Ptuj, petek, 8. aprila 2011
letnik LXIV • št. 27 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Destrnik • Za občinski kredit bo treba zastaviti imetje O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Dogovor je še možen, manjka zaupanje
Z> Stran 4
Od tod in tam Ptuj • Nesreča na delovišču novega vrtca
O Stran 5
V
Štajerski
Ptuj • Nick Vujičič navdušuje množice
Nick prinesel sporočilo upanja
Nick Vujičič je človek, ki prinaša sporočilo upanja. Je svetovno priznan motivator, ki nagovarja ljudi vseh starosti, poklicev in slojev. Kjerkoli se pojavi, se spreminjajo življenja.
Šport Nogomet •
Težka tekmeca: Bela krajina in Roltek Dob
O Stran 15
Nick Vujičič je bil ta teden v Sloveniji, svoj prvi množičnejši nagovor Slovencem je imel v torek, 5. aprila, v dvorani Campus na Ptuju pred več kot 2200-gla-vo množico.
Najbrž ste usodo tega 28-le-tnega fanta iz avstralskega Mel-bourna v teh dneh že velikokrat slišali. A je drugače, če o tem berete, poslušate, si mogoče ogledate kak posnetek in film o Nicku, ali pa če srečanje z njim doživite v živo. In to možnost so imeli vsi tisti, ki so bili v torek v ptujski dvorani Campus.
Sicer pa je torkov dan Nick začel z dopoldanskim predavanjem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer so ga poslušali dijaki, študenti, profesorji ter povabljeni gostje. Mladim je skušal dati svoje sporočilo iz svojih izkušenj in upa, da je bil njegov namen dosežen, to pa potrjujejo zadovoljni slušatelji.
UR
Foto. Martin Ozmec
Markovci • Spet razburljivo zaradi gasilstva J Ptuj • Gradnje v stečaju
Bodo zakopali bojne sekire? Podjetje z 62-letno
tradicijo v stečaju
KK Terme Ptuj •
Cilji za prvo sezono izpolnjeni
O Stran 17
Čeprav je bila zadnja seja sveta občine Markovci kljub osmim točkam ena krajših, je bilo spet razburljivo zaradi gasilstva in gasilskega denarja; Ko je župan predlagal, da zakopljejo bojno sekiro, pa so gladko potrdili lanski zaključni račun, nekaj odlokov ter uredili nekaj premoženjsko-pravnih zadev.
Da bo postalo vroče, se je zaslutilo, ko je Milan Majer župana vprašal, kako je lahko v medijih izjavil, da so na nedavni seji občinski proračun zavrnili gasilci. To po njegovem ne drži, kajti vsi vedo, da
so ga zavrnili občinski svetniki, med katerimi pa so seveda tudi gasilci. Zanikal je tudi, da bi zaradi denarja, namenjenega gasilstvu, izvajali pritiske ali izsiljevali, kot naj bi bilo slišati v medijih, ki so se zadnje čase
spravili nad gasilstvo. Župan mu je pojasnil, da je v izjavi za medije dejal, da so proračun zavrnili „zaradi gasilskega denarja", ne pa „da so ga zavrnili gasilci".
Da ga vse bolj motijo razne kritike na račun gasilstva, je dejal tudi Marjan Meglič in župana javno pozval, naj pojasni, koliko odstotkov letošnjega proračuna je namenjenih za financiranje gasilstva. V medijih naj bi namreč zasledil podatek, da pomeni ta delež v občini Markovci okoli 5 odstotkov proračuna, sam pa je izračunal, da naj bi bil delež le 2,54-odstoten. To je podkrepil s podatkoma, da je letošnji proračun ovrednoten na blizu 9 milijonov evrov, za gasilstvo pa namenjajo okoli 230.000
Okrožno sodišče na Ptuju je v petek, 4. aprila, pričelo stečajni postopek zoper Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, zaradi česar je ostalo brez zaposlitve 80 delavcev tega do nedavnega uspešnega podjetja.
Dosedanji direktor podjetja Gradis - gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Branko Veselič je v
torek dopoldne, ko je skupaj s preostalimi sodelavci čakal na sklep o prenehanju delovnega razmerja, pojasnil: »Žalostno je
Foto: M. Ozmec
Franc Ferčič: "Nalijmo si čistega vina!"
Foto: M. Ozmec evrov.
O Stran 5
Brez dela je ostal tudi dosedanji direktor podjetja Branko Veselič.
za vse nas, čeprav ta trenutek verjetno res ni druge izbire. A širša javnost je seznanjena, da je naše podjetje uspešno delovalo 62 let. Težave so nastale šele po tem, ko smo v letih 2007 in 2008 za soizvajalca Stavbar Gradnje Maribor gradili kmetijsko fakulteto Pohorski dvor v Pivoli. Stavbar je namreč za opravljena dela prejel vsa plačila, nam, Gradisu Gradnjam, pa je ostal dolžan okoli 1,2 milijona evrov. Iz tega dolga je potem posredno nastal tudi dolg do Cestnega podjetja Ptuj. Z njihovimi predstavniki smo se leto in pol pogajali in iskali možnosti za poplačilo dolga. Žal dogovora ni bilo. Sedaj smo vsi ostali brez dela, tudi jaz.«
O Stran 32
Ptuj • Nick Vujičič govoril Ptujčanom
Življenje brez rok in nog
Predstavljajte si, da bi se rodili brez rok. Brez rok, ki bi jih ovili okrog prijateljev, brez rok, da bi objeli tiste, ki jih ljubite, brez prstov, s katerimi bi lahko izkusili dotik - brez možnosti, da bi nosili stvari. Koliko težje bi bilo življenje, če bi živeli brez rok? Kaj pa brez nog? Predstavljajte si, da ne bi imeli nog. Bili bi brez možnosti za ples, hojo, tek ali celo brez možnosti, da bi stali. Sedaj pa združite oba scenarija ... brez rok in brez nog. Kaj bi naredili? Kako bi to vplivalo na vaše vsakodnevno življenje?
Nick Vujičič se je rodil leta 1982 v Melbournu v Avstraliji. Brez medicinskih razlag ali opozoril se je rodil na ta svet brez rok in nog. Predstavljajte si bolečino staršev, ko so zagledali svojega prvorojenega dojenčka in spoznali, da je po merilu tega sveta nepopoln in nenormalen. Mati Duška Vujičič, po poklicu medicinska sestra, in oče, pastor Boris Vujičič, nista pričakovala sina brez rok in nog. Kako naj bi njun sin sploh kdaj živel normalno srečno življenje? Kaj bi sploh lahko delal ali postal s tako hudo okvaro? Niti misliti si nista mogla, da bi ta čudoviti otrok brez okončin lahko postal nekdo, ki navdihuje in
Uvodnik
motivira ljudi vseh poklicev.
Sedaj, ko je star 28 let, je ta mladi mož brez okončin dosegel več, kot doseže večina ljudi v vsem življenju. Januarja 2007 se je Nick preselil iz Brisbana v Avstraliji v Kalifornijo v ZDA, kjer je postal predsednik mednarodne neprofitne organizacije z imenom »Življenje brez okončin«. Prav tako pa ima svoje podjetje za motivacijske govore z imenom »Attitude is Altitude« (Pravi odnos je ključ napredka). Odkar je pri devetnajstih letih prvič javno govoril, Nick potuje po vsem svetu in pripoveduje svojo zgodbo milijonom ljudi različnih slojev in poklicev: štu-
Spet bomo odločali
V nedeljo nas torej čaka eno malo delo. Slovenska politika se je spet odločila, da bomo opravili delo, ki bi ga morali izvoljeni predstavniki ljudstva narediti kot del svoje službe. Da ni to, kar bomo počeli v nedeljo, delo na črno? Malce nenavadno sicer: opraviš delo, pa še sočasno iz tvojega dav-koplačevalskega žepa ponikne v nenasitno državno vrečo zajeten kup denarja.
Žal nas spet čaka naloga, ki ji večinoma ne bomo kos. Kdo pa bo bral tiste silne člene zakona, ko pa je zunaj sonce; ko te pomladno delo vleče na vrt, saj je treba za to, da bi poleti in jeseni kaj poželi, opraviti marsikatero delo; pa sprehodi v naravo so po dolgi zimi zanesljivo prijetnejše opravilo kot branje nekega zakona ... Kako se bomo potem odločali? Po stari navadi: če so nam všeč politiki ene sorte, bomo pritegnili njim, če nam je všeč druga barva, pa drugačnim. Gre torej za zaupanje. Žal ne za take vrste, da bi zaupali tistim, ki so nam naredili več dobrega, pač pa tistim, ki so nam naredili manj slabega.
Po vseh teh siln ih razpravah pa se mali človek že vnaprej boji, da ga bo velika politika potegnila za nos. Ne bo prvič, da bomo v silni želji po uresničenju svoje demokracije na referendumu naredili eno, potem pa nas bodo politiki prepričevali - in žal prepričali -, da smo naredili pravzaprav nekaj drugega. In demokratično življenje bo šlo naprej, duška pa si bomo dali v kakšnih oddajah v stilu Povejte svoje mnenje ali pa bomo pisali ogorčena pisma bralcev.
Saj bi se človek na račun predlaganega zakona pošalil. Smeh - čeprav bolj kisel - je še edino, kar nas držipokon-ci, ko je najhuje. Kot se je zadnjič nekdo, ali je delal na črno, ko je neki gospe pomagal nesti vrečke iz trgovine, pa mu je dala za kavo; ali nekdo, ki je sosedu pomagal pri delu v vrtu, inje sosed menil, da sta si sedajpa res zaslužila kakšno pijačo; pa tisti, ki je kolegicam v službi prebral zanimiv članek v časopisu in se sedaj boji, da je to storil na črno, ker svojega dela ni prijavil ustreznim organom; ne nazadnje je tudi tisti srednješolec iz neke ameriške nadaljevanke o gospodinjah svoje vzdrževanje vrta in gospodarice počel na črno - uradno je bila poročena.
Saj pravim: lahko bi se pošalili - a je za nekoga malo delo pomemben vir preživljanja. Ali bodo poslej davčne obremenitve pravičneje razporejene, ali bomo na osnovi tega zakona bolje zaživeli - to pa so že vprašanja za vede-ževalce in astrologe.
Jože Šmigoc
v Sloveniji. V dobrih dveh urah Nickovega nastopa so lahko ljudje uživali tudi ob zvokih več kot 100-članske-ga zbora gospel glasbe pod vodstvom Katarine Bordner, ki je na koncu tudi sama zapela, in Todda Hunnicutta.
Ljudje so bili več kot navdušeni, z Nickom so se smejali, pa tudi potočili kakšno solzo. V športnem centru Campus ga je poslušalo več kot 2200 ljudi,vključno z županom mestne občine Ptuj Štefanom Čelanom. Župan je Nicku v zahvalo podaril sliko kurenta, ki je simbol mesta Ptuj, in pa dobrodošlico, da so vrata mesta Ptuja za Nicka odprta kadarkoli. Na koncu prireditve je Nick izrazil željo, da želi objeti vse ljudi, ki so priklenjeni na invalidski voziček ali kako drugače hendikepirani, svoj govor pa sklenil z mislijo: "Ni važno, na kakšne ovire naletimo v življenju, vse ovire se da premostiti."
(Vir: Grega Škoflek, www. nickvujicic.si)
UR
Foto: Črtomir Goznik
Nick Vujičič s prevajalko Barbaro
dentom, učiteljem, mladini, podjetnikom in cerkvenim občestvom. Prav tako je velikokrat povedal svojo zgodbo in bil predstavljen v intervjujih na številnih televizijskih programih po vsem svetu.
Še posebno rad govori mladim, in sicer o upanju in veri, ki ju ima lahko vsak človek ne glede na okoliščine, v katerih se nahaja. O tem govori iz svojih izkušenj, saj se je rodil brez rok in nog. Pa vendar prekipeva od življenja, navdušenja in upanja, kar želi deliti tudi z drugimi.
Ob torkovem obisku v naj-
starejšem slovenskem mestu, Ptuju, so ga takoj ob njegovem prihodu pričakali navdušeni meščani in najboljši boksar v Sloveniji Dejan Zavec. Nick in Dejan sta preživela skupaj kar nekaj časa, sama sta se družila na sproščenem kosilu v hotelu Primus. Izmenjala sta svoje občutke ob srečanju in drug drugemu predstavila svojo življenjsko zgodbo. Na samem zaključku pa sta se prijateljsko, na Nickovo željo, "spopadla" v boksu.
Ob 19.uri pa je nastopil veliki trenutek, ko je Nick prvič javno govoril zbrani publiki
Foto: Črtomir Goznik
Besedam Nicka Vujičiča je v Ptuju prisluhnilo več kot 2200 ljudi.
		KgJI
		
		pW^SPSI
w LiPyi v m Vs \ t V'/ j	/ ^r» 1 —.: tí ju j	1 a
		
Foto: Črtomir Goznik
Ljudje so lahko uživali tudi ob zvokih več kot 100-članskega zbora gospel glasbe pod vodstvom Katarine Bordner.
Ptuj • DA-MA-FIN in DA-MA-Plus v novih prostorih
Se bliže občanom in strankam
Podjetje DA-MA-FIN, d. o. o., ki ga je mlad podjetnik, sedaj direktor in lastnik Davorin Cvetko, odprl v Ptuju leta 2003 z dvema zaposlenima, se od vsega začetka ukvarja s finančnim svetovanjem in finančnim posredovanjem pravnim ter fizičnim osebam.
Ker je bilo njihovo delo dovolj prodorno in očitno tudi uspešno, povpraševanje po tovrstnih storitvah pa je iz leta v leto naraščalo, so leta 2007 ustanovili še hčerinsko podjetje DA-MA-Plus, d. o. o., ki se ukvarja izključno z zavarovalništvom. Tudi zaradi širitve delovnega področja so v lanskem letu zaposlili še štiri sodelavce, tako da jih je danes v obeh podjetjih skupaj že šest.
Sicer pa je bila od vsega začetka njihova velika želja, da bi se občanom in poten-
cialnim strankam čimbolj približali. In po osmih letih se jim je ta želja uresničila, saj so v petek, 1. aprila, svečano odprli nove prostore v Miklošičevi ulici 5, v strogem centru Ptuja, kjer je bila dolga leta znana mestna hranilnica. Slovesnosti od odprtju prenovljenih in na novo opremljenih prostorov, kjer sta sedaj sedeža obeh podjetij DA-MA-FIN, so se udeležili številni poslovni partnerji iz Ptuja, Podravja in drugih krajev Slovenije.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Novih prostorov v centru Ptuja je bil še posebej vesel direktor in lastnik obeh podjetij Davorin Cvetko; na posnetku s sodelavkama Natašo in Aleksandro.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Obročno odplačilo komunalnega prispevka
Za občinski kredit bo treba zastaviti imetje
Destrničani, ki se bodo letos priklapljali na kanalizacijo, bodo za priključek morali plačati komunalni prispevek, ki bo od hiše do hiše različen, pač glede na velikost objektov in velikost parcele.
Seveda ne gre za plačilo polne komunalne takse, kot jo mora plačati tisti, ki se gradnje šele loteva, pač pa za plačilo tistega deleža komunalnega prispevka, ki se nanaša na opremljenost s kanalizacijo.
Po mnenju destrniškega direktorja občinske uprave naj bi bil takšen komunalni prispevek, ki pravzaprav nadomešča priključnino, načelno ugodnejši od cene priključni-ne, seveda pa ga je nemogoče poenotiti za vse občane enako, ker so razlike v velikosti hiš, parcel, opremljenosti z javno razsvetljavo, asfaltom, pločniki itd., kar vse vpliva na izračun komunalnega prispevka, prevelike.
Načeloma je bilo za De-strnik po sprejetem modelu ocenjeno, da je celoten komunalni prispevek za novogradnjo v velikosti okoli 150 kvadratnih metrov na približno šest arih parcele med 3000 in 5000 evri, odvisno od tega, kako dobro je območje opremljeno z vso ostalo infrastrukturo. Del tega zneska je torej tudi urejena kanalizacija in vsi tisti, ki se šele zdaj priklapljajo na kanalizacijo, bodo morali poravnati določen znesek.
Direktor Miran Čeh je pojasnil, da priključnine za kanalizacijo po sprejeti zakonodaji ne smejo obračunavati in da so občine, ki to (morda še) počnejo,v prekršku, zato bodo okoli 100 občanom, ki se letos priklapljajo na kanalizacijo, obračunali komunalni prispevek: „Da bi bilo ljudem
Tisti Destrničani, ki se letos priključujejo na kanalizacijo, bodo komunalni prispevek lahko plačali na 18 mesečnih obrokov, a bodo morali v primeru obročnega odplačevanja občini kot garancijo za odplačilo zastaviti svoje imetje.
nekoliko lažje plačati, smo pripravili tudi poseben pravilnik, ki občanom omogoča obročno brezobrestno odplačilo komunalnega prispevka. Vsi tisti, ki se bodo odločali za obročno odplačilo, pa bodo morali zastaviti svoje imetje kot garancijo za izplačilo. Vse stroške vpisa in potem izbrisa v zemljiško knjigo bo krila občina, edini strošek občanov bo overovitev podpisa pri notarju."
Do 18 obrokov, vknjižba lastnine po štirih neplačanih obrokih
Občinski svet, ki se je s Pra-
vilnikom obročnega odplačevanja komunalnega prispevka seznanil na zadnji seji, pa se nikakor ni strinjal z dvema členoma pravilnika; prvi je določal, da je maksimalno število obrokov za odplačilo prispevka 12 (torej rok enega leta), drugi pa je določal, da se občina vknjiži kot (so) lastnica imetja uporabnika takoj po dveh zaporednih neplačanih obrokih. Svetniki so soglasno podaljšali maksimalni rok izplačila oz. število obrokov na 18 mesecev, vknjižba občine na lastništvo občana pa se bo izvajala po štirih zaporednih neplačanih obrokih, seveda s poprejšnjimi opomini.
Ivana Hauptmana je ob tem zanimalo, kako bodo reševali plačilo pri socialno resnično ogroženih občanih, ki nimajo denarja, a je dobil odgovor, ki ga je danes pogosto slišati: „Tisti, ki ima premoženje, nepremičnino, ne more biti socialni problem!"
Branko Horvat pa je predlagal, da naj se občina raje poskuša dogovoriti s kakšno banko za ugoden kredit, a ga je direktor Čeh zavrnil z besedami, da tako ugodnega kredita, kot ga daje občina, brez obresti, ne bo ponudila nobena banka, poleg tega pa so občani komitenti različnih bank. In ker je Horvat vztrajal, da je občina pač po svoje omejila število obrokov navzgor, pri banki pa bi kreditojemalec lahko sam določal število obrokov, mu je Čeh še povedal: „To je pa res izbira vsakega posameznika! Če nekdo želi odplačevati več let, si bo pač najel kredit pri banki, občini pa znesek poravnal takoj!"
S tem je bilo razprave okoli kreditiranja konec; Vladimir Vindiš je le še navrgel, da v drugih občinah plačujejo priključnino vsi občani enako, giblje pa se med 800 in 1300 evrov, in da je pravilnik spisan preveč restriktivno in represivno za občane, zgolj v smeri, da se čimbolj polni občinska blagajna. Pravilnik pa je bil nato sprejet soglasno.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Cirkulane • Poslovna stavba pod streho
Delavci podjetja Project ing., d. o. o., ki na podlagi stavbne pravice za 99 let gradi večnamenski poslovno-stanovanjski objekt v samem središču Cirkulan, te dni že zaključujejo zunanja gradbena dela in zgradba tako že kaže svojo končno podobo. Težko pričakovana stavba, ki je sicer sprožila kar nekaj hude krvi soobčanov, bo tako nared v letošnjem letu. Kot je znano, bo pritličje stavbe namenjeno za novo pošto in nekaj drugih dejavnosti podjetnikov, kupec prve etaže pa je občina Cirkulane, ki bo tja preselila sedež občinske uprave. Vrednost nakupa prostorov za sedež občine v velikosti okoli 300 kvadratnih metrov sicer še ni povsem določena, gibala pa naj bi se okoli 350.000 do 400.000 evrov. V mansardnem delu objekta je urejenih nekaj različno velikih stanovanj za kupce na trgu. Po oceni investitorja, podjetja GP Project ing., d. o. o., bo omenjena naložba stala okoli 1,3 do 1,5 milijona evrov.
SM
Cirkulane • Začetek gradnje tribune
V začetku februarja je cirkulanski župan Janez Jurgec podpisal pogodbo za izgradnjo športne tribune s sla-čilnicami, klubskimi in ostalimi pomožnimi prostori.
Kot najugodnejši ponudnik je delo dobilo kranjska družba Cestno podjetje Kranj, ki za izvedbo objekta zahteva 447.000 evrov. Občina je sicer projekt uspešno prijavila na razpis kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi in prejela sklep o sofinanciranju v višini 307.000 evrov, razliko, torej 140.000 evrov, pa bodo zagotovili iz lastnega proračuna. Objekt bo zgrajen v dveh etažah, na vrhu pa bo pokrita tribuna s približno 250 sedeži. Zaenkrat je sicer ob nogometnem igrišču v centru Cirkulan videti le veliko gradbeno luknjo, ki kaže, kje bo stavba stala. Izvajalec del, Cestno podjetje Kranj, ima sicer še kar nekaj časa za realizacijo, saj je pogodbeni rok za dokončanje objekta devet mesecev in se torej izteče novembra letos. Kot je še zagotovil župan, aneksov zaradi kakšnih dodatnih del ni pričakovati, direktor kranjske družbe Branko Žiberna pa je obljubil, da bodo dela končana v roku.
SM
Ptuj • Veliko spomladansko čiščenje
Foto: SM
Foto: SM
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 9. aprila, bo na območju MO Ptuj potekala tradicionalna spomladanska akcija čiščenja okolja, na kateri bodo sodelovala tudi vsa društva s tega območja.
Čistili bodo javne površine, brežine rek in potokov ter območja ob cestah. Računajo na dobro udeležbo, da bi s teh območij odstranili čim več najrazličnejših odpadkov, ki so se nabrali med dvema akcijama. Kljub lanski odmevni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v kateri je sodelovalo 250 tisoč ljudi, ki so za čisto okolje naredili izjemno veliko, se je onesnaževanje okolja kmalu nadaljevalo, četudi so pobudniki akcije Ekologi brez meja pričakovali, da ga bo poslej manj. Odgovornost do okolja je na marsikaterem območju še na nizki stopnji. Začetek sobotne čistilne akcije je določen za 9. uro, udeleženci bodo na zbirnih mestih dobili vrečke in rokavice.
MG
Ptuj • Razstava Bioskop 1941-1945
Sodelovanje se z glasbe siri na vse strani
Občini Požarevac in Ptuj se vse bolj povezujeta. Sodelovanje sta pred desetimi leti vzpostavili glasbeni šoli obeh mest, pa tudi najnovejša razstava v nakupovalnem centru Qlandia je rezultat tega sodelovanja, ki naj bi se po pričakovanjih razširilo tudi na gospodarsko področje.
Ptujskega župana Štefana Čelana zelo veseli, da se sodelovanje med mestoma širi, da so formalno dogovorjeni politični okviri preseženi, da so prebivalci tisti, ki vzpostavljajo pristne medsebojne odnose in krepijo sodelovanje. Med mestoma so v desetih letih okrepile vezi zlasti na kulturnem področju. Pričakovati pa je, da se bodo širile tudi na druga področja, šport, gospodarstvo in še kakšno. To je tudi smisel takšnega sodelovanja. Zagotovo pa bo kultura, ki je orala ledino odnosov, te krepila tudi v bodoče.
Po enem letu od zadnjega srečanja med županoma obeh mest se sodelovanje razvija naprej, ob že odličnem sodelovanju obeh glasbenih šol je zadovoljen župan Požarevca Miodrag Milosavljevic. Na kulturnem področju je sodelovanje dobilo novo dimenzijo, povezala sta se tudi arhiva obeh mest, to je dobra osnova za sodelovanje na vseh drugih področjih, osebno pa bi si želel, da bi se občini tesneje povezali na gospodarskem področju, da bi se izboljšal življenjski standard ljudi v obeh mestih. Zahvalil se je za topel sprejem, obenem pa opravičil, da se ni udeležil letošnjega kurentovanja. Zagotovo ga bo
Foto: Črtomir Goznik
Sprejema pri ptujskem županu Štefanu Celanu se je udeležil tudi župan Požarevca Miodrag Milosavljevic s sodelavci.
obiskal v letu 2012, Požarevac je pred dvema letoma postal tudi karnevalsko mesto, kar pomeni, da imata mesti stični točki tudi na področju pustne tradicije. Ptujčani so se lani avgusta že udeležili karnevala v Požarevcu, Požarevčani pa jim bodo obisk z eno od karnevalskih skupin vrnili na 52. kurentovanju. Tudi s tem bodo dokazali, da mislijo s sodelovanjem resno in da ga želijo v prihodnjih letih še nadgraditi.
Decembra lani je Zgodovinski arhiv Ptuj v Arhivu Srbije, v Beogradu, podpisal protokol o sodelovanju z Zgodovinskim arhivom v Požarevcu, je na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju med drugim povedal
direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras. Vesel je, da se je sodelovanje pričelo na lep način, v marcu letos so v Požarevcu odprli razstavo Ko Ptuju zavlada kurent, ki je bila v pustnem času na ogled v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. Tamkajšnji ljudje so si z velikim zanimanjem ogledali razstavo, še posebej pa je njihovo zanimanje vzbudil kurent. Zgodbo o sodelovanju arhiva nadgrajujeta z razstavo Zgodovinskega arhiva Požarevac o filmskih plakatih pod naslovom Bioskop 1941-1945. Fras je prepričan, da se bo medobčinsko in meddržavno sodelovanje v prihodnjih letih še okrepilo. Jasmina Nikolic, direktorica
Foto: Črtomir Goznik
V nakupovalnem centru Qlandia je do 5. maja na ogled 1941-1945 zgodovinskega arhiva Požarevac.
razstava filmskih plakatov Bioskop
Zgodovinskega arhiva Požare-vac, je vesela, da se s razstavo lahko predstavljajo kulturni in strokovni javnosti Ptuja in širše. Sodelovanje je zasnovano zelo široko, ob strokovnem in arhivskem, predvideva tudi organizacijo razstav in izdaja-teljstvo. Veseli pa jo tudi, da se bosta oba arhiva, tako ptujski kot požarevski, kmalu preselila v nove prostore, katerih urejanje ima tudi široko podporo obeh mest.
Razstavo filmskih plaka-
tov, ki je na ogled v nakupovalnem centru Qlandia do 5. maja, je odprl požarevski župan Miodrag Milosavljevič, podrobneje pa predstavila Dragana Miloradovic Nikolic, ki je ob Jasmini Nikolic tudi njena avtorica. Spremlja jo katalog pod naslovom Filmski plakat 1941-1945, filmi, ki jih je gledal Beograd in druga mesta. Plakat je predstavljen kot medijski produkt sodobne mestne, industrijske civilizacije, društev, njihovih
potreb, možnosti, estetskih in idejnih vrednosti. Prav tako pa tudi kot samostojni udeleženec razumevanja preteklosti v funkciji prvorazrednega zgodovinskega vira in dragocenega arhivskega eksponata. Plakati zgodovinskega arhiva Požarevac so del kulturne dediščine novejšega datuma. Razstava filmskih plakatov 1941-1945 v pretežni meri predstavlja kronološki razvoj evropske kinematografije.
MG
Ormož • Peta seja občinskega sveta
Dogovor je še možen, manjka zaupanje
Na ponedeljkovi seji sveta občine Ormož so svetniki obravnavali 21 točk dnevnega reda, vse pa je daleč najbolj zanimala točka 19, kjer se je odločalo o ljudski iniciativi glede zahteve za razveljavitev sklepov občinskega sveta v obsegu določitve lokacije rastlinske čistilne naprave v Sodincih, kakor tudi glede odločitve o velikosti čistilne naprave zaradi zbiranja in čiščenja odpadnih voda z območja Velike Nedelje in Podgorcev do Sodincev.
Svetnik Dušan Cvetko je predlagal, da se omenjena točka premakne na začetek seje, ko so vsi še zbrani in tudi zato, ker so se nameravali seje udeležiti podpisniki ljudske iniciative s svojim odvetnikom. Župan Alojz Sok je na to pripomnil, da morajo zaposleni občinske uprave pogosto na sejah ostajati do poznih večernih ur, pa nimajo honorarjev, kot jih imajo odvetniki. Zato so svetniki Cvetkov predlog zavrnili in točka je ostala na repu dnevnega reda, zato se je začela šele okrog polnoči. To je bil gotovo nenavaden postopek, saj se po pravilu vedno dnevni red prilagodi tako, da gostom ali zainteresirani javnosti ni treba predolgo čakati. Že iz tega je bil lepo viden odnos, ki vlada med županom in podpisniki ljudske iniciative. Še bolj pa je postalo jasno, da so vsak na svojem bregu in nimajo nobene želje, da se pogovorijo, ker na seji prisotnega prvopodpi-
sanega ljudske iniciative Janka Zamude in odvetnika Martina Graja ni nihče nič vprašal, čeprav je bila idealna priložnost, da se stvari razjasnijo. Tudi svetnikom ni prišlo na misel, da bi lahko iz prve roke izvedeli več.. Prav tako tudi sama nista zaprosila za besedo, da bi svoje stališče pojasnila.
Kljub temu smo slišali marsikaj. Najprej se je Vili Trofe-nik hudo razburil, da seja ne poteka po poslovniku, saj naj bi problematiko predstavili podpisniki iniciative, ker da so oni predlagatelji točke. Soku je očital kup napak v proceduri ter da se norčuje iz demokracije. Ko pa so ga opozorili, da je njegov čas za razpravo mimo, je sejo zapustil. Župan Sok je vztrajal, da je on predlagatelj točke in da je to, da je kronologijo dogodkov namesto njega predstavil njegov uslužbenec, povsem ustrezno. Po mnenju Kolmaniča pa gre pri celotni stvari za predvolilno potezo, ki
se nadaljuje še sedaj. Možnost povedati svoje mnenje, čeprav ni bilo drugačno od sosedovega, so svetniki izkoristili v največji možni meri.
O poteku dogodkov okrog čistilne naprave v Sodincih smo v Štajerskem tedniku pisali že večkrat. Zato naj povzamemo le, da krajani nasprotujejo izgradnji rastlinske čistil-
ne naprave na lokaciji nedaleč od hiš (50-100 metrov) in se zavzemajo za lokacijo vsaj 500 metrov od hiš. V dolgotrajnem procesu so bila izrabljena domala vsa pravna sredstva. Kar nekaj svetnikov je rešitev spora videlo v mediaciji, oziroma pogovoru med nasprotnima stranema, kajti iz obnašanja je bilo moč razbrati, da ne gre
Foto: Viki Ivanuša
Prvopodpisani ljudske iniciative Janko Zamuda in odvetnik Martin Graj sta pripravljena na pogovor.
več za argumentirano nasprotovanje, ampak za kljubovanje.
Janko Zamuda je po seji novinarjem povedal, da krajani ponujene nadomestne lokacije čistilne naprave, ki je bila 500 metrov od hiš i jo je ponudil župan, niso sprejeli, ker županu ne zaupajo in so želeli, da lokacijo potrdi občinski svet. Odvetnik krajanov Martin Graj pa je poudaril, da prebivalci Sodincev niso imeli vpliva na to, kje bo čistilna naprava. Pripravljeni so se pa menda še pogovarjati, za kar doslej niso imeli možnosti, saj naj bi šlo za enostranske odločitve s strani občine. Na vprašanje, ali doslej ni bilo priložnosti, da bi se dogovorili, sta sogovornika povedala, da so sestanki bili, vendar se je po njih vse odvijalo drugače, kot so se dogovorili. Odvetnik je še povedal, da bo v primeru, če bo čistilna naprava zgrajena na načrtovani lokaciji, nastala trajna škoda za kraj in da
se občina tega ne zaveda ali se spreneveda.
Na koncu so na predlog Dušana Cvetka iz komisije za vloge in pritožbe, ki po mnenju Trofenika za zadevo sploh ni bila pristojna, sprejeli sklep, da se sklepi, ki jih je sprejel občinski svet o tej temi v preteklosti, ne razveljavijo, kakor je zahtevala ljudska iniciativa.
Številni svetniki so ugibali, kako se bo zadeva razvijala v prihodnosti, ali bo mogoč zakonodajen ali posvetovalni referendum, na katerem območju in ali je posvetovalni referendum sploh smiseln, saj ni obvezujoč. Tema bo gotovo zanimiva še lep čas, pri tem pa bi obe strani morali imeti v mislih tudi to, da se s štiri milijone vredno investicijo v teč časih ni primerno igrati.
