnogokrat je bilo slišati tudi mnenje, da so po uzakonitvi delavskega samoupravljanja sindikalne organizacije izgubile s tem svojo vlogo in da nimajo več kaj delati (tako mnenje je vladalo tudi pri naših sindikalnih podružnicah in pododborih), ker so organi upravljanja prevzeli večino njihovega dela. Toda to je zmotno! Res pa je to, da je razvoj samoupravljanja spremenil vlogo in naloge SP in pododborov. Prav to, da podjetje upravljajo neposredni proizvajalci, terja od sindikalne podružnice vsake DE, da aktivira svoje članstvo za sodelovanje v organih upravljanja in njihovih komisijah in ga za to delo tudi usposablja. Sindikalne podružnice so odgovorne za delo SPDE in njihovih komisij in morajo takoj ukrepati, če ugotovijo nepravilnosti, in kot organizacija delavskega razreda nastopiti zoper nezdrave pojave in težnje, da tako varujejo koristi posameznika, skupine, podjetja ali celotne naše družbe. M. F. Pred razpravo o novem zakonu o delovnik razmerjih Aprila letos je prenehal veljati zakon o delovnih razmerjih iz leta 1957 in od tega meseca naprej velja že novi zakon o delovnih razmerjih, ki se pa v marsičem razlikuje od prejšnjega. Prav zaradi tega smatram, da se mora 'še pred razpravo v kolektivu visak član našega delovnega 'kolektiva v.saj delno spoznati z najbolj bistvenimi določili tega zakona, kajti le tako si zamišljam res plodno in koristno razpravo. Zeig važno je namreč, da se vsi člani delov1- . nega kolektiva seznanijo z v.saj najpomembnejšo vsebino novega, zakona, da jih opozorimo na razliko med starim in novim zakonom, da pojasnimo nove določbe zakona. Poleg tega je tudi potrebno, da bi se čim p.rej začele razprave o vsebini Statutov in drugih aktov, is katerimi se bodo konkretno določale in odmerjale medsebojne pravice dn dolžnosti oziroma obveznosti. Žapis teh razprav in dogovorov med,člani kolektiva bo osnova za usklajevanje, statutov* in sestavljanje drugih splošnih aktov, ki morajo biti sprejeti naj-jkasnej e v roku enega 'leta oziroma do aprila naslednjega leta. V tem prehodnem obdobju, ko še ne bodo mogli biti 'statuiti usklajeni z novimi zakoni, pa so, vse delovne organizacije dolžne urejevati posamezna vprašanja z začasnimi sklepi samoupravnih organov (nà primer o sprejemu na delo, ó odpustih, OD itd.). Novi zakon o delovnih razmerjih ima 11 poglavij, i,n sicer: temeljna načela o delovnih razmerjih; splošni akti delovne 'organizacije; začetek lin prenehanje delovnega razmerja; delovni čas in: dopusti; osebni dohod-ki-nadomestila; materialna pomoč za čas nezaposlenosti; delovni red in obveznosti iz delovnega razmerja; delovna doba in delovna knjižica; uveljavlja- nje pravic iz delovnega razmerja; posebne določbe ter kazenske določbe. V uvodnem poglavju zakona je nedvomno najpomembnejša novost . opredelitev delovnega razmerja. Delovno razmerje je namreč opredeljeno kot razmerje med člani delovne skupnosti in ne kot razmerje med delavcem in delovno organizacijo. Popolnoma nova so (Nadaljevanje na 6. strani)' Ne bo odveč, če ponovimo že znano ugotovitev, kako .važno je za proizvodnjo in ljudi varno delo pri stroju ali pa kjerkoli na delovnem mestu. Tiu gre v prvi vrsti za zdravje in srečo Ijudi-proizvajalcev, njihovih družin in celotne družbene, skupnosti; Razvijanje novega sistema delitve dohodka im nagrajevanja po. delu nedvomno- povečuje intenzivnost dela, kar zopet terja povečano, skrb za varnejše delo. 'Modernizacija proizvodnje z gradnjo sodobnejših obratov, uvajanjem . modernejših strojev in izboljšanjem procesa proizvodnje mora.istočasno upoštevati in izkoristiti1 vse sodobne prireditve na področju varnosti in zdravstvenih' pogojev dela. Modernizacija proizvodnje zmanjšuje objektivne pogoje za nesreče, zato pa se povečuje vloga subjektivnega faktorja — pr-oizva-j ailca,.'ki se mora predvsem sam varovati pred nesrečami in upoštevati ter izkoristiti vsa zaščitna sredstva, ki jih ima na razpolago. Nesreče pri delu povzročajo nenavadno' veliko ekonomsko in moralno škodo posameznikom in družbi. Pri nas imamo gospodarske dejavnosti, kjer so nesreče pri delu osnovni problem-, medtem ko . pri drugih o nesrečah sploh ne govorijo. In še Več, imamo ljudi, ki se nikoli ne ponesrečijo-, medtem- ko se pri drugih nesreče stalno ponavljajo. Treba je zato- logično misliti in sistematično lorgan-izifaiti vse tisto,- kar je potrebno za Zdravstveno in tehnično varnost pri delu, da bo človek lahko sposoben, miren ih Zadovoljen pri svojem delil in pri svojem počitku. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije in pa seveda po lastnih domačih izkušnjah je obratna ambulanta „prva institucija v podjetju, ki predstavlja službo vsestranske varnosti za človeka. Ker so obratne ambulante prvenstveno preventivne ustanove, so one prve poklicane, da se lotevajo vprašanja nesreč pri delu. S tem v zvezi pa -se tudi lotevajo.podrobnega študija vseh vzrokov, -ki ustvarjajo vsakovrstna magnj enj a in predisp-ozici j e za bolezni., nesreče in nezadovoljst- vo. Zelo važen pogoj za uspešno delo varnostne službe je tudi to, da je ta služba popolnoma- samostojna . in ni vključena oziroma podrejena tehničnemu ali pogonskemu sektorju v podjetju, podpirajo pa jo zaradi lastnega interesa vsi. delavci preko svojega vodstva in organov samoupravljanja. Pri delu v proizvodnji je človek prvi. On upravlja stroj s .svojimi umskimi dn fizičnimi sposobnostmi, od njegovega pravilnega dela je odvisna' proizvodnja, rentabilnost podjetja- in končno tudi njegova lastna sreča. Da bi laže spoznali konkretne naloge in delo obratnega zdravnika v smislu preventivne Zdravstvene in tehnične varnosti pri delu v boju za znižanje nesreč, moramo najprej analizirati -vzroke nesreč. N-a delo samo vplivajo pozitivno'; izkušnje, znanje, zadostna praksa, Zdravje, zadovoilj&tvodtd. Negativno pa vplivajo na tlelo; neznanje, bolezen, utrujenost; dnevne skrbi, živčna razrvan-ost, pomanjkanje občutka odgovornosti, nesocialno obnašanje ljudi, nepravilni -odnosi, posebno pa še -odnosi mojster , —■ delavec, škodljive -razvade, nezadovoljstvo na delovnem mest-u itd. Zaradi vseh teh1 navedenih -vzrokov -se lahko naši delavci ponesrečijo, obolijo in prihajajo v obratno ambulanto. Viši -ti .vzroki kažejo, da je najvažnejši faktor pri nastanku nesreč človek sam z. vsemi psihofizičnimi lastnostmi in s svojim socialnim -okoljem. Nekateri celo trdijo, d-a dosega faktor ,človek kot glavni Vzrok nesreče celo- . 