Svetniki s sejo niso uspeli vztrajati do jutra. Zaključili so jo okrog ene ure zjutraj.
Viki Ivanuša
Markovci • Spet razburljivo zaradi gasilstva
Bodo zakopali bojne sekire?
Čeprav je bila zadnja seja sveta občine Markovci kljub osmim točkam ena krajših, je bilo spet razburljivo zaradi gasilstva in gasilskega denarja; Ko je župan predlagal, da zakopljejo bojno sekiro, pa so gladko potrdili lanski zaključni račun, nekaj odlokov ter uredili nekaj premoženjsko-pravnih zadev.
Ko so se po potrditvi zapisnikov 4. redne in 2. izredne seje lotili pobud in vprašanj svetnikov, je Ivan Svržnjak svetnike in vse občane pozval k udeležbi na sobotni čistilni akciji, nato pa predlagal, da bi v bodoče točko pobude in vprašanja obravnavali na koncu dnevnega reda. A župan Milan Ga-brovec se s tem ni strinjal, saj je menil, da se je treba na sejo vnaprej dobro pripraviti, zato je bolje, da ostane tako, kot je sedaj, torej da o pobudah in vprašanjih razpravljajo v začetku seje. K množični udeležbi občanov, predvsem pa mladine na sobotno čistilno akcijo je pozval tudi Konrad Jan-žekovič, predsednik odbora za varstvo okolja, Franc Rožanc pa je opozoril, da krajana Markovcev, predvsem starejše moti, da imajo volišče v gasilskem domu, in predlagal, da bi ga zaradi lažje dostopnosti spet vrnili v občinsko stavbo.
Proračun zavrnili svetniki, ne gasilci
Da bo postalo vroče, pa se je zaslutilo, ko je Milan Majer župana vprašal, kako je lahko v medijih izjavil, da so na nedavni seji občinski proračun zavrnili gasilci. To po njegovem ne drži, kajti vsi vedo, da so ga zavrnili občinski svetniki, med katerimi pa so seveda tudi gasilci. Zanikal je tudi, da bi zaradi denarja, namenjenega gasilstvu, izvajali pritiske ali izsiljevali, kot naj bi bilo slišati v medijih, ki so se zadnje čase spravili nad gasilstvo. Župan mu je pojasnil, da je v izjavi za medije dejal, da so proračun zavrnili „zaradi gasilskega denarja", ne pa „da so ga zavrnili gasilci".
Da ga vse bolj motijo razne kritike na račun gasilstva, je dejal tudi Marjan Meglič in župana javno pozval, naj pojasni, koliko odstotkov letošnjega proračuna je namenjenih za
Svetnika Milan Majer in Marjan Meglič (drugi in tretji z leve), oba ogorčena nad izjavo župana ter pisanjem na račun gasilstva.
Foto: M. Ozmec
gasilska funkcionarja, sta bila
financiranje gasilstva. V medijih naj bi namreč zasledil podatek, da pomeni ta delež v občini Markovci okoli 5 odstotkov proračuna, sam pa je izračunal, da naj bi bil delež le 2,54-odstoten. To je podkrepil s podatkoma, da
je letošnji proračun ovrednoten na blizu 9 milijonov evrov, za gasilstvo pa namenjajo okoli 230.000 evrov. A župan Milan Gabrovec se ni dal kar tako ugnati, saj mu je pojasnil, da ni ravno tako, da je treba upoštevati še ne-
Ptuj • Nesreča na delovišču novega vrtca
Varnosti ni nikoli dovolj ...
Nesreča na delovišču novega ptujskega vrtca Podlesek ob Grajeni je močno prestrašila predvsem starše, ki imajo otroke v bližnjem vrtcu Tulipan, na katerega se bo navezal novi vrtec, in bližnje stanovalce. Sreča v nesreči je bila, da se ni nihče poškodoval, tudi žerjavist jo je odnesel brez poškodb.
»Padec dvigala je vse močno prestrašil. Rečem lahko le, da sem zadovoljna, da se nikomur ni nič zgodilo in je poškodovan samo stroj. Ta nezgoda je dober poduk vsem, da je potrebno ob vseh varnostnih ukrepih še kako biti pozoren, ko gre za varnost otrok.
O dogodku smo bili obveščeni sočasno s starši. Od izvajalca smo nemudoma zahtevali, da se nobeno delo, ki predstavlja potencialno nevarnost za otroke, ne sme več izvajati v času, ko je vrtec odprt. Vsa dela morajo opravljati po 16. uri ter v soboto in nedeljo. Ta zagotovila smo dobili od direktorja gradbenega podjetja Project ing in odgovorne vodje del Zdenke Pauko, pa tudi vsi odgovorni za ta projekt so zagotovili, da se bodo vsa dela, ki predstavljajo potencialno nevarnost, izvajala, ko otrok ni v vrtcu,« je po padcu avtodvi-gala povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Informacije o delovni nezgodi smo iskali tudi pri nadzornem organu gradnje Dragu Štrafeli iz podjetja Štraf. Povedal je, da je bil skladno z zakonodajo izvajalec vpeljan v posel 28. marca, ko se je za-
čela sanacija gradbene jame. Ob prevzemu gradbene jame, potem ko so delo zaključili arheologi, je bilo nujno potrebno pristopiti k njeni sanaciji. Bila je v takšnem stanju, da jo je bilo potrebno zaščititi, ugotovilo se je, da glede na poškodbe terena izvedba pilotov ni več možna. Zaščita se je nemudoma pričela z navozom gramoznega tampona, ki so ga utrdili in to preverili z vsemi geomehanskimi meritvami glede na veljavne predpise. Žal je pri izvajanju zaščite brežine prišlo do prevrnitve avtodvigala. To se je zgodilo 5. aprila okrog 16.15. Kaj je povzročilo njegovo prevrnitev, bo mogoče povedati, potem ko ga bodo dvignili - ali je bil vzrok v poškodbi hidravlične noge dvigala ali kakšna druga tehnična okvara ali kaj tretjega. Drago Štrafela je ob tem povedal, da je gradbišče ograjeno tako kot zahteva zakonodaja, nobene nevarnosti ni bilo, da bi dvigalo padlo zunaj gradbišča. Gre za delovno nesrečo, ki se je zgodila znotraj ograje. Strah, ki ga je prevrnitev avtodvigala povzročila, je upravičen, saj gre za gradnjo prizidka, ki se bo povezal z obstoječim vrtcem, v nobenem
primeru pa ni v nevarnosti obstoječi vrtec. Dan po nesreči je izvajalec del pri sanaciji gradbene jame Slemenšek, d. o. o., s Črne na Koroškem pripravil vse potrebno za dvig avtodviga-la in nadaljevanje del pri zaščiti gradbene jame in avtodvigalo je isti dan ponovno stalo. Dokumentacijo bodo skupaj z varnostnim inženirjem pregledali in nato potrdili.
Zaradi delovne nezgode naj ne bi bil ogrožen rok izgradnje vrtca Podlesek, to je 31. avgust 2011. Dela na gradbišču naj bi nadaljevali v dveh do treh dneh.
Ker gre za slabo nosilen teren, kar so, kolikor je bilo mogoče, upoštevali v pripravah na gradnjo, v tem trenutku ni mogoče vnaprej predvideti, da se ne bodo v prihodnje pojavile še kakšne težave, do zamude pa lahko pride tudi še zaradi dodatnih arheoloških izkopavanj, če se bodo izkazale potrebne, ko se bo prestavljala kanalizacija. Tudi prestavitev infrastruk-turnih vodov bo potekala pod budnim očesom arheološke stroke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
5. aprila okrog 16.15 se je prevrnilo avtodvigalo na delovišču novega vrtca v Ptuju.
katera druga dejstva in ob tem poudaril: „Je pa res, da se nobena seja občinskega sveta še ni končala, da ne bi razpravljali o gasilstvu. Čas je, da se to konča, da zako-pljemo bojne sekire in se posvetimo resnemu delu. Tudi če ste zagrizeni gasilci, je najprej vaša dolžnost, da se posvetite svetniškemu delu in pomembnim odločitvam ter načrtom v občini, saj to od nas vseh pričakujejo občani!"
A Megliča tudi to ni povsem zadovoljilo, saj se je spet vrnil na gasilstvo in ugotovil, da bi se morali o tem vsekakor veliko več pogovarjati, ter poudaril, da če bi bilo že do sedaj tako, bi bil proračun že zdavnaj sprejet.
Županovo trditev, da je odstotek sredstev, ki ga namenjajo v občini za financiranje gasilstva, zagotovo večji od tistega ki ga je izračunal Meglič, je podprl Slavko Rožmarin ter dodal, da nima nihče nič proti gasilcem, a vsi vedo, da se za gasilstvo v markovski občini zares daje veliko.
Da je prav, da si končno nalijejo čistega vina in se pogovarjajo na osnovi argumentov, ne le govoric, je menil tudi Franc Ferčič in zato predlagal, da se od Gasilske zveze Ptuj (ki jo vodi Marjan Meglič) pridobijo podatki o kriterijih oziroma odstotkih financiranja v drugih občinah.
Župan Gabrovec je razpravo o tem uspel zaključiti z ugotovitvijo, da se bodo o tej pereči temi zagotovo morali posebej sestati in stvari dokončno doreči.
Ko je Igor Ambrož predlagal, da bi na željo občanov v šoli začasno uredili dodatne prostore za potrebe vrtca, mu je župan odgovoril, da se mu kakršno koli vlaganje za potrebe vrtca v šoli ne zdi smiselno, saj so tik pred gradnjo novega vrtca, za katerega je zagotovil, da bo končan do 1. septembra 2012.
Zanimiva je bila tudi predstavitev ideje o gradnji male hidroelektrarna ob zapornicah jezu v Markovcih, za katero naj bi po zagotovilih župana Milana Gabrovca vse potrebno uredile Dravske elektrarne Maribor. Na nedavnih pogovorih naj bi mu celo zagotovili, da bodo ob tem za potrebe domačinov pod jezom uredili prostor za prevoz kmetijske mehanizacije in manjših kmetijskih traktorjev, za težje traktorje in avtomobile pa naj bi promet potekal prek Puhovega mostu.
Sicer pa je šlo do konca seje gladko kot po maslu. Po pojasnilu Franca Ferčiča, ki vodi odbor za javne finance, so kljub ugotovitvi Franca Rožanca, da je bilo lani manj prihodkov kot predlani, kratkoročne finančne naložbe pa višje, soglasno sprejeli zaključni račun občine za minulo leto. Ta zajema okoli 5,1 milijona prihodkov in 4,1 milijona evrov odhodkov.
Brez razprave in pripomb so tudi soglašali s spremembami odloka o ustanovitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, po skrajšanem postopku tudi odlok o oddajanju poslovnih stavb in prostorov v najem ter pravilnik o sprejemu otrok v vrtec pri OŠ Mar-kovci. Skoraj mimogrede so rešili tudi nekaj premoženj-sko-pravnih zadev, saj so potrdili predlog dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami, predlog o zamenjavi nepremičnin s Kmetijsko zadrugo Ptuj ter nepremičnine na poti pri osnovni šoli, pa tudi predlog o nakupu dela nepremičnine za potrebe gradnje pločnika. Soglašali so tudi s pristopom novih občin soustanoviteljic k Skupni občinski upravi občin Spodnjega Po-dravja in tako kljub precej vročemu prvemu delu peto redno sejo končali prej kot v eni uri.
M. Ozmec
Destrnik, Drstelja • Zasaditev dveh cepičev žametne črnine
Občina s tremi potomkami
V Drstelji, na znani kmetiji Lackovih, se je v soboto zgodaj popoldne, v prisotnosti številnih lokalno eminentnih gostov, zgodila zasaditev kar dveh cepičev najstarejše trte na svetu - mariborske žametne črnine.
S tem dejanjem je občina Destrnik postala najverjetneje edina občina s tremi uradnimi cepiči zasajene žametne črnine (ena trta že raste ob viničariji), ob dejstvu, da v taisti občini že uspevata še dva neuradna cepiča te trte (pač brez ustreznega certifikata), pa se gotovo lahko šteje za edino takšno občino.
Zasluge za dva nova cepiča imata tokrat občina Destrnik oziroma župan Franc Pukšič, ki je svojega mariborskega strankarskega kamerada in soimenjaka Franca Kangler-ja očitno uspel prepričati, da je dobil še eno sadiko. Drugi cepič pa je v last dobil princ Slavko plemeniti Kacherl, sicer osmi ptujski karnevalski princ, ki je pred tem na domačiji Lackovih zasadil tudi lipo miru: „Zelo sem ponosen, da smo dobili cenjeno potomko te najstarejše trte
Cepiča najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine, sta princu Kacherlu pred posaditvijo predala prinčev sin Tomi in vnuk viničarja Franca Lacka Tilen.
na svetu, za katero bo kot gospodar, skrbnik in viničar skrbel gospodar posestva Franc Lacko, pomagal pa mu bo Andrej Rebernišek," je še pred uradnim začetkom saditve povedal Kacherl plemeniti.
Zasaditev drobnih trstik,
ki zaenkrat še v ničemer ne spominjajo na pravo trto, je ob veliki množici plebejske-ga ljudstva spremljala tudi popolna plejada vseh ptujskih karnevalskih princev s predsednikom združenja karnevalskih mest (FECC) Brankom Brumnom in vin-
sko kraljico Tanjo Hauptman na čelu. Ob njih so se postro-jili še direktor ptujskih Term Andrej Klasinc in kar štirje župani: ptujski župan Štefan Čelan, destrniški župan Franc Pukšič, hajdinski župan Stanko Glažar ter župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda.
Protokol zasaditve trsnih dvojčic se je začel s pesmijo destrniškega okteta, nato pa je navzoče pozdravil domači župan Pukšič, ki je med drugim povedal: „Evo, zasaditev potomke, pravzaprav že tretje v naši občini, je tudi en kamenček v mozaiku razvoja turizma. Mislim, da smo res edinstvena občina s tremi potomkami, in verjamem, da bodo pri nas rasle in uspevale vsaj 400 let ali še dlje in dokler bo možno bom tudi sam prihajal na trgatev. Po dogovoru je namreč sklenjeno, da bo pol vina s teh dveh
trt šlo v občinski sod, druga polovica pa v prinčev sod!"
Potem je govoril še princ Kacherl plemeniti in pojasnil, da so se odločili zasaditi trto tik ob Lackovi kleti, na vrhu hriba, od koder bo kraljevala nad celotnim domačim vinogradom in tudi okoliškimi griči. Cepiča sta nato viničarju in gospodarju Francu Lacku, ki je obljubil in prisegel, da bo za trto skrbel po najboljših močeh, prvo trgatev pa napovedal čez tri leta, predala prinčev sin Tomi in Lackov vnuk Ti-len, za lopate pa so prvi zagrabili Franc Lacko, Štefan Čelan in Franc Pukšič. Po-
tem ko je bila trta že posajena v zemljo, varovana z lično leseno ograjo, ki jo je izdelal domačin Alojz Pšajd, sta jo lahko malo posipala še preostala dva župana, Manfreda in Glažar, nakar je sledilo še obredno zalivanje in uradni blagoslov patra Janeza Pi-herja.
Na Destrniku bo prihodnja leta, ob trgatvi vseh treh grozdnih plemkinj nadvse zanimivo; še posebej, ko se bo tekmovalo in ugotavljalo, katera izmed njih rodi bolje, kdo je boljši skrbnik in vini-čar in katera od trt bo rodila najtežji grozd ...
SM
Častno prvo vtikanje cepičev v zemljo je pripadlo županoma Štefanu Čelanu in Francu Pukšiču, pomagal pa jima je viničar Franc Lacko (na sredini).
Ptuj • Dobrodelna akcija za nakup mamografa J Videm • S 15. skupščine Gasilske zveze
Foto: SM
Foto: SM
Jubilej s humanitarno noto Dve novi vozili
Članice Soroptimist kluba Ptuj, ki v letošnjem letu praznujejo 10-letnico uspešnega delovanja, so na predvečer ženskega praznika oznanile, na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, ki so ga izvedle že sedmič, da bo akcija zbiranja sredstev za nakup novega digitalnega mamografa v vrednosti 250 tisoč evrov trajala od 8. marca letos do 8. marca 2012.
To bo hkrati največja njihova akcija v dosedanjem delovanju, ki bo tudi na najlepši možni način zaznamovala njihovo obletnico. Za ta projekt so dobile podporo v okolju, v sorodnih klubih, tudi v Rotary in Lions klubu Ptuj, večjih ptujskih podjetjih in vseh ljudeh dobre volje. V enem letu želijo zbrati 250 tisoč evrov za nakup sodobnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, ki bo nadomestil dotrajanega in zato pogojno uporabnega. Osmomarčevski dobrodelni koncert je bil prva samostojna akcija zbiranja sredstev za nakup mamografa, ki so jo izvedle članice Soroptimist kluba Ptuj. Sredstva za nakup so prispevali vsi, ki so kupili vstopnico za koncert. Nekaj nad dva tisoč evrov so pred tem zbrale na pustnem dobrodelnem plesu, ki so ga izvedle skupaj z Rotary in Lions klubom Ptuj. Okrog deset tisoč evrov pa je Lions klub Ptuj namenil za nakup mamo-grafa od letošnje 6. tradicionalne dobrodelne Obarjade. Kot je te dni povedala Tanja Tučič, ki je v imenu kluba prevzela tudi prispevek Območne Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj v višini tisoč evrov, donacijo so izvedli v okviru jubilejnih dnevov obrti ob
40-letnici zbornice, je začetek zbiranja sredstev spodbuden. Veselijo se vsakega novega prispevka na transakcijskem računu. Vladimir Janžekovič je ob predaji povedal, da so se darovanje odločili v imenu svojih obrtnic, žena in v skupnem imenu, saj se zavedajo pomena zdravja žensk in zdravja nasploh. K sodelovanju pri nakupu bodo pozvali tudi svoje članice in člane, da prispevajo po svojih močeh. Tudi kot zbornica še niso rekli zadnje besede. Tanja Tučič
Številka transakcijskega računa za zbiranje sredstev za nakup digitalnega mamografa, odprt je pri NKB Maribor: 04202-0001807435
V Vidmu je bila zadnje dni marca 15. skupščina Gasilske zveze (GZ) Videm, ki povezuje gasilska društva iz videmske, podlehniške in žetalske občine. Po končani skupščini so bile podpisane še pogodbe med GZ, občinami in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD).
se je v imenu kluba zahvalila zbornici za ta lep prispevek. To je dober zgled za vse ostale na območju zbiranja sredstev za nakup novega digitalnega mamografa, da se jim pridružijo. Akcija poteka po pričakovanjih, odzivajo se tako posamezniki kot podjetja. Najbolj pa si želi, da bi akcija uspela, da bi lahko 8. marca leta 2012 objavili, da je zaključena, da je zbranih vseh 250 tisoč evrov, kolikor jih je potrebnih za nakup.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, je Tanji Tučič, predsednici Soroptimist kluba Ptuj, izročil ček za tisoč evrov za nakup digitalnega mamografa.
Na skupščini, kjer je bilo med drugim podano tudi poročilo o opravljenih aktivnostih v minulem letu, so zbrani seznanili s planom dela za letošnje leto. „Plan je odvisen od opravljenih ocen in načrtov ogroženosti in od razpoložljivih sredstev. Predpogoj za uspešnost našega dela pa je v vlogi občin, ki zagotavljajo materialne pogoje in odgovarjajo za delovanje požarnega varstva. Gasilska zveza bo zagotavljala predvsem strokovno izvajanje nalog požarne varnosti in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami," je najprej povedal predsednik GZ Videm Janez Merc, ki je nato razčlenil dejavnosti zveze po posameznih področjih dela; tako bodo na preventivnem področju pozornost namenili usposabljanju gasilcev, izvedbi meseca požarnega varstva, pregledu hidrantov ipd. „Na področju dela z mladino bomo okrepili sodelovanje s šolami, še posebej ob vključevanju izbirnega predmeta Varstvo pred nesrečami, trudili se bomo za sistematično kadrovanje mladih v gasilske vrste. Seveda bomo tudi v letošnjem letu izvedli vaje in tekmovanja po planu Gasilske zveze ter posameznih gasilskih društev, okrepiti pa bo treba sistem obve-
ščanja in tihega alarmiranja ter sodelovanja med društvi, tako v okviru zveze kot širše, na regijskem in državnem ter meddržavnem nivoju."
V GZ Videm pa letos načrtujejo tudi nekaj novih naložb. Merc je povedal: „Plani in prioritete investicij in investicijskega vzdrževanja se že usklajujejo z župani vseh treh vključenih občin. V letošnjem letu bo tako poplačano vozilo GVC 16/25 za PGD Videm, začela pa se bo naložba v vozilo GVC 24/50 za PGD Tržec ter vozilo GV1 za PGD Sela. Letos naj bi se tudi izvedla menjava strehe na gasilskem domu
v Leskovcu, v Tržcu pa se bo gradil prizidek k sedanjemu domu."
Kot je še povedal Janez Merc, predvideni fiksni stroški poslovanja GZ za letos po finančnem načrtu znašajo 12.000 evrov, spremenljivi pa dodatnih 6297 evrov.
Sicer pa se GZ Videm po besedah Merca namerava aktivno vključevati tudi v spreminjanje gasilske zakonodaje, do naslednje skupščine bodo uskladili akte gasilske službe, sodelovali pa bodo tudi na letošnji gasilski olimpijadi v Kočevju.
SM
Med letošnjimi gasilskimi naložbami prednjači občina Videm; v načrtu sta namreč nakupa dveh gasilskih vozil in prenova gasilskega doma v Leskovcu (na posnetku).
Foto: SM
Ptuj • Z okrogle mize v Primusu
Postanite Svitov ambasador
SVIT je državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Nosilec programa je Inštitut za varovanje zdravja RS - Center za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI. Program SVIT omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj, še preden so se pojavile zdravstvene težave.
Če spadate v starostno skupino 50-69 let, boste od aprila, ko se prične drugi krog pošiljanja vabil, prejeli ovojnico z epruvetkama za odvzem dveh vzorcev blata, na podlagi katerih bodo zdravstveni delavci ugotovili, ali spadate v rizično skupino za nastanek raka na črevesju, oziroma se vaše telo po tihem že spopada z njo. Ne bodite presenečeni, saj je približno 90 odstotkov bolnikov ob odkritju te bolezni starejših od 50 let, zato je starost eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja. Veliko ljudi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zaveda in je ne opazi.
Na prvi pomladni dan je Društvo žena in deklet občine Hajdina v dvorani Gemina v hotelu Primus na Ptuju organiziralo okroglo mizo z naslovom Postavimo se po robu raku na črevesju s pomočjo programa SVIT. Zbrane je pozdravil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki se mu je pridružil še poslanec in župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Na vprašanja so poleg svojega krajšega predavanja odgovarjali: Marjeta Keršič Svetel z Inštituta za varovanje zdravja, direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in njen strokovni sodelavec Uroš Že-leznik, Vasiljka Kokalj, ki je v ZD Jesenice odgovorna za zdravstveno vzgojo, ter Marija Lili Gričar iz Gozd-Mar-
tuljka, ambasadorka programa SVIT. Uvodoma je za bolj optimistično vzdušje ob tematiki, ki je vse predolgo pomenila tabu temo, gimnazijec Nejc Benčič zaigral Sivo pot, pesem Aleksandra Mežka, enega ambasadorjev programa SVIT, ki je tudi prebolel raka na črevesju in o tem odkrito spregovoril v javnosti.
Svojo izkušnjo s to boleznijo sta poleg uradne ambasadorke Gričarjeve predstavila tudi Anton Gol in Ivan Ogrinc. Mnenje vseh treh je enotno - ne smemo si več zakrivati oči, ampak moramo spregovoriti in osveščati tiste, ki še omahujejo in so vabilo SVIT vzeli kot reklamno gradivo in ga vrgli v koš ali pa odložili v predal. S tem tvegajo, da bodo zamudili priložnost, da izvedo za morebitno bolezen, ki bi jo bilo v začetni fazi še mogoče uspešno ozdraviti.
Silvestra Brodnjak, članica Društva žena in deklet občine Hajdina in pobudnica okrogle mize, ter Marija Pul-ko, predsednica društva, sta ob koncu strnili svoje vtise: »Ko smo se v društvu in občini Hajdina odločali za današnje srečanje, ki so se ga udeležili poleg članic štirih ženskih društev iz občine Hajdina tudi predstavniki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih, Društva gluhih in naglušnih ter Društva bolnikov po možganski kapi, smo k sodelovanju povabili tudi županjo in
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Zeleznik, Metka Petek Uhan, Marjeta Keršič Svetel, Vasiljka Kokalj, Marija Lili Gričar in Silvestra Brodnjak so ob povezovanju Tatjane Mohorko postregli z obilico koristnih informacij, kako se postaviti po robu raku na debelem črevesu in danki. Del te vsebine je možno videti tudi v izobraževalnem videu, skupnem projektu SIP TV iz Dornave in Društva žena in deklet občine Hajdina.
vse župane občin na območju upravne enote Ptuj. Prosili smo jih, naj naše vabilo posredujejo predsednikom društev, ki delujejo v njihovih občinah, saj smo vedeli, da imamo pred seboj sogovornike, ki lahko iz prve roke podajo izčrpne informacije in odgovore, pa tudi napotke, kako se da s pravočasnim odzivom na povabilo programa SVIT prehiteti diagnozo rak. Želeli smo, da bi udeleženci potem vsak v svojem okolju prenesli pridobljene informacije prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavcem in bi na ta način koga, ki še ni izkoristil ponujene priložnosti, prepričal, da se odzove takoj, ko bo aprila stekel novi krog pošiljanja vabil.«
Vsaka zgodba, ki jo zapiše ta trdovratna bolezen, je samosvoja, a nas uči, da je treba o bolezni spregovoriti, kajti le tako bomo obvarovali sebe in svoje bližnje. Če ste bili med udeleženci okrogle mize, ste slišali in doživeli tudi osebne izpovedi bolnikov, ki so premagali raka na debelem črevesu. Skupaj z njimi ste na nek način tudi vi postali Svitov ambasador, ki bo ljudi osveščal o preventivnih ukrepih. Zavi-hajmo rokave, čaka nas veliko delo. A če lahko skupaj rešimo vsaj samo eno življenje, se je naš trud obrestoval.
Aleksandra Jelušič
50
40 — 30 — 20 — 10 —
□ Odziv 30. 6. 2010 ■ Odziv 31. 12. 2010
Destrnik	Gorišnica	Juršinci	Majšperk	Ormož	Ptuj	Sv. Andraž	Videm
Cirkulane	Dornava	Hajdina	Kidričevo	Markovci	Podlehnik	Središče Trnovska vas
Žetale
Odzivnost občin Spodnjega Podravja v programu SVIT - stanje junij in december 2010. Po podatkih iz z junijskimi, ugotavljamo, da se je odzivnost proti koncu leta dvignila, vendar s tem še ne smemo biti
decembra 2010, ki so primerljivi zadovoljni.
Ormož • Mednarodno srečanje v okviru projekta Comenius
Mednarodni teden na šoli
Pretekli teden so na Osnovni šoli Ormož gostili učence in učitelje iz več evropskih držav, s katerimi sodelujejo v dvoletnem projektu Comenius Our green world. Comenius projekti potekajo v državah članicah Evropske unije in državah, ki se potegujejo za članstvo, udeleženci pa so tokrat prišli iz Anglije, Španije, Italije, Cipra in Turčije.
Med 29. marcem in 2. aprilom so v Ormožu gostili 11 učencev in prav toliko učiteljev. To je že drugi Comenius projekt, ki so ga imeli na šoli v zadnjih letih. Gre za ekološki projekt, katerega cilj je bil med drugim učencem pokazati pot od semena do krožnika, je povedala Nataša Kolar, koordinatorica projekta na OŠ Ormož. S svojimi aktivnostmi so želeli učencem prikazati, da hrana ne prihaja iz trgovine, kot zmotno mislijo, ampak zraste na zemlji. Potem ko so se učenci spoznali na spoznavni slovesnosti in ko so predstavili tudi vsak svojo državo in okolje, iz katerega prihajajo, so se posvetili projektnemu delu. To je potekalo na ekološki kmetiji Pukšič, ogledali so si oljarno v Središču ob Dravi, vinsko cesto in vinsko klet. En dan so izkoristili tudi za ogled slovenskega glavnega mesta in znamenitosti. Nad Postojnsko
jamo so bili navdušeni, saj so bili prvič v jami in v živo videli kapnike. Vsi pa so bili zelo navdušeni nad tem, kako zelena je Slovenija. Večina udeležencev namreč prihaja iz mediteran-
skih držav, kjer je tako bujnega zelenja bolj malo.
Pred šolo so posadili tudi drevesa prijateljstva, ki so jih označili z zastavami posameznih dežel. Nataša Kolar je po-
vedala, da s takšnim načinom dela spodbujajo vseživljenjsko učenje, za učence pa je pomembno tudi to, da spoznavajo druge kulture in se spoprijateljijo z učenci iz drugih držav. Druženje pa je tudi idealna
priložnost za vadbo praktične rabe angleškega jezika.
Partnerje za projekt so Or-možani našli preko posebnega iskalnika partnerjev. Skupaj so pripravili prijavnico, ki je menda precej zahtevna. V Sloveniji pa je s temi projekti še dodatna težava, saj denarja na nacionalni agenciji zelo hitro zmanjka. Države so namreč financirane po številu prebivalcev. Teh je v Sloveniji malo, zato je malo tudi uspešnih projektov. Letos so izmed 122 prijavljenih projektov izbrali le 52.
Druženje so zaključili z zaključno prireditvijo, ki se je je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki je gostom ob tej priložnosti
Zadnji dan druženja so gostitelji pripravili bogato zaključno prireditev s številnimi nastopajočimi, udeležil se je je tudi župan Alojz Sok.
Foto: Viki Ivanuša
Na zelenici pred šolo so učenci vseh sodelujočih držav zasadili drevesa prijateljstva in jih označili z zastavami držav udeleženk.
podaril knjižno darilo, da jih bo spominjalo na Ormož. S potekom srečanja je bil zadovoljen tudi ravnatelj dr. Bojan Burgar, ki je poudaril, da so bili minuli dnevi za vse lepo doživetje. Spoznali pa so tudi, da gostiti Ciprčane in Turke naenkrat ni povsem preprosto, saj imajo očitno različne poglede na zgodovino ... Glede na dober konec pa takšna srečanja očitno prispevajo tudi k sožitju med mladimi. Ravnatelj se je na proslavi zahvalil zaposlenim, ki so imeli v teh dneh veliko dodatnega dela, pa tudi staršem učencev, ki so se potrudili, da so gostje odnesli domov kar najlepše spomine.
Najbolje so se v razmere v Ormožu vživeli Španci, ki na koncu niso imeli posebne želje iti domov. Učenci so stanovali pri svojih vrstnikih iz OŠ Ormož, učitelji pa v hotelu. Zanimiva je bila tudi zgodba Italijanov, ki so bili najmlajši udeleženci, stari komaj 8 let, in so le malo govorili angleško. Zato so se njihovi starši organizirali in se iz Sicilije z dvema avtomobiloma pripeljali za svojimi otroki, da so bili pri roki, če bi bilo potrebno. Ampak posebnih težav in domotožja ni bilo, spletla so se celo lepa prijateljstva.
Projekt se nadaljuje maja na Siciliji, prihodnje leto pa bodo Ormožani odpotovali v Španijo in na Ciper.
Viki Ivanuša
50
0
Graf
Polenšak • Skupščina zveze društev in razvitje prapora
Več za vrednote Maistra in domoljubje
Minula sobota je na Polenšaku izzvenela v domoljubnem vzdušju članov društev generala Maistra iz vse Slovenije, ki so se zbrali na šesti skupščini zveze društev, temu pa je sledilo še slavnostno razvitje prapora domačega Slovenjegoriškega društva generala Maistra.