80 %> števila vseh nesreč. Seveda pa pri tem ne smemo zanikati -važnosti tehnične zaščite delovnega mesta im delo-vne oko7 lice, saj do nesreče ne piade, če ne obstaja -tudi objektivna- nevarnost na delovnem mestu. Kakšnih preventivnih akcij se naj' poslužujejo -obratne -ambulante? Obratni zdravnik naj bi obisk-o-val delavce n-a' njihovih delovnih mestih, registriral delovne pogoje še posebno -pri tistih, -ki niso popolnoma zdravi, ki niso normalno- produktivni, in (Nadaljevanje na 6. -Strani) Naš proizvajalec Tovarniški tisk in delavsko ! samoupravljanje ! m Mnogi plani našega delovnega kolektiva (predvsem v zadnjem □ času) nestrpno pričakujejo, kdaj bodo.doferli v roke novo-številko □ svojega -tovarniškega glasila »ALUMINIJ«, kar nedvomno pomeni, =j di jih preprosto privlači in, da v -njem pač najdejo, kar jih zanima. □ To je tudi prav lin zaželeno, zato me je prav to dejstvo □ privedlo do tega, dia bom sknišal v nekaj naslednjih vrsticah f=j prikazati vsem našim članom kolektiva vlogo in mesto tovarni-' □ ■ šk-ega tiska nasploh in delno tudi nekaj >o vsebini ter obliki, □ seveda pa vse z željo, da Ibi člani kolektiva več dopisovali v svoj d tovarniški .list. □ Če pravimo, da je od družbene obveščenosti odvisen napredek O socialističnih odnosov v. podjetju in komuni, potem, ima tovarniški j=j tisk s tem že povsem jasno opredeljeno svojo nalogo. Tovarniški q Ust mora biti javno glasilo delavskega samoupravljanja v pod- □ jetju, kajti brez popolnejše obveščenosti kolektiva si ne moremo j=j in si tudi ne znamo predstavljati kolektivnega gospodarjenja. □ Zelo važno je namreč, da se -sploh vsi zavedamo, komu naj. to- □ varniško glasilo služi. Če sevedla še -vedno ne bi bilo nekomu g jasno; dia je list namenjen kolektivu, delavskemu samoupravlja- q nju im. utrjevanju socialističnih -odnosov .v podjetju, potem bi □ prav gotovo bilo najbolj pametno in koristno, da z nadaljnjim y izdaj ajnjem prenehamo. Tovarniški list lahko uspeva in doseže □ pravi namen le, če se politične sile zavedajo, kaj je bistvo in kaj □ je vsebina delavskega samoupravljanja. Če opredeljujemio vlogo j=j •tovarniškega tiska, ni brez osnove ugotovitev, da je. tovarniški n list najvarnejši odraz razvitosti delavskega samoupravljanja v □ podjetju. Ko nekdo drugi prebira tak list, si je lahko kaj hitro na jasnem, do kakšne -stopnje so- se v podjetju uveljavili organi- □ Upravljanja in kakšni so sploh socialistični odnosi v podjetju. □ ■Poznavanje delavskega samoupravljanja v kolektivu kót tildi y poznavanje resničnih 'odnosov samo potrjuje tako trditev, obe- p nem pa opo-zarja, kako zelo pomembrio' vlogo ima tovarniški tisk. □ Nii namreč vseeno-, kako vplivajo na oblikovanje proizvajalčeve. j=j zavesti- in še manj ni vseeno-, kakšne možnosti se nudij-o za to-, g da uveljavlja neposreden proizvajalec prek tovarniškega lista p tudi svoje mnenje. Zelo značilno- je sploh za ves tovarniški tisk □ v delovnih kolektivih, da se je .razmahnil predvsem v zadnjih n nekaj letih, torej v času, ko- se je delavsko- .samoupravljanje ob □ večjih materialnih -osnovah, bistveno spremenjeni delitvi dohodka □ med podjetjem in družbo in v podjetju samem, utrdilO' -in dobilo Cj nov zainah pri ustvarjalnem gospodarjenju. p Samoupravljanje je v -teh letih dobilo- konkretno materialno □ vsebino in smisel samo-upravlj-anja se vse bolj uveljavlja prav n v tem, da omogoča delovnemu kolektivu neposreden vpliv na q razdeljevanje in gospodarjenje z ustvarjalnimi sredstvi. Tako □ sodelovanje pa ni odvisno le od materialne osnove, marveč tudi S od družbene -osveščenosti vsakega posameznika, ki naj te pravice q uporablja v korist napredkih podjetja in svojega osebnega stan- p darda. Spodbudnejša delitev dohodka med družbo in podjetjem T in delitev znotraj podjetja ne prinašata le -v-ečjdh materialnih q bogastev, večje produktivnosti in sploh boljšega gospodarjenju, P marveč vplivata tudi na razvoj socialističnih odnosov, ustvarjata n pogoje za to, da proizvajalec vse bolj misli is svojo glavo dn želi q odločati o stvar&h, za katere bi se še: pred nedavnim sploh ne P zmenil. Če torej -ob vse to postavimo vlogo tovarniškega tiska, jjj je njegov velik pomen nesporen. Dejstvo, da je danes naklada q tovarniških listov v mnogih delovnih kolektivih močno narasla P in da prebira poleg mnogih proizvajalcev v kolektivih -te liste R. tudi mnogo njihovih družinskih članov, samo povečuje odgovor- p nosit delavskih svetov dn političnih organizacij v kolektivu za ta P ti-sk. To je -danes pravzaprav naš najmočnejši risk, saj piše o j=j; najbolj neposrednih problemih proizvajalcev in dana prav zaradi p tega tudi najmočnejša vpliv mn dogajanja v kolektivu dn komuni. □ Tovarniški listi so danes postali že nujnost, ki se ji več ne mo- Q remo odreči. Pravzaprav še v-eč, zlasti, v. večjih delovnih kolek- p tivih (kot. je vsekakor tudi .naš) si ne moremo zamišljati več D delavskega, samoupravljanja brez res dobrega tovarniškega già-sila, ki bo poskrbelo za to, ha bo delovni kolektiv zares o prav p v,šem obveščen. Vsekakor, je torej nujno-, ida .mora tovarniško □ glasilo ostati list podjetja, življenje v podjetju pä bi naj vsekakor g povezovala.še komuna, v. kateri delavec živi. p Kar Zadeva samo vsebino našega lista, še vedno ni. taka, kot □ bi morala biti in k-o-t si jo- tudi mi vsi želimo, čeprav' pa sicer S3-lahko ‘trdim, da še mnogi drugi listi- zaostajajo za našim,- Pred- 3 vsem mislim tu na razne strokovne članke, ki šo se pojavljali na p straneh našega »ALUMINIJA« dn .so- Wh zares mnogim zelo slabo □ razumljivi. Pr.av je, da tovarniški tisk objavlja -razne strokovne 3 članke, če ti prispevajo k res boljšemu delu na delovnem mestu, p Seveda pa -morajo biti pisani preprosto -in v razumljivem jeziku □ im za -tistega, ki deta- pri .stroj-u na delovnem mestu v obratu, j V tovarniških listih (tudi v našem) je mnogokrat preveč izvleč- p kov iz raznih poročil letnih konferenc in poročil o- zasedanju Lj delavskega sveta (kar je sicer koristno), vendar ,pa malo ali 3 skoraj nič o razpravah, delavcev, ki sp sodelovali v teh razpravah, p -Tako največkrat zvemo le samo za sklepe, medtem ko ne izvemo □ nič o tem, kaj so o določenem problemu mislili neposredni.pro- p izvajalci, čeprav bi bilo- še kako prav, če bi z njihovimi stališči p seznanili ves kolektiv, saj so- včasih mnenja tako različna. In LJ prav teh različnih mnenj je v -našem tovarniškem glasilu premalo, ^ kar pa lahko, najdeš več v ‘dftevnem časopisju, kjer želijo do- p pdsmiki. zajeti prav vse najvažnejše misli, pa naj jih pove kdor- . 3 koli in kakorkoli: Vsi naši. tovarniški listi ibi moral biti prav v p tem pogledu precej drugačni, namreč daleč pred dnevnim tiskom q in veliko- bliže delavcu, delovnemu mestu dn komuni, v kateri □ živi, Opaziti je tudi, dia tovarniški -tisk povsod premalo vzgaja g dn -usmerja kolektive k -problemom komune. Tu ne mislim le ha □ probleme odnosov med -občino in gospodarsko organizacijo, mar- □ več tudi na širše probleme občine, katere del j è tudi gos.podar.ska ß organizacija. J : □ V tovarniškem listu premalo, pišejo člani zbora delovnih □ skupnosti, Oni (bi lahko razpravi jeli o stvareh s stališča občinske S skupščine in svoje delovne -organizacije obenem. Ker je kolektiv p premalo seznanjen s problemi komune, prepušča včasih v.s;e delo P občinski skupščini dn odtod tudi včasih ozkost do nekaterih go- B spedar,skih .organizacij. p Ob (koncu bi rad po-udaril še samo eno stvar, ki mnoge člane □ kolektiva odvrača od pisanja. Slišal sem, ko eni pravijo češ, pj »kaj bom -pa- pisal, če ne Znam, če pa po pravici povem oziroma p napišem, pa tako rte bo Objavljeno in še grdo -me bodo’ gledali!« □ Tu naj povem jasno, da je tako mnenje takih članov kolektiva D (Nadaljevanje na 6. strani) R Nepotrebna vrsta v našem obratu družbene prehrane: vsii hočemo biti prvi, potem pa vsi čakamo ... Kako očuvati stroje? •Znano nam je, da je uporaba strojev v sodobni Indus trn j siki proizvodnji .prevladujoča, ,ter da so lahko stroji dobro, -slabo- ali pa nikakor izkoriščeni. Slabo aii nikakor izkoriščeni stroji, povzročajo.. podjetju velike izgube. Da bi se te -izgube -znižale ha naj-nižjiO mero, je potrebno skrbeti o vseh primerih, ki morejo biti povzročitelji večje ali manjše izgube. NEKAJ VZROKOV: — če ne upoštevamo to, da j è vsak stroj občutljiv mehanizem, ki dobro dela le, ako se skrbno nadzira njegovo delovanje -in stalno vzdržuje; -—če se' stho-ji uporabljajo za. delovne operacije, za katere niso zgrajeni; — če .se -stroji .-redno ne šfi|j stijio, ali - pa čistijo površno dn ned-o voljno ; če se,stroji' vrte z ne,predpisanimi obrati in se praobte-žujejo- z. delom nad njihovo maksimalno zmogljivóstjio; -r: če se .ne poklanja dovolj pozornosti temu, da se delavci temeljito -spoznajo z vsemi deT tajiš, o delovanju stroja -in nje-go ve opreme; ■?— če se s stroji ih orodjem dela tako ^neprimerno, da Se brez vzroka kvarijo in lomijo ; — če s e del: -stroja, ki so v stalnem gibanju, kakor ma primer .transportni .trakovi, jekleni-, in verižni prenosi, zobata kolesa,’ ležaji itd. neredno ali, površno pregledujejo; . — če še velik dn -močan stro-j, ki je grajen zato, da .istočasno vrši večje število -Operacij, >upodablja za izvrševanje manjšega števila operacij; 1 SjJjllče.se ne podvzamejo vse potrebne mere, dia se pri delavcih razvija .občutek dolžnosti in . zadovoljstva piri pomisli, da so stroji dobro očuvani dn predpisano 'izkoriščeni ; če se ne. zahteva,,.„da še mora takoj prijaviti vsaka okvara; —- če se ne zahteva pregled stroja, čim se opazi kakšno nepravilno delovanj è; — - če se stroji mečejo med odpadni material, čeprav 'je uji-, hova nadaljnja koristna uporaba še vedno možna; — če se -o strojih, ki trenutno niso v delovnem procesu, né vodi nobena skrb v pogledu čuvanja, pripravljenosti za pogon; — ,e.h oddelek ali pogon, -kjer se stroji nahajajo, ne sodeluje z oddelkom, k-i je zadolžen za popravila,, za zaščitno pleskanje itd.; — če se za stroje, ki stoje na. prostem, a ne delajo, ni ničesar, podvzelo, da bi jih zaščitili pred vremenskimi neprdlikami; -prahom -in rjavenjem itd.; — eè se ob-planiranju dela. ne računa na ' ‘vsa 'razpoložljive stroje 'in opremo;- 6 — če se ne kontrolira, ali se 'redno in v pravem času podma-zujejo vsi vrtljivi : deli strojev ter da se uporablja predpisana kvaliteta mazivà; — če se na pokvarjenem stroju takoj in- brez o;dlašanja ne izvrši vso potrebno popravilo ; — če zaradi slabé delovne discipline posluževale! .strojev ne izvršujejo predpisanega nadzora -ih -opravljanja' strojev. Viodje oddelkov ali pogonov naj bi s pomočjo take ali podobne liste možnih primerov ugotovili., če so se kateri Od navedenih orimerov pojavili v njegovem obratu in takoj podvzeli vse mere za odstranitev' takega stanja. o|a nižjega tehničnega hatìra iaiÉljàanje (IZ »EKONOMIKA I. ORGANIZACIJA PRACY« 1965) Institut za ekonomiko ,in dr-gainiiizaailjo industrije (IEiOP) v Varšavi, je konec lanskega leta organiziral znanstveni sestanek, posvečen, vlogi nižjega tehničnega nadzora v .izpopolnjevanju ekonomike -in organizacije industrijskih podjetij. Temu sestanku so pr-isio.s-tvo-v.ali tudi predstavniki -naše državo.