Kot osrednji govornik na slovesnosti ob razvitju prapora je nastopil predsednik Zveze društev Milan Lovrenčič, ki je zbranim v dvorani novega vaško-gasilskega doma med drugim povedal: „Te dni praznujemo obletnico rojstnega dneva generala Maistra, ki je bil rojen marca 1874. Številne prireditve dokazujejo, da mu izražamo spoštovanje, ki si ga zasluži kot ena najpomembnejših vojaških osebnosti naše zgodovine, saj se je prvi postavil v bran slovenske zemlje in slovenskega življa. To mu je uspelo zato, ker je v sebi združeval žlahtnost, neustrašnost, odličnost in hrabrost, kar so lastnosti pravega domoljuba." V nadaljevanju slavnostnega nagovora je Lovrenčič izpostavil tri prelomnice ohranjanja slovenske državne eksistence; leto 1918, drugo svetovno vojno in vojno leta 1991, svoj govor pa zaključil tako: „Letos praznujemo dvajseto obletnico samostojnosti, in da smo to dosegli, je bilo treba uporabiti vse lastnosti in dejanja generala Maistra. Ob tem se vse premalo zavedamo, koliko poguma in neustrašnosti je bilo potrebnega že leta 1918 in 1941, da smo si jo leta 1991
res lahko izbojevali. Danes še kako potrebujemo pogum, razum, odločnost in samozavest, da bomo to našo državo zavarovali in poskrbeli za to, da se razvija dalje, da ne bomo nenehno tarnali in jokali, da nam je hudo. Naj se nikoli več ne zgodi, da bi morali dokazovati, kaj je naša država, saj so nam to že izborili Maistrovi borci, partizani in borci za osamosvojitev Slovenije. Na nas, na mladih je, da ohranimo, kar so ti naši ljudje že izborili. In seveda, da skupaj z našimi mladimi ljudmi ugotovimo, katere so tiste ključne vrednote, ki jih poznamo od generala Rudolfa Maistra; to so neustrašnost, pogum, odločnost in domoljubje. To so naša vodila in naj nam ostanejo pokazatelji naših poti v prihodnost, naj ostanejo pomembna vodila tudi vsem članom društev generala Maistra. V tem pričakovanju bomo danes razvili tudi prapor Slovenjegoriškega društva generala Maistra. Naj bo prapor simbol domoljubja in izraz naše pripadnosti matičnemu društvu in zvezi društev generala Maistra. Razvitje prapora pa je hkrati tudi vabilo, da se nam pridružite, da bomo s skupnimi močmi utrjevali
Predsednik Slovenjegoriškega društva generala Maistra s sedežem na Polenšaku Jožef Hojnik in predsednik Zveze društev generala Maistra Milan Lovrenčič sta po skupščini zveze slovesno razvila prvi prapor domačega društva.
naše domoljubje."
Prapor sta nato svečano razvila predsednik Slovenje-goriškega društva generala Maistra Jože Hojnik in Milan Lovrenčič, sledilo pa je še pritrjevanje 15 trakov, ki so jih donirali: občine Sv. Tomaž, Dornava, Juršinci, Destrnik, Gorišnica, Trnovska vas, TD Polenšak, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Društvo upokojencev
Predsednik Zveze društev generala Maistra, ki povezuje 20 društev v državi, Milan Lovrenčič, je povedal, da si želijo v državi 400 tovrstnih društev, v vsaki župniji, in da bodo domoljubne vrednote poskušali čim bolj približati mladim.
Polenšak, Društvo uporabnikov KTV Dornava, Zveza društev generala Maistra, TED Lukari Dornava, Janja in Milan Lovrenčič, Lovska družina Dornava-Polenšak in LDS OO Dornava. Dodatnih 40 žebljičkov pa je predstavljalo še 40 manjših donatorjev. Slovenje-goriško društvo generala Maistra ima namreč 90 članov iz domače in sosednjih občin.
Kulturni program ob slovesnem razvitju prvega prapora
so oblikovali člani Pihalne godbe Dornava, dornavski in polenški osnovnošolci ter kvartet iz Polenšaka.
Že dopoldne pa se je na Polenšaku odvila šesta redna skupščina Zveze društev generala Maistra, ki se je je udeležilo 70 delegatov iz večine od skupno 20 slovenskih društev. Kot je povedal predsednik zveze Lovrenčič, so na skupščini sprejeli stališče, da se bodo v prihodnje še bolj posvetili so-
delovanju in delu z mladimi: „Mlade bomo poskušali bolj aktivno uvajati v programe državljanske domoljubne vzgoje, zlasti v šolali. V nekaterih ljubljanskih šolali je ta program že uveden, sicer pa sodelujemo z vsaj 50 šolami, kjer se domoljubna vzgoja mladih izvaja v okviru drugih predmetov, kot je npr. zgodovina." Med načrte letošnjega leta so na skupščini uvrstili še širjenje števila društev generala Maistra, saj si po besedah Lovrenčiča namesto sedanjih 20 želijo vsaj 400 tovrstnih društev, v vsaki slovenski župniji po enega. Prav tako bodo aktivno sodelovali z ostalimi podobnimi društvi in slovensko vojsko, se zavzemali za financiranje dela društev, podprli pa bodo tudi pobudo društva iz Kranja, da se bratoma Avsenik podeli Prešernovo priznanje z utemeljitvijo, da sta ogromno naredila za identiteto ter prepoznavnost Slovenije. Ob letošnji 70. obletnici OF in 20. obletnici osamosvojitve bo zveza organizirala znanstveni posvet na temo sodelovanja s slovensko vojsko, prav na dan skupščine pa je izdala tudi prvo številko lastnega časopisa.
SM
Radenci • 55 let Turističnega društva
Kako povrniti ugled Radencem?
Turistično društvo (TD) Radenci je bilo ustanovljeno leta 1956, da bi že takrat zelo dobro razvit zdraviliški center postal še lepši, turistična ponudba pa še boljša in kvalitetnejša. Kot je na slovesnosti ob 55-letnici delovanja TD v radenskem hotelu Radin dejal župan občine Radenci Janez Rihtarič, si prizadevajo za povrnitev stare slave, kar je naloga celotne skupnosti, še zlasti turističnih delavcev, ki kujejo načrte o obnovitvi znamenitega radenskega parka in letnega kopališča, nekoč izjemno priljubljeni točki sprehajalcev in kopalcev.
Emil Šmid, predsednik TD Radenci, je izpostavil izjemno težko minulo obdobje revitalizacije turizma. »Bili so drugačni časi, življenjski ritem prijaznejši od današnjega, ljubezen
do turizma pa pristnejša. Pred nami je cela vrsta nerešenih strokovnih vprašanj, ob tem pa nam je zagodla še narava, ki je razdejala naš nekdanji ponos, radenski park. Celotni
bazensko-parkovni kompleks kaže klavrno podobo, gostinska ponudba in znamenita radenska kavarna so le še prijetni spomini nekoliko starejše generacije Radenčanov. Za
živahnejši utrip parka je naše društvo poskrbelo s postavljenimi otroškimi igrali, člani pa so ob finančni pomoči občine uredili tudi trim stezo v športno-rekreacijskem centru Slatina v Radencih. Seveda se bomo tudi v letošnjem letu z
organizacijo številnih prireditev trudili, da bo dodatna ponudba Radencev zadovoljiva,« je poudaril Šmid.
Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je izpostavil, da so tu-
ristična društva prva oblikovala turistične kraje ter jim dajala moč in zagnanost. »Društva pomenijo pomemben člen razvoja turizma in turističnih krajev, brez njih ni uspešnega turizma. Turizem je ena najpomembnejših gospodarskih panoga, ki vedno znova ustvarja nova delovna mesta in tudi v današnjih težkih gospo-darsko-finančnih časih snuje smele načrte za prihodnost. Verjamem, da bodo imeli Radenci predvsem s pomočjo tukajšnjih turističnih delavcev zopet sloves enega najlepše urejenih slovenskih krajev, kar si zaradi pretekle izjemne turistične tradicije prav gotovo zaslužijo.«
NŠ
Udeleženci na slovesnosti TD Radenci
Prvo leto uspešno za OBI Ptuj
V	trgovskem centru OBI na Ptuju se že eno leto uspešno trudimo za vse svoje kupce. V tem času smo ponudbo še bolj uskladili z željami kupcev ter jo obogatili v prizadevanju, da bi zadovoljili povpraševanje svojih zvestih strank. Da bi jim približali koncept mojstrovalcev, smo letos uvedli mojstrovalske delavnice, kjer kupcem pokažemo, kako lahko tudi sami doma položijo ploščice, prebarvajo stene, postavijo ograjo in uredijo vrt.
V	prvem letu smo zaposlili 52 Ptujčanov in okoličanov, bili že drugič ponosni pokrovitelji Karnevala na Ptuju, prenovili otroško igrišče pri vrtcu Zvonček na Ptuju, z OBI-jevim bobrom razveseljevali otroke ob različnih dogodkih in še bi lahko naštevali.
Vedno več kupcev zadnje mesece priča, da so prebivalci Ptuja in okolice sprejeli OBI za svojo trgovino, za trgovino, kjer jim
znajo prijazni in usposobljeni prodajalci svetovati in pomagati pri nakupu vsega, kar potrebujejo za dom in vrt.	(pr)
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
Za kvaliteto življenja po najboljših močeh
Občnega zbora Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, ki je bil 24. marca v prostorih Centra Sonček Ptuj, se je udeležilo 21 članov, pet več kot lani, čeprav ima društvo 329 članov s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev. Od gostov sta se zbora udeležila podžupan občine Videm Marjan Selinšek in predstavnica MO Ptuj Maja Erjavec.
Kot je povedala predsednica društva Brigita Pulko, ki
društvo vodi zadnja štiri leta, so kljub vsem težavam lani pridno izvajali zastavljene cilje in uspešno delovali. Organizirali so kolonijo v dveh izmenah za otroke, ki jo je vodila Nada Polajžer, in obnovitveno rehabilitacijo za mladostnike pod vodstvom Tamare Tomašič. V prostorih VDC Ptuj je skozi vse leto potekala fizioterapija, ki jo je obiskovalo 12 uporabnikov, izvajali sta jo fizioterapev-tki Smiljana Valenko in Sanja Prelog, 22 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa je obiskovalo hipoterapijo pod vodstvom hipoterapevtke Dragice Šilak, ki so jo izvajali na posestvu Biotehniške šole
V strokovnem delu zbora sta bila njihova gosta nevrolog Jožef Magdič in dipl. medin-ska sestra Olga Žunkovič z nevrološkega oddelka UKC Maribor. Nevrolog je povedal nekaj več o novih možnostih zdravljenja multiple skleroze z uporabo novih zdravil, medicinska sestra pa o vlogi medicinske sestre v timu in celostni obravnavi bolnikov z multiplo sklerozo.
Kot predstavnik Združenja multiple skleroze Slovenije se je občnega zbora udeležil Uroš
O navedeni temi so mladi v preteklih mesecih že razpravljali v svojih razredih, nato pa še na ravni šole, občine in regije. Na nacionalnem otroškem parlamentu, ki se ga je udeležilo 105 poslancev iz vse Slovenije, pa se je oblikovalo temeljno sporočilo, povezano z internetom: »Spletna socialna omrežja so glavni spremljevalec današnjega otroštva, zato je nujno, da se tako otroci kot starši naučijo pravilno uporabljati ta medij, sprejemati njegove pozitivne strani in zavračati mnoge pasti.«
na Turniščah. Med člane so razdelili 90 kart za plavanje v Termah Ptuj. Izvedli so pohod do turistične kmetije Amur v Juršincih, udeležili so se tudi srečanja v Kungoti, z dvema avtobusoma so se odpeljali na izlet na avstrijsko Koroško. Organizirali so šolo za starše, prav tako tudi božično delavnico in prihod Božička za najmlajše. Zahvalili so se vsem donatorjem in sponzorjem, tudi z njihovo pomočjo so lahko zastavljene cilje v letu 2010 realizirali, ne da bi okrnili svoje poslanstvo, kar je za njihove otroke in mladostnike nujno potrebno. Lani so porabili sedem tisoč evrov več, kot so znašali prihodki, zadnja leta imajo več stroškov kot prihod-
Gros, član izvršnega odbora in predsednik podružnice v Gro-suplju, ki je v svojem prispevku govoril predvsem o finančnih problemih, saj se je dotok denarja zmanjšal. V teku so različne aktivnosti za zbiranje sredstev. Trudili se bodo po najboljših močeh, da bi bili za člane ukrepi čim manj boleči, če jih bodo zaradi pomanjkanja denarja prisiljeni sprejeti.
Ptujska podružnica multiple skleroze je imela lani 79 članov, od tega 15 nepokre-tnih in težko gibljivih članov.
V sklopu parlamenta so prisotne nagovorili tudi zanimivi gostje, med njimi predsednik države Danilo Türk, predsednik Državnega zbora Pavle Gantar, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Hočevar, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ministrica za kulturo Majda Širca ter minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Prav tako so izvolili novega predsednika nacionalnega parlamenta -Tima Muršaka iz mariborske regije.
Kot vsako leto so mladi parlamentarci opozorili, da jih odra-
kov. Še bolj kot doslej se bodo morali truditi, da bi sredstva za program oziroma dejavnosti društva za izboljšanje kva-
Slednje so med letom obiskovali na domu, opravili so 89 obiskov. Zanje so organizirali tudi masažo na domu, ker se ne morejo udeležiti obnovitvene rehabilitacije. 49 članov je v letu 2010 koristilo obnovitveno rehabilitacijo v zdraviliščih Topolšica in Laško, aktivnosti za ohranjanje zdravja pa je koristilo 14 članov. Več kot polovica članov je invalidsko upokojenih. Socialna komisija je lani odobrila pomoč 13 članom. V svojih vrstah imajo tri mlade člane do 30 let. Od ob-
litete življenja njihovih članov pridobili tudi preko razpisov, ki jih imajo občine na območju njihovega delovanja.
čin, na območju katerih delujejo, so lani njihovo dejavnost podprle MO Ptuj ter občine Kidričevo, Markovci, Ormož in Gorišnica. Skupaj so od teh petih občin prejeli nekaj več kot 1269 evrov. V lanskem letu pa so bili njihovi člani ponovno zelo uspešni tudi na športnem področju, v pikadu, streljanju z zračno puško, plavanju, balinanju, igranju taroka. Srečanja članov potekajo vsak torek v prostorih Društva upokojencev na Potrčevi 34 na Ptuju. Prostori so vlažni, zato so že
Marčevski občni zbor je bil tudi volilni, v izvršnem odboru so zamenjali dva člana, Brigita Pulko pa bo društvo vodila še en mandat. Podpredsednik je Milan Klajnšek. Nova (stara) predsednica se je zahvalila za zaupanje. Povedala je, da se bodo po najboljših močeh trudili, da bi društvo lahko še naprej izvajalo vse aktivnosti za svoje člane, čeprav naj bi iz Filia letos po napovedih dobili za 30 odstotkov manj sredstev, zato pa se bodo morali toliko bolj potruditi, da bi bili uspešni na razpisih. Članarine niso povišali, še naprej ostaja sedem evrov na mesec, sprejeli pa so tudi pravilnik o računovodstvu društva. Zdravnica Tončka Neubauer Potoč-
razmišljali o tem, da bi za srečevanja izbrali novo lokacijo. Ker pa potekajo aktivnosti za sanacijo, bodo za zdaj ostali na Potrčevi. Želijo pa si, da bi se sanacija čim prej izvedla. Program za letos se bistveno ne razlikuje od lanskega. Aktivnosti v letošnjem tednu multiple skleroze bodo potekale od 23. do 29. maja, to bo že peti Teden multiple skleroze. Preko mobilnih operaterjev bo potekala akcija zbiranja prispevkov za najtežje bolnike, v ta namen bodo pošiljali SMS sporočila na
sli morda še poslušajo, nikakor pa jih ne slišijo, kaj šele, da bi jih upoštevali. Spraševali so se, ali znajo biti realni v virtualnem svetu, in poudarili, da virtualni prijatelj praviloma ni pravi, kot virtualni odnos ne more nadomestiti realnega. Prav tako so sporočili, da po nekaterih anketah kar 70 odstotkov otrok izjavlja, da več ne bi mogli živeti brez interneta, ki ga povprečno uporabljajo od dve do tri ure na dan. Navedli so tudi kar nekaj predlogov za povečanje zanimivosti medijev, med drugim si želijo vsaj enkrat tedensko otroški dnevnik na nacionalni televiziji in lokalnih postajah, ki bi ga ustvarjali otroci in mladostniki. S tajnim glasovanjem pa so prav tako izbrali temo 22. otroškega parlamenta, ki se glasi: Junaki našega časa - kdo so in zakaj?
»Mladi so me znova pozitivno presenetili. Poročila skupin so bila odlično pripravljena, prav tako smo slišali veliko replik. Znova so uspeli povedati, kar sami občutijo. Pogrešajo prave
nik, tudi ustanovna članica društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1988, je udeležence občnega zbora seznanila, da zapušča delo v razvojni ambulanti, katere delo je širše priznano in v kateri dela dobra ekipa. Potrebovali pa bi še več terapevtov. Sreča je, da so terapevti iz te ambulante pripravljeni delati v popoldanskem času tudi z mladostniki, z odraslo populacijo, ki sicer ne bi bili deležni te dejavnosti, v nobenem primeru je ne bi smeli opustiti. Pohvalila je delo društva, ki lepo deluje, podlaga za njegovo delo je bila prav razvojna ambulanta. Še naprej se bo trudila delati v dobro društva.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Združenja multiple skleroze
številko 1919. Za najtežje bolnike bodo organizirali zbiranje denarja v trgovini Špar na Ptuju (Rabelčja vas) in v Qlandii, kjer bo zbiranje potekalo celi junij. Teden multiple skleroze je namenjen osveščanju o tej bolezni in o problemih, ki jo imajo oboleli za to boleznijo in njihovi svojci ter kako omiliti njihove probleme.
MG
prijatelje in druženje v živo na ulici. Zavedajo se, da jim virtu-alni svet lahko ukrade mladost. Nekako kar prosijo starše, da jim omejijo uporabo interneta, ker sami ne zmorejo pritisniti gumba za izklop na računalniku. Rekli so, da jih o pasteh spleta lahko najbolje poučijo vrstniki s svojim osebnim zgledom in ne učitelji z dolgočasnimi predavanji,« je strnila vtise Marjeta Kotnik iz Osnovne šole Majšperk, ki je bila ena od mentoric.
Za konec pa kot zanimivost dodajamo še ugotovitve otrok, zakaj bi bilo po njihovo življenje brez (danes tako popularnega) facebooka lepše: vrnilo bi se na ulice, igrišča ..., bilo bi boljše in kvalitetnejše, imeli bi ožji krog prijateljev (»Facebook nam je dal iluzijo skupnosti. V življenju imaš dva ali tri prijatelje, na katere se lahko zaneseš,« menijo mladi), nadomestili bi ga s SMS-i in počeli bi tisoč zanimivih reči.
Polona Ambrožič
Ljubljana • Z nacionalnega otroškega parlamenta
Krade internet mladost?
21. marca je v prostorih državnega zbora zasedal 21. nacionalni otroški parlament, ki je tokrat razpravljal o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Prek Društva prijateljev mladine Ptuj je sodelovala tudi ptujska delegacija, ki so jo sestavljali učenca Jure Tuš iz Osnovne šole Gorišnica in Jera Topolovec iz Osnovne šole Majšperk, učenka-novinarka Eva Kolarič iz Osnovne šole Mladika ter njihovi mentorji.
Foto: Marjeta Kotnik
Nacionalnega otroškega parlamenta se je udeležila tudi ptujska delegacija.
Ptuj • Občni zbor ptujske podružnice Združenja multiple skleroze
Skrb za člane na prvem mestu
V restavraciji Gastro na Ptuju so se na občnem zboru 26. marca sestali člani ptujske podružnice Združenja za multiplo sklerozo Slovenije. Na njem so pregledali delo v letu 2010, prisluhnili poročilu športnega referenta Petra Lesjaka, sprejeli program dela podružnice v letu 2011, razrešili dosedanjega podpredsednika podružnice Srdana Mohoriča, ki je odstopil iz osebnih razlogov, in na njegovo mesto imenovali Jožico Tomanič.
Gorišnica • Peta redna seja občinskega sveta
Občina brez finančnih težav
Gorišniški občinski svet je z marčevsko sejo opravil precej hitro, saj svetniki niso imeli posebnih pripomb na nobeno od točk - od sprejetja zaključnega računa za lansko leto do potrditve pravilnika za pomoč domačim študentom.
Župan Jože Kokot je tako na začetku seje povedal, da znaša realizacija proračuna po zaključnem računu dobre 4,4 milijona evrov: „Planiran proračuna za lani je sicer predvideval 5,3 milijona prihodkov, vendar smo dobrih 711.000 evrov prenesli v letošnje leto. Ob tem je pohvalno, da smo lani poravnali čisto vse dolgove oziroma odprte postavke in obveznosti, v celoti pa je poravnana tudi naložba v nov vrtec, čeprav vseh sredstev po razpisu še nismo prejeli."
Zaključni račun je bil seveda sprejet soglasno, prav tako so svetniki potrdili tudi zaposlitvi dveh novih delavcev, hišnikov, ki po besedah župana pomenita zametek ustanovitve občinskega režijskega obrata: „Ta dva zaposlena bosta skrbela tudi za vzdrževanje našega pokopališča, Dominkove domačije ipd. Posebnih strojev za to bodoče javno podjetje še ne bomo kupovali, saj vzdrževanja cest ne predvidevamo."
Po več kot dveh letih predlogov (z njimi je začel zdaj že bivši svetnik Andrej Horvat) pa so občinski možje potrdili tudi pravilnik o dodeljevanju enkratne pomoči dobrim in socialno ogroženim študentom iz domače občine. Denarja v proračunu na posebni postavki za te namene sicer zaenkrat še ni predvidenega, saj bodo v občini najprej pri-
pravili razpis s točno določenimi merili, nato pa bodo na podlagi prispelih vlog določili znesek, ki bo potreben za dodelitev omenjenih pomoči. „Denar bomo zagotovili z rebalansom proračuna, sicer pa bodo vloge študentov, ki bodo prispele, točkovane po že določenem točkovniku. Uspešnost študenta se bo merila s povprečno oceno, ki mora znašati najmanj osem, za socialno ogrožene pa veljajo drugačna merila. Najnižja vrednost pomoči bo tako po točkovniku lahko znašala 100 evrov, najvišja pa 500 evrov," je še pojasnil župan Kokot in dodal, da naj bi bili prejemniki znani konec letošnjega leta.
V nadaljevanju seje so se svetniki še strinjali, da se letošnje prireditve ob občinskem prazniku razporedijo v nekaj daljšem obdobju, od junija do avgusta, saj so bile prejšnja leta strpane v kratke časovne okvirje, kar je tako organizatorjem kot obiskovalcem povzročalo nemalo težav.
Župan Jože Kokot je na tokratni seji - kot je obljubil na prejšnji - razglasil tudi dva podžupana: „Moja dva pomočnika v prihodnje bosta Jožef Petek in Mirko Štumpf, vsak iz enega dela občine, da je zastopanost pravična." Petek sicer po politični opciji pripada strani LDS, Štumpf pa SDS, medtem ko je Kokot član
Prvič v zgodovini občine Gorišnica bosta županu Jožetu Kokotu (na sredini) pomagala dva podžupana: Mirko Štumpf (desno) in Jožef Petek (levo). Takšen dogodek je bilo seveda treba primerno proslaviti ...
stranke SLS. Kakšne zadolžitve bosta prejela oba podžupana, prva v občini, odkar slednja obstaja, pa na tokratni seji še ni bilo povedano.
Začenjajo modernizacijo dveh cest in kanalizacijo
Sicer pa se v Gorišnici v teh dneh pripravljajo na izvedbo dveh cestnih modernizacij in začetek izgradnje sekundarne
kanalizacije v naselju Formin. Občina je bila namreč uspešna na minulem razpisu kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi in je že prejela dva pozitivna sklepa za sofinanciranje modernizacije 1,4 kilometra ceste v Moškanjcih in za cesto Gajevci-Mala vas-Muretinci. „Skupna odobrena vrednost ministrstva za obe cesti znaša 689.000 evrov, razliko do dobrih 900.000 evrov, kolikor naj bi modernizaciji obeh
odsekov stali, pa bomo dodali iz proračuna. Na obeh predvidenih cestah se bodo urejali pločniki, kolesarske poti in javna razsvetljava ter prepla-stitve. Dela na cesti v Moškanj-cih se bodo začela v kratkem, saj morajo biti dokončana že letos, medtem ko se bodo dela na cesti v podravskih vaseh začela nekoliko kasneje, zaključena pa morajo biti v naslednjem letu. Izvajalec del za cesto v Moškanjcih je že iz-
bran po predhodnem razpisu, po katerem se je med osmimi ponudniki kot najugodnejše podjetje izkazalo Komunalno podjetje Ormož. Razpis za izvajalca del na cesti Gajev-ci-Mala vas-Muretinci pa je v teh dneh že v javni objavi," je o dveh letošnjih cestnih naložbah še povedal župan Kokot in dodal, da je že objavljen tudi javni razpis za izvajalca sekundarne kanalizacije v Forminu. „Še vedno pa občine v konzorciju čakamo na sklep Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj glede izgradnje primarnega vodovoda, ki se pretežno financira s kohe-zijskimi sredstvi. Kolikor mi je znano, je okoljsko ministrstvo našo vlogo že revidiralo in naj bi bila popolna, tako da čakamo samo še na sklep oziroma 'zeleno luč' za začetek postopkov in del na terenu. Prav tako še vedno čakamo na sklep o sofinanciranju našega namakalnega sistema, za katerega je za letos predvideno sofinanciranje v višini 1,5 milijona evrov. V državni blagajni je za te namene rezerviranih deset milijonov evrov, vlogo za sofinanciranje pa sta oddali le naša občina in Občina Ormož, zato res ne vem, kje se zatika. Pojasnil ni, upamo pa, da bo sklep kmetijskega ministrstva za sofinanciranje izdan v kratkem," je še povedal Kokot.
SM
Ormož • Krajevna skupnost mora bolj zaživeti
Uvesti želijo krajevni praznik
Po jesenskih volitvah so predsedniki v vseh ormoških krajevnih skupnostih ostali enaki kot prej, le v KS Ormož je vodenje prevzel Vlado Hebar. V pogovoru je povedal, da želi v prvem letu skupnost voditi brez velikih sprememb, saj namerava najprej spoznati situacijo, za spremembe pa je potreben čas.
„Ormož je največja krajevna skupnost v občini. Opazil sem, da veliko energije, dela in razmišljanja namenjamo vzpostavitvi in posodabljanju infrastrukture, kar je gotovo funkcija krajevne skupnosti, manjka pa nam povezovanje med društvi in ljudmi, ki sestavljajo KS. V ta namen smo že imeli sestanek s predstavniki kulturnih društev, da smo se pogovorili o možnostih sodelovanja, saj med društvi ni dovolj dogovarjanja. Ker je Ormož hkrati krajevna skupnost in sedež občine, so prireditve pogosto nekoordinirane in zgodi se, da je v kakšnem obdobju veliko prireditev, potem pa nič," je povedal Vlado He-bar.
Formirali so tričlansko komisijo za izdelavo pravilnika, po katerem bodo podeljevali
priznanja, pohvale in plakete zaslužnim društvom in posameznikom. V skupnosti sedaj namreč nimajo nobene formalne možnosti, da se jim zahvalijo. Vlado Hebar meni, da je prav, da se društvom in posameznikom lokalna skupnost nekako zalivali za njihovo delo, saj je nivo občinskih priznanj precej višji in preveč politično obarvan.
Prihodnje leto naj bi priznanja podelili prvič. To sicer še ne pomeni uvedbe krajevnega praznika, sja ga krajevna skupnost niti nima, a se dogovarjajo tudi o tej možnosti. Na minuli seji krajevnega sveta je prevladalo mnenje, da bodo letos v terminu, ki naj bi morda v bodoče obeleževal krajevni praznik, organizirali nekaj športnih in kulturnih prireditev. To naj bi se zgodilo
konec septembra, ko je nekako zatišje pri prireditvah in bi ga kazalo izkoristiti. Seveda pa je razprava o času krajevnega
praznika odprta in dobrodošla, saj želijo najti čim boljši temin ali obeležje nekega dogodka.
Foto: Viki Ivanuša
Vlado Hebar, predsednik sveta KS Ormož, želi povezati krajevno skupnost.
Krajevna skupnost v senci občine
Stekli so tudi pogovori s predstavniki vaških domov, ki skrbijo za kulturni in športni utrip v vasi. Porodila se je zamisel, da bi jih povezali z nekaterimi rekreativnimi manifestacijami. Tako nameravajo organizirati pohod po poteh krajevne skupnosti -od vaškega doma do vaškega doma, podobno razmišljajo o kolesarjenju. „Takšne dogodki so v preteklosti že potekali, v okolici imajo vaške olimpijade, zakaj se ne bi pridružili tudi ne Ormožani? Vaški domovi imajo večinoma tudi igrišča, ki bi jih kazalo bolj izkoristiti in povečati socialno mrežo. Imamo številna društva, ki pa so le ozko usmerjena v svojo panogo. Pri športu se pozna, da je obilje dejavnosti premalo povezano, ni športne zveze, ki bi skrbela za organizirano usmerjanje krajanov v športno dejavnosti. Kultura in šport sta dejavnosti, ki ljudi združujeta," razmišlja Vlado Hebar.
V zvezi z vaškimi domovi pa je tudimajhen problem. Lastnica vaških domov v Pušencih, na Lešnici, v Pavlovcih in na Dobravi je krajevna skupnost, a ne dobiva denarja za kritje
materialnih stroškov. Zato so razmišljali, da domove oddajo najemnikom - društvom, ki v domovih delujejo. Z vsemi društvi se je dosegel dogovor, da bodo v 2011 plačali polovico materialnih stroškov, polovico pa krajevna skupnost. Ob tem bodo zaračunavali tudi oddajo prostorov in iz tega dohodka deloma krili materialne stroške in investicije v domove.
Kakšnih večjih investicij si v krajevni skupnosti ne morejo privoščiti, saj njihov proračun znaša 184.000 evrov. Večina gre za vzdrževanje javnih poti, zimsko službo in za vzdrževanje vežic, tako da za investicije ostane le malo. Večja investicija bo letos ureditev prostora pred domom kulture v Ormožu. V prihodnosti pa bi želeli generalno obnoviti dom kulture, ki je center kulturnega življenja ne le v krajevni skupnosti, ampak tudi v celotni občini. Ustanovitelja bodo poskušali prepričati, da v obnovo vloži več sredstev.
Prvi preizkus kolektivnega duha v skupnosti pa bo že 16. aprila, ko bo na območju KS Ormož čistilna akcija. Sodelujejo številna društva in institucije, zato pričakujejo množično udeležbo krajanov.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Haloze • Z delavnice o ohranjanju pustnih oračev
„Šov" razkazovanja
V prostorih Turističnega društva v Leskovcu je bilo prav zanimivo srečanje dveh strokovnjakov, Na-ška Križnarja in Andreja Brenceta, s člani etnografskih haloških skupin oračev na temo ohranjanja avtohtonosti omenjenih mask, ki je pokazalo bedo in blišč današnjih mask ter pustovanj.
Delavnica se je sicer začela s predstavitvijo gostovanja oračev iz Podlehnika in Okiča na letošnjem karnevalu v italijanskem mestu San Michele all' Adige, nato pa je besedo prevzel Andrej Brence s ptujskega Pokrajinskega muzeja. Skozi sklop najstarejših upodobitev in fotografij tradicionalnih skupin oračev je pokazala na spremembe ne samo izgleda mask, ampak tudi sestave skupine ter običajev pustnih obhodov. „Pustni običaji so del naše žive dediščine in ta se seveda skozi čas spreminja, tega ni mogoče ustaviti. Prva znana upodobitev oračev je iz leta 1890 in takrat so bili orači najpomembnejša pustna maska. Danes je veliko bolj prepoznaven in pomemben kurent, ki pa je bil takrat samo del skupine, le en član, medtem ko je bilo oračev več. Fotografija oračev iz leta 1928 že kaže spremembe mask; najbolj se je spremenil lik kurenta, orači pa so bili še vedno zelo podobni sedanjim. Dejstvo pa je, da so takrat te pustne skupine lahko sestavljali izključno mladi in neporočeni fantje, danes pa je v maskah vse od fantičev do starejših moških, tudi ženske. Skozi naslednja desetletja se je nato skupini oračev pridružila še t. i. rusa, največje spremembe pa je seveda doživel kurent, ne le v opravi, ampak se je začel pojavljati v lastnih skupinah kurentov, zlasti množično po letu 1960 in z začetkom ptujskega kurentovanja. Kot rečeno, se je izgled mask spreminjal, še najbolj avtohtoni so ostali prav orači, vendar je to treba do določene mere vzeti v zakup. Veliko bolj nevarno pa je izgubljanje bistva
Naško Križnar in Andrej Brence sta na primeru skupine mask oračev kritično ocenila izgubljanje bistva pustovanja, ki je v ohranjanju poslanstva in starih šeg, ne pa v samorazkazovanju.
pustovanja; orači so nekoč s pustnim obhodom opravljali določeno poslanstvo - kmetijam so želeli dobro letino, kar je bil pomemben običaj za vaško življenje, hkrati pa so si tako nabrali nekaj hrane in morda kakšen dinar. Danes tega ni več!"