- - Za osnovo je 'bila -izmenjava izkušenj -v pogledu oblik, metod 'izpopolnjevanja -in povišanja kv-adštikacij delavcev, ki -delajo na področju nižjega tehničnega nadzora, , predvsem onih, ki se ukvarjajo z organizacij-o- in upravljanjem v podjetjih)-,;; ' Poudarili so značajno ' vlogo .praddelavca-m-ojst-ra v toku proizvodnega procesa, posebno v času, ‘k-o so prišle večje’ koncentracije sredstev za proizvodnjo-. J Marksi-stdari-a ekonomska teorija navaja; da je potrebno funkcije upravljanja v •industriji^ povečati do te mere, da- b: lahko, vodi'li računa o pravilnem toku proizvodnega .procesa ter da bi materialna, sredstva in delo-ljudi pravilno in ekonomsko izkoristi- li. Te fuinkcijfe imajo tudi -druž- beni značaj nad . proizvodnim prbceš-om.' Danes v poljski industriji naj-hižje funkcije upravljanja vrše preddelavci-mojstri, ki neposredno upravljajo z enim delom, proizvodnega propesa. VLOGA IN VAŽNOST DELA PREDDELAVCA-MOJSTRA Preddelavec-mojster v industrijskem podjetju je zavezan, da: izvršuje postavljene .planske .naloge' tako y pogledu, količin, asortimana;, kakor tudi po p-os t avl jenih tehni čn-0 - ekono-m -skih -pokazateljih; -- . -sodeluje pri postavljanju proizvodnih planov, doprinaša k izenačenju ritmične proizvodnje, soglasno, -s postavljenim planom' proizvodnje; — postavlja določene proizvodne haloge posameznim skupinam ali posameznim delavcem, soglasno s plamom ih dokumentacijo proiizvodihj e ; ’ — poučuje delavce, jih' uvaja ob priliki osvajanja novih metod dela,: piri izboljšanju normativov; ‘Äj’Sr^’Jiyibdi račun o pravočasnem izdajanju potrebnih proizvodnih Na letno kopališče so prebivalci Kidričevega lahko ponosni DOPUST TUDI V PRED IN PO SEZONI Pred dnevi me je .pot zanesla v Kidričevo in tedaj sem si na hitro ogledal tudi letno kopališče, ki so ga zgradili v lanskem- letu. Takrat, ni Ibilo- časa, da bi. se v -njem ohladil, vendar sem takoj- prvo naslednjo, nedeljo -odšel v to kopališče kar s celo družino in reči moram, da smo bili visi zadovolnji. Že takoj v uvodu lahko upravičeno trdim, da je To kopališče eno izmed najlepši-li letnih kopališč v Sloveniji. Ta sloves mu nedvomno- daje še -topla v-od-a, ki so jo nedavno tega napeljali iž tovarne v to kopališče, kar ho nedvomno še močno povečalo obi-sk ter podaljšalo tudi sezono kopanja. Kopališče je zgrajeno daleč vstran od mestnega hrupa i-n pr-ahu, obdano z l-epi-m gozdičkom, lepo- travnato »plažo« in ležalniki, ki so ha prostem, pa tudi v senci prijetno dišečih, borovih dreves. T/u ista mali in veliki bazen, v njih čista -voda.. Tu s-o lepe garderobne -omarice, kabine in ko stopiš mimo blagajne na kopališki prostor, zagledaš pred seboj -lepo izdelane poti, po katerih lahko 'brezskrbno stopa še tako -občutljiva noga; tu je pravi bot-anični v-r.t z že -kar eksotičnim cvetjem, pa košarice za -odpadke in kot j-e bilo videti, imajo kopalci že pravi občutek za lepo okolje, saj ni bilo nikjer videti razmetanih ostankov jedi ali papirja. Tu je mali bife, v k-aterem ti postrežejo celo z okusno turško kavo. Tudi vst-op- n-avodii-l, kakor -tudi o pravilni t eh-ni čn-o-o rgatni zaci j,ski dokumentaciji; —. v-odi račun o racionalni dostavi potrebnega orodja in surovin na -delo-vno mesto; —- sprovaja v življenje .predpise o pravilni opremi strojev in nap-rav, kakor tudi o visoki kvaliteti pr-odzvod|nj-e -po vnaprej določenem tehnološkem postopku; -F- skrbi, da so- vsa delovna mesta predhodno- popolnoma pripravljena za delo-, da so naprave in stroji pripravljeni za obratovanje; 4 : —. skrbi, -in -odgovarja, da se vsak nalog in zadolžitev o HTZ sprovaja v življenje, kakor tudi o delovni higieni, protipožarni zaščiti; — odgovarja za red. in čistočo na -svojem delovišču; — skrbi, da.s-o gotovi proizvodi sistematsko pripravljeni za tehniško- kontrolo ; ■ — skrbi z-a socialistične odnose med -delavci,, -za sodelovanje, disciplino dn medsebojno pomoč. DOLŽNOSTI PREDDELAVCA-MOJSTRA Navedene naloge kažejo na pomembno vlogo preddelav-oa-mo-js-tra -v naši sodobni industriji. Da bi preddelavec dosegel te cilje, mora; — 'skrbeti, da bodo njegovo delo in - prizade vainj-e .: opazili ostali' člani delovne organizacije; ftjipT— ustvarjati ugo-dne pogoje za išo-delovanje, za prijazen, a vendar str-o-g odnos ido- -v.seh; '. — skrbeti za njemu podrejene delavce, -ustvarjati medsebojno zaupanje, spodbujati k tekmovanju; — pravilno organizirati medsebojne -razgovore zaradi izboljšanja dela, realizacije planskih nalo-g; — skiipn-o razpravljati -o- doseženih rezultatih pa tudi o napakah. KVALIFIKACIJE PREDDELAVCA-MOJSTRA Poudarj-eno je bilo vprašanje kvalifikacij e preddelavoa-mio-j - stra. Zahtevki so analizirani po sledečih faktorjih: — istrokdvna usposobljenost, — izkušnje, nima ni previsoka, saj stane 200 dinarjev -na -osebo, za otroke seveda manj. Torej je prava »Meka« za tiste; ki si v teh poletnih dneh. želijo prijetne svežine dn mirnega počitka. Ker mi dopisniška »radovednost« .tudi -tu ni -dala miru, sem kmalu napeljal pogovor z Vladom (priimek sem žal pozabil), ki mi- je med drugim povedal, da je kar -redni obiskovalec »domače plaže«, in da letos zato, ker ima vode doma dovolj, ne bo -šel na Jadran, ker se da tildi tu lepo- porjaveti (t-o se mu je tudi videlo). Tu se je naučil plavati že tudi njegov devetletni sinček, Vlado mi- je nadalje zaupal, da je lansko leto precej pomagal pri s-ami gradnji letnega kopališča in da so- -si- prebivalci obeh naselij v Kidričevem -ter okoličani prizadevali, • da bi dobili čimprej svoje kopališče dn njih prizadevnost ter prostovoljne ure niso- bile zaman. Gradnjo kopališča je prav tako izdatno podprl tudi sam kolektiv TGA, prav tako pa tudi krajevna skupnost, ki si je posebno letos prizadevala, da s-o v kopalne bazene napeljali toplo vodo iz tovarne. Tako- se je lepi in popolni osemletki, ki so jo v Kidričevem zgradili, v lanskem latu, priključilo' tudi letno kopališče s t-oplo vodo in išo tako prebivalci, lahko na svoje uspehe upravičeno ponosni. — znanje, —- sposobnost in spretnost, — osebne vrline, — fizična .kondicija, Danas imamo v sodobni industriji število, preddelavcv-mo-j-strov, ki imajo srednjo ali pa celo višjo strokovno usposobljenost. V-sak od njih ima možnost napredovanja vse do- vodje oddelka ali šefa proizvodnje. V industrijah s tradìaijo prevladuje -lik preddelavca z dolgoletno prakso, ki -jo je pričel kot navaden delavec in j,e z leti dela prevzemal vse večje odgovornosti. Oba tipa preddelavoa-m-oj-stra dgrat-a v poljski- industriji važno -vlogo, čeprav prvi. tip prevladuje. V sistemu -izpopolnjevanja delavcev -je bilo izhodišče, da se preddelavec-mojster, v kolikor ■to- sam želi, l-ah-ko -pripravlja- za vlogo -organizatorja in vodje dela proizvodnega procesa,. Piri tem mora skrbeti za razvoj delavcev, ki so mu podrejeni. Sposobnost za organizacijo dela, občutek polne