Podrobneje pa je problematiko razvodenelosti pustnih običajev predstavil Naško Križnar z Inštituta za slovensko narodopisje: „Izvor pustnih šeg in običajev izhaja iz va-
škega življenja, ne iz meščanskega. Vendar se je situacija z leti začela spreminjati, pravzaprav se je spreminjal motiv teh pustovanjskih šeg. Ljudje so začeli nastopati za druge, ne več za sebe, v pustovanje pa se je vključila cela vrsta institucij, od različnih agencij do občin. To ima tako dobre kot slabe posledice. Slabe so predvsem v tem, da se ne ohranja več tradicionalnost mask, ampak se poudarja najlepše maske. Izgublja se tudi
Skupina oračev iz Podlehnika danes
smisel in sporočilnost pustovanja. Pozitivna posledica pa je v tem, da se običaje ohranja, sicer bi gotovo marsikateri že izumrl. Vendar pa bo treba v prihodnje opredeliti in določiti ter vzpostaviti elemente pustovanja po območjih, ne pa jih zreducirati na osrednjo povorko. Jasno je, da se bodo izgledi mask spreminjali tudi v prihodnje in ustvarjalnost na tem področju je treba dopustiti. Obvezno pa je treba zaščititi pustovanjsko jedro, torej dramaturgijo in zgodbo pustovanjske skupine z določitvijo pravil obnašanja članov skupine, poslanstva in scenarija. V bistvu bi bilo to nekaj takšnega kot kodeks obnašanja pustnih likov, ki bi se ga nato skupine mask tudi držale."
O tem, da pustovanje danes še daleč ni to, kar je bilo nekoč in kar bi moralo biti, je kritično spregovoril tudi fotograf Stojan Kerbler: „Problem vidim v tem, da je meščanom danes 'nobel' biti kurent, to je pravi hit, dejansko pa jim gre zgolj za samorazkazovanje in ptujski župan je prav takšen primer. Kurenti zlahka snemajo obrazne maske, da se vidi, kdo je v kožuhu. To ni prav! Ljudje danes ne pustu-jejo iz veselja do ohranitve tradicije, ampak zaradi lastne samopromocije! In prav tu je zgrešeno temeljno jedro pustovanja, kar ni prav! Kje pa je prvotni kurent skakal za tem, da zbere čim več robcev, tudi po 200, če se da? Včasih ga je kurent, ki je seveda moral biti fant, lahko dobil le od svojega dekleta, pa še to ne nujno!"
SM
Dornava • Revija otroških folklornih skupin
Sedem korakov
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je minuli teden v sodelovanju z občino Dornava in tamkajšnjo osnovno šolo izvedla območno revijo otroških folklornih skupin pod naslovom Sedem korakov, na kateri je sodelovalo 12 skupin plesalcev.
Mladi folklorni plesalci so prišli iz več občin in se predstavili z različnimi kore-
ografijami. Otroška folklorna skupina (OFS) iz OŠ Ljudevi-ta Pivka Ptuj je pod mentor-
Utrinek z letošnje območne revije otroških folklornih skupin
stvom Vesne Horvat in Lidije Hameršak Marin odplesala Petelinji boj, mlajša OFS Folklornega društva Rožmarin iz Dolene pod mentorstvom Aleksandre Petrovič je navdušila s plesom En kovač konja kuje, srednja OFS iz destrniškega Kulturnega društva pod mentorstvom Kaje Horvat in Mateje Kuhar se je postavila s koreografijo Potovanje z vlakom, OFS Klopotec DPD Svoboda Ptuj z mentorico Cvetko Glatz pa s plesi iz Bele krajine. OFS iz OŠ Le-skovec v Vidmu, ki jih vodi Damjana Stopajnik, je odplesala nastop pod naslovom Razigrano plesanje otrok na travniku, starejša OFS KD De-
strnik z mentorjem Markom Pukšičem pa je svoj program naslovila Otroška ljubezen. Jaz sn glavna je bil naslov plesne predstavitve mlajše OFS FD Lancova vas, ki jo kot mentorica vodi Simona Cebek, medtem ko je mlajša OFS KD Destrnik, ki jo vodita Kaja Horvat in Mateja Kuhar, svoj nastop naslovila Deklice lisičke. Starejša OFS FD Lan-cova vas je pod vodstvom Gordane Kojc nastopila s plesom Orač, dornavska OFS Lukari z mentorico Darinko Žnidarič pa je prikazala ples z imenom Stoji učilna zidana. Mali folkloristi iz Trnovske vasi (OFS KD Destrnik) so pod vodstvom Kaje Horvat nastopili s plesom pod naslovom Od mlinčka do kruha, revijo pa je zaključila starejša OFS FD Rožmarin iz Dolene z mentorico Aleksandro Petrovič s plesno točko, ki so jo poimenovali Karte.
Revijo je strokovno spremljala Saša Meglič, program pa je pripravila in povezovala Mateja Kuharič.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Biserna poroka Koroščevih
Foto: Korošec
Zadnja sobota v marcu je bila pri Koroščevih izjemno vesela in slovesna; prvič pred natanko 60 leti, leta 1951, in drugič pred kratkim, ko sta zakonca Irena in Mirko proslavila biserno poroko. Svoj biserni da sta srečna in zadovoljna zakonca najprej potrdila v ptujskem magistratu, potem pa je sledilo veliko slavje svatov v hotelu Primus. Irena in Mirko, ki od poroke živita v Abramovičevi ulici na Ptuju, sta bila do upokojitve oba zaposlena v ptujski enoti Kreditne banke Maribor. V zakonu sta se jima rodila sin Miran in hči Jelka, danes pa jima krajšajo dneve in poskrbijo za nasmeh na obrazu dva vnuka in pravnuček. Biseroporočencema čestita tudi Štajerski tednik.
SM
Ormož • Srečanje Cicido 2011
Foto: Viki Ivanuša
Na srečanju otroških pevskih zborov v Ormožu se je predstavilo kar 12 zborov. Zaradi številčnosti srečanja je organizator JSKD prireditev razdelil na dva koncerta. V prvem delu so nastopili mlajši pevci, med katerimi so bili tudi trije zbori iz vrtcev - Sv. Tomaž, Velika Nedelja, Ormož - zbor OŠ Stanka Vraza in zborčki nižjih razredov - dva zbora OŠ Ivanjkovci in pevci iz podružnične šole Podgorci. V drugem delu koncerta pa so se zvrstili še pevci iz šol Miklavž pri Ormožu, Sveti Tomaž, Kog, Središče ob Dravi in Ormož. Prireditev je strokovno spremljal Dimitrij Gobec, ki je povedal, da je bila revija zanimiva. Predvsem je bil navdušen nad delom pevovo-dij, ki z ljubeznijo in dobrim strokovnim pristopom pripravijo mlade pevce. Po pristopu je še posebej izpostavil šolo Stanka Vraza, pa tudi drugi so po njegovem mnenju v svojih prizadevanjih in z zanimivim sporedom dokazali, da znajo, da obiskujejo seminarje in se izobražujejo. Srečanje je namenjeno skupni predstavitvi vseh otroških zborov občin Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in Ormož, ki tako tudi lahko spremljajo, kaj počnejo drugi, se z njimi primerjajo in od njih učijo.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Pričenja se sezona starodobnikov
Foto: NS
S tradicionalnim sejmom stare opreme in rezervnih delov za starodobna vozila se je uradno pričela nova sezona oldtimerskega društva Janeza Jochana Pucha iz Ljutomera. Tudi tokrat se je pred društvenimi prostori ob nekdanji proizvodni hali MTT zbralo okoli 60 ponudnikov, ki so prispeli iz vseh koncev Slovenije ter iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Prodajali in zamenjevali so avtomobile, mopede, motorje in kolesa ter rezervne dele in opremo za voznike. Skozi nedeljsko dopoldne si je številno in raznovrstno starino ogledovalo več kot tisoč obiskovalcev. Otvoritveno vožnjo bodo člani društva opravili to nedeljo, pot pa bo vodila skozi Lahonce in Mo-škanjce v Haloze.
NŠ
Ptuj • Obiskali smo Hišo naprednih tehnologij
Tehnologija sedanjosti in bodočnosti
Jubilejni dnevi v okviru 40-letnice Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj so vabili tudi na ogled Hiše naprednih tehnologij v okviru Učnega centra na Vičavi, kjer so si lahko obiskovalci ptujskih dnevov obrti v živo ogledali vaje za robotski sistem, ki so jih predstavili študenti 2. letnika Višje strokovne šole - program Mehatronika.
Njihova naloga je bila povezati vse tri robote med seboj, je povedal vodja programa Mehatronika ŠC Ptuj - Višje strokovne šole Ptuj in predavatelj dr. Martin Terbuc. Niso samo predstavili delovanja robotske linije, sodelovali so tudi na promociji poklicev za obrt in podjetništvo, na kateri je sodelovalo 26 šol in ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Predstavitev je pritegnila je več kot 900 mladih.
Študentje 2. letnika Meha-tronike imajo izbirni predmet Robotika, v okviru katerega se naučijo programirati robote. V Hiši naprednih tehnologij imajo tri industrijske robote in enega učnega robota. V okviru prve naloge so pripravili delovanje te linije. Dobili so določene naloge, od tega, kako mora robot prestaviti kocko iz zalogovnika na transportni trak, od tam na mizo za delavca, od tam pa v obratni smeri pripraviti potovanje v zalogov-nik. Na eni strani so morali pripraviti povezave, najti, kako so roboti med seboj povezani in nato pripraviti programe za delovanje linije. Na začetku so bili malo prestrašeni, pove Terbuc, a jim je že teden dni pred začetkom dnevov obrti uspelo, linija je delovala. Z doseženim so bili zelo zadovoljni. Posnetek delovanja linije so si lahko udeleženci razstave in obiskovalci ogledali na samem obrtnem razstavišču. Predstavitev je vzbudila veliko zanimanje, saj kljub temu da je v ptujskem okolju že nekaj robotov, tega področja ljudje še toliko ne poznajo. V Hišo naprednih tehnologij pa so prišli vsi tisti, ki jih robotika še posebej zanima. Seznanili so jih z možnostmi izobraževanja
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Martin Terbuc, vodja programa Mehatronika ŠC Ptuj - Višje strokovne šole Ptuj
za uporabo robotov, s konkretnimi izkušnjami pa jim lahko pomagajo tudi v neposredni proizvodnji.
Zanimiva pa je tudi »tehnologija«, pri kateri z mislimi upravljajo delovanje robota. Tudi to je ena od zanimivih nalog, pove dr. Martin Terbuc. Lani je na internetu zasledil napravo, ki omogoča »branje misli«, poenostavljeno povedano. V bistvu gre za 14 senzorjev, ki kot kapa pridejo na glavo in zajemajo možganske valove. Naprava je namenjena za
igranje igric, v Hiši naprednih tehnologij pa so jo želeli uporabiti v eni od industrijskih aplikacij, pri vodenju robotov. Kupili so senzorje in programsko opremo, naloga študentov pa je bila povezava tega sistema z robotom. Na eni strani so morali narediti tiskanino, ki je povezala vzporedna vrata osebnega računalnika z vhodi samega robotskega krmilnika, na drugi strani pa pripraviti tudi programe na robotu za to vodenje in program na osebnem računalniku, ki je iz pro-
gramske opreme, namenjene za igranje igric, poslal signale na izhode iz osebnega računalnika. Mislili so, da bodo imeli največ težav pri povezovanju osebnega računalnika in robota, a izkazalo se je, da je bila to enostavna naloga, ki so jo študentje zelo hitro rešili. Veliko težje pa se je skoncentrirati na neko dejanje in nato voditi robota. Dr. Martin Terbuc je ob tej priložnosti povedal, da imajo študenta (Nino Kac), ki je ekspert na tem področju, zelo hitro mu je uspelo, da je lahko robota premikal v štirih smereh, ostalim, ki so poskusili, je uspelo pri dveh, robot se je premikal v levo in desno. Potem ko so študentje ugotovili, da je samo miselno vodenje robota težko, so si zamislili delovno nalogo: vzeli so dva obdelovanca, naloga operaterja je bila, da si je zamislil, ali naj robot vzame levi obdelo-vanec ali desnega. Z nalogo so že zelo daleč, pokazali so, da je to mogoče, v nadaljevanju pa bodo videli, ali je to, kar so si zamislili, mogoče uporabiti tudi v proizvodnji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vaje za robotski sistem v Hiši naprednih tehnologij v Učnem centru na Vičavi
Maribor • Razstavljajo ormoške gimnazijke
Prijateljstvo, strast in barva
V razstavišču dvorca Betnava je na ogled samostojna razstava treh dijakinj Gimnazije Ormož z naslovom Prijateljstvo, strast in barva. Razstavljajo Valentina Gjura, Barbara Kirič in Jelka Kovačič.
Dijakinje so zmagovalke 3. likovne Forma Vive Ni bolj živega od živega sveta, ki je
potekala poleti 2010 pod okriljem Festivala Lent, v sklopu Art kampa v Mariboru. Raz-
Foto: Viki Ivanuša
Dijakinje Barbara Kirič, Jelka Kovačič in Valentina Gjura z mentorico Janjo Rudolf.
stavo je organiziral zasebni zavod Evropski kulturni in tehnološki center Maribor. Samostojna razstava je nagrada za zmago na Art kampu, saj je strokovna komisija odlično ocenila likovno nadarjenost treh dijakinj.
Mentorica Janja Rudolf pa pri svojih dijakinjah poleg nadarjenosti vidi tudi veliko znanja, pa tudi volje in vztrajnosti. Razstava je zelo igriva in razgibana, po drugi strani pa tudi zelo strastna in intimna. V njej avtorice del skozi likovno govorico na svojstven način poosebljajo vse tri besede iz naslova razstave, enako pa izžarevajo tudi skozi svoje življenje, delo in prijateljstvo.
Vse tri mlade slikarke so namreč prijateljice. Zanimivo je, da Jelka in Barbara slike ustvarjata skupaj. Valentinina ustvarja sama, njene slike pa pogosto prežema strast. Motivi so tako iz realnega kot tudi iz abstraktnega sveta, izražajo pa vse, kar jim pride na misel.
Na gimnaziji so na uspešne dijakinje zelo ponosni in upajo, da se bodo v prihodnosti razvijale v tej smeri. Hkrati pa so razstavo videli tudi kot priložnost za promocijo, da pokažejo, da imajo na šoli zelo nadarjene in sposobne dijake, s katerimi se mentorji strokovno ukvarjajo.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
0 žabjem zboru in talentih
Luc 1'occroulle in Annick Masion
v
Žabji ztcor
Zdi se, da kljub razkošnim pomladnim dnem v deželi ni čutiti vihravega, po pomladi dišečega razpoloženja. Vsepovsod sama jamrarija, da se ji tudi sama ne morem ubraniti. Mediji so prepolni tragičnih podob in zgodb iz domačih in tujih logov. So vojne strahote, so radioaktivne pošastnosti, so družinska grozodejstva, so velikanske izprijenosti in lažnivosti, so brezmejna sprenevedanja ... In so otroci, ki rastejo v ta svet.
Pravijo, da se čez leta obeta pandemija depresije, da so že zdaj pedopsihiatrije polno zasedene, da o depresijah med odraslimi sploh ne govorimo. Strokovnjaki zatrjujejo, da je najbolj pereča, najpogostejša depresivna težava zaradi izgube samospoštovanja. Torej je oblikovanje in vzdrževanje pozitivne samopodobe eden od bistvenih dejavnikov uspešnega spopadanja z življenjem (no, če je spopad sploh prava beseda.) Vsekakor današnjim mladim ni lahko, četudi na prvi, površni pogled ne kaže tako. Najboljša popotnica otroku je dobromi-sleče in k hvali naravnano domače in šolsko okolje, kar pa je v teh tekmovanja in »kvazi prestiža« prepolnih časih zares težko. Ob tem imam zraven materialnega pohlepa v mislih še druge pohlepnosti, ki izhajajo iz potrošniškega socialnega okolja. Tudi intelektualni pohlep je pohlep.
Prav zgoraj navedeno je kot naročeno za slikani-ško novost, ki zaobjema trenutne aktualnosti, a z vidika otrok. Slikanica Žabji zbor ima vse, kar gre v ta čas: pomlad in tudi pri nas priljubljene žabice so glavne literarne junakinje, na notranji platnici in veznem listu se razteza notni zapis tiste priljubljene Žabe svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak, jedle, pile so in pele: rega, rega, kvak, kvak, kvak .
Naslov izvirnika se glasi Choeur de grenouilles (Besedilo Luc Foccroule. Ilustracije Annick Mas-son. Prevod Maja Kraigher), knjiga je bila natisnjena v Belgiji v 1400 izvodih za Pomursko založbo.
Slikanica je bogato, klasično ilustrirana (mešana likovna tehnika, risanje s svinčnikom, pastelom, slikanje z akvarelom .) brez velikih kontrastov in močnih likovnih izrazil, marveč je bolj podobna prijetni časopisni ilustraciji oziroma celo karikaturi. Vendar je literarni prostor, žabja mlaka, ribnik, zelo lep, naravno miren in tihoten prav zaradi izbrane likovne tehnike. In besedilo pripovedi je kratko, atraktivno, dinamično, malo po stripovsko razporejeno med ilustracijami in v njih, tako da je branje dinamično in hkrati prijazno do manj veščega mladega bralca.
Pripoved se začne z žabjo jamrarijo o tem, kako žabam ni lahko, saj so druge živali tako lepe. Na primer lisica ima čudovit košat rep, pa kako lepi so šele labodi v svoji belini. In pisani metulji, ti so šele lepotci! A žabe, ej, žabe so le sluzasta, lepljiva mokrota. A nekaj je, kar žabe odlikuje. To je njihovo petje! Tako vsaka žaba sanja o fantastičnem dnevu, ko se bo pridružila žabjemu zboru. Tudi dve žabici, prijateljici, ena velika, druga pa majhna žaba, se veselita skupnega petja. Obe sta se pripravljali, a za eno je jasno, da ima talent. Vendar se tudi za talentirano izkaže, da ne bo sprejeta v zbor, ker je enostavno premajhna. Predrobna, četudi poje kot slavček! Obe, Berta in Lučka, tako jima je namreč ime, sta neizmerno potrti, dokler ne dobita ideje. Njun načrt premagovanja ovir sicer ni enostaven, ne izvedljiv v kratkem času, a prijateljici računata na dolgoročno rešitev nastale neprijetne situacije.
Vsega ne povem, ker ne smem. Kdo bo pa potem sam knjige prebiral? Znova se namreč v naši deželici bije plat zvona v zvezi s pismenostjo. Tokrat je pred leti neslavno funkcionalno pismenost Slovencev zamenjala (ups!) bralna nepismenost.
Liljana Klemenčič
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Ptuj pred sedmimi desetletji (2.)
Grožnje ptujskih Nemcev
Nadaljevanje iz prejšnje številke
»Protidraginjska akcija« je dobivala politično vsebino. Omenjeni letak je bil povod za kazenski pregon nekaterih sodelavcev gibanja. Pred sodiščem so se znašli Alojz Šuler, tiskarnar iz Budine (danes Be-lšakova ulica 3), pekarski vajenec in razpečevalec letakov Mihael Vidovič in pobudnik gibanja, trgovski pomočnik Kazimir Koželj - Rogelj, za oblasti »izrazit komunist, zelo agilen in pretkan«. Sodni spisi razkrivajo, da je celotna akcija izšla iz Vzajemnosti, kjer so pozimi tedensko pripravljali diskusijske večere.
Na takem večeru se je 5. decembra 1940 zbralo okoli 20 udeležencev in se dogovorilo o protidraginjskem shodu ter o vsebini letaka, ki ga je predložil Kazimir Koželj. Ker je policija prestregla razpečava-nje letaka, natisnjenega v tisoč izvodih brez »označene tiskarne«, načrtovanega množičnega protidraginjskega zborovanja K. M. O. ni bilo. Res pa je, da je gibanje povezalo strokovne delavske organizacije na Ptuju, tako podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije, Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije, Osrednjega društva oblačilnih delavcev, Zveze lesarskih delavcev, Zveze živilskih delavcev in Zveze privatnih nameščencev.
Pred ptujskim Okrajnim sodiščem je obdolženi Kazimir Koželj 2. januarja 1941 izjavil, da strokovne organizacije delujejo legalno in da bi se po predhodni 48-urni prijavi lahko izvedel javni shod. Oporekal je navedbi, da so zborovalci nameravali ščuvati delavce proti državni ureditvi, saj se besede » v teh kritičnih časih« nanašajo le na draginjo. Namen shoda naj bi bil le opozorilo oblastem na težak materialni položaj delavstva in na potrebo pomoči najrevnejšim.
Po mnenju mariborskega Državnega tožilstva so obdolženci hoteli »povzročiti nerazpoloženje zoper uredbo oblastev« saj je sporni letak navajal, da sedijo v protidra-ginjskih odborih ljudje, ki imajo koristi od draginje in to v škodo tistih, ki delajo. O razsodbi sodišča nimamo podatkov. Ker je bil Kazimir Koželj »predlagan za konfinacijo« in ker je januarja 1941 moral na »orožne vaje« v Ivanjico pri Medjurečju sklepamo, da obdolžencem krivde niso dokazali; za Koželja je tožilstvo šele 25. februarja navedlo, da » ni osnov » za kazenski pregon.
V nadaljevanju bomo še pisali, da je bilo 31. decembra 1940 zaradi dramske uprizo-
Ena od prireditev ptujskih Nemcev v Društvenem domu
Foto: Zgodovinski oddelek PMP
ritve ob Miklavževem večeru, razpuščeno Delavsko prosvetno društvo Vzajemnost s sedežem v nekdanji stari kasarni (danes del ohranjene stavbe na Miklošičevi 10). Omenjeni prireditvi so oblasti pripisale « politični pomen«, toda zaradi pomanjkanja dokazov proti nastopajočim (med njimi Kazimir Koželj), je Državno tožilstvo sodišča za zaščito države ustavilo postopek.
»Protidraginjska akcija« je sprožila ostrejše vladne ukrepe. Sledilo je zasledovanje politično »sumljivih«; med 14 in-terniranci v Medjurečju jih je bilo je bilo 10 aktivnih članov Vzajemnosti.
Ptujsko nemštvo in dejavnost Kulturbunda
Za ptujske folksdojčerje je pomenil Ptuj postojanko za pripravo odločilnega dne, ko bodo le oni presojali o usodi in življenju ljudi, ki so tu doma. Sfanatizirani mladi hi-tlerjevci v belih dokolenkah, so po Anschlussu v mestu izzivalno izkazovali svoja nacistična hotenja. Popolno predanost nemškemu rajhu so npr. dokazovali nemški akademiki, ki so nastopali pod okriljem Švabsko-nemške kulturne zveze (Kulturbunda). V novoletnem nagovoru leta 1940 je društveni predsednik Kurt Dengg med drugim povedal: »...Tudi naša 'materna dežela' in z njo ves narod so morali zgrabiti za orožje. Čeprav živimo izven 'materne dežele' se ne moremo zapreti pred vsem tem. Čeprav ne bomo posegli v borbo, ne moremo kot Nemci stati ob strani. Usoda Nemčije je naša usoda .«
Priključitev Avstrije k rajhu je samo opogumljala ptujske Nemce, katerih delo je slonelo na trdni politični organizaciji.
Nemški statistiki, so ugotovili, da je bilo pred okupacijo v ptujskem okraju 1549 članov Kulturbunda, z družinskimi člani 2920, od teh 542 na Ptuju. Sprejem pri šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko Nuiberreitherju 12. novembra 1943, ko je bilo 15 vodilnih nekdanjih članov Kulturbun-da na Ptuju, včlanjenih v NSDAP (Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko), pomeni visoko priznanje za celotno ptujsko organizacijo.
Ptujsko nemštvo se je pred vojno zares predano vključevalo v nacistično propagando. Pomemben člen v verigi nemške obveščevalne in protiobveščevalne službe (Abwehr) so bili namreč prav jugoslovanski folksdojčerji, predvsem iz Slovenije. Ti so imeli pomembne gospodarske položaje, tako tudi na Ptuju. Ozrimo se po nekaterih primerih.
Za lažje opravljanje špijon-skih in propagandističnih nalog je Abwehr leta 1939 osnoval v Zagrebu podjetje Superfilm, ki je formalno uvažalo in posojalo filme, sicer pa so njegovi vodilni uslužbenci opravljali špijonske naloge. Med fiktivnimi delničarji omenjenega podjetja je bil tudi dr. Wilhelm Blanke iz Ptuja. Znano je tudi, da so Nemci kot državljani nemškega rajha bili vključeni v času bivanja v inozemstvu v Auslandsorganisation NSDAP in da so ti (na Ptuju Eduard Seewann) organizirali svoje postojanke. Nemška nacistična mreža se je razpredala preko tukajšnjih zaupnikov (Vertrauensmänner), ki so kot propagandna roka Zveze nemštva v zamejstvu (Verein für das Deutschtum im Auslande), utirali pota nemškemu rajhu. Tako je referent omenjene zveze (VDA) za slovensko Štajersko dr. Helmut Carstanjen že 1937. leta poslal cele pakete nacistične
literature Albertu Scharnerju in Williju Blankeju na Ptuj. V ptujskem političnem okraju (z žetalskim kotom - tedaj v rogaškem okraju) je bilo registriranih 106 »zaupnih mož«, povprečno starih 46 let največ (21) na Ptuju. Po socialni strukturi so bili to trgovci, od teh 75 % pravih Nemcev (D -Deutch) ali RD (Reichsdeut-ch). Sledili so jim posestniki (ok. 89 % Nemcev), uradniki, svobodni poklici, gostilničarji, kmetje (ok. 6 %). Med zaupniki »vindišarji« (nad 31 % Windiseh - W) je bilo največ gostilničarjev in trgovcev.
Nemška navodila s konkretnimi načrti o ureditvi slovenske Štajerske po njeni zasedbi so prihajale iz graškega Sudostdeutsches Institut-a, ki ga je vodil dr. Carstanjen. V povezavi s Pokrajinskim obmejnim uradom (Gaugrenzlandampt) se je pripravljalo vse potrebno, da se dežela spremeni v nemško. Smernicam so sledili ptujski folksdojčerji pod okriljem Kulturbunda. Lotili so se »analize » prebivalstva, da bi ugotovili čisto nemško poreklo. Nemška kronika (Dorfbuch Pettau) v ptujskem Pokrajinskem muzeju omenja družine, ki so tu že dalj časa naseljene in so nemškega porekla, čeprav mnogi priimki govore drugače. Pri popisovanju uradov, šol, denarnih zavodov, gostiln, trgovin, bolnišnic, zdravnikov, obrtnikov, slovenskih društev, župnij in samostanov, kulturnih ustanov ... je bilo potrebno navesti ime, naslov, narodnost, starost, politično aktivnost, hujskače proti nemštvu, zavedne Slovence, člane KB, zaupnike . Ohranjeni takojšnji ukrepi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju razkrivajo natančne naloge ob prevzemanju oblasti. Skratka, potrebno je bilo pripraviti vse potrebno za uničenje slovenskega naroda.
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer
Povabilo na Viktorinov večer v imenu Društva izobražencev Viktorina Ptujskega velja tokrat za petek, 8. aprila, ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Tema večera je predavanje »Moč ohranjenega spomina« dr. Matija Ogrina. V glasbenem utrinku bodo nastopili Tonja Mariša Hriberšek na harfi, Urška Ljubec na flavti in Luka Gojkošek na klavirju iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Dr. Matija Ogrin je literarni kritik in zgodovinar, rojen leta 1967, diplomiral je leta 1993 na oddelku za sloveni-stiko, leta 1996pa na oddelku za primerjalno književnost in literarno kritiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1998je magistriral in leta 2001 doktoriral. Leta 2003 je prejel nagrado srebrni znak Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dr. Matija Ogrin bo po letu 1994zopet gost Viktorinove-ga večera, tokrat bo spregovoril o zelo aktualni temi Moč ohranjenega spomina. Gre za pogled na slovensko realnost v luči zgodovinskih dogodkov, iz katerih bi lahko črpali svojo etično moč za življenje posameznika in naroda kot celote. Hvaležni smo Bogu, da imamo svojo državo, njene strukture, »demokratično proceduro«. Država je predvsem forma, vendar ali imamo zanjo dovolj vrednostne, etične vsebine? Obdaja nas svet porabništva, tehnike in obvladovanja, da moramo v njem največkrat plavati proti toku. Ali se nam ni treba nenehno odločati proti duhu relativizma, proti nihilističnemu času, če želimo obstati?
Posebej kristjanom, ki smo obdani z razkristjanjen-jem in nihilizmom, bi moral spomin na trpljenje dajati odgovore na znamenje časa. Dosežki naših političnih emigrantov v Argentini na področju slovenskega rodu, domoljubja, jezika skozi desetletja po eksodosu so živ dokaz, živo pričevanje, kako globoke moči hrani v sebi avtentičen spomin na trpljenje in smrt ubitih v revoluciji. Gre za živ spomin na dobro in plemenito, za kar so se ti zavzemali. Povojna desetletja so živeli v svobodi in so lahko udejanjali svojo različnosti kakor tudi svojo (duhovno) enotnost; za nas je ta možnost napočila šele s samostojno državo.
Lahko bi si izprašali vest, ali imamo v naši domovini to moč in energijo po 20 letih samostojne države. Ne more biti države in naroda brez notranje raznolikosti skupin, gibanj, strank, pa tudi ne brez nečesa povezovalnega, zedinjujočega, brez nečesa, kar človeške moči povezuje, usmerja k skupnemu cilju, k skupnemu dobremu. To je nekaj misli iz vsebine, o kateri nam bo spregovoril dr. Matija Ogrin na Viktorinovem večeru, na katerega vas lepo vabim.
Peter Pribožič
Ivanjkovci • Modeliranje za nadarjene


V soboto, 26. marca, je na OŠ Ivanjkovci potekala delavnica »Raziskovanje portreta in modeliranje v glini«. Udeležili so se je lahko vsi nadarjeni učenci iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, primerna pa je bila za učence od šestega do devetega razreda. Vodila sta jo učitelj likovne umetnosti iz OŠ Ivanjkovci Matjaž Metličar in svetovalna delavka Tina T. Puklavec. Zbrali smo se ob 8.30 uri. Ogledali smo si prosojnico in film na to temo. Potem pa smo se lotili dela. Skozi delavnico smo ugotovili, da je kiparstvo široka strokovna panoga, o kateri bi se bilo vredno naučiti veliko več. Ob začetni zadržanosti med nami učenci iz različnih ormoških osnovnih šol pa se je ob zaključku že razvila dokaj podobna razredna klima kot v naših matičnih razredih.
Hana Rakuša, OŠ Ivanjkovci
Po navodilih nemških uradov v zamejstvu je bilo predvidenih takoj »prve dni po spremembi oblasti na tisoče izgonov in deportacij«, hkrati pa »vrnitev tisočev folksdoj-čerjev«, ki so v zadnjih 20 letih zbežali iz Spodnje Štajerske. Seznami nemških sovražnih oseb (tudi priseljencev po letu 1914) so se od srede 1940. leta sestavljali s pomočjo nemških
vohunov in članov KB. Zajeten seznam ok. 1300 izseljenih oseb iz Spodnje Štajerske z območja ptujskega političnega okraja hrani Pokrajinski muzej na Ptuju. Korenine politične platforme KB o iztrebljanju slovenstva iščemo že v štajer-cijanstvu, v zahtevi ohranitve celovitosti štajerske dežele v okviru velike Nemčije.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: HR
Ptuj • Ob 20. obletnici plebiscita 1990
Razstava optimizma za bodočnost
V lepem in sončnem prvem aprilu je na dvorišču ptujskega gradu potekalo odprtje razstave ob 20. obletnici plebiscita Slovenije, na katero so vabili Zgodovinski arhiv na Ptuju, Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Podrobneje sta jo v imenu projektne skupine, v kateri so bili še Jernej Križaj, Jasmina Kogovšek, Maja Povalej, Boštjan Smole, Gašper Šmid in Žarko Štrumbl, predstavili njeni avtorici Alenka Starman in Vesna Gotovina.