odgovornosti za kvaliteto in stroške proizvodnje mu daje možnost povišanja kvalifikacije v tem pogledu. Ena najvažnejših nalog preddelavca-mojstra je takšna organizacija dela podrejenih delavcev, da bi vsak -delavec znal, mogel .in želel izvrševati postavljene naloge. Vodja, pa tudi. z .najvišjimi strokovnimi kvalifikacijami, ne more doseči zaželjene rezultate, kolikor dal-avci niim-ajo potrebne kvalififcaoije, pravilen -odnos do dela, do- -ostalih članov delovne s-kupno-sfi -in niso ustvarjeni I organizacijsko -tehnični pog-o-jii. Zaradi tega mora biti, vsak preddelavec-mojster' zainteresiran, da doseže naslednje lastnosti: :— da pravilno poučuje delavce; — da' organizira socialistično sodelovanje delavcev v proizvodnem procesu ; — da izboljšuje metode del-a in sodelovanja.. ; . .Socialistični, -oidmo-si sodelovanja predstavljajo razne oblike ljudskih odn-ošov med delom. Odkrivajo- è'é medsebojni kontakti v -skupnem spoštovanju osebnosti,, tovariških -odnosih in (Nadaljevanje ina 6. strani) Smo v mesecih, ko- vedno in povsod le slišimo besedo dopust/ toda vprašajmo se, če vemo vsi, kaj vse je sploh-dopust in čemu je sploh namenjen. Vsekakor so mnenja o tem različna in si -dopust zamišlja pač v-sak p,o svoje. Če bi na primer skušali raz-vrstiti vse zaposlene v neke skupine po tem, kako sploh zaposleni izkoristijo svoj" letni dopust, bomo nedvomno priš-li do zelo zanimive razpredelnice. Prvi v razpredelnici bi bili tisti, ki -redno koristijo svoj 'dopust za počitek, bodisi na morju ali v planinskih krajih, na drugem mestu bi bili taki, ki so med svojim d-opustom doma, morda gred-o malo tudi k svojim znancem in prijateljem, medtem ko -bi na kraju -take razpredelnice bili tisti, ki s-o ves svoj dopus-t namenili delu doma ali pri sosedih. Razumljivo je, da si pač vsak kroji svoj dopust po svoji materialni možnosti, navadi, položaju fn želji; zato tega ni mogoče posploševati. K-d-or -redno zasleduje dnevno in ostalo časopisje in posluša radio, je lahko zasledil, da j è bilo v lanskem letu na -osnovi mnogih izkušenj v posameznih -občinah k-aj lahk-o napraviti nekaj značilnih zaključkov, za katere sodim, da so vredni pozornosti -fn da je prav, če jih -spoznamo, ker bomo -iz njih ugotovili, da še vedno premalo skr-bimo za cenen odmor. Skrajšani delovni čas v industriji prinaša zaposlenim vedno več prostega časa, razen tega pa že imajo večkje tudi proste sobote, kar pomeni, dn problem -torej ni več samo v prostem času, ampak predvsem v izrabi prostega časa. Podatki povedo (in to vemo tudi sami), da so visoke cene in nizki -osebni .dohodki glavni in osnovni zadržki, ki preprečujejo, da pretežna večina naših delavcev z nižjimi OD nè izkorišča svojega -dopusta.,.pravi oddih in počitek. Seveda pa moramo najprej prav vsi vedeti, kaj je realno in kaj je iluzija! Mnogo je še -takih, ki trdijo, da dokler ne bodo . višji OD, ni mogoče pričakovati množičnega letovanja, medtem ko nekateri vidijo vzroke zastoja v hitrem naraščanju cen v počitniških domovih na m-orju -in v planinah. Mnogi valijo krivdo na zelo slabo organizacijo, saj praktično še vedno nimamo organizacije, ki bi -skrbela za pospeševanje im razvoj cenenega letovanja. Vendar pa je treba tu tudi poudariti, da so vse to razlogi, s katerimi morajo koristniki pač vedno računati. Vsak mora danes že vedeti, da so tisti časi že davno mimo, ko so se stroški za letovanja -pokrivali iz raznih »črnih« in ostalih fondov ter dotacij in da se bodo morali počitniški domavi 'slej ko prej popolhoma izenačiti v svojem poslovanju -s -sorodnimi podjetji, kar pa bo nedvomno še podražilo njihove storitve. Ali torej to pomeni, da bomo morali še bolj skrbno preračunati vsak odhod na idopust? S sredstvi, ki jih je že do sedaj naša skupnost -namenila v ta namen, ne -bi smeli -priti v slepo ulico, če ibodo ta sredstva vsaj do neke mere pravilno -razdeljena. Mnogo gospodarskih organizacij v naši državi ' (21 °/o) daje svojim zaposlenim, regres za do-pust pač v različnih zneskih. Vendar pa je dosedanja praksa p-rav povsod pokazala, da s-o regres delili linearno, vsem enako, kar morda -ni povsem ustrezno. Morda bi bi-lo pravičneje, -dia bi tisti z visokimi OD dobili -nekoliko manj ko-t -t-i-siti z nizkimi OD, seveda pa pri tem nastopa problem nagrajevanja po delu, ki pa ga z raznimi lestvicami še precej krnimo. '. Posebno vprašanje je tudi izkoriščanje dopusta za -odmor -in počitek, -ki je v naših razmerah otežkočeno še zaradi udomačenega stališča, da je pač d-opust na listi -delavčevih potreb na zadnjem mestu. Ne mislim nikomur -nič oporekati, venda-r pa trdim, da na-s je pač še vedno pretežna večina takih, ki razumljivo -najprej poskrbimo, .da odplačamo kredite za bolj uporabne stvari in človeške dobrine, kot so pač televizorji, hladilniki, pralni -stroji .itd.' 'in da po plačilu teh računov, -povsem razumljivo, v družinskem proračunu ne ostane toliko, da bi bilo dovolj še za -dopust. V lanskem letu je ma primer znašal povprečni slovenski osebni dohodek okrog 42.000 do 44.000 din, seveda pa je bilo tudi veliko družin, ki s-o živele pod tem povprečjem in zaradi tega pač dopus-t v taki družini ni bil mogoč. V zadnjem času tudi vedno bolj opažamo, da. je v naših počitniških domovih vedno- več tujcev, ki vse 'bo-lj izpodrivajo naše delavce. V glavni -sezoni je v lanskem letu znašal -najnižji Sama... penzion v počitniških domovih približno 1200 dinarjev in še t-o so .bili le najnujnejši izdatki. Ker pa pri nas nimamo še samopostrežnih restavracij .s cenejšo hrano, dostopno za sleherni žep, m ker so tudi vedno bolj številčni tujci, ki plačajo -višje cene, so na -dopustu vedno bolj redki delavci. in družine s številnejšimi druži,ruskimi člani. Vredno pa je pri tem omeniti nekaj, česar naši delavci im -tudi uslužbenci še -nikakor nočejo razumeti. To je vprašanje izkoriščanja dopusta v pred- in posezoni, ko je penzion nekaj cenejši -in ko ni več -takih strašnih navalov in stisk. Še vedno je mnogo takih, ki gredo na dopust popolnoma sami; vendar pa pra-v ti najbolj rinejo v mesecu juliju in avgustu, 'kar bi nedvomno -bolj pripadalo tistim družinam, k-i