V imenu Zgodovinskega arhiva, organizatorja razstave, za katerega je odprtje te razstave velika čast, sta govorila Ivan Fras in Katja Zupanič, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je gostitelj razstave, Aleš Arih, govorila pa sta tudi sedanji župan MO Ptuj Štefan Čelan in Vojteh Rajher, predsednik SO Ptuj v obdobju 1990/1994, ki sta razstavo tudi odprla. V zgodovinskem spominu ostaja plebiscit kot dogodek, ko smo Slovenci znali stopiti skupaj in z optimizmom zreti v samostojno prihodnost. To vzdušje pogumnega optimizma je temeljna ideja razstave ob 20. obletnici plebiscita, ki so jo pripravili v Arhivu Slovenije.
Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da bo razstava osvežila spomin in vsaj malo vplivala na zavest nekaterih, ki bi to državo radi razkosali na strankarske in še kakšne druge interese. Plebiscit je zagotovo dokaz in mejnik, da je velika dejanja mogoče narediti samo v velikem medsebojnem razumevanju, v neki strpnosti in soodvisnosti ter razumeva-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja razstave Arhiva Slovenije ob 20. obletnici plebiscita 1990
nju znotraj tako majhne ekonomije, kot je Slovenija. V teh kriznih časih nam tega duha zagotovo manjka. Njena sporočilna vrednost naj se nas vsaj malo dotakne, da bo izhod iz krize lažji in bolj civiliziran.
»S plebiscitom smo naredili enega ključnih korakov pri uresničitvi projekta samostojne Slovenije. Velik uspeh smo dosegli, ker smo na enem mestu zbrali vso to ključno gradivo iz tega obdobja, ki je bilo razmetano na različnih krajih,«
je povedala Alenka Starman. Osnovno sporočilo razstave je trenutek poenotenja slovenskih političnih strank in slovenskega naroda za doseganje enega samega cilja, samostojne in neodvisne države Slovenije. Vsebinsko in oblikovno je zasnovana v treh sklopih, vsaka nova lokacija pa razstavi daje nov pečat. Ptujska razstava v prelepem romanskem pa-laciju ptujskega gradu je četrta po vrsti od skupaj dvanajstih, kolikor jih bodo postavili. Prvi
V romanskem palaciju bo do 19. aprila na ogled razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990, na kateri so udeleženci otvoritvene slovesnosti lahko tudi glasovali, tako kot 23. decembra leta 1990.
sklop zajema obdobje pred plebiscitom, kaj je bilo tisto, kar je Slovence prepričalo, da smo se v tako velikem številu udeležili plebiscita in glasovali za samostojno Slovenijo, v drugem sklopu razstava vabi na volišče na dan plebiscita, pripravljena je simulacija volišča, udeleženci odprtja razstave so lahko ponovno glasovali in oddali glas v volilno skrinjico, ne gre samo za simbolno dejanje, po vsaki razstavi tudi objavijo
izid glasovanja, v tretjem sklopu pa je predstavljeno slavje in navdušenje po zaprtju volišč ter razglasitvi rezultatov. Sestavni del razstave je tudi fi-latelistični prispevek ob plebiscitu, predstavljena so plačilna sredstva v letih 1990 in 1991, vključno z izdanimi jubilejnimi kovanci, preko zaslonov na dotik pa so objavljeni tudi vsi televizijski prispevki iz tega obdobja. Posebno izjavo, ki so jo ob plebiscitu leta 1990
napisali v Društvu slovenskih pisateljev in z njo spodbudili Slovenke in Slovence h glasovanju, je na petkovem odprtju razstave o plebiscitu, ki bo v romanskem palaciju na ogled do 19. aprila, prebrala Vesna Gotovina. »Deželi, ki ima štiri milijone pridnih rok, se ni bati prihodnosti, bodimo optimistični še naprej,« je ob tej priložnosti pozvala. Razstavo o plebiscitu so predstavili kot del domovinske vzgoje, v sodelovanju z zavodom za šolstvo so pripravili tudi učne liste za osnovne šole in tudi za gimnazije.
Spomin v dogajanje okrog plebiscita leta 1990 je obudil tudi takratni predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher. Rad se je odzval povabilu na odprtje razstave, 20. obletnica plebiscita sodi tudi v njegov pretekli čas, pri tem pa je dejal, da si noben posameznik in ne politična skupina nima pravice prisvajati naslova osvoboditelja. Na prihodnjih rodovih pa je, da bodo znali ustvarjalnost preoblikovati v srečo vseh ljudi. Prepričan je, da bodo to zmogli. V nobenem primeru pa ne gre pozabiti tistih žlahtnih zgodovinskih dogodkov, ki so nas povezali v nacijo, ker bi sicer izgubili svojo identiteto. Zahvala gre vsem, ki so zaslužni za to razstavo, da lahko danes podoživljamo tisti čas.
Ob odprtju razstave ob 20. obletnici plebiscita 1990 je zaigral ormoški trobilni kvartet.
MG
Ptuj • Dijaki in interdisciplinarno sodelovanje
Pridobivanje znanja je lahko zabavno
V marcu so nekateri učitelji ptujske elektro in računalniške šole izvedli interdisciplinarno ocenjevanje, pri katerem je sodelovalo 36 dijakov 4. letnikov programa tehnik mehatronike.
Po besedah profesorja Franca Vrbančiča se sodobno izobraževanje iz formalnega poučevanja in učenja spreminja v vseživljenjskega, pri katerem je zaželeno aktivno sodelovanje dijaka v učnem procesu. Vlogi učitelja in dijaka se tako spreminjata - nista več zgolj posredovalec informacij in njihov sprejemnik, temveč se oba učita in sta poučevana. »Dijak mora deloma ali v celoti prevzemati odgovornost za svoje znanje, kar je korak k kakovostnejši šoli. Ena izmed oblik, kako doseči to interakcijo med učiteljem, dijakom in zahtevanimi vsebinami, je tako interdisciplinarno sodelovanje,« je nadaljeval Vrban-čič, eden izmed učiteljev, ki so sodelovali pri omenjenem projektu.
Gre za povezovanje različnih predmetov v celoto na osnovi skupnih enakih ali podobnih vsebin in ciljev, ki jih želijo pri dijakih doseči. Izbran problem, ponavadi iz življenja, obravnavajo čim bolj celostno, poskušajo ga osvetliti z različnih vidikov. »Interdisciplinarno sodelovanje je ena izmed najvišjih oblik medpredmetnega sodelovanja. Njegova aktivnost mora biti vodena, strokovna in
nadzorovana, sicer po navadi izzveni kot kaotično podajanje vsebin in ne pripelje do zastavljenih ciljev. Doseganje njegove uspešnosti vzame učiteljem veliko časa in truda, kar je tudi razlog, da se zanj redkeje odločajo,« je še poudaril profesor.
Sami so pri omenjenih dija-kili interdisciplinarni pristop
podajanja vsebin pričeli že v njihovem drugem letniku. Takrat so si mladi izbrali izdelek po želji, njegovo izvedbo pa realizirali v treh letih. »Zaradi urnika smo lahko šele letos izvedli pravo obliko interdisciplinarnega ocenjevanja, kjer dijak pred več učitelji zagovori svoje strokovno poročilo in
izdelek. Pretekla leta so bila tovrstna ocenjevanja izvedena ločeno po modulih oziroma predmetih. Strokovno poročilo in izdelek bodo dijaki lahko uporabili tudi pri zagovoru četrte izpitne enote, ki je eden izmed štirih obveznih zaključnih izpitov,« je pojasnil sogovornik.
Foto: arhiv ERS
Skupina dijakov iz četrtih letnikov na zadnjem testiranju izdelkov pred zagovorom opravljenega dela.
Vpliv staršev na ocenjevanje?
Vrbančič je prepričan, da je interdisciplinarno sodelovanje prava izbira, kar po njegovem mnenju potrjujejo tudi izkušnje: »Ljudje smo ponavadi bolj motivirani, če lahko sami izbiramo vsebine in pot do znanja, oziroma če vidimo v tem smisel in uporabnost. Ker ne želimo, da je tovrstno sodelovanje zgolj samo sebi namen, moramo paziti na doseganje načrtovanih rezultatov, med drugim na dolgoročnost sodelovanja, uravnoteženje vsebin različnih predmetov, doseganje različnih neformalnih znanj, kot so usposabljanje za delo v skupini, govorno nastopanje, pisno in ustno izražanje v strokovni terminologiji in v tujem jeziku ...«
Prepričan je, da interdisciplinarne aktivnosti naredijo učni proces bolj smotrn in sodoben, saj razbijejo meje med predmeti, povečajo kakovost in trajnost pridobljenega znanja, omogočajo dijakom več možnosti za njegovo uporabo in razvijanje kritičnega mišljenja ter usposabljajo učitelje, da poenotijo mnenja glede
najpomembnejših vprašanj poučevanja in učenja.
»Želja učiteljev, ki sodelujejo v tovrstnih aktivnostih, je, da bi nekoč dijaki zagovore izdelkov izvedli pred starši, ki bi s svojim mnenjem morebiti vplivali na njihovo oceno. Takrat bi v svoje predstavitve zagotovo vložili še več truda in jih še skrbneje načrtovali, starši pa bi lahko spoznali, da njihov nadebudnež ni hodil zaman toliko let v ustanovo učenosti, ampak postaja aktiven član družbe odraslih,« je še dodal.
Poudaril je tudi, da uspešno interdisciplinarno sodelovanje ni samoumevno, ampak gre za strokovno, načrtovano in dolgotrajno aktivnost učiteljev in dijakov. »Vložiti je treba kar nekaj truda in časa, a ko vidiš zadovoljne obraze dijakov in učiteljev, je vse to poplačano. Dijaki si za vložen trud in prikazane izdelke zaslužijo pohvalo. Za malenkosti, ki so morebiti šle narobe, pa imajo še dobra dva meseca časa, da jih odpravijo ter na zagovoru na poklicni maturi pokažejo, da so strokovnjaki, ki bi si jih želel vsak delodajalec v svojem podjetju,« je zaključil.
Polona Ambrožič
Atletika
V Medulinu končali bazične priprave
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke optimistično pričakujejo Krko
Stran 16
Košarka
Cilji za prvo sezono izpolnjeni
Stran 17
Namizni tenis
Dragoceno nabiranje izkušenj
Stran 17
Strelstvo
Trnovska vas prvak tretje leto zapored
Stran 19
Šolski šport
Na področnem prvenstvu slavila OŠ Ormož
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Težka tekmeca: Bela krajina in Roltek Dob
Labod Drava: potrditi zmago v Murski Soboti
V ptujskem nogometnem klubu kljub še vedno precej resnemu stanju nekoliko lažje dihajo. Vzrok temu je zmaga proti Muri 05 v Murski Soboti, ki je na lica igralcev in strokovnega vodstva vrnila vsaj nekaj nasmehov. Ptujčani so se na Faza-neriji predstavili v spodbudni luči, poleg tega pa je strateg modrih Bojan Špehonja taktično nekoliko pomešal postavo glede na prejšnje tekme, kar je še dodatno zmedlo Sobočane.
Pred Labodom Dravo pa je že nov obračun. V 20. krogu na Ptuj namreč prihaja Bala krajina, ki jo Ptujčani enostavno morajo premagati. Črno-maljci so spomladi po odhodu nekaterih izkušenih igralcev (Biščan, Perme, Mitrakovič) le bleda senca ekipe iz jesenskega dela, ki je z lahkoto osvajala točke. Toda ranjen lev je lahko še kako nevaren, kar so nenazadnje spomladi izkusili že sosedje iz Kidričevega, ki so se z Belo krajino doma razšli z 0:0. Poleg tega je znano dejstvo, da
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo poskušali zaustaviti nalet Doba, ki je v spomladanskem delu slavil trikrat, le enkrat pa izgubil (doma proti Dravinji).
nogometaši v modrem doma igrajo v nekakšnem krču. Upati je, da bodo »kurenti« premagali tudi ta urok in se naposled veselili zmage tudi na domačem terenu. Pri tem poskusu si resnično želijo podpore s tribun, kar bi bil še dodaten zagon za osem tekem, ki so še ostale do konca prvenstva. Fantje, ki so v Murski Soboti dokazali, da imajo veliko srce in pokazali veliko
pripadnost klubu, čigar barve branijo, pa proti Črnomaljcem ne bodo popolni. Zaradi kazni kartonov bosta manjkala Ku-rež in Toplak, na srečo pa se v ekipo vrača Brazilec Marlon.
Zmaga, ki jo pričakujejo tako v klubu kot tudi navijači, bi bila lepa popotnica pred velikim lokalnim obračunom z Aluminijem, ki bo na sporedu naslednji konec tedna.
tp
Aluminij: v goste okrepljenemu Dobu
V nedeljo so nogometaši Aluminija po dveh remijih na domačih tleh (z Interblockom in Belo krajino) prvič slavili na svojem igrišču v spomladanskem delu (proti Krškemu). Srečanje proti Krškemu se je prelomilo v zadnjih trenutkih prvega polčasa, ko je Gregor Režonja dosegel izjemni zadetek za vodstvo, po katerem je bilo lažje igrati. To se je pokazalo v drugem polčasu, ko so Kidričani zadeli še trikrat v polno, imeli še nekaj priložnosti, ob tem pa zastreljali še
enajstmetrovko.
V nedeljo bodo nogometaši Aluminija gostovali v Dobu pri ekipi, ki je v spomladanskem delu kar trikrat zmagala, od tega je dvakrat premagala Belo krajino v Črnomlju. Z devetimi točkami so se vsaj začasno povzpeli v mirne vode na prvenstveni razpredelnici. Težavnosti srečanja se zaveda tudi trener Aluminija Bojan Flis: »Gre za ekipo, ki se je močno okrepila pred spomladanskim delom prvenstva, kar sedaj tudi dokazuje. Naš cilj je, da odigramo dobro tekmo, vsaj tako, kot je bil drugi polčas proti Krškemu.«
Izkušeni Gregor Režonja je v nedeljo zastreljal enajstmetrovko. O tem in o tekmecu pa je dejal: »Strela z bele točke proti Krškemu nisem izvedel slabo, me je pa njihov vratar spregledal. Razlog je v tem, da se dobro poznava, da sva nekdaj skupaj trenirala. Na srečo to ni bil strel, ki bi odločal o zmagovalcu. Naš nedeljski tekmec Dob se je v prestopnem roku okrepil z nekaterimi znanimi nogometaši iz slovenskega nogometa: Mitrakovičem, Stan-
kom, Škofom, Kujovičem ... Gre za uveljavljene igralce, ki znajo igrati, vendar naše želje po visoki uvrstitvi nam nalagajo, da tudi tokrat igramo na zmago.«
Na gostovanju v Dobu ne bo mogel igrati Klemen Bingo, ki je prejel sedmi rumeni karton, zato pa bo trenerju Bojanu Fli-su na razpolaga znova Matej Vračko, ki je odslužil kazen rumenih kartonov.
Danilo Klajnšek
rag
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Krško - Dravinja; SOBOTA ob 17.30: Garmin Šenčur - IB Interblock; NEDELJA ob 16.30: Labod Drava - Bela krajina, Roltek Dob - Aluminij, Mura 05 -Šmartno 1928.
Nogomet • 1. SNL
Koper se bližje Domžalam
Rezultati 21. kroga:
Nafta - Rudar 1:2 (1:2); strelci:
Vinko 34.; Čadikovski 13., Bratano-vič 37.
Olimpija - Domžale 0:0; R. K.: Do-brovoljc 45./Domžale
Maribor - Primorje 2:0 (0:0); strelec: Mezga 46., 61.
HiT Gorica - Triglav Gorenjska 1:0 (1:0); strelec: Galešic 15.
CM Celje - Luka Koper 0:3 (0:1); strelci: Osterc 23., Marjanovič 68., Struna 88. R. K.: Beršnjak 28./CM Celje
1.	MARIBOR 26 16 7 3 45:16 55
2.	DOMŽALE 26 14 6 6 38:22 48
3.	LUKA KOPER 26 13 4 9 41:33 43
4.	RUDAR VELENJE 26 10 7 9 48:38 37
5.	OLIMPIJA 26 9 10 8 37:29 36
6.	HIT GORICA 26 9 7 10 31:38 34
7.	NAFTA LENDAVA 26 8 5 13 35:43 29
8.	TRIGLAV GOR. 26 7 7 12 26:45 28
9.	CM CELJE 26 6 8 12 32:44 26
10.	PRIMORJE 26 5 6 15 30:55 21
Najboljši strelci: 12 zadetkov:
Milan Osterc (Luka Koper); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Dejan Burgar (Triglav Gorenjska), Dragan Čadikovski (Rudar); 8 zadetkov: Dejan Djermanovič (Rudar), Damir Pekič (Domžale) ...
Medtem ko najboljši evropski klubi igrajo četrtfinalne tekme Lige prvakov (Real, Schalke, Manche-
ster United in Barcelona so v lepi prednosti pred povratnimi tekmami proti Tottenhamu, Interju, Chelseu in Šahtarju), najboljši slovenski klubi igrajo tekme državnega prvenstva. V 21. krogu je vodilni Maribor z zadetkoma Dejana Mezge ugnal obubožano Primorje, ki se bo izjemno težko obdržalo v 1. ligi. Na drugi strani so Mariborčani znova povečali svojo prednost pred prvim zasledovalcem iz Domžal, s čimer lahko nekoliko mirneje pričakujejo nedeljski der-bi ob Kamniški Bistrici. V derbiju osrednjega dela sta se na Stožicah merila Olimpija in Domžale, slednji pa so točko odnesli kljub temu, da so ves drugi polčas igrali z igralcem manj. V zadnjih trenutkih srečanja je priložnost za igro dobil tudi Sead Zilič, ki je skoraj zadel v polno. V celotni tekmi so si sicer več priložnosti priigrali Ljubljančani, ki po silovitem začetku spomladanskega dela sedaj nekoliko popuščajo. V izjemni formi je v zadnjem času velenjski Rudar, ki je zabeležil že četrto zaporedno zmago - tokrat so ugnali Nafto. V edini sredini tekmi so Koprčani na Areni Petrol ugnali Celjane, ki so že v 28. minuti, pri rezultatu 0:1, ostali brez izključenega Beršnjaka. Z enim doseženim zadetkom se je na prvo mesto lestvice strelcev povzpel »zimzeleni« Milan Osterc.
JM
Strelstvo • Na Kidričevem 20. državno prvenstvo
Nastopilo bo več kot 700 tekmovalcev
V Kidričevem bo v soboto in nedeljo v novi športni dvorani potekalo jubilejno, 20. državno prvenstvo v streljanju. Pred tem velikim športnim dogodkom smo se pogovarjali s predsednikom SD Kidričevo, Gregorjem Kmetcem.
Konec tedna boste v novi dvorani na Kidričevem gostili jubilejno, 20. državno prvenstvo. Kako potekajo priprave, kaj vse ste do sedaj že postorili, koliko strelskih mest ste postavili, kolikšen je proračun tega tekmovanja?
G. Kmetec: »Priprave že gredo proti koncu, večina stvari je že pripravljenih in postor-jenih. Glede na to, da je to jubilejno, 20. državno prvenstvo, smo za strelce pripravili posebno doživetje, saj bo prvenstvo potekalo na rekordnem številu strelskih mest z elektronskimi tarčami SIUS ASCOR. Še posebej zanimivo bo za mlajše kategorije, ki bodo prvič v 20-le-tnem organiziranju državnih prvenstev streljali na elektronske tarče.
Člani SD Kidričevo smo za organizacijo porabili ogromno prostega časa, nekateri vsega. V veliko pomoč sta nam bili tudi Strelska zveza Slovenije in Strelski klub Ptuj. Finalna dvorana je že pripravljena, stre-
lišče za redni del tekmovanja bomo pripravili do petka (pogovor je bil opravljen v sredo, op. a.), ko je ob 16. uri pričetek uradnega treninga.
Koliko je prijavljenih tekmovalcev in v katerih kategorijah bodo nastopili?
G. Kmetec: »Na državno prvenstvo je skupno prijavljenih 700 tekmovalcev, kar je rekordno število na DP. Tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah, razen veteranov. Posebej bi poudaril, da bo na tem prvenstvu nastopila ce-
lotna slovenska reprezentanca, na čelu z Rajmondom Debev-cem, ki v letošnjem letu lovi že petnajsti naslov državnega prvaka.«
Kakšen je spored državnega prvenstva, kdaj bodo na sporedu finalni dvoboji?
G. Kmetec: »Pričetek rednega dela prvenstva bo v soboto ob 8. uri zjutraj in bo potekalo vse do 21. ure zvečer. Nastopili bodo mladinci, člani ter kadeti v disciplinah puška in pištola. Ob 9.45 bo slavnostno odprtje državnega prvenstva. Finali se
bodo odvijali od 12.30 naprej, predvidoma vse do večernih ur. V nedeljo bo pričetek tekmovanja ob 10. uri za mlajše kategornike in bo trajalo do 14. ure.«
Kakšne možnosti imajo tekmovalci z našega območja?
G. Kmetec: »Tekmovalci z našega območja imajo ogromne možnosti za uvrstitve v finale, za nekatere pa si upam trditi, da imajo možnost celo za odličja.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Na DP bodo sodelovali tudi domači strelci SD Kidričevo.
Rokomet • 1. A SRL (ž), Pokal Slovenije (m)
Ptujčanke optimistično pričakujejo Krko
V 2. krogu lige za prvaka se bodo ptujske rokometašice doma, v dvorani Ljudski vrt, pomerile z ekipo Krke. Ptuj-čanke so v zadnjem času v izjemni formi, zato pred omenjenim srečanjem o drugem kot o zmagi sploh ne razmišljajo. Na lestvici varovanke Nikole Bistroviča za Dolenjkami zaostajajo za tri točke, z morebitno zmago pa bi naredile velik korak h končnemu 3. mestu na tabeli, ki si ga je strokovno
Stanje v zmagah v 1. ligi do sedaj:
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj -Krka 4:7 Letošnja sezona (3. tekme):
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj -Krka 1:2
Prvenstvo: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 31:29, Krka - Mercator Tenzor Ptuj 27:26
Pokal 1/8 finala: Krka - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 29:28
Najvišja zmaga Ptujčank (sezona 09/10): ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Krka 43:38
vodstvo zadalo za cilj v končnici. Sicer pa zgodovina pravi, da sta se v 1. ligi sobotna tekmeca pomerila že 11-krat, uspešnejše pa so Novomeščanke, ki v zmagah trenutno vodijo s 7:4. Skoraj vedno je šlo na dvobojih Mercatorja Tenzorja in Krke za zelo napete, izenačene obračune, v katerih zmagovalec ni bil znan vse do zadnjih sekund srečanja.
tp
Komu jubilejna, 20. pokalna lovorika?
Pred ljubitelji rokometa je v soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, v Celju zaključni turnir Pokala Pivovarne Union. Na parketu Zlatoroga se bodo za pokalno lovoriko potegovale ekipe Celja, Gorenja, Cimo-sa ter Ribnice. Že po tradiciji pokalno tekmovanje ponuja zanimive obračune s številnimi presenečenji. Glede na trenutno stanje v sodelujočih klubih bi tudi tokrat lahko spremljali zelo zanimive tek-
me. Ne smemo pozabiti, da je pokal drugačno tekmovanje kot prvenstvo in da je pritisk ene tekme skoraj neizbežen. Letos je v pokalnem tekmovanju nastopilo 28 ekip. Ormo-žane so že v 1/16 finala izločili Mariborčani (29:20), Nedelja-ne Celjani (42:28), Ptujčane Krčani (39:23). V 1/8 finala je bil za ekipo Gorišnice usoden Slovan (37:24). Pokalno lovoriko branijo rokometaši Celja, ki so v preteklosti osvojili kar 14 pokalnih naslovov. Nedeljski finale bo na sporedu ob 17.00.
Para polfinala:
Sobota, 9. 4., ob 17.00: Celje Pivovarna Laško - Ci-mos Koper; naš tip: 1
Derbi polfinala Pokala Pivovarne Union. Večina poznavalcev rokometa se ne bo strinjala z mojim tipom, vendar imajo Celjani mlado in nepredvidljivo moštvo, ki lahko v Zlatorogu na kolena položi Cimos in se uvrsti v veliki finale. Celjani so izgubili vse možnosti v državnem prvenstvu in so vse adute stavili na pokalno tekmovanje,
kjer bi si z zmago vsaj do neke mere zacelili boleče rane. Na papirju je favorit Cimos, ampak dobro vemo, kako težko je breme favorita nositi na svojih plečih. Ob tem igra Koprčanov v zadnjem času precej niha od vrhunske do slabe. Celjani bodo razbremenjeni in zelo nevarni ter iz tega razloga tudi moji favoriti. Celjani so Pokal osvojili 14-krat, Cimos dvakrat.
Sobota, 9. 4., ob 19.15: Gorenje Velenje - Ribnica; naš tip: 1
Velenjčanom, ki so doslej dvakrat osvojili pokalni naslov, se je pri žrebu nasmehnila sreča, saj so Ribničani popolni »outsiderji«. V ekipo Gorenja se po poškodbi vrača Marko Bezjak, ki pa najbrž na polfi-nalu še ne bo stopil na igrišče. Bezjaka pa na igrišču lahko pričakujemo v nedeljo na finalu, če ne bo prišlo do velikega presenečenja v obliki zmage Ribnice, ki pa je na zadnjem gostovanju v Ormožu pokazala zelo malo. Prednost dajemo velenjskim igralcem.
Uroš Krstič
Atletika • Priprave AK Cestno podjetje Ptuj
V Medulinu končali bazične priprave
Med zimsko sezono, ki se konča v začetku marca in poletno sezono, ki se v Sloveniji prične konec aprila, se atleti intenzivno pripravljajo na tekmovalne izzive, ki so pred njimi. Ptujski atleti, petnajst jih je bilo skupaj z dvema trenerjema Alešem Bezjakom in Francem Ivančičem, so se minuli teden pripravljali v istrskem Medulinu.
»Trenirali smo dobro, saj smo imeli skoraj optimalne pogoje. Prve tri dni je sicer pihala burja, kasneje pa je bilo vreme sončno s temperaturami do 20 stopinj, kar je idealno za trening. Nekako dva meseca pred začetkom sezone smo tako zaključili bazični del treninga, tako da se sedaj lahko bolj natančno in zavzeto pripravljamo na prihajajoča tekmovanja in na dolgo tekmovalno sezono, ki je pred nami,« je po vrnitvi iz tradicionalne pripravljalne baze Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj povedal Bezjak. Kot zanimivost je dodal, da so večino treningov opravili zunaj atletskega stadiona in delno na stadionu, ki je še zmeraj pokrit z lešem oziroma opeč-
Skoraj idealne razmere za trening v Medulinu so ptujski atleti s pridom izkoristili.
natim peskom. Na takšni podlagi so namreč obremenitve na telo manjše.
Kot zelo naporne je priprave v Medulinu opisal najhitrejši Ptujčan Mitja Horvat, ki se vrača v tekmovalni ritem po poškodbi. »Trenutno sem v fazi treninga, ki je najzahtevnejša. Po poškodbi se sedaj počasi vračam v normalen trening, vendar bo še vseeno trajalo kar
nekaj časa, da bom spet lahko treniral povsem normalno in brez vseh bolečin,« je povedal Horvat. Mimogrede, Horva-tova poškodba se strokovno imenuje Osgood Schlatterjev sindrom. »Gre pa za to, da se mi je že pred leti odlomil košček kosti na vrhu golenice, ampak nikoli niso zdravniki temu posvečali dovolj pozornosti, delček pa je z leti postajal vse večji
in je bila sedaj operacija, kjer so mi ta delček izrezali, nujna,« je opisal Horvat svojo poškodbo.
Prvi tekmovalni izziv za ptujske atlete bo v sredini maja, ko bo potekalo ekipno državno prvenstvo za člane. Pred tem se bodo nekateri med njimi znova vrnili v Medulin in opravili sklepne priprave pred sezono na prostem.
Uroš Esih
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Tudi v Avstriji v boj za najvišja mesta
Ptujski kolesarji bodo po tednu dni premora ta konec tedna ponovno aktivni. V nedeljo bodo pri naših severnih sosedih nastopili na 50. jubilejni enodnevni dirki, imenovani »Kirschbluetenrennen«. Kolesarji KK Perutnina Ptuj se v Avstrijo odpravljajo v močni zasedbi, saj bo nastopilo 10 njihovih kolesarjev: Bauman, Bajt, Golčer, Marin, Mugerli, Gazvoda, Vrečer, Kresnik, Rakuša, Rezman. Ptujčani so v zadnjem času v zelo dobri for-
mi, zato lahko tudi iz Avstrije v nedeljo pričakujemo pozitivne novice. Še posebej veseli forma Roberta Vrečerja in Mateja Marina, ki sta letos že slavila, seveda pa je šport, poln presenečenj in ni izključeno, da bo sama dirka tokrat v ospredje »izstrelila« katerega od preostalih kolesarjev. Trasa nedeljske dirke je dolga 171,6 km in velja za zelo razgibano. Tudi udeležba na startu bo močna; na dirko je prijavljenih kar 225 kolesarjev.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije
Tri selekcije Ormožanov in ena Velike Nedelje na Final 4
Starejši dečki A -polfinalna skupina B: Slovenj Gradec -Velika Nedelja Carrera Optyl 22:25 (10:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Bombek 4, Slavinec, R. Cvetko 7, Lukežič 6, Bokša 2, Preac, Hojžar, T. Cvetko, Marin 2, Ku-mer 4, Ozmec, Šerod. Trener: Bojan Munda
Z ne prav blestečo predstavo in zmago v Slovenj Gradcu so varovanci trenerja Bojana Munda uspeli doseči cilj, ki so si ga zastavili igralci in vodstvo - to je uvrstitev na finalni turnir. Le-ta bo letos v Kopru, na njem pa bodo ob Velikonedeljčanih nastopile še ekipe Cimos Koper, Loka iz Škofje Loke in Celje PL. Vsi letošnji udeleženci so finale odigrali že lansko sezono, ko so mladi rokometaši iz Velike Nedelje dosegli tretje mesto. Uspeh je toliko večji, saj so si ga fantje priigrali dva kroga pred koncem polfinalne skupine.
DK
Pričakovan poraz proti državnim prvakom: Celje - Gorišnica Jeruzalem 36:21 (17:13)
GORIŠNICA JERUZALEM: Škerja-nec, Mendaš; Šandor, Kralj 1, Bez-jak, Vesenjak 5 (5), Zorec 3, Sok 6, Žižek Cvetko 3, Tement 2, Lukman
1.	Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Gostje so se dobro držali do izida 22:19, nato so mladi Celjani napolnili mrežo vratarjev Škerjanca in Men-daša. V predzadnjem, 13. krogu polfinalne skupine B Ormožane v sredo, 13. 4., čaka gostovanje v Brežicah.
Starejši dečki B (letniki 1997): po 19 zmagah prispel prvi poraz: Celje - Jeruzalem Gorišnica 24:25 (13:12)
JERUZALEM GORIŠNICA: Men-daš (16 obramb); Kosi 4, Štumber-ger 3, Šandor, Kralj, Bezjak, Kolman-čič 4 (2), Topolovec 3, Vesenjak 5 (2), D. Kociper 3, Žižek Cvetko 1, Tement
2,	Lukman. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Pri vodstvu 9:5 so gostje zapravili 4 zicerje ter Celjane ne dolžne in ne krive vrnili v igro. Po izenačenju na 20:20 so Ormožani ušli na prednost dveh točk, nevarne nalete Celjanov pa je zaustavil vratar Mendaš, ki je v seriji obranil protinapad, sedemme-trovko in čisti met iz krila.
Krško - Jeruzalem Gorišnica 24:23 (10:12)
JERUZALEM GORIŠNICA:
Mendaš (15 obramb); Šandor, Kralj, Bezjak, Kolmančič 7, Luk-man, Vesenjak 6, D. Kociper 3, Geč 3, Žižek Cvetko, Tement 2, Štumberger, Topolovec 2, Horvat. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šan-dor
Ormožani so po 19 zaporednih zmagah doživeli v Krškem prvi poraz v sezoni. Kljub porazu so gostje v polfinalni skupini B osvojili 1. mesto. Pet sekund pred kon-
cem so Ormožani iz sedemmetrovke imeli priložnost za izenačenje, vendar je strel Vesenjaka zaustavil odličen vratar Kozole. Pred izvajanjem sedemmetrovke je celo eden izmed staršev krških rokometašev prišel na igrišče in pomagal deliti pravico sicer pristranskima sodnikoma. Obe ekipi sta se uvrstili na Final 4, kjer bosta iz polfinalne skupine A sodelovali še ekipi Trima in Cimosa. Zaključni turnir je na sporedu v petek in v soboto, 22. in 23. aprila, v Trebnjem.