nameravajo na dopust skupaj s svojimi atroci po zaključku šole. -Nikakor namreč mnogi nočejo razumeti, da je dopust v pred- dm posezoni, prav tako dopust in celo mnogokrat še mnogo prijetnejši in koristnejši. V tem pogledu . so naše ,Sindikalne' podružnice in tudi pododbori storili, mnogo premalo oziroma .sploh nič, da bi apelirali na svoje članstvo, da. bi se čimbolj posluževali dopusta tudi v pred- ih posezoni in da bi jim 1 tildi razlagali- pomen in vrednost takega dopusta, ki ibi mnogokateremu prihranil marsi-kak dinar. Tako bi lahko v našem počitniškem domu Izkoristilo usluge mnogo naših delavcev, ki v glavni sezoni ne morejo- na do-pust na morje al-i v planine, po drugi strani pa bi bila to korist tudi za podjetje, saj prav g-otov-o ne bi krilo tankih izgub v našem , počitniškem ■domu, ker bi bil mno-go ek-ono-mičneje izkoriščen v obojestransko korist. Mislim, da mi bo dal (vsakdo prav, če trdim, da je dopust namenjen le pravemu oddihu i.n nabiranju novih moči za izvrševanje proizvodnih nalog po vrnitvi v kolektiv in da je nabiranje takih potrebnih moči nujno v-sakemu med -nami. Prepričan ( sem, da bi marsikatere težave, s katerimi moramo- še računati v prihodnje, lahko premostili, v če bi bilo- takih napak mnogo manj in če ibi bile priprave za letni -oddih bol-j Skrbne. Tako pa -kaj radi iz leta v leto tarnamo in ponavljamo že star-o resnico, da so naše zmogljivosti v pred- din posezoni neizkoriščene ih da nam delaj-o več izgub kot koristi. Zato ponovno apeliram na vse člane našega kolektiva, da naj se v večji meri poslužujejo dopusta tudi v pred- in posezoni, kar pa naj velja seveda za vse enako brez izjem, kdo je in kje dela. Prav posebno zanimivo pa bi -tudi -bilo slišati mnenje 'ostalih članov našega kolektiva, ; kako oni gledajo na tak dopust ' in kakšno mnenje -imajo, v-se svoje predloge in pripombe pa naj bi posredovali prek našega lista. Stremimo vsi za tem, da bo naš dopust res prijeten, koristen in seveda tudi -kar -Se da poceni! F. M. Aluminij ne bo več glavna in osnovna koyina za moderno gradnjo letal. Do hitrosti 2.000 km/h, kot jo bo imelo letalo »Concorde«, produkt združene francosko-angleške letalske industrije, še aluminij zadostuje. Pri planiranih ameriških prometnih letalih hitrosti 3.200 km/h pa .se zaradi aerodinamičnega trenja zunanji opaž letal že segreje ponekod na 390° C. Tega pa aluminij ne vzdrži več. Na njegovo mesto stopa kovina titan, katere specifična teža je 4,5 g/cm3, interna trdnost pa doseže v zlitini do 120 kp/mm2 pri temperaturi 300 — 400° C. Tako je ta material izredno kvalitetèn za gradnjo letal; ima samo to slabo lastnost, da je zaenkat izredno drag. ekonomih in organizacije industrijskega podjetja MÉ ™ -i m|§ IBiMBii mm ■yifl ■ — A- M * * . ~ - .D "'.„..Z , • -.v; - *' mès . * M, H _.............A , %®®'" Hi, illK?»:' »JkJ (Nadaljevanje z 2. strani) prehodni pokal, ki ga je osvojila petčlanska ekipa Impola. Ekipa našega aktiva se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Najboljši posameznik je bil z 72 krogi član ruške. ekipe. V skupnem plasmanu smo dosegli med posamezniki 3. mesto z 62 krogi (Korpar) in 5. mesto s 60 krogi (Jelen). Med /tem ko so sekretarji aktivov podpisovali okusna priznanja, ki jih je pripravil aktiv Impola, so tovarišice iz Impola že delile pravo partizansko kosilo. Pred kotli pa prostem smo 'se kmalu zvrstili vsi udeleženci tega srečanja in obujali spomine na partizanske dni. Sledila je slovesna razglasitev rezultatov. Zmagovalna ekipa ZB Impola je prejela prehodni pokal in priznanje za I. mesto. Ekipa aktiva TGA pa priznanje za II. mesto. Rušani so prejeli priznanje za III. mesto. Takoj ,po razdelitvi priznanj strelcem, je nadaljevala godba s poskočnimi in partizanskimi. Kmalu so se na odru vrteli vneti plesalci. Pred mikrofonom, bilo je tudi /ozvočenje, zopet po zaslugi naših članov iz Impola, so se v odmorih med plesom zvrstili sekretarji aktivov s krajšimi nagovori na navzoče. Naš sekretar se je v imenu nas vseh zahvalil vsem, ki so s svojim delom pripomogli do tako uspelega .tovariškega srečanja, im izrazil ždijo nas vseh, da bi to srečanje postalo tradicionalno vsako leto pred dnevom boroa. Navzoči .so s ploskanjem soglašali. Zadovoljni nad nepozabnim doživetjem tega dne smo se veseli s ■ pesmijo vračali v dolino. Z željo, da bi se s tovariši iz Ruš in Impola še večkrat srečali, .smo se , razšli. E. J. • (Nadaljevanje s 3. strani) pri, tistih, ki se pogosto ponesrečijo.' Obratni zdravniki se pri sistematskih pregledih ne poslužujejo samo laboratorijsikih -im, kliničnih metod za ugotavljanje zdravstvenega stanja posameznih organov, ampak ocenjujejo človekovo funkcionalno stanje z ozirom na njegovo delovno mesto itd. Obratni zdravnik spoznava v obratni ambulanti živl/j enj e delavcev — srečuje se z različnimi problemi, ki ogrožajo njihovo zdravje, mir, zadovoljstvo in dostojanstvo. On ne postavlja samo diagnoze, ampak ugotavlja, da se za diagnozo- skrivajo kompleksne človekove težave, ki so potrebne zdravljenja ne samo z zdravili, ampak tudi s humano pomočjo. Zato obratni zdravnik zdravi /bolezenske pojave, predlaga spremembe delovnega mesta, sproži reševanje socialnega problema itd. Da bi obratne ambulante uspešno opravljale .svoje preventivne zdravstvene naloge v skrbi za varnost pri delu, so pričele nekatere v zadnjih letih razno sistematsko delo. Ponekod so celo nekatere obratne ambulante začele s sistematsko zdravstveno vzgojo mojstrov, preddelavcev ter šefov /oddelkov, ker so prav oni neposredni organizatorji dela in. vodje delovnih procesov, /teme v zdrastveni vzgoji pa so obravnavale tudi področje boja proti nesrečam pri delu. Nenehna .skrb vodstvenega kadra v podjetju, predvsem še inžerair-jev, tehnikov, mojstrov ter preddelavcev za varno delo je tudi vprašanje, ki ga je treba resno obravnavati na delavskem. svetu in svetih proizvajalcev delovnih enot. In .končno je važna nenehna vzgoja samih neposrednih proizvajalcev, da se predvsem sami varujejo pred nesrečami. Vse to so problemi, o katerih bi delavski sveti imTSPDE morali mnogo več razpravljati in sprejemati ustrezne sklepe. Če bodo vsi obratni zdravniki posvečali vso skrb našim - delavcem tudi izven svojih ambulant, potem ne bodo ambulante več samo zbirališče trpečih in nezadovoljnih, ne bo več takega povpraševanja in trošenja zdravil in toliko bolniških izostankov, in nesreče v podjetjih ne bodo več največji problem. Mislim, da je treba skrbno prisluhniti našim delavcem — pacientom (sicer ne vsem), ki mnogokrat v ambulantah govorijo: »Zdravil 'imam že dovolj od vseh zdravnikov, želim samo še, da mi pomagale, da bom živel res kot srečen človek.« Vendar moram tu pripomniti še, da dokončni uspeh pri preprečevanju nesreč pri delu ja odvisen le samo od dobro, organizirane in delovne obratne ambulante, . ampak predvsem od vztrajnega, strokovnega in kulturnega napredka in nenehnega zbolj sevanja socialnega stanja naših delavcev. Zato se morajo v preventivi nesreč angažirati obvezno uprave gospodarskih organizacij, družbene organizacije, organi .samoupravljanja, pravzaprav ves delovni kolektiv.. Da, vsak po svoje, vendar .najprej in največ moramo in moremo napraviti v svojem kolektivu mi sami. T/u pa je najvažnejše sodelovanje vseh, kajti vseh je vedno več kot pa samo posameznikov. V/se ito naj služi za intenzivnejše prizadevanje kolektiva, da se, varnost pri delu izboljša, saj ije to, kot že .rečeno/ poleg osnovnega vprašanja zdravja -in sreče delovnih /ljudi /tudi ekonomski problem samega .delovnega. kolektiva. O tem vprašanju bi člani kolektiva morali več razpravljati in pisati v našem tovarniškem glasilu »ALUMINIJ«, saj sodim, da bi morali .tem problemom v listu posvečati mnogo več prostora, kot smo ga doslej. M. F. (Nadaljevanje s 3. strani) tudi pravila, ki obravnavajo prenehanje delovnega razmerja pò’ volji delovne organizacije in po volji delavca (v starem zakonu odpovedi i in samovoljne zapustitve dela). Novi zakon ne pozna : več odpovedi, po volji delovne organizacije pa delovno razmerje preneha: če še zmanjša obseg proizvodnje, ukine delovno mesto in če delavec ni -sposoben strokovno opravljati svojega dela.. Seveda pa morajo vse te okolnosti biti res objektivno dokazane in v takih primerih delovno razmerje preneha s sklepom delovne skupnosti oziroma naj višjega organa upravljanja in po preteku roka, ki je predviden za prenehanje delovnega razmerja v samoupravnem aktu. Povsem razumljivo pa se mora tega roka držati tudi delavec, 'ki želi prekiniti delovno razmerje. Ena zelo pomembnih novosti novega temeljnega zakona o delovnih razmerjih je tudi, da mora delovna organizacija, ki je v nasprotju z zakonskimi določili prekinila delovno razmerje, sprejeti delavca na enako delovno mesto, če delavec seveda to želi. Možnost tako imenovane reintegracije delavca v delovno skupnost bo tako po novem močan pravičen faktor varovanja temeljnih pravic, ki jim je osnova delo. Zelo važno-je, tudi, da samovoljnih zapustitev dela ■nova zakonska določila ne obravnavajo več kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, temveč kot zelo težak disciplinski prekršek. Ker so se taki primeri zelo .pogosto dogajali tudi v našem delovnem kolektivu, naj omenim, da mora v primeTU, če delavec samovoljno zapusti delo, povrniti svoji delovni organizaciji - škodo /najmanj v višini osebnega dohodka, ki hi ga dobil v času, določenem po pravilniku o odpovednem Toku, če delovni skupnosti zaradi svoje odsotnosti ni prizadejal še večje škode. Tak delavec, -ki je samovoljno zapustil delo, se ne more v nobenem primeru zaposliti pri drugi delovni organizaciji v.se dotlej,, dokler nima oziroma ne uredi vseh obveznosti s prejšnjo delovno skupnostjo. Prav zato pa določila novega zakona torej obvezujejo delovne organizacije, da neopravičene izostanke (plave) precizirajo v svojih pravilnikih kòt disciplinske prekrške z vsemi materialnimi posledicami. Tako določilo pa je vsekakor zelo pozitivno in tud/i pravično, .saj s tem nalaga zakon delavcu obveznosti, da ne bo iskal izhoda iz nevšečnosti s samovoljno zapustitvi j o dela, vsaki delovni organizaciji pa povsem onemogoča izkoriščanje doslej najbolj enostavnega načina prenehanja delovnega razmerja (primer 7 neopravičenih izostankov). Da ne bi morda kdo tega napačno razumel, moram takoj poudariti, da vsak delavec lahko vsak čas prekine svobodno sklenjen dogovor z delovno skupnostjo in izstopi iz nje, vendar pa zakon povezuje1- vse te pravice z dolžnostmi do delovne skupnosti. Delovni dogovor lahko vsak delavec prekine le pod pogojem, da ostane na delovnem mestu /toliko časa, kolikor je pač to določeno s statutom ali s splošnimi akti delovne organizacije. Sleherna delovna organizacija mora za vsa delovna mesta določiti odpovedni /rok, ki ga terjajo pomen dela, delovna doba in druge za delo važne okolnosti. Pravice in dolžnosti v zvezi z delom si delovna organizacija oziroma skupnost sama predpiše, prav tako pa tudi odgovornost za kršitev delovnih 'dolžnosti, kazni pa so samo: opomin, javni opomin, zadnji opomin pred odpustom in odpust, vendar pa kazen odpusta lahko izreče samo delovna skupnost s tajnim glasovanjem, medtem ko v ostalih primerih oziroma o ostalih kaznih odločajo kolektivni organi. Kar zadeva prenehanje dela, sem delno že omenil, da po sklepu delovne skupnosti preneha delavec delati samo v treh primerih, in sicer: zaradi ukinitve delovnega mesta, zmanjšanja obsega dela ali -objektivno Ugotovljene delovne nesposobnosti, toda tudi v teh primerih samo takrat, : če delavca ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto. Pomembno v novem zakonu je tudi to, da delavec ostane član delovne skupnosti, če gre -na odsluženje vojaškega roka -ali če je izvoljen oziroma imenovan na tako delovno mesto, ki zahteva prekinitev dela. Pravice -in dolžnosti iz dela. v' teh primerih mirujejo, ima pa, .delavec pra-vi-oo, da sc po izteku mandata vrne na prejšnje delovno mesto. Enako pravico ima tudi delavec, ko odsluži, vojaški rok, ker odpravnine bat zakonite -pravice novi zakon ne pozna več. Mnogo razprav je bilo doslej v kolektivu', o letnih dopustih. Ker so te razprave mnogokrat /bile tudi zelo pretirane in popačene, bi tu poudaril ‘le naj- važnejše