Mlajši dečki A (letniki
1998):	potrdili nastop na Final 4, ki bo v Ormožu: Jeruzalem -Krško 22:19 (11:12)
JERUZALEM: Caf, Korpič Lesjak; M. Hebar, Šoštarič, Zidarič 1, Nie-dorfer 2, Luci 1, Kosi 5 (1), Plavec, Grabovac 5, Žižek Cvetko 7, Ulaga, Kavčič 1, Lukner. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac
Glede na odsotnost Ozmeca, Horvata in Soka ter v želji spočiti Kosija za tekmo SDB v Celju so državni prvaki naleteli na težave proti Krškemu. Gostje so v 2. polčasu povedli 14:12, nato pa je sledilo pet odličnih minut Ormožanov, ki jim je uspel delni izid 6:0, 18:14. Najvišja prednost je znašala 6 točk, 22:16. Z zmago so Ormožani potrdili nastop na Final 4, ki bo v Ormožu. Poleg Ormožanov bodo na Final 4 nastopile ekipe Škofje Loke, Mokerca Iga ter Celja. Zaključni turnir je na sporedu 7. maja 2011.
Mlajši dečki B (letniki
1999):	21. zmaga zapovrstjo: Jeruzalem - Krško 25:15 (12:10)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Rizman; L. Voršič 2, Notersberg, G. Hebar, Kozel, Munda 1, Ž. Kociper 1, Petek, Jovanovič, Voljč 1, M. Hebar 6 (1), Šoštarič 5, Zidarič 5, Niedorfer 4 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac
Z 21. zmago zapovrstjo so Ormožani potrdili nastop na Final 4, ki bo potekal 16. aprila v Novem mestu. V 2. polčasu, ko je zaigrala najmočnejša zasedba, je Ormožanom uspel delni izid 11:1 (23:11). Na Final 4 bodo poleg Ormožanov nastopili Krka, Mokerc Ig in Trimo Trebnje.
KU
Starejše deklice: Ptujčanke presenetile Naklčanke: Naklo Tržič - ŽRK TARA Tenzor Ptuj 23:26 (11:15)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borov-čak 10, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec 1, Manja Grabrovec 2, Gordana Žiher 2, Lucija Ivančič 7, Sandra Šrajner 1, Marina Majcen 1. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice ŽRK Tara Ten-zor so v nedeljo gostovale pri ekipi iz Naklega, ki je bila v tem delu razigravanja doslej še neporažena. Mlade Ptujčanke so jih prve uspele premagati. Oba polčasa sta bila enakovredna, kar je bil ključ do uspeha. Pomembno je, da so na tej tekmi vse igralke ptujske ekipe dosegle vsaj en zadetek.
tp
Namizni tenis
Dragoceno nabiranje izkušenj
V nedeljo, 3. aprila, je v Škofji Loki potekalo državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje (rojeni po 1. 1. 1998) med posamezniki in dvojicami. V športni dvorani Poden je skupaj nastopilo 126 mladih igralcev (79 fantov in 47 punc). Celodnevno tekmovanje je potekalo na 12 mizah: najprej je potekal predtekmo-valni del posameznikov po skupinah (20 skupin - v finalni del se uvrstita dva najboljša iz vsake skupine), nato dvojice (na izpadanje), na koncu pa še finalni del posameznikov. Tekmovanja se je pod vodstvom Borisa Šegula in Brede Mojsi-lovič udeležilo 10 igralcev in igralk NTK Ptuj.
Slednji v zadnjem letu izvajajo intenzivni program dela, zato je njihov napredek viden
od tekmovanja do tekmovanja. Tudi tokrat je bilo tako, saj so se skoraj vsi uvrstili v zaključne boje najboljših, bodisi med posamezniki, bodisi med dvojicami. Posebej je treba poudariti, da bodo vsi ptujski igralci lahko v tej kategoriji nastopili še nekaj let (le Aljaž Bojnec je letnik 98), zato lahko takrat pričakujejo še boljše rezultate. Le-ti zaenkrat niso primarnega pomena, ključno je nabiranje izkušenj.
V posameznih konkuren-cah smo videli veliko odličnih dvobojev, ki kažejo na veliko popularnost in kvaliteto tega dinamičnega športa med mladimi. Med posamezniki sta slavila prva favorita Darko Jorgič in Tamara Pavčnik (oba Hrastnik).
Jože Mohorič
DP mlajših kadetov, rezultati (NTK Ptuj):
fantje, posamezno: 17. - 32. mesto: Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič, Marsel Šegula; 33. - 40. mesto: Jernej Masten Toplak, Sašo Maloič; 41.-60. mesto: Miha Štumberger;
deklice, posamezno: 25.-36. mesto: Katja Krajnc, Eva Gojkovič; 37.-47. mesto: Sara Štumberger, Daniela Tomanič Butkovska;
fantje, dvojice: 9.-16. mesto: Bojnec/Mohorič, Šegula/Toplak Masten; 33.-40. mesto: Maloič/Štumberger;
deklice, dvojice: 9.-16. mesto: Krajnc/Tomanič Butkovska; 17.-24. mesto: Gojkovič/Štumberger.
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Segula
Bowling • Podjetniška liga
Saška bar brani vodstvo
Do konca spomladanske podjetniške lige so le še štirje krogi, v katerih bodo vsi poskušali z vrha zriniti vodečo ekipo Saška bar. Le-ta ima pred končnico lepo prednost, ki bi ji morala zadostovati za končno slavje. Najbolj nevaren tekmec naj bi bil VGP Drava, ki ima odigrano srečanje manj. Presenetljivo visoko je ekipa Elektro Maribor, ki je v zadnjem krogu dosegla najboljši izid sezone - 2601. Najboljši rezultat je dosegla ekipa Saška bar, iz katere prihaja tudi najboljši posameznik kroga: Robert Kurež. Med deseterico imajo po dva predstavnika ekipe Saška bar, Elektro Maribor in Čisto mesto.
Rezultati 9. kroga: Saška bar -oxmark Team 8:0, VGP Drava - MP Ptuj, d. o. o. 7:1, DaMoSS - Mestna občina Ptuj 3:5, PSS - Čisto mesto Ptuj 3:5, Ilkos Candles - Radio-Te-dnik Ptuj 4:4, Talum - Elektro Maribor 1:7. Prosta je bila ekipa Tames.
1.	SAŠKA BAR 9 2625 54 163,6
2.	RADIO-TEDNIK 9 2423 47 157,7
3.	ELEKTRO MB 9 2601 47 153,4
4.	VGP DRAVA 8 2636 44 166,7
5.	TAMES	8 - 39 166,1
6.	ILKOS CANDLES 8 2562 39 156,2
7.	MESTNA O. PTUJ 8 2530 34 162,4
8.	TALUM	8 2443 31 155,1
9.	PSS	8 1954 29 158,5
10.	MP PTUJ, D. O. O. 8 2385 24 151,9
11.	DAMOSS 8 2325 21 142,1
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 748, 2. Marjan Varvo-da (MO Ptuj) 728, 3. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 726, 4. Tadej Starčič (Čisto mesto Ptuj) 715, 5. Bogdan Zelenik (Saška bar) 710, 6. Miran Buran (Elektro Maribor) 694, 7. Jože Roškar (Elektro Maribor) 683, 8. Filip Meznarič (Ilkos Candles) 679, 9. Janez Kukovec (Čisto mesto Ptuj) 678, 10. Franc Malek (VGP Drava) 677.
12.	CISTO MESTO 8 2534 20 144,3
13.	BOXMARK TEAM 9 1981 3 120,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Robert Šegula (Tames) povprečje 181,4, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 179,4, 3. Marko Drobnič (Talum) 178,2, 4. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 175,3, 5. Robert Kurež (Saška bar) 174, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 173,5, 7. Aleš Korošec (Saška bar) 173,4, 8. Sebi Kolednik (ilkos Candles) 170, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,8, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 169,7.
Pari 10. kroga: ponedeljek, 11. 4., ob 19.00: Tames - Talum, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor, Boxmark Team - Cisto mesto Ptuj; torek, 12. 4., ob 19.00: VGP Drava - Ilkos Candles, MP Ptuj, d. o. o. -DaMoSS, Radio-Tednik Ptuj - PSS. Prosta je ekipa Saška bar.
JM
Košarka • Ratko Radovic, trener KK Terme Ptuj
Cilji za prvo sezono izpolnjeni
Novoustanovljena ekipa KK Terme Ptuj je kljub mnogim težavam uspešno izpeljala letošnjo sezono in zasedla končno 6. mesto. Pred sezono je bil glavni cilj selekcioniranje ekipe za naslednje sezone, zato je letos v ptujskem dresu priložnost dobilo kar 25 igralcev. Nekateri so si s svojim odnosom na treningih in na igrišču zaslužili večjo, nekateri manjšo minutažo, nanjo pa so precej vplivale tudi poškodbe, ki so precej vplivale na odločitve trenerja Ratka Radoviča. »V prvem delu sezone smo zaradi neizkušenosti in neuigrano-sti izgubili precej točk, kljub temu pa dosegli dve zmagi. V drugem smo bili uspešnejši, rezultat tega pa je pet zmag. S končnim izkupičkom sem zadovoljen, predvsem zaradi številnih oteževalnih okoliščin: pozni začetek treningov pred sezono, težave s termini v telovadnicah, poškodbe ... Vsi, ki so spremljali naše tekme, pa se bodo spomnili nekaterih srečanj, ki smo jih nesrečno izgubili z majhno razliko: doma proti Šentjurju (ŠRK Koši), Lenartu, Komendi, v gosteh pa proti Slovenj Gradcu. Edini srečanji, ki smo ju izgubili z visoko razliko, sta bili v gosteh v Ivančni Gorici, kamor smo oslabljeni potovali sredi največjega snežnega meteža, in v Komendi, kamor smo sredi tedna potovali sredi največje pustne norčije na Ptujskem.«
Foto: Črtomir Goznik
Ratko Radovic, trener KK Terme Ptuj: »S takšno ekipo smo pripravljeni tudi na igranje v 2. ligi; ne samo na igranje, ampak se lahko uvrstimo v prvo polovico lestvice.«
3. SKL - vzhod (m)				
Končna lestvica:				
1. NONA LENART	i6	i5	i	3i
2. KOMENDA HRAM GORJAN16		i4	2	30
3. IVANČNA GORICA	i6	i0	B	2B
4. ŠRK KOŠI	i6	i0	B	2B
5. PRIMAFOTO SG	i6	7	9	23
6. TERME PTUJ	1B	7	9	23
7. RUŠE	i6	5	ii	2i
8. POSAVJE PODBOČJE	i6	4	i2	20
9. KOROŠKA	i6	0	i6	i6
Ste uspeli izluščiti okostje ekipe?
R. Radovic: »Mislim, da nam je to uspelo. Verjamem, da gledalci v takšni ekipi niso mogli niti videti tega okostja šestih ali sedmih igralcev, saj gre za številne mlade igralce. Nekateri so z nami samo trenirali, zaradi izpolnjene kvote 25 registriranih igralcev v sezoni pa niso imeli možnosti zaigrati. Vse smo se že tudi dogovorili s centrom Grušov-nikom, ki se nam bo pridružil v tej sezoni in bo za nas velika okrepitev. S takšno ekipo smo pripravljeni tudi na igranje v 2. ligi; ne samo na igranje, ampak se lahko uvrstimo v prvo polovico lestvice. Lahko povem, da se bomo ob primernem proračunu tudi prijavili za tekmovanje v 2. ligi, saj ima veliko ekip finančne težave in se nekateri zagotovo ne bodo prijavili v to ligo. Problem pa je seveda denar, saj smo ga doslej imeli
na razpolago zares minimalno. Sam sem v Slovenijo prišel iz Beograda pred štirimi leti in mi je tukaj všeč, zato sem ostal in delam, pri tem tudi sam pomagam s finančnimi sredstvi. Ne smem pozabiti na Terme Ptuj, ki so pomagale z namestitvijo trenerja in sploh s tem, da imamo potrebne pogoje. Občina je pomagala s termini v telovadnicah, ki pa so bili velikokrat zasedeni zaradi drugih prireditev. Poleg omenjenih ste tukaj le še vi, medijska hiša Radio-Te-dnik, ki je spremljala naše tekme, vse ostalo pa je ostalo le pri obljubah in lepih besedah, storjenega pa ni bilo praktično nič. Košarka bi lahko bila lepa promocija Ptuja - na naših tekmah se je zbiralo povprečno več kot 200 gledalcev - namesto tega pa ljudje nočejo govoriti o tem: nekateri celo govorijo, da Ptuj nima košarkarske tradicije! Sam pa vem, da je celo Slavko Kotnik večkrat omenil, da je
povezan s Ptujem in je letos zaradi tega nekajkrat obiskal Ptuj, na moje povabilo je bil tudi na naši tekmi z Lenartom.«
Kakšni so načrti za prihodnje?
R. Radovic: »Kot klub smo letos storili vse, kar je bilo v naši moči; tekmovali smo, vzpostavili smo sodelovanje z OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg, kjer bomo tudi začeli trenirati. Na OŠ Ljudski vrt smo naredili odmevno promocijo, tekmo je v našem dresu odigral tudi Slavko Kotnik. Še vedno pa ne morem verjeti, da je nekdo na tej naši prireditvi poskušal lepiti plakate za drugo ptujsko košarkarsko šolo! Sami bomo v naslednji sezoni imeli mladinsko, kadetsko in pionirsko ekipo, tako da bomo zares popoln klub. Načrti so ambiciozni, na Ptuj si želimo pripeljati celo evroliga-ša, s čimer bi še bolj propagirali košarko v tem mestu.«
Jože Mohorič
Košarka m P. A. R. K. L.
KK Pragersko in Vinag MCApro v finalu
Polfinalna obračuna košarkarske lige P.A.R.K.L. sta minila v znamenju premoči bolje uvrščenih ekip po rednem delu prvenstva, in sicer Pragerske-ga in Vinaga MCApro; le-ti se bosta tako pomerila v velikem finalu.
V prvem polfinalu in hkrati tudi ponovitvijo lanskega finala med ŠD Kidričevo in KK Pra-gersko je zmaga zasluženo pripadla trikratnim prvakom lige. Ekipa Pragerskega je še enkrat več pokazala, da jo poleg ko-
šarkarskega znanja krasijo tudi velike izkušnje na tovrstnih odločilnih tekmah. Kidričani, ki so odigrali zelo uspešen drugi del sezone, so morali podpisati predajo že pred koncem tretje četrtine, ko je prednost prvič narasla na 20 točk v korist prvakov. Pri Pragerskem je bila razigrana celotna ekipa, največ točk (27) pa je še enkrat več dosegel njihov najboljši strelec Novak. Pri poražencih je izstopal Mesarič z 31 točkami.
Bolj izenačeno tekmo je bilo
pričakovati v drugem polfinalu med ekipama Vinag MCApro in Good Guys Felnar. Ptujskim »dobrim dečkom«, ki se ponašajo z naslovom prvaka iz sezone 2006/07, pa tekma ni stekla po njihovih željah. Mariborčani, ki so sicer novinci v 1. ligi, so hitro povedli in vztrajno povečevali prednost - zadnja četrtina je bila le še formalnost. Najboljši strelec Vinaga je bil Robi Stojkovič s 27 točkami.
Po polovici dvoboja za uvrstitev v 1. ligo zelo dobro kaže ekipi KK Rače. »Drugoligaš« si je v 1. tekmi proti ekipi KK Starše 1 priigral 18 točk prednosti, ki bodo dobrodošla zaloga za bolj mirno povratno tekmo. Nov strelski rekord sezone z 58 točkami je postavil igralec Rač Davor Bauman, ki je tudi sicer najboljši strelec letošnje
sezone v celotni ligi P.A.R.K.L. s povprečjem 27 točk na tekmo.
Veliki finale lige P.A.R.K.L. bo na sporedu v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v dvorani OŠ Starše. Še pred finalom bosta odigrani tekmi za 3. mesto in druga odločilna tekma za obstanek oziroma napredovanje v 1. ligo.
Rezultati (dvorana OŠ Starše, 2. 4.):
polfinale: KK Pragersko - ŠD Kidričevo 96:72 (21:16, 22:21, 31:15, 22:20), Vinag MCApro - Good Guys Felnar 82:61 (22:19, 18:13, 21:10, 19:19).
Tekma za obstanek - 1. tekma:
KK Starše 1 - KK Rače 75:93 (16:26, 21:20, 18:19, 20:28)
Danilo Klajnšek
Finalisti: ekipa KK Vinag MCApro
Program finalnega dneva zaključni turnir:
Tekma za obstanek/napredovanje - 2. tekma
16.00: KK Starše 1 - KK Rače Tekma za 3. mesto:
18.00: Good Guys Felnar - ŠD Kidričevo (4) Finale - tekma za prvaka sezone 2010/11:
20.00: KK Pragersko - VinagMCApro
Strelstvo • Šesti turnir 2. DL pištola - puška
Kevin Venta in Klavdija Pufič postala prvaka 2. DL
Na zadnjem, 6. turnirju 2. DL s pištolo je v Ormožu z domačo zmago s 371 krogi skupni naslov prvaka 2. DL sezone 2010/11 potrdil strelec Kovinarja Kevin Venta, za njim pa sta se zvrstila juršinska strelca Rok Pučko in David Kekec. V skupnem seštevku 2. DL med posamezniki je drugo mesto osvojil strelec Miklavža Miran Miholič, sicer posamični prvak pred tremi leti v sezoni 2007/08, na tretje mesto pa se je s 115 točkami uvrstil lanskoletni prvak Alojz Trstenjak iz
2. DL pištola SV:
Ekipni rezultati 6. turnirja:
1.	SD JURŠINCI II	1088	42 (3.)
2.	SD JOŽETA KERENČIČA II	1079	49 (1.)
3.	SK PTUJ II	1070	45 (2.)
4.	SD KOVINAR ORMOŽ	1060	36 (4.)
5.	SD JEZERO DOBROVNIK	1020	26 (5.)
6.	SD TS ORMOŽ	981	18 (6.) Rezultati posameznikov:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož,	371	129 (1.)
2.	Rok Pučko, Juršinci II,	368	94 (10.)
3.	David Kekec, Juršinci II,	364	95 (9.)
4.	Robert Šimenko, Ptuj II,	364	78 (11.)
5.	Miran Miholič, JK Miklavž II,	363	125 (2.)
6.	Alojz Trstenjak, JK Miklavž II,	358	115 (3.)
7.	Žan Mir, JK Miklavž II,	358	65 (13.)
8.	Boris Hergula, TSO,	357	18 (28.)
9.	Mateja Pešakovic, Ptuj II,	356	92 (8.)
10.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	356	95 (7.)
11.	Stanislav Golc, Ptuj III,	350	59 (22.)
12.	Avgust Horvat, Dobrovnik,	350	104 (4.)
13.	Grega Novak, Kovinar Ormož, 349	102 (5.)
15.	Tina Novak, Kovinar Ormož,	340	61 (14.)
16.	Vesna Mele, TSO,	325	29 (26.) 18. Marjetka Bratuša, TSO,	299	41 (23.) Uroš Pešakovic, Ptuj II,	100 (6.) Barbara Slavinec, TSO,	60 (21.)
2. DL puška S:
Ekipni rezultati 6. turnirja:
1.SD ELEKTRO MARIBOR 1139 56 (1.) 2. SD KIDRIČEVO	1135 50 (2.)
Miklavža. V ekipni razvrstitvi je na zadnjem turnirju drugo zmago v sezoni dosegla mlada juršinska ekipa s 1088 krogi in se v skupnem seštevku uvrstila na 3. mesto. Ekipni naslov prvakov 2. DL so osvojili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža z 49 točkami pred lanskoletnimi prvaki iz Ptuja s 45 točkami.
V 2. DL s puško je sezono z lepo zmago, tako kot jo je začel, tudi zaključil Kidričan Uroš Mohorko in s 390 krogi postavil letošnji najvišji rezultat lige. S tem dosežkom se je letos pre-
3.	SD IMPOL	1105	32 (4.)
4.	SD FLV HOTINJA VAS	1090	36 (3.) Rezultati posameznikov:
1.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	390	108 (5.)
2.	Klavdija Pufič, Kidričevo,	384	132 (1.)
3.	Blaž Mavrič, Elektro,	384	110 (4.)
4.	Siniša Brkič, Elektro,	379	128 (2.)
5.	Teja Razboršek, FLV,	378	90 (8.)
6.	Mitja Valenčak, Elektro,	376	119 (3.)
7.	Boštjan Vidmar, Impol,	376	104 (6.) 10. Aleš Pernat, Kidričevo,	361	97 (7.) Gregor Kmetec, Kidričevo,	50 (12.)
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 6. turnirja:
1.	SD VARSTROJ LENDAVA	1142	27 (5.)
2.	SD KOVINAR ORMOŽ II	1121	45 (1.)
3.	SD GANČANI	1116	35 (4.)
4.	SD KOLOMANA FLISARJA II	1113	36 (2.)
5.	ŠSD RADGONA	1112	21 (7.)
6.	SD ŠTEFANA KOVAČA II	1109	36 (3.)
7.	SD MESTO LJUTOMER II	1106	22 (6.) 6. SD JANKA JURKOVIČA II	1100	12 (8.) Rezultati posameznikov:
1.	Mitja Černi, Gančani,	391	161 (1.)
2.	Kristjan Bertalan, Lendava,	90 (14.)
3.	Petra Vernik, Kovinar Ormož,	394	132 (2.) 10. Denis Verbančič, Lendava,	375	131 (3.)
13.	Stiven Vočanec, Kov. Ormož, 373	85 (12.)
14.	Anton Kocbek, J. Jurkoviča,	372	68 (15.)
15.	Slavko Gorenc, J. Jurkoviča, 372	50 (18.) 20. Andrej Stanič, Kovinar Ormož, 364	94 (9.) 22. Marjan Horvat, J. Jurkoviča, 356	4 (31.)
pričljivi Mohorko v skupnem seštevku, zaradi neudeležbe na dveh turnirjih, uvrstil šele na 5. mesto, naslov prvakinje 2. DL v sezoni 2010/11 pa je slavila Klavdija Pufič, ki nastopa prav tako za kidričevsko društvo, na zadnjem turnirju pa je osvojila 2. mesto s 384 krogi in tako na domačem novem strelišču v Kidričevem poskrbela za dvojno zmago domačih strelcev. Kidričanom pa je kljub temu za zmago malo zmanjkalo v ekipni razvrstitvi, kjer so s 1135 krogi za štiri kroge zaostali za mariborsko ekipo Elektra, ki je s 56 točkami osvojila tudi skupni naslov ekipnih prvakov 2. DL.
Z zadnjim turnirjem 2. DL na novem elektronsko-laser-skem strelišču v Kidričevem so si vsi strelci 2. DL s puško pripravili dobro generalko pred nastopom na velikem DP v Kidričevem, kjer bo prav na tem strelišču vseh osem zaključnih bojev finalistov, na visoke uvrstitve pa med članicami in mla-dinc računata tudi oba domača favorita Mohorko in Pufičeva. Na pištoli pa bodo predvsem Ptujčani v finalu pesti stiskali za svojo najboljšo strelko Majdo Raušl, ki se bo potegovala za drugi naslov državne prvakinje.
Simeon Gonc
Futsal • 2. SFL
REZULTATI 21. KROGA: Kebelj Mibus Prevozi - KMN Nazarje Glin 1:2 (1:1), KMN Benedikt - KMN Slovenske Gorice 7:2 (1:0), KMN Tomaž - KMN Velike Lašče 7:2 (2:2), Viktorbit eBlagajna - Weber 5:8 (0:2).
1.	NAZARJE GLIN	19	14	3	2	45
2.	BENEDIKT (-1)	19	13	15	39
3.	KEBELJ MIBUS	20	11	2	7	35
4.	VIKTORBIT	19	11	0 8	33
5.	AJDOVŠČINA	18	8	2	8	26
6.	SLOV. GORICE	19	8	1 10	25
7.	VELIKE LAŠČE	19	7	3	9	24
8.	KMN TOMAŽ	19	5	5	9	20
9.	WEBER	19	6	2	11	20
10.	ZAVRH SELCE 18 5 1 12 16
11.	MARIBOR BR. 19 4 4 11 16
Odličen 2. polčas Petelinov: Tomaž - Velike Lašče 7:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Vidic (1), 1:1 Piberč-nik (14), 1:2 Kojadinovic (15), 2:2 Mar (17), 3:2 Belšak (31), 4:2 Pirman
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij
-	FC Koper 4:2, NŠ R. Koren Dravograd - NŠ Poli Drava 1:2, Bravo Publikum - CM Celje 0:1, Nissan Ferk Jarenina - Domžale 2:4, Rudar Velenje - Interblock 0:1, Mura 05
-	Maribor 2:5, NOGA Triglav - HIT Gorica 1:1.
1.	CM CELJE 22 16 5 1 73:29 53
2.	MARIBOR 22 17 2 3 67:25 53
3.	HIT GORICA 22 13 5 4 57:30 44
4.	IB INTERBLOCK 22 13 3 6 47:27 42
5.	DOMŽALE 22 13 2 7 57:44 41
6.	FC KOPER 22 12 3 7 55:41 39
7.	SIMER ŠAMP. 21 11 2 8 39:30 35
8.	NŠ POLI DRAVA 22 10 3 9 42:53 33
9.	RUDAR VELENJE 21 8 5 9 38:46 29
10.	ALUMINIJ 22 7 6 9 50:49 27
11.	B. PUBLIKUM 22 7 5 10 41:39 26
12.	OLIMPIJA 21 6 7 8 38:27 25
13.	NOGA TRIGLAV 22 6 5 11 36:43 23
14.	MURA 05 22 5 1 16 23:66 16
15.	DRAVOGRAD 21 1 3 17 12:55 6
16.	F. JARENINA 21 0 1 20 13:77 1 ALUMINIJ - KOPER 4:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Pučko (58), 1:1 Palčič (65), 1:2 Vukelič (69), 2:2 Petek (72. iz 11m), 3:2 Pučko (80), 4:2 Pučko(85)
ALUMINIJ: Peršuh, Holcman (Hočevar), Kajtna, Ostroško, Polajžer, Strel, Majer, Petek, Cesar( Horvat), Vindiš (Greifoner), Pučko (Pulko). Trener: Primož Gorše.
NŠ R. KOREN DRAVOGRAD - NŠ POLI DRAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zdovc (18), 0:2 Pau-ko (75), 1:2 Weilguni (82)
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Pukšič, Goričan, Mlinarič, Topolnik, Zdovc, Furh (Golubič), Ljubec (Pal), Kajtazi, Kocuvan Roškar (Pauko). Trener: To-mislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - FC Koper 2:1, NŠ R. Koren - NŠ Poli Drava 5:1, Bravo Publikum - CM Celje 2:1, Nissan Ferk Jarenina - Domžale 0:2, Rudar Velenje - Interblock 3:4, Mura 05
- Maribor 0:2, NOGA				Triglav -		HIT
Gorica 0:1.						
1. IB INTERBLOCK 22		17	3	2	59:19	54
2. DOMŽALE	22	13	5	4	36:18	44
3. MARIBOR	22	14	2	6	44:28	44
4. B. PUBLIKUM	22	12	5	5	44:24	41
5. RUDAR VELENJE22		11	3	8	47:32	36
6. HIT GORICA	22	11	3	8	32:29	36
7. NOGA TRIGLAV	22	9	3	10	29:29	30
8. MURA 05	22	8	6	8	29:35	30
9. FC KOPER	22	8	3	11	36:43	27
10. CM CELJE	22	7	5	10	28:33	26
11 POLI DRAVA	22	8	2	12	23:44	26
12. OLIMPIJA	21	6	7	8	28:29	25
13. ALUMINIJ	22	6	7	9	18:34	25
14. DRAVOGRAD	21	5	4	12	28:40	19
15. F. JARENINA	21	3	6	12	15:31	15
16. SIMER ŠAMP.	21	3	2	16	14:42	11
Mladinci NŠ Poli Drava Ptuj so bili tokrat uspešni v Dravogradu.
ALUMINIJ - FC KOPER 2:1 (2:0) STRELCA: 1:0 Petek (26), 2:0 Go-ljat (30), 2:1 Rodica (78)
ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar, Ge-rečnik, Brence, Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič, Goljat (Koren), Petek (Šešo), Sagadin, Damše (Planinšek). Trener: Silvo Berko.
NŠ KOREN DRAVOGRAD - NŠ POLI DRAVA 5:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Fasvald (10), 2:0 Fasvald (39), 3:0 Pečovnik (40), 4:0 Plesec (59), 4:1 Legčevič (66), 5:1 Črešnik (72)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Trep, Jaušovec, Leskovar, Zajc (Habith), Klajderič, Topič, Legčevič, Kočar, Ki-rič (Zupanič), Jurič (Vrbanec). Trener: Damjan Vogrinec.
(35 - ag), 5:2 Piberčnik (37), 6:2 Pi-berčnik (40), 7:2 S. Majcen (40).
Tomaž: Marin, Vrbanič; S. Majcen, Strmšek, Kukovec, R. Majcen, Jur-čec, Piberčnik, Krajnc, Mar, Belšak. Trener: Marjan Magdič
Okrnjeni zasedbi Tomaža je z borbeno igro uspel podvig, saj so s 7:2 ugnali neugodno zasedbo iz Velikih Lašč. Gostje so povedli že v 26. sekundi, ko bi bolje lahko reagiral vratar Vrbanič, ki je prejel zadetek iz velike razdalje. V nadaljevanju tekme je bil Vrbanič eden izmed najboljših posameznikov tekme. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih 10 minutah tekme, ko so Tomaževča-ni popolnoma nadigrali goste, ki so pri izidu 4:2 pričeli igro z vratarjem v polju. To Laščanom ni šlo najbolje od nog in varovanci trenerja Marjana Magdiča so mrežo gostov napolnili do vrha in se veselili pete prvenstvene zmage.
V zadnjem, 22. krogu Tomaž čaka gostovanje v Ajdovščini pri Kixu.
UK
LIGA U 14 - vzhod
REZULTATI 22. KROGA: NŠ Poli Drava - Mozirje 4:1, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 4:2, CM Celje - Po-brežje 1:2, Simer šampion - Brežice 6:0. Maribor - NŠ R. Koren Dravograd 6:0, Železničar - Malečnik 2:1, Mura 05 - Rudar Velenje 0:2.
1.	MARIBOR 22 19 3 0 111:8 60
2.	NŠ POLI DRAVA 22 17 3 2 74:27 54
3.	CM CELJE 22 14 3 5 91:33 45
4.	RUDAR VELENJE 22 14 3 5 75:23 45
5.	FERK JARENINA 22 13 5 4 40:19 44
6.	DRAVOGRAD 22 12 6 4 60:21 42
7.	POBREŽJE 22 12 5 5 48: 31 41
8.	MURA 05 22 10 2 10 57:46 32
9.	ALUMINIJ 22 9 4 9 50:47 31
10.	SIMER ŠAMP. 22	9 2 11 52:41 29
11.	DRAVINJA 21	9 2 10 44:35 29
12.	TEH. VERŽEJ 21	4 2 15 31:79 14
13.	MALEČNIK 22	3 1 18 24:114 10
14.	BREŽICE 22	2 3 17 29:103 9
15.	MOZIRJE 22	1 5 16 14:90 8
16.	ŽELEZNIČAR 22	2 1 19 19:102 7 POLI DRAVA - MOZIRJE 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0	Rogina (32), 2:0
Bela (48), 2:1 Rogina (55. avtogol), 3:1 Brec (60), 4:1 Brec (62)
NŠ POLI DRAVA: Pungaršek, Grager, Gale (Orovič), Majerič, Bela, Petek (Kukovec), Zdovc, Rogina, Ha-meršak, Vrbanec (Kovačič), Fleten (Brec). Trener: Gregor Beranič. JARENINA - ALUMINIJ 4:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Kondelj (10), 2:0 Bukovec (30), 3:0 Leban (45), 3:1 Novačan (50), 4:1 Jakopovič (67), 4:2 Vinter (70)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Leva (Meznarič), Novačan, Kirbiš, Klanj-šek (Knez), Petrovič (Vinter), Hreljič, Novak (Krajnc), Mesarič, Dobnik (El-šnik). Trener: Borut Kolar.
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Primorje - CM Celje; SOBOTA ob 17:00: Luka Koper - Nafta; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - HOT Gorica; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Maribor; NEDELJA ob 16.30: Triglav - Olimpija.
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Krško - Dravinja; SOBOTA ob 17.30: Garmin Šenčur - IB Interblock; NEDELJA ob 16.30: Labod Drava
-	Bela krajina, Roltek Dob - Aluminij, Mura 05 - Šmartno 1928.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: MU Šentjur - Paloma, Koroška Dravograd - Odranci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.30: ZAVA Gerečja vas - Zavrč, Koroške Gradnje - Tehnotim Pesnica, Šoštanj - Boč Poljčane, Marles hiše
-	Carrera Optyl Ormož, Mons Claudius - Pohorje (igra se v Slovenski Bistrici); NEDELJA ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Peca.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Gorišnica, Pra-gersko - Lovrenc, Središče - Apače, Hajdina - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Videm - Bukovci, Skorba - Oplotnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Cirkulane - Markovci, Hajdoše
-	Podvinci Agrocenter Ptuj, Slovenja vas - Grajena; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Leskovec - Tržec (igra se v Slovenja vasi), Spodnja Polskava - Makole.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 - ZAHOD
PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.15: Pragersko - Podlehnik, Boč - Po-horke Oplotnica, Mons Claudius - Lovrenc. VETERANI 35 - VZHOD
PARA 8. KROGA - PETEK ob 17.15: Grajena - Videm, Prepolje - Dornava. VETERANI 40
PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.15: Podvinci - Zgornja Polskava, Apače - Ormož, Leskovec - Gorišnica, Tržec - Markovci.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
23. KROG: Aluminij - NŠ Robert Koren Dravograd (v soboto ob 16.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (v soboto ob 17.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
23. KROG: Aluminij - NŠ Robert Koren (v soboto ob 14.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (v soboto ob 15.00).
LIGA U 14 - VZHOD
23. KROG: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (v soboto ob 11.00), Tehnostroj Veržej - Aluminij (v ponedeljek ob 17.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14.KROGA - NEDELJA ob 16.00: HV TOUR Slovenj Gradec -Dornava, Jevnica - Maribor, Rudar Škale - Pomurje Beltinci, Krka -Velesovo Kamen Jerič.
Rokomet
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (od 1. do 4. mesta)
PARA 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka (v soboto ob 19.00 v telovadnici OŠ Ljudski vrt), Krim Mercator - Zagorje GEN I.
2.	SRL (m), od 1. do 8. mesta
Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana (v soboto ob 19.30), Črnomelj - Dava Ptuj.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 16. KROGA: Ptuj - Krka (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Finea Maribor - Sobota, Kema Puconci - Tempo Velenje.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 16. KROGA: Muta - Ptuj (v soboto ob 17.00), Fužinar Interdiskont - Logatec, Ljubljana - Arrigoni Izola.
Strelstvo • Na Kidričevem 20. DP
Od petka do nedelje, 8. do 10. aprila, bo v Kidričevem potekalo jubilejno, 20. državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem za člane, mladince in kadete z zračno puško in pištolo ter s serijskim zračnim orožjem za pionirje, mlajše pionirje in cicibane. Tekmovanje bo v novi športni dvorani v Kidričevem potekalo na 64-steznem strelišču, opremljenim s sistemom elektronskih tarč. Spored:
petek, 8. 4. - uradni trening med 16. in 20. uro; sobota, 9. 4. - od 8. ure naprej: tekmovanje s standardno zračno puško in pištolo;
nedelja, 10. 4. - od 8. ure naprej: tekmovanje s serijsko zračno puško za mlajše kategorije.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
15. državno prvenstvo v twirlingu
V	organizaciji Twirling zveze Slovenije bo od 8. do 10. aprila potekalo 15. državno prvenstvo v twirlingu (twirling šport; gimnastika, akrobatika, ples in rekvizit twirling palica); tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Slovenska Bistrica.
V	petek se bo pričelo s kvalifikacijami ob 16. uri in bo trajalo vse do 19.30. V soboto, 9. aprila, bodo potekale kvalifikacije v različnih disciplinah in kategorijah. V C- in B-kategoriji bodo na sporedu finali v posameznih disciplinah; sobotno tekmovanje bo potekalo od 8.30 do 19.00.
V	nedeljo, 10. aprila, bodo na sporedu zaključne predstave. Ob 8.30 bo slavnostno odprtje, nato pa se bo pričelo tekmovanje z najelitnejšimi posamični nastopi in pari (finalisti) A-kategorije in nato še tekmovanje v skupinskih nastopih. Tekmovanje bo trajalo do 14.00, ko je predviden zaključni del tekmovanja z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo priznanj, medalj, pokalov in plaket.
Košarka • KK Maska caffe
Dve zmagi za Ptujčane
Košarkarski klub Maska caffe Ptuj dela z mlajšimi generacijami. V kategoriji do 10. leta starosti so prišli celo med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Sedaj pa so začeli z večinoma mlajšimi igralci tekmovati tudi v ligaških tekmovanjih za starostni skupini do 12 in 14 let.
V kategoriji U-12 je KK Ma-
ska caffe Ptuj najprej premagal KŠ Sani Bistrica z 39:22, nato pa še ekipo Borut Besedič -Ciro s 36:27. Pri U-14 so odigrali le eno srečanje: izgubili so z ekipo Borut Besedič - Ciro z rezultatom 63:47.
Pri generaciji U-12 se je s 34 točkami na dveh tekmah najbolj izkazal Lubaj.
DB
Ekipa KK Maska caffe U-12
Šahovski kotiček
Slovenskogoriška liga: Leskovec prvak za leto 2011
Preteklo soboto se je na turistični kmetiji AMUR v Bodkovclh pri Juršincih z zaključnim hitropoteznim turnirjem, razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad končala letošnja Slovenskogoriška šahovska liga (SGŠL). Prvak lige je postala ekipa Bar Desetka Leskovec. V SGŠL je sodelovalo 8 ekip, ki so igrale dvokrožni turnirski sistem vsaka z vsako. Vsaka ekipa je bila domačin oz. organizator enega turnirja.
Na hitropoteznem turnirju (2 x 5 minut) je sodelovalo 32 šahistov, ki so poskrbeli za zanimive in napete dvoboje. Zmagal je Anton Zagoršek (Leskovec) pred Zlatkom Žerakom (Leskovec), tretji pa je bil Janez Vrbančič (Gorišnica).
Končni vrstni red: 1. Bar Desetka Leskovec 12 m. t., 2. Društvo Sivi Panter Juršinci 10, 3. Šahovska sekcija Spuhlja 10, 4. Šahovsko društvo Dornava 8, 5. Športno društvo Destrnik 1 7, 6. Športno društvo Destrnik 2 5, 7. Šahovsko društvo Gorišnica 4, 8. Športno društvo Sv. Tomaž 0.
Anton Lajh
Foto: Branko Bedrač
Zmagovalna ekipa SGSL, Bar Desetka Leskovec
Kikboks • Turnir Bosna open
Ptujčani uspešni v Bihaču
Ekipa ptujskih kikboksarjev (na fotografiji levo) se je v soboto, 2. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja »Bihač open« v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 420 tekmovalcev iz 7 držav. Tokrat so Ptujčani nastopali s kadetsko in mladinsko vrsto in so dosegli lep uspeh; osvojili so dve 2. mesti in štiri 3. mesta.
Drugo mesto sta osvojila Simon Kaisersberger (kadeti do 69 kg) in Luka Vindiš (mladinci do 89 kg). Tretja mesta so osvojili Timi Sitar (kadeti do 37 kg), Simon Kai-sersberger (kadeti do 69 kg),
Luka Vindiš (kadeti nad 69 kg) in Vito Čurin (kadeti do 69 kg).
Vsi tekmovalci iz Ptuja so tekmovali v disciplini semi kontakt. Na tekmovanju sta bila tudi trenerja v klubu Vladimir Sitar in Dušan Pavlica, ki sta bila zelo zadovoljna s prikazanimi borbami mladih ptujskih tekmovalcev. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Edvard Štegar.
Naslednje tekmovanje bo že to soboto v Brežicah, kjer bo potekal finale državnega prvenstva v light kontaktu, kick lightu in K1 stilu.
Franc Slodnjak
Strelstvo • Medobčinska liga s serijsko zračno puško
Trnovska vas prvak tretje leto zapored
Na območju Slovenskih goric že več let organizirajo Medobčinsko ligo v streljanju s serijsko zračno puško. V ligi so doslej sodelovala strelska društva iz Trnovske vasi, Vitomar-cev, Oseka in Zgornje Velke, letos pa se je ligi pridružilo tudi Strelsko društvo iz Selc. Skupaj je letos sodelovalo 10 ekip, za katere je v devetih krogih nastopalo 39 posameznikov.
Podobno kot prejšnja leta je bilo tudi letos zelo napeto čez celo sezono, bitka za nekatera mesta je bila odprta vse do sklepnega kroga in do zadnjega strela, kar sta najbolj občutila tekmovalca na drugem in tretjem mestu, ki sta imela po 9 krogih enak seštevek. Še enkrat več je najboljši strelec lige postal Mirko Tenšek, vodja
Zmagovalna ekipa Trnovske vasi A
ekipe SD Velka in večkratni regijski prvak s serijsko zračno puško. Drugo mesto je osvojil Marjan Horvat (Vitomarci),
ki je v tej ligi nastopal prvič, tretje pa njegov moštveni kolega, izkušeni strelec in trener Slavko Gorenc.
Ekipno so tretjič zapored zmagali strelci Trnovske vasi A v postavi Roman Maguša, Benjamin Kuhar in Dejan Cvetko s 4729 zadetimi krogi. Letošnji podprvaki prihajajo iz SD Vitomarci (Slavko Gorenc, Marjan Horvat, Ferdo Majer), 4685 krogov. Na tretje mesto se je v zadnjih dveh krogih povzpela SD Velka (Mirko Tenšek, Sara Srne, Aleš Fluher) s 4648 krogi. Četrto mesto je pripadlo ekipi Oseka A, peto SD Trnovska vas B (Sandi Njivar, Benjamin Kuhar, Bojan Maguša), šesto SD Vitomarci B, sedmo novincem v ligi ŠD Selce, osmo SD Osek B, deveto SD Velka B in deseto SD Vitomarci C.
Več na www.sdtv.si.
UR
Šolski šport • Rokomet
Medobčinsko prvenstvo: OŠ Markovci in OŠ Ljudski vrt
Konec marca so se na medobčinskem tekmovanju merili mlajši učenci in mlajše učenke. Gre za letnike 1998 in mlajše. Fantje so se med seboj merili v Markovcih, slavili pa so učenci OŠ Ljudski vrt. Pri puncah sta nastopili le ekipi Gorišnice in Markovcev, slavile so mlade Markov-čanke, obe ekipi pa sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultat (mlajše učenke):
Gorišnica - Markovci 11:15
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Gorišnica
Rezultati (mlajši učenci):
Markovci - Ljudski vrt 10:15,
Markovci - Majšperk 7:8, Majšperk - Ljudski vrt 6:18.
Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Markovci
Na območno tekmovanje se uvrstita prvouvrščeni ekipi.
Zmagovalci področnega prvenstva: igralci OS Ormož
Področno prvenstvo: OŠ Ormož osvojila naslov prvaka
V sredo, 6. 4., je v športni dvorani v Ormožu potekalo področno tekmovanje v rokometu za učence letnika 1998 in mlajše. Med seboj so se po-
merile štiri ekipe iz našega območja. Prepričljivo so slavili domačini, v srečanjih, ki so trajala 3 krat 10 minut, so pokazali največ in v finalu brez težav ugnali OŠ Ljudski vrt. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati: Ormož - Majšperk 29:8, Ljudski vrt - Miklavž pri Ormožu 19:18.
Tekma za 3. mesto: Majšperk -
Miklavž pri Ormožu 12:13.
Tekma za 1. mesto: Ormož - Ljudski vrt 24:7. Vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Majšperk
tp
Rokometašice OŠ Markovci
Ekipa OS Ljudski vrt
Iz Ptuja v mesta tuja • Domen Stropnik v Houstonu
Med prijaznimi »kavboji«
Domen Stropnik, študent 6. letnika medicine v Mariboru, je eden tistih ljudi, ki življenje resnično zajemajo s polno žlico. Poleg tega, da skorajda z levo roko uspešno opravlja izpite na eni naših najtežjih fakultet, je med drugim navdušen športni navijač, »žurer« in popotnik. Vse našteto je združil tudi v začetku letošnjega marca, ko se je odpravil v ZDA, kjer že štiri tedne v Houstonu pod mentorstvom Slovenca, prof. dr. Igorja Gregoriča, enega vodilnih srčnih kirurgov na svetu, nabira novo znanje v enem najbolj znanih zdravstvenih centrov in seveda spoznava tamkajšnji način življenja.
24-letni Ptujčan ni eden tistih, ki so že od malega sanjali, da bi bili nekoč zdravniki. »Odločitev za ta študij je prišla popolnoma spontano. Nikoli nisem kot otrok razmišljal o tem poklicu, kot to počne večina ljudi. Bila je neka trenutna inspiracija, ki me je, kot kaže, usmerila na pravo pot,« je pojasnil. In ta pot ga je med drugim pripeljala tudi v ZDA.
Med Texas Heart Institute (THI) v Houstonu in medicinsko fakulteto v Ljubljani je namreč že več let podpisan sporazum, ki omogoča slovenskim študentom medicine opravljanje dela študijskih obveznosti v tem mestu pod Gregoričevim mentorstvom: »Ker me kirurgija še posebej zanima, sem se odločil izkusiti, kako poteka delo v enem vodilnih centrov na svetu. Po večmesečnem ubadanju s papirji med medicinsko fakulteto v Mariboru in THI je tudi meni uspelo, da sem prišel sem in tukaj opravil del prakse.«
V Houston je tako priletel 3. marca in začel s štiritedensko prakso iz kirurgije, pred odhodom domov, ki ga načrtuje 10. aprila, pa ga čaka še nekajdnevno raziskovanje ZDA. »Že od nekdaj so me zanimala potovanja ter spoznavanje novih krajev in ljudi. Glede na to, da sem
že preživel eno leto v Pragi, se mi bivanje v tujini pravzaprav ne zdi več nič posebnega,« je povedal Stropnik, ki v Ameriki živi s še nekaj študenti medicine iz Ljubljane, s katerimi so si skupaj najeli stanovanje v neposredni bližini bolnišnice.
Zaradi obilice dela jim med tednom ne ostane dosti časa za druge aktivnosti, občasno si privoščijo le ogled kakšne košarkaške tekme, poskusijo pa zato maksimalno izkoristiti vikende. »Delavnik v THI se namreč začne ob 6.30 z jutranjo vizito, po kateri smo študentje razpisani v operacijske sobe, kjer nato asistiramo pri operativnih posegih. Odvisno od tipa in števila operacij traja nato delavnik vsaj do 17. ure, ob urgentnih posegih pa se lahko zavleče pozno v noč. Stalni delovni čas pravzaprav niti ne obstaja,« je razložil sogovornik, ki ga je kljub napornemu urniku navdušila tamkajšnja organizacija.
THI je tako upravičil njegova pričakovanja, saj ga je za svoje delo v tujini izbral ravno zaradi spoznavanja delovanja medicinske oskrbe na najvišjem možnem nivoju. »In ta bolnišnica je res pravi naslov za to. O osebju, opremi, odnosu zdravnikov do bolnikov lahko govorim samo v superlativih,« je navdušen.
Foto: zasebni arhiv
Večerja s prof. dr. Gregoričem (v sredini) in slovenskimi študenti ter specializanti, ki delujejo v ZDA pod njegovim okriljem.
Foto: zasebni arhiv
Domen Stropnik pred pročeljem THI.
Dobro je tudi, ker se mu bo mesec dni dela v ZDA prav tako priznal na matični fakulteti, zato bo po prihodu v Slovenijo moral opraviti le še štiri tedne praktičnega dela, namesto osmih. »Vendar se za to nisem odločil zaradi priznavanja prakse, ampak predvsem zaradi izpopolnjevanja znanja,« je še poudaril.
Opazoval prvo uspešno vsaditev nepulzirajočega umetnega srca
Glede na »dobro« poznavanje naše države v svetu nas je zanimalo tudi, kako gledajo ameriški bolniki in osebje na dodatno delovno pomoč iz Slovenije? »Zaradi neizmernega truda in entuziazma prof. dr. Gregoriča imamo slovenski študenti in specializanti kar dober položaj. Tudi zaposleni zdravniki prihajajo iz celega sveta, zato sploh ni pomembno, od kod si. Naša
pomoč je nujna, saj je cel sistem zastavljen tako, da operacije brez študentov skorajda ne potekajo. Zaradi tega je zahtevana tudi zadostna mera resnosti z naše strani,« je odgovoril.
Po njegovih besedah tako vsi v bolnišnici poznajo Slovenijo, se pa nekoliko zatakne pri ljudeh na ulici, ampak z nekaj razlage prideš do pravilne geografske umestitve. »Nekateri pa te tudi presenetijo s podatki, ki jih ne bi pričakoval,« je dodal študent, ki si bo najbolj od vsega zapomnil tretji dan njegove »ameriške« prakse.
Takrat je namreč bil priča zelo zanimivi operaciji. »Imel sem srečo in čast, da sem opazoval prvo uspešno vsaditev nepulzirajočega umetnega srca, ki se mi bo zagotovo za večno vtisnila v spomin,« je dejal.
Na splošno bi, kot pravi, težko ocenil ameriški zdravstveni sistem v primerjavi z našim, saj preživi večino časa v operacijski sobi in nima dosti stika z bolniki. »Načeloma pa velja, da z dobrim zdravstvenim zavarovanjem dobiš popolno oskrbo. To pa nujno ne pomeni, da tisti brez njega ostanejo na cesti,« nas je seznanil.
Prav tako bi zaradi njene velikosti in raznovrstnosti težko opisal Ameriko kot državo. »To je še vedno dežela, v kateri lah-
ko vsak dobi delo, če je seveda pripravljen delati. Kar se tega področja ZDA tiče, pa vsekakor velja: »Everything is bigger in Texas.« To vključuje hrano, avtomobile, obleke, bolnišnice ... Sam Houston me je že v samem začetku prijetno presenetil. Kljub temu da je to za naše razmere veliko mesto, v njem nimaš takšnega občutka. Le nekaj milj vstran od »downtowna« najdeš prijetne mirne četrti, polne zelenja in živali. Tudi prijaznost tukajšnjih ljudi ne pozna meja. Vsak, ki ga srečaš na ulici, ti je pripravljen pomagati,« je ugotovil. Bivanje v Houstonu tako doživlja kot enkratno, saj pravi, da se v njem nikoli ne počutiš kot tujec - vsi se namreč pogovarjajo z vsemi.
Poleg neverjetne priložnosti spoznavanja dela v bolnišnici, kot je THI, si bo tako Ameriko zapomnil tudi po prijaznosti prebivalcev: »Bolj kot kakšne zanimivosti so me fascinirali ljudje. Takšne sproščenosti in odprtosti res nisem pričakoval. Sicer pa bom celotno izkušnjo ohranil v najlepšem spominu.«
Pogrešal le ptujsko pustno soboto
Kadar ima ob napornem urniku kaj prostega časa, se Stropnik odpravi na športni dogo-
Pogled na Houston downtown iz 58. nadstropja.
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv Na ogledu rodea v areni Reliant, v kateri je prostora za 70.000 obiskovalcev.
dek ali koncert, v Teksasu pa seveda ne gre tudi brez rodea: »Na srečo sem tukaj ravno v času prireditve Rodeo&Livestock show Houston, ki je največji festival rodea v ZDA. V teh dneh res vidiš na ulici večino ljudi v klobukih in kavbojskih opravah, drugače pa najdeš tudi 'normalne'. Američani so na splošno v nasprotju z Evropejci veliko bolj sproščeni in odprti. Ko se z njimi pobližje spoznaš, opaziš, da so enkratni ljudje, ki jih zelo zanima tvoja zgodba.«
Tudi zabavajo se mladi v ZDA po njegovem bolje kot v Evropi, saj so klubi zelo raznovrstni, v vsakem najdeš nekaj novega, le zaprejo se že ob 2. uri zaradi teksaškega zakona.
Vse to pa seveda spoznava s pomočjo zanimive družbe: »Ta je zelo pisana. Kadar sem v tuji državi, poskušam vedno navezati stike z domačini, saj lahko le tako začutiš pravi utrip tamkajšnjega življenja. Zraven njih pa veliko časa preživim s sostanovalci in ostalimi študenti iz različnih kotičkov sveta, ki so na podobnih kroženjih v THI.«
Kot navdušen športni navijač se, kot že zapisano, tudi na tujem udeležuje raznih športnih prireditev, če mu le dopušča čas. Tako si je ogledal tekmo domačega košarkarskega kluba Houston Rockets, večkrat pa tudi rodeo. »Zelo zanimivo je gledati, kako pravi kavboji krotijo te divje živali. Po vsakem rodeu se večer zaključi s koncertom v Reliant Stadiumu, ki sprejme 70.000 ljudi. Tako sem si jih ogledal kar nekaj, izstopal je koncert skupine KISS znanega country pevca Tima McGra-wa. V centru Houstona pa je izvrsten večer pripravil legendarni Snoop Dogg. Obiskali smo tudi največji glasbeni festival na svetu - South by Southwest v Austinu, kjer izvajalci istočasno nastopajo na 79 odrih,« je naštel študent.
Poleg Austina se je potepal tudi po nekaterih drugih okoliških mestih Houstona, v prihodnjih dneh pa bo raziskal še Las Vegas in New York.
Ob vsem tem se je seveda prav tako srečal s tamkajšnjo hrano, ki jo opisuje kot znano ameriško: »Ogromno hitrih obrokov in kokakole, vendar pa na rodeu pripravljajo tudi njihovo tipično hrano, med katero spadajo turkey leg, corn dogg, beef jerky, ocvrt krompirček ... Hrana je še kar okusna, vendar definitivno zelo kalorična.«
Na začasno bivanje v ZDA se je na splošno odlično navadil, saj ni imel nikoli težav s prilagoditvijo na novo okolje. »Mesto se mi je zelo prikupilo in mislim, da ne bi imel večjih problemov z življenjem tukaj. Časa za do-motožje ni, saj bo moje bivanje še prehitro minilo. Nekoliko sem pogrešal le pustno soboto,« je v smehu povedal bodoči zdravnik, ki bo takoj po vrnitvi v Slovenijo začel praktično delo na oddelku za ortopedijo v UKC Maribor. Časa za počitek tako ne bo ravno veliko, saj za poletje načrtuje še zaključek študija, potem pa bodo le prišli dnevi za »lenarjenje«.
Kljub napornemu tempu pa (tako kot vsi, ki jih gostimo v tej rubriki) tudi Stropnik vsekakor priporoča tovrstno bivanje na tujem. »Razširiš si obzorja, spoznaš ogromno novih ljudi ter krajev in vse to ti v življenju vedno prav pride,« je zaključil svojo pripoved še eden od zanimivih Ptujčanov, ki so ga njegove sposobnosti ter želja po nabiranju novega znanja in izkušenj (začasno) popeljale daleč od starodavnega mesta ob Dravi.
Polona Ambrožič
Iščete svoj stil	^
Lidija je zasijala v mornarski preobleki
Lidija Pernat, do pred kratkim Majšperčanka, ki sedaj živi v Libnem pri Krškem, stara 30 let, bo v teh dneh povila drugega otroka.
Doma ima že 20-mesečno Niko. Kljub visoki nosečnosti se je odločila za sodelovanje v akciji in se zato za teden dni preselila k mami v Pleterje. Tudi za ekipo akcije je bilo njeno sodelovanje svojevrsten izziv, saj doslej še nismo delali preobrazbe nosečnice. Ker je tik pred porodom, je obstajala bojazen, da je ne bomo končali. A se je kljub temu vse lepo izteklo. Ves prosti čas posveča mali Niki, zelo rada vzame v roko knjigo, brska po internetu, se druži s prijateljicami. Rada pa tudi riše na steklo in se ukvarja z ročnimi deli.
Lidija ima suho, občutljivo kožo. Prvič se je srečala s kozmetičarko, zato so ji v kozmetičnem salonu Neda podrobneje predstavili postopek nege kože. Po površinskem čiščenju in pilingu, so ji kožo obraza še nežno zmasirali. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je razložila tudi pomen nege kože v nosečnosti in po porodu ter med dojenjem. Sicer pa suha koža zahteva skrbno nego v vseh le-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lidija prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
tnih časih.
Po nanosu kremnega pudra je vizažistka Minka Feguš make up nadaljevala s poudarkom oči v svetlo in temno modrih odtenkih, nato je s temno sivim črtalom obrobila veke in poudarila še trepalnice. Rožnati ton je nanesla na ličnice, glos pa na ustnice.
Lidija je imela vse lase enako dolge, pobarvane z več barvami, na konicah pa skoraj črne. Želela je ohraniti dolžino, zato sta se skupaj s frizerko Jožico Pepelnik iz frizerskega salona Stanka odločili za tehniko postopnega striženja. Še pred tem pa je lasne konice najprej oprala z belilno kopeljo, nato pa pobarvala s toplim rjavim odtenkom.
„No, pa smo dočakali tudi ta
trenutek, da je bila v naši akciji izžrebana mamica v pričakovanju svojega drugega otročka. Obleči nosečnico pa ni tako enostavno, zelo hitro lahko postane velik problem, saj specializiranih trgovin za nosečnice na Ptuju ni, v ostalih pa lahko najdeš kaj uporabnega le med večjimi konfekcijskimi številkami. Tako se je tudi začel moj lov na velike številke in enostavne modele. V Murini trgovini so me pritegnila oblačila iz džer-sija, ki imajo krasno lastnost, da so elastična in zato tudi prilagodljiva različnim postavam, torej tudi velikemu trebuščku. Ker nas sonce iz dneva v dan bolj greje s svojimi žarki, prebuja se pomlad, marsikdo je pomislil tudi že na poletje. Tudi mene je v mislih zaneslo
k morskim valom in mornarjem. Mornarska kombinacija je večna, nikoli ni zares odšla iz mode, iz leta v leto se vrača na svoj način. Za Lidijo sem izbirala med hlačami in majicami ter se odločila za temno modre hlače in klasiko pri mornarskem slogu, modro-belo črtasto majico. Hlače so, kot sem že omenila, iz džersija in tudi zelo uporabnega kroja, saj jim je v pasu dodana elastika, ki tudi mamici tik pred porodnim rokom omogoča udobnost. Črtasta majica je izbrana v večji konfekcijski številki, in ker je Lidija po višini med nižjimi, ji po dolžini sega ravno dovolj preko trebuščka in se ustavi nekje na polovici bokov. Lidija potrebuje še kakšen barvni in kontrastni dodatek, nizke čevlje in dovolj veliko torbico ter se odpravi še na enega zadnjih predporodnih sprehodov s svojo družinico. Kot dodatek sem izbrala zelo zanimiv šal, kombiniran v mornarski rdeči in beli, katerima je dodana še sončna rumena v detajlu. K šalu sem kombinirala še rdečo torbico in nizke rdeče čevlje iz trgovine Alpina," je o Lidijini mornarski podobi, v kateri se je sprehodila tudi po Ptuju, povedala naša stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila Lidija deležna nege rok oziroma manikure. Kozmetičarka Tamara Galun jo je
začela z zanosom globinsko vlažilne in hranilne maske za roke, ki koži pomaga, da se ne izsuši. Nato ji je odstranila ob-nohtno kožico, uredila in popi-lila nohte, na koncu je sledil na-
nos podlaka, nato dekorativnih nalepk za nohte in nanos prozornega laka ter nadlaka. Na koncu je nanesla še vitaminsko kremo za roke. Nega rok je zelo pomembna storitev, saj je koža na rokah nenehno izpostavljena vremenskim in „delovnim" vplivom. Kremo za roke moramo nanašati vsak dan, medtem ko masko enkrat na teden, da bodo naše roke zasijale v vsej luči, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lidija v oblačilih iz Mure, čevlji in torbica so iz Alpine
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (9. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V mestu Revin ustavim v prvem lokalu, saj sem lačen in žejen. Bila je kot ena mini pekarna. Naročim kos pice, ki mi jo celo segrejejo v pečici in brezplačno dobim še tri kose nekakšnega kolača z rozinami. Spet dobri ljudje in se jim lepo zahvalim za vse skupaj. Ko peljem naprej proti kraju Fumay, opazujem posledice neurja nekaj dni nazaj, saj je bilo polno podrtih dreves ob cesti in po mestu je bilo vse razbito. V celem kraju ni bilo enega prenočišča, zato odpeljem naprej do kraja Haybes in tam poiščem prenočišče. Danes je pa res en srečen dan. Najprej mi človek pomaga z vožnjo skozi mesto, potem v pekarni dobim zastonj kolač, nato pa še mi v hotelu zaželita dobrodošlico dve prav prikupni Francozinji, nekje mojih let...
Kdaj se začnem učiti francosko??
Zbudim se v kar malo hladno in sončno jutro. Skozi okno vidim meglice, kako se dvigajo nad reko, na drugi strani pa cesto, ki kar kliče, da se zapeljem po njej naprej proti Belgiji. Takoj po zajtrku spakiram in že sem na kolesu. Ob reki vozim do mesta Givet, zadnjega pred belgijsko mejo, in nato še naprej ob reki, vse do mesta Namur. Ob reki Meuse je res fantastično. Opazujem ladje, ki vozijo po njej, fotografiram, na cesti pa zelo malo prometa.
Cesta vedno vodi tik ob reki, tako da kolo lepo teče, ker peljem v smeri toka reke. Dobro razpoložen torej pripeljem v mesto Namur. V mestu srečam skupino kolesarjev, ki so me vabili, naj peljem z njimi. Moral sem levo v smeri Bruslja,
Mestece Haybes v Franciji
vendar sem žal eno križišče prepozno zavil in sem odpeljal v napačno smer. Na obronku mesta ugotovim, da ne vozim v pravo smer, zato peljem kar po občutku v smeri Bruslja. Po približno desetih kilometrih zagledam avtocesto, ki vodi proti Bruslju in si oddahnem, saj sem vedel, da ne morem zgrešiti, če vozim ob njej. Po nekaj kilometrih sem že na cesti, ki sem jo v mestu Namur zgrešil, ta cesta pa je bila široka dvopa-sovnica in polna avtomobilov. Zgubim voljo do Bruslja in do vsega, saj nisem prevozil 1500 kilometrov zato, da se bom sedaj tu ubil v tem hrupu in gneči. Ustavim, v trgovini kupim nekaj za pod zob ter se odločim, da le poskušam priti do Bruslja, če sem že tako blizu. Sledilo je petdeset peklenskih kilometrov in zagledam tablo z napisom Bruselj. Prislonim bicikel na njo in fotografiram. Odpeljem še skozi nekaj križišč proti centru mesta, vendar se odločim, da ne grem v mesto, ker je preveliko, da se mučim s cestnim kolesom po pločnikih. Obrnem iz mesta proti vzhodu v smeri Maastrichta na Nizozemskem. Na izhodu iz mesta še enkrat vzamem v roke karto, da preverim, v katero smer bom peljal. Ko sem pospravljal karto nazaj v nahrbtnik, sem pozabil zapreti zgornji del nahrbtnika in po dvajsetih kilometrih prispem v mesto Leuven. Ustavim, da spet preverim na karti, v katero smer peljati in šele takrat ugotovim, da sem med potjo karto izgubil ter sredi Belgije ostal brez nje. K sreči sem imel karto Nemčije posebej in te nisem izgubil, vendar kako pripeljati do Nemčije še okrog 100 km?
Nadaljevanje prihodnjič
Francosko-belgijska meja		.... . .... Foto: J. M.
		
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Svečani Primusov vinski zaključek
Petek, 8.4.2011, ob 20.00 v Klubu Gemma XIII. Svečana večerja in izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša: 35 €. Število mest je omejenih! Cena za študente in upokojence 28 € na osebo.