iz novega zakona o letnih dopustih. Tudi po novem zakonu je dopust predviden od 14 do 30 dni, vendar pa to ni več v zakonu precizirano, ker si lestvice dopusta predpisè delovna organizacija sama. Pri določanju te lestvice je poleg delovne dobe treba upoštevati tudi druge kriterije — kot vrsto in težavnost dela, strokovna sposobnost, delovne uspehe itd. Iz vsega navedenega je povsem razvidno, da -novi zakon daje delovnemu človeku velike pristojnosti, iz fcaterjh pa izhajajo velike dolžnosti.. Prav zato bodo marale vse delovne organizacije čimprej sprejeti začasne sklepe za posamezna vprašanja, predvsem pa še za tekoče naloge oziroma -tista vprašanja, ki niso več v skladu z novim -zakonom. Potrebno je tudi konkretizirati zakon o samoupravnih aktih in, kot sem že omenil, bo potrebno spremeniti ustrezne odločbe v statutu in sestaviti nove'akte s posameznih področij o delovnih 'razmerjih, ves ta čas pa je po-, trebno izkoristiti tudi za nadaljnje Izpopolnjevanje, interne zakonodaje. .. • Smatram, da je potrebno seznaniti vse - člane kolektiva ‘ z ■novostmi zakona -o delovnih razmerjih in pravicah in dolžnostih delavcev, ki iz njega izhajajo. Upam, da sem vsaj' v glavnih obrisih uspel članom kolektiva prikazati pomembne novosti..iz novega zakona in da bodo tako mnogo lažje sodelovali v pred-stpječi razpravi. F. M. (Nadaljevanje, s 5. strani) podrejevanju lastnih yiinteresov interesom skupnosti. . Formiranje pravilnih odnosov spada v domeno uprave podjetja, organov upravljanja, druž-beno-polit-ičmih /orgamiizaaij. Ob organizaciji .socialističnega sodelovanja ljudi med proizvodnim procesom je potrebno voditi račun o: .— -dolžnosti .in odgovornosti vodje, — poznavanju vsakega posameznika, — organizaciji sodelovanj a med delavci, — prilagaj anju delavca na delo, —i/ .sodelovanju preddelavca z administracijo uprave podjetja, kakor tudi z družbeno političnimi /organizacijami. 3. in 4. julija je -bilo v Kosovski Mitroviči zvezno tekmovanje v partizanskem mnogoboju. Kot zmagovalec na republiškem prvenstvu, se je tega tekmovanja udeležila tudi vrsta TVD Partizan Ptuj. V četrtek, 1. julija, smo odpotovali v Kosovsko Mitrovico. Kosovska Mitroviča je mlado mesto. Čeprav ima idealni geografski položaji .se ni mogla razvijati zaradi močnega rudarskega središča Trepča ter vojaškega Do /sedaj uporabi j ene oblike delovanja upravijalcev na posameznike je potrebno razširiti v oblike delovanja na celo delovno . .organizacijo. . Skrb, ki j/o kaže preddelavec-mojster proti posamezniku, mora popeljati do a-kti-vizdranja vseh delavcev v podjetju. Zaprošeno je bilo sodelovanje pedagogov, psihologov,, -inženirjev 'in ekonomistov, ker sd njihove : analize v enem letu dale zelo ugodne rezultate. Dosedanje -delo instituta, /in pridobljene izkušnje na področju metod /in organizacije upravljanja, izpopolnjevanja metod in oblik gospodarskega- računa zahteva ^sistematsko pripravo nalog In koordimaaij-o analiziranih problemov. oporišča Zvečan. Proti" koncu 19. stol. je Zvečan /izgubil vlogo vojaškega /oporišča in to je pripomoglo k porastu Kosovske Mitroviče. Prvi ' zapis Kosovske Mitroviče se je pojavil leta 1499, ko je Arnold Harfa /omenjal Kosovsko Mitrovico kot lepo vas na ravnini. Trepča je .starejša od Kosovske 'Mitroviče. Prvi zapis datira iiz. leta 1303. Danes je Trepča le še .ruševina in je -oddaljena od naselja Stari trg 4 km. Od vseh krajev .se naj- prej -omenja Zvečan. Leta 1170 je- Ste van Nemanja .iz Zvečano v krenil v borbo proti svojemu bratu . Tihomiru. Pò Kosovski bitki je Zvečan bil nekaj časa v rokah Srbov, kasneje pa je prišel pod oblast .Turkov. Zvečan je obstajal vse do. lata 1884, ko je bilo poruše/no -obzidje dn iz njegovega kamenja zgrajeno precej hiš v Kosovski- Mitroviči. Povratek; nekolikih izseljencev iz Amerike, in bogatih ljudi iz Srbije ' in Makedonije je leta 1924 močno pripomogel Ik ; industrijskemu razvoju Kosovske Mitroviče. Leta 1927 ,so zgradili na .reki Ibar majhno, elektrarno in petrolejke je zamenjala žarnica. Leta 1927 -so pričeli z velikimi raziskovalnimi deli in že dve leti kasneje je stekel izkop svinčene in 'cinkove rude. Sprva so pridelovali le konoentra-te svinca in. cinka, katere so izvažali .v. tujino., predvsem v Solun. Šele leta 1940 so zgradili mdnjšo topilnico .oziroma predelovalnico svinca, katera ,se je po- osvoboditvi razvila v /ogromno predelovalnico cinka din svinca. V Kosovski Mitroviči j-e razvita tudi kemijska industrija. Tovarna šup erlöst ata in žveplene kisline je ena najmodernejših tovarn v državi. V soboto-, po /obilnem zajtrku, smo Odšli na Stari trg, kjer je. bilo tekmovanje v plavanju. Vrnili smo- se v času kosila. Po kosilu je sledilo obvezno počivanje. Ob 17, uri smo- pričeli s tekmovanjem. P.rva disciplina je bila met krogle. Dosegli smo boljši .povprečen rezultat kot v Ljubljani. T/o- nam je vlilo /novih moči. Zaradi teme . smo morali preložiti' skok v višin/o /na ne-, deljio-. 'Sobotni večer je minil v splošnem preračunavanju rezultatov in dajanju raznih prognoz. V /nedeljo smo 'bili že ob 6. uri na -stadionu,-da bi čim prej pričeli /s. - /skakanjem. S ./skokom v. višino smo zaključili tudi naše tekmovanje. Do- 13. ure smo- dobili prosto-. Zaradi velike vročine se naš- je šla večina kopat. Ob 13. uri srno se ponovno zbrali na stadionu, ter prisostvovali razglasitvi rezultatov. V III. razredu je Ptuj dosegel I. mesto in s tem prehodno- zastavo- Maršala Tita. Gostoljubno- mesto- smo zapustili v nedeljo popoldne /srečni, veseli /in pol-ni prelepih vtisov. Branko Tome j c (Nadaljevanje s 4. strani) zmotno in -tu-d-i škodljivo, če ne želijo povedati nekaterih -napak. Piri nas -ima sleherni državljan imuniteto v tem smislu, da lahko kritizira vse nepravilnosti, če so te res resnične lin dokazane. Danes, ko govorimo o /novih 'gospodarskih ukrepih v -našem gospodarstvu, o novi delitvi dohodka in po petnajstih letih delavskega samoupravljanja, je -vprašanje, kako obveščati delovni kolektiv, še toliko važnejše. Zato ponovno še enkrat /apeliram na vse člane našega kolektiva, da naj se Sjje ojunačijo in pišejo v svoj tovarniški list