Sobota, 9.4.2011, ob 21.00 Klub Gemina XIII Plesna sobota z glasbo v živo - Duo Night Life
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
40 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence v Termalnem parku ob delovnikih (8,40 €) Akcija velja od 1.4. do 22.4.1
Predprodaja sezonskih vstopnic za Termalni Park s pričetkom 16.4. Otroška sezonska vstopnica za smo 99 €1
P,
Grand Hcrm Primus
4»
GEMINA
Termalni Parti
PTUJ
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Basmati riž
Vitki lepotec med riži
Riž je v azijskih deželah osnovna hrana več kot polovici človeštva in tako močen tekmec naši pšenici. Basmati riž raste izključno v dolinah porečja rek ob vznožju Himalaje, kjer taleči se sneg zagotavlja nenehni dotok hranilnih snovi in enakomerno na-močenost riževih polj vso leto. Je dolgozrnat, pridelujejo ga pretežno ročno in je odličnega okusa in vonja. Kuhan in le malo slan spominja na okus mandljev in orehov. Hranilna vrednost
V 100 g basmati riža se nahaja: 7 g beljakovin, 78,5 g ogljikovih hidratov, 0,5 g maščobe. Količina hranilnih snovi se lahko spremeni glede na kakovost letine. 100 g basmati riža človeškemu organizmu prispeva 350 kcal. Uporaba
Basmati riž je primeren za kvalitetne riževe jedi zaradi izjemno dolgih riževih zrnc. Kuhamo ga v razmerju 1:6, oziroma če uporabimo eno skodelico riža, prilijemo šest skodelic vode. Vodo pri kuhanju le rahlo solimo, manj kot pri ostalih vrstah riža, zaradi svojega nežnega okusa ne potrebuje veliko soli. V primerjavi z ostalimi vrstami riža basmati riž kuhamo 1 do 2 minuti več kot ostale vrste riža, zaradi ve-
likosti riževih zrnc, in sicer ga kuhamo 10 do 12 minut. Zrna se pri kuhanju ne zlepijo in se ne razkuhajo in prav to omogoča, da iz njega pripravimo tudi jedi, ki so manj značilne za riž. Od začimb se ujema s kurkumo, žafraniko in ingver-jem. Z dodajanjem teh začimb delno spremeni tudi bravo iz značilne bele na rumenkasto, oziroma rdečo, če dodamo žafraniko. Od dišav pri pripravi uporabimo sveži rožmarin, peteršilj in drobnjak. Po okusu se lepo poda s svežo zelenjavo, kot so paradižnik, paprika, bučke, jajčevci, špinača, blitva in šparglji. Okus mu lahko zaokrožimo tudi z dodajanjem sirov, kot so paramezan, topljeni siri in siri, ki zorijo s plemenito plesnijo. Kuhanemu rižu bi lahko dodali tudi suho sadje, na primer marelice, suhe slive in smokve. Posebej izrazit okus dobi, če mu dodamo manjšo količino grobo sesekljanih orehov ali na lističe narezanih mandljev.
Po kuhanju riž vedno od-cedimo, mu dodamo žlico do dve oljčnega olja ali malo masla, kvalitetne margarine, in narahlo premešamo. Tako pripravljenega uporabimo za pripravo jedi ali ga hranimo za naslednji dan v hladilniku.
Primeren je za pripravo slanih in sladkih jedi. Pripravimo lahko riževo solato, rižev slani
Tačke in repki
Nepravilna hoja in drža telesa
Bralec Ivan iz okolice Ptuja piše, da ima 7 mesecev starega nemškega ovčarja. Kužek je brez rodovnika, kupil ga je pri rejcu iz okolice Kranja.
Že pred mesecem dni je opazil, da kužek težko hodi v zadnjem delu, da ima rep spodvihan pod trebuh in zadnje tačke pri hoji močno upognjene. Kužka je peljal k veterinarju in ta mu je apliciral dve injekciji in predpisal vitaminsko-mi-neralne tabletke. Stanje se ni popravilo, nasprotno, čedalje slabše je. Lastnika skrbi, kako se bo kužek razvijal dalje, sprašuje, ali bi mu dodajal kalcijeve tabletke, nadalje ga zanima, ali je kuža lahko aktiven, ali lahko gre na daljše sprehode itd. Psička hrani s hrano Royal Canine za nemške ovčarje.
Gospod Ivan je zelo nazorno opisal težave pri svojem psu. Usločenost in težka okorna hoja v zadnjem delu, z upognjenimi zadnjimi nogami, kot da bi hodil petelin, in z občasnim zanašanjem zadnjega dela, največkrat nakazuje na večje težave na področju kolkov, medenice ali zadnjega dela hrbtenice. Pomanjkanje
gggP
V	-.••K^v • >
Vr .'V's.-v

Basmati riž
in sladki puding, narastek, riževo musako, rižote - zelenjavno, ribjo, mesno, riževe cmoke in podobne jedi.
Jedi
BASMATI RIŽ Z MANDLJI
1 skodelico (za črno kavo) riža basmati
5 dag na lističe narezanih mandljev
5 dag sveže paprike (zelene)
5 dag sveže paprike (rdeče) solatni preliv iz oljčnega olja ali preliv iz navadnega jogurta V lonec damo skodelico riža in prilijemo 6 skodelic vode, rahlo solimo in počasi kuhamo 10 do 12 minut. Kuhani riž odcedimo in splaknemo z mlačno vodo, dodamo 1 žlico oljčnega olja, premešamo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Med tem časom narežemo na male kocke papriko, jo dodamo k rižu, narahlo premešamo, dodamo polovico mandljev, začinimo z olivnim oljem, jabolčnim kisom, peter-šiljem in drobnjakom. Preden
ponudimo, po vrhu potrese-mo preostale mandlje. ZELENJAVNA RIŽOTA
Potrebujemo: 10 dag riža basmati, 1 malo čebulo, 10 dag korenja, 5 dag graha, 5 dag sladke koruze, 1 paradižnik, 10 dag mladega stročjega fižola, 2 žlici oljčnega olja, drobnjak, sol, peteršilj.
Riž skuhamo v 60 dekagra-mih vode, ki jo narahlo solimo. Posebej v kozici segreje-mo oljčno olje, mu dodamo sesekljano čebulo. Ko ovene, dodamo narezano korenje in narezani paradižnik ter dodamo še ostalo zelenjavo. Rahlo solimo in dušimo, da se zelenjava zmehča. Kuhanemu rižu dodamo polovico zdušene zelenjave, premešamo po želji, oblikujemo in vsujemo na krožnik. Ostalo polovico zelenjave prelijemo čez rižoto na krožniku. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in drobnjakom. Po želji lahko dodamo v omako 1 do 2 žlici kisle smetane ter ri-žoto pri serviranju potresemo z žličko parmezana.
Vlado Pignar
mineralov, npr. kalcija, je malo verjetno, saj je kužek hranjen z zelo kvalitetno hrano, prav tako pa je simptomatika pomanjkanja kalcija razvidna na celem telesu. Prihaja do otekanja sklepov na sprednjih in zadnjih tačkah, v kasnejši fazi tudi do pojavov rahitisa s krivljenjem kosti, neleske-tajočo in izpadajočo dlako in hiranjem živali. Možen vzrok težavam pri omenjenem psu bi bila lahko travma oziroma
Foto: E. Senear
poškodba, ki bi povzročila močno bolečinsko stanje v zadnjem delu telesa in s tem povezane znake. Vendar je tudi ta hipoteza malo verjetna, saj ne more tako dolgo trajati in tudi gospod Ivan ne navaja možnosti poškodbe pri njegovem psu.
Najverjetneje gre za kolčno displazijo, za težavo, ki je zaradi parjenja vse povprek, tudi v ožjem sorodstvu, močno posegla v genetski ustroj organizma in posledično pohabila ogromno generacij nemških ovčarjev. Problem je velik predvsem pri psih brez rodovnika, saj je tam parjenje popolnoma brez kontrole in dedne bolezni, med njimi tudi kolčna displa-zija ali prirojen izpah kolkov, nenadzorovano pohabljajo pasmo. Ker so kolki slabo razviti in ne opravljajo svoje funkcije, prihaja do močnih bolečinskih in vnetnih stanj, katerih posledica je šepanje, zanašanje in nepravilna drža živali. Displazija se diagnosticira z RTG-slikanjem živali. Specifična terapija ne obstaja, v smislu lajšanja težav oziroma paliativ-ne terapije je kar nekaj možnosti, tako da lahko taki nesrečni kužki dokaj normalno živijo in tudi dočakajo starost.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Gospodu Ivanu svetujem obisk v naši ambulanti, kuž-ka bomo pregledali in slikali z rentgenom in se glede na izvid pogovorili o diagnozi in možnostih terapije v smislu lajšanja bolečinskih težav. Možnosti so tako medikamento-zne kot kirurške in o terapiji, njenih učinkih se pogovorimo v soglasju z lastnikom.
Dodal bi rad samo še to, da srčno upam, da bodo neodgovorni vzreditelji, ki parijo in reproducirajo pse z genetskimi težavami, ki povzročajo živalim bolečine, kar kolčna displazija nedvomno je, tudi odgovarjali za svoje neodgovorno početje. Tudi Zakon o zaščiti živali predvideva sankcije zoper kršitelje. Travmo in bolečino na tak način povzročajo tako živalim kot tudi prihodnjim lastnikom, ki v dobri veri in nevednosti kupijo takšnega psa, saj jih zavedejo s svojim besedičenjem, da imajo krasne čistokrvne pse, rodovnika pa nimajo, ker ne hodijo na razstave. Rodovnik sicer res ni garancija, da bo z živaljo vse v redu, vsekakor pa možnost dednih napak bistveno zmanjša, kar je tudi njegov namen. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Spomladanska opravila v vinogradu
Do sedaj smo verjetno vinsko trto že obrezali in povezali šparone. Veliko vprašanj pa se pojavlja glede prve zaščite vinske trte in oskrbe vinograda. V zadnjem prispevku smo več napisali o gnojenju vinske trte, danes pa o spomladanski zaščiti in negovanju tal pod trtami.
Spomladansko zaščito vinske trte opravimo le v primeru, če imamo težave s pršicami. Pri nas sta najbolj razširjena trsna kodravost ali akarinoza in erinoza ali pršoica šiškarica. Večjo gospodarsko škodo dela akarinoza, saj zavira rast mladic. Erinoza, imenujemo jo tudi pršica šiškarica, ki povzroči značilne šiške na zgornji strani lista, na spodnji strani lista pa značilne belkaste prevleke, pa ne povzroča večje gospodarske škode. Tuje raziskave celo ugotavljajo, da je zaželeno, da imamo v nasadih prisotno to pršico, saj privablja roparske pršice, ki so pomembne v boju proti akarinozi.
Pri generalni zaščiti proti pršicam velja pravilo, da najboljši pripravki delujejo komaj 60-odstotno in da mnogokrat zaspano odganjanje očes zamenjamo kot posledica nenadne ohladitve ali pa prebujene rasti (debeli šparoni), kjer so bistveno manj kvalitetna očesa, ki slabše odganjajo. V praksi se je pokazalo tudi spoznanje, da vinogradniki, ki že vrsto let ne škropijo, v tej fazi nimajo težav s pršicami oz. so te zanemarljive. Zato priporočamo, da zaščito opravimo le v primeru večje nevarnosti pršic. V fazi volne oz. odganjanja očes priporočamo pripravke le na osnovi žvepla (v 2-odstotni koncentraciji), saj ti najmanj vplivajo na predatorje oz. naravne sovražnike pršic.
V fazi, ko so mladice dolge 5 do 10 cm, stadij E-F, pa je optimalni čas za zaščito proti črni pegavosti. Za zaščito proti črni pegavosti se odločimo le v primeru okužb. Do okužb prihaja ob deževnem vremenu v času začetne rasti mladic. V zadnjih letih opažamo, da postaja črna pegavost v nasadih z občutljivo sorto (rizvanec, šipon, laški rizling in kerner) vedno bolj nevarna. Opozoriti velja, da je nasade treba poškropiti pred padavinami. Preventivni ukrep pa vsekakor upoštevajmo, to je izrezovanje okuženega lesa pri rezi vinske trte.
Zaradi klimatskih razmer (letne padavine 800 do 1000 mm/leto) se v naših nasadih absolutno priporoča trajna zatravitev. Postavlja pa se vprašanje uporabe herbicidnega pasa. Ugotavljamo, da so številni pleveli postali odporni na glifosate in je njihova učinkovitost slaba. Drugo spoznanje, da imajo herbicidi negativne posledice na strukturo in življenje v tleh. To še zlasti velja, če herbicidni pas seže na kolotečine. V teh nasadih smo imeli še zlasti v lanskem letu ob obilici padavin v jesenskem času bistveno večje težave z boleznimi. Trava ugodno vpliva na uravnavanje vodnega režima v tleh v primeru prekomernih padavin. Zato je priporočljivo, da imamo zatravljeni celotni nasad in travo uničujemo mehansko ali s klasično košnjo pod trtami. Opozoriti pa velja, da je treba pri trajni zatravitvi vinogradov tla prezračevati, bodisi z roto brano, riperi ...
Postavlja se tudi vprašanje, ali je trava konkurenca v rasti vinske trte. Tu lahko odgovorimo, da večkrat ko travo kosimo, več bo porabila vode in hranil v tleh. Trava je minimalni porabnik vode in hranil, ko preide v fazo cvetenja. Prav tako je pomembno, da trave enkrat odcvetijo in ohranjamo naravni potencial semena v tleh. Oopažamo, da avtohtone trave počasi izginjajo, prihajajo pa agresivni tuji pleveli (ambrozija ...). Zato v vinogradih priporočamo, da rano spomladi mulčimo ostanek rozg, prvo mulčenje trave pa opravimo čim kasneje, še po fazi cvetenja vinske trte. Ugotavlja se namreč, da so v primeru nepokošene trave manjše primarne okužbe peronospore, saj vemo, da spore peronospore najprej kalijo na tleh. Smiselno pa bi bilo opraviti mulčenje vsake druge vrste, na ta način ohranjamo cvetoče trave v nasadih. Manjše število mul-čenj pomeni tudi zmanjševanje stroškov, seveda pa velja opozoriti, da to ne pomeni zanemarjanja vinograda, saj moramo skrbeti, da imamo kvalitetno travno rušo.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. ing.
Foto: Andrej Rebernišek
Mehansko uničevanje trave pod trtami
Foto: ASV
Duševno zdravje
Zdravniško opravičilo
Marsikateri bolnik, ki se mu je zdravje zapletlo tudi zaradi tega, ker zdravniki niso pravočasno zaznali simptomov bolezni, pričakuje najmanj opravičilo. V pretežni večini ga ne dočakajo. Zakaj ne morejo ali nočejo narediti tega koraka, se sprašujejo.
Pričakovanja so glede na pravice pacientov v današnjem času premajhna, saj če gre za zmoto zdravnikov in zaradi tega tudi za poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta, je možno ukrepati tudi s pomočjo varuhov bolnikovih pravic v skladu z ustrezno zakonodajo na tem področju. Res pa je dokazovanje le-tega težavno.
Je pa vprašanje, zakaj kdo ne dobi opravičila, seveda odvisno od zmožnosti zdravnika, da sam sebi prizna eventualno zmoto in jo zmore v obliki opravičila izraziti tudi pacientu, ki bo tako opravičilo z hvaležnostjo sprejel in mu seveda še naprej zaupal in verjel, da mu bo pomagal do ozdravitve.
Je pa tako opravičilo vsekakor del etičnosti zdravniškega poklica in so pričakovanja bolnikov do takega opravičila popolnoma upravičena in pričakovana.
Mag. Bojan Šinko
Astrolog Tadej svetuje
10. marec - Alojz Ivanuša, Frankovci 30, Vesna Šuligoj, Apače 59 a, Marijan Fesel, Zg. Haj-dina 40, Valerija Perkovič, Sta-rošince 28, Branko Drevenšek, Mihovce 48, Anton Drevenšek, Mihovce 52, Milena Belšak, Go-rišnica 58, Marija Belšak, Gori-šnica 58, Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11, Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj, Roman Fras, Trnovska vas 30, Gregor Ljubič, Pacinje
27	a, Matic Valentan, Starošin-ce 13 a, Jože Arnuš, Novinci 31, Martin Golenko, Sp. Jablane 10 a, Nejc Valentan, Starošince 13 a, Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a, Jožef Žunkovič, Lancova vas 42, Veronika Kodrič, Stojnci 31, Anton Oman, Mihovce 3, Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a, Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo, Franc Trčko, Cirkovce 59 a, Darko Jerenec, Dolena 53 a, Aleš Bedenik, Doklece 7 a, Andrej Križan, Brstje 24 a, Gregor Drevenšek, Mihovce 48, Marija Petrena, Prežihova 19, Mitja Kovačič, Orešje 100, Bojan Avguštin, Stopno 14 a, Damjan Fras, Gabrnik 17 a, Primož Trop, Viča-va 61, Ptuj, Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo, Mojca Vrabič, Varoš 33, Makole, Stanka Lah, Pongrce 15, Andrej Rodošek, Cirkovce 30, Branko Mlinarič, Štuki 35, Saša Gajser, Cirkovce 60 E, Anton Valentan, Starošince
13	a, Željko Dovnik, Šikole 61 a, Jožica Kancler, Njiverce vas 11, Franc Gajšek, Gorca 3 a, Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28, Damir Omerovič, Kicar 31 a, Anton Strmšek, Zg. Jablane 28, Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3, Štefan Trčko, Sp. Jablane 11, Edvard Cvetko, Polenšak 19, Branko Mlakar, Šikole 78, Jože Rojko, Šikole 36, Franc Podgoršek, Črešnjevec 104 a, Bernard Kotnik, Stražgonjca 25, Jože Ge-rečnik, Stražgonjca 44.
14. marec: Mirko Horvat, Podgorci 62; Janko Ozmec, Tr-govišče 52; Albin Voda, Destrnik
28	b; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Nejc Kozel, Kicar 11; Janez Golob, Kicar 140 c; Rok Vodušek, Čermožiše 45, Že-tale; Marija Arnuš, Podvinci 43; Helena Vodušek, Župečja vas 6 a; Danijel Rep, Mezgovci 15 a; Andreja Prevolšek, Žetale 99; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ulica 1; Sandi Obran, Zamuša-ni 41; Tomaž Klaneček, Strelci
14	a, Markovci; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Janko Beranič, Pon-grce 3; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Dejan Kelenc, Zamušani 54; Anton Kos, Žeta-le 30; Katarina Kvar, Grlinci 9; Štefan Kuhar, Podvinci 102 a; Stanko Bosiljl, Turški Vrh 98 a; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Marko Reš, CMD 10; Olga Hren, Gorca 13 a; Branko Firbas, Moškanjci 76; Olga Golob, Prerad 49.
17. marec: Andreja Rožman, Ul. dr. Antona Korošca, Sveti Jurij ob Ščavnici; Samo Šala, Obrež 31; Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Ivanka Vuzem, Bresnica 30; Daniel Belšak, Osluševci 21; Jožica Zlatnik, Frankovci 42 a; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Drago Galinec, Pobrežje 136 a; Nina Kostanjevec, Ul. 25. maja 17; Nastja Petrovič, Stanečka vas 16; Jože Medved, Ul. 5. pre-komorske 9; Darinka Kokol, Gru-škovec 31; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52; Jožefa Kukovec, Placar 7 a; Matej Kirbiš, Markovci 13; Anton Koren, Ul. 25. maja 7; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Hana Kosi, Orešje 103; Tina Gra-dišer, Kukava 58.
Šifra: Notranji mir
Vprašanje: Kako naj pridobim mir in zaupam v življenje?
Odgovor: Človek se celo svoje življenje uči in pili v modrosti. Ravno skozi omenjeno šolanje spoznava različne situacije, ki mu pomagajo za osebno in duhovno rast. Vsaka preizkušnja v sebi skriva nekaj dobrega in poučnega in iz njenega bistva se tako lahko izlušči zrno modrosti. Seveda pridejo tako težki kot lepi trenutki in včasih je težko ozavestiti, zakaj se nekomu dogaja nekaj težkega in nosi bremena preteklosti. Pri tem je resnica v tem, da vse seže devet kolen nazaj k prednikom in očitno je tako, da sleherni posameznik odplačuje grehe. Ampak po drugi strani je Vesolje vedno dobrohotno z dobrim in vsakemu podari tako usodo, da ji je lahko kos. Živite v času, kjer je vse hitro, drzno in intenzivno in ravno zaradi tega je notranji mir postal razkošje, ki ga je treba ceniti in negovati. Priborite si ga tako, da si vsak dan vzamete nekaj časa zase in za tiste stvari, ki vam nekaj pomenijo. To je lahko branje knjige, poslušanje radia, pogovor s srčnim izvoljencem (romantično) ali pa sprehod v naravo. Po drugi strani je lahko zmes vsega ali pa čisto nekaj tretjega. Pri tem je pomembno tudi naslednje, da vas vodijo svetle misli in da razmišljate pozitivno, ome-
Med oblikami učenja, recimo učenje pesmi na pamet, kolesarjenja, učenje reševanja znanstvenih problemov, vztrajanja ob neuspehih, učenje seštevanja itd., so zelo velike razlike. Nekatere teorije učenja so se trudile razložiti celotno učenje, a jim v večini to ni uspelo. Teorije učenja se namreč zlasti razlikujejo v opredelitvah, kaj se učimo: behavi-oristi poudarjajo, da se učimo vedenja - torej vedno novih reakcij na določene dražljaje in jih ne zanimajo procesi, ki se dogajajo v človeku; kognitivisti na drugi strani pa menijo, da se učimo pomenov in smisla, pri čemer so mentalni procesi predstavljanja, mišljenja ter že obstoječe znanje - torej predznanje - odločilnega pomena za potek učenja.
Za lažje razumevanje bom predstavil hierarhično kla-
njeno v sebi skriva nevidno moč ljubezni in možnost, da premagate stvari. Ljudje, ki so celo svoje življenje ujeti v breme lastne ali tuje preteklosti, ne morejo dobiti miru in zaupanja. Prečudovita narava pomladi, ko vse cveti in ptički prepevajo vesele pesmi, lahko v posamezniku prebudi zaupanje v dobro in skozi to napreduje. Vsak se mora truditi in se ne sme vdajati usodi. Mnogo naredite lahko že skozi dejstvo, da se spreminjate skozi sebe in s tem tudi svoj značaj. Ključno je, da ima vsak posameznik svoje slabosti in prednosti, in če si zna z njimi pomagati in jih spraviti na višjo zavest, mu omenjeno pomaga, da postanete vse okoli njega lepše. Drobnih stvari, kot so nasmeh, objem, poljub, se ne da kupiti in vsak jih ima možnost najti. Tisto, česar ne morete
sifikacijo oblik učenja po
Gagneju. Pravi, da so oblike učenja v zaporedju sledeče:
1.	Učenje na osnovi lastnih izkušenj - klasičen primer za to obliko je ta, da če se otrok opeče na štedilniku, se ga v bodoče izogiba, ali pa ta, da če je za neko dejanje nagrajen, ga z veseljem ponavlja.
2.	Učenje z opazovanjem ali s posnemanjem
-	pri tej obliki učenja gre za to, da otrok prevzame ali posnema mimiko, oblike vedenja, ravnanje v socialnih situacijah, kot sta pomoč ali pa agresija na osnovi opazovanja drugih. Ta oblika učenja ne poteka povsem zavedno.
3.	Spoznavno učenje
-	je tisto, ki je tesno prepleteno z besednim oz. simboličnim učenjem. To obliko najpogosteje prakticiramo v šolah.
4.	Metakognitivno učenje - je učenje o učenju. Je razmišljanje o svojem procesu učenja in njegovim urav-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
spremeniti, morate sprejeti in tako bo življenje postalo simbol za dehteči cvet jablane. Srečno!
Šifra: Sreča v ljubezni
Vprašanje: Zanima me, ali bom spoznala moškega, ki me bo imel rad, mene in moja otroka. Želim si, da bi sin in hči doživela, kaj je to družina. Upam, da ne bom ponovila napak iz prvega zakona in da se mi bo uspelo osvoboditi preteklosti iz otroštva.
Odgovor: Na srečo je mnogokrat tako, da se človek največ nauči na svojih napakah. Iz astrološke karte je razbrati, da se bremenite s tistim, česar ne morete spremeniti. V življenju sta poro-
navanjem.
Po Gagneju vse omenjene oblike učenja terjajo različne pogoje, ki jih je treba izpolniti, da do učenja sploh pride. Za psihomotorično učenje, kjer gre za kompleksno zaporedje dejavnosti
-	gibov, ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način, to je učenje drsanja, igranja inštrumentov, dajanja injekcije ..., je velikega pomena ob predhodni razlagi in demonstraciji pravilnega izvajanja še ponavljanje in zlasti podkrepitev. To pomeni, da podamo povratno informacijo o pravilnosti takoj po izvedbi in jo nagradimo (velikokrat je že rezultat dovolj velika nagrada). Za učenje pojmov - tukaj mislim učenje definicij abstraktnih pojmov, kot so harmonija, demokracija, egalitarizem .
-	so zelo pomembni dobri tako pozitivni kot negativni primeri. Za učenje stališč, ki imajo spoznavno, čustveno in akcijsko sestavino in ki določajo izbiro reakcije - našega odziva - je pomembna identifikacija z (občudovanim) modelom ali vzornikom. Pri reševa-
ka in ločitev enakovredni. Dejstvo je, da ste se poročili iz ljubezni in da ste bili tudi zelo razočarani, ko ste izvedeli, da to ni tako. Po drugi strani so to popolnoma aktualne zgodbe, ki jih piše življenja. Pravilno je, da se iz svoje preteklosti spomnite samo lepih reči.
Kajti tako vam bo mnogo lažje. Pomembno je, da si na pravilen način postavite meje in pravila igre. Določiti si morate, kaj je za vas bolj in kaj je tisto, kar je nepomembno. Otrokoma morate podariti svetli lik o očetu, in ko bosta odrasla, si bosta ustvarita vsak svojo družino. Po zvezdnih namigih bo tako, da vas v življenju čaka še mnogo lepega in prijetnega. Prepričan sem, da boste
nju problemov, kjer bo učenec rešil nek problem sam s pomočjo samostojnega kombiniranja naučenih zakonitosti, je glavni notranji - tisti v učencu samem - pogoj predznanje, to je poznavanje pojmov in zakonitosti z danega področja, zunanji pogoj pa je učiteljeva pomoč pri priklicu oz. ozaveščanju potrebnega predznanja.
Morda bi na tem mestu izpostavil nekoliko bolj obliko učenja z opazovanjem ali s posnemanjem, ki se je v iskanju svoje identitete največ poslužujejo mladostniki. Ti si za svoj model oz. vzor izberejo ljudi, ki jih občudujejo in bi jim bili radi podobni, na primer osebe iz medijev, ki jih potem posnemajo v oblačenju, vedenju, govorjenju . Pri tem je naša naloga, da jim pomagamo pri razvijanju zavestne in neodvisne presoje. Učenje po modelu namreč, kot pravi Bandura, vpliva na posameznika na več načinov: posameznik se nauči novih oblik vedenja (posnemanje nenavadnih kretenj ali besed), okrepi se že obstoječi način ravna-
spoznali partnerja, s katerim boste uživali. In vendarle je ključno, da predelate vzorce in da se ne vračate nazaj. Poučno bi delovalo, da si zapisujete svoje občutke in tako lahko predelate v pozitivnem smislu tisto, kar vas veseli. Življenje vas posledično iz dneva v dan uči, da se morate zgraditi v trdno osebo in ne smete nositi lastnih bremen. Tako lahko najdete v sebi dodatno motivacijo in presekate tisto, kar vas boli. Odlično vam kaže že za maj in zavedajte se, da se sreča skriva na strani pogumnih in aktivnih ljudi.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
nja in odstranijo ali pa se na novo vzpostavijo zavore vedenja (učenje agresivnega vedenja s posnemanjem je zelo razširjeno). Posledica učenja z opazovanjem je tudi predvidevanje, kaj nam utegne prinesti določeno vedenje, oblikujemo si predstave o tem, katero vedenje je v neki situaciji normalno, kaj je prav, sprejemljivo, moralno in kaj ne. Tako razvijamo notranje standarde, ki vplivajo na vedenje tudi potem, ko modela ni več.
Zavoljo omenjenega apeliram na mladostnike in starše. Mladostniki bodite kritični pri presoji vedenjskih vzorcev vaših vzornikov! Tudi ti so samo ljudje s svojimi napakami in ravno slednje so samo njihove in ne rabijo postati tudi vaše. Starši, vi pa bodite v oporo vašim mladostnikom in se z njimi pogovarjajte, jih predvsem poslušajte in jim bodite na razpolago brez obsojanja.
Vir: Požarnik Marentič B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
Jernej Šoštar
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Spoznavanje učenja
Oblike učenja
Slo pop - rock novice
Skupina Big Foot Mama je minuli četrtek z nastopom v ljubljanskem Orto Baru odprla letošnji Ortofest. »Na to kultno prizorišče smo se vrnili po sedmih letih in spet podoživeli nor klubski feeling. Orto se je tresel od začetka do konca, folk je norel, kar nam je dalo še dodatnega zagona! Super noč!« so po nastopu svoje vtise strnili člani zasedbe.
Dan kasneje, v petek, pa se je skupina BFM odzvala povabilu za snemanje oglasa Hvala, ker voziš zmerno, zvečer pa so se udeležili še prireditve Radia Hit v ljubljanski Cvetličarni.
Sicerpa bigfooti medtem tudi vestno vadijo in krešejo nove kreativne ideje. Te dni bodo namreč posneli še zadnje vokale za novi singel Umazan dež, ki bo luč sveta ugledal čez približno mesec dni.
:k-k-k
Skupina glasbenikov, združenih pod imenom B R O, je včeraj predstavila prvi radijski singel in videospot za skladbo Lunanai. Pesem napoveduje drugi studijski album, ki bo predvidoma izšel meseca septembra 2011. Album bo zaznamovala obilica zanimivih gostov, med katerimi najdemo jamajškega Jah Masona, Trka-ja, Budo iz zasedbe Elvis Jackson, Majo Keuc in Mojco Zalar.
B RO je glasbeni projekt, za katerim stoji Mate Brodar in ki je nastajal, ko je bil Mate še član dvojca Da Phenomena. Prvi album z naslovom Serious Reggae Deviations, ki ga je na pot pospremil singel Universe, je leta 2009 izšel kotpriloga junijske izdaje revije RSQ.
S svojo spremljevalno skupino The Towel Stealaz je Mate nastopal na številnih reggae festivalih doma in na tujem, izjemno dobro so ga sprejeli na Madžarskem, kjer je med drugim nastopil tudi na znamenitem Szigetu.
Za nove koncertne dogodke je B R O pripravil kar dve različni zasedbi. Šestčlanska roots raggae zasedba in nekoliko bolj fun-koidno naravnani trio se lahko pohvalita s številnimi odličnimi glasbeniki, v njihovem repertoarju pa najdemo tudi skladbe iz časov Da Phenomena ter nekatere izvirne priredbe tujih skladb.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. DAN. D - MAGICHNO
2.
3.. nipkEiN Maša - povej
4.ALYA -VSE BO LEPO 5. ZLATKO - LAGANO NAPREJ 6. SIDDHARTA - GENERAL 7. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 8. NINA PUŠLAR - BILO LEPO BI 9. TABU - MOJE LUČI 10. APRIL - LADIDADEJ
- DUŠA IN TELO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Flirrt znova na Ortofestu
Po odličnem lanskoletnem koncertu na Ortofestu se skupina Flirrt 12. aprila ponovno vrača na Orto oder -tokrat z ogromno novostmi in predvsem v znamenju nove plošče Horizont, ki je izšla preteklo jesen.
Skupina Flirrt je z novim albumom Horizont naredila novo prelomnico v svoji karieri. Medtem ko nove skladbe iz albuma Horizont zvenijo odlično preko radijskih sprejemnikov, pa bo njihov koncert v živo prava poslastica za vse stare in nove poslušalce, saj bo le-ta predvsem v znamenju novega albuma. Na svoj račun pa bodo prišli tudi vsi tisti, ki jih je flirrtovska glasba spremljala skozi najstniška leta. Na koncertu bodo člani zasedbe namreč postregli tudi s svojimi starimi hiti, kot so Romeo in Julija, Na peronu, Jutranji striptiz, Ona, Ko je ni, Inja, Poljubi me in mnogimi drugimi hiti ter tako poskrbeli za no-stalgične trenutke.
Album Horizont bo skupina tokrat prvič odigrala v celoti, kar pomeni, da bo nekatere skladbe prvič moč slišati v živo, sledile pa si bodo v enakem vrstnem redu, kot so nanizane na plošči. Na reper-
toarju bodo tako tudi njihovi zadnji singli V mojem telesu, Zbiram vse, kar nosila je, Konec, Preden greš še mal ostan, V vakuumu in seveda aktualni naslovni single Horizont, ki je po radijskih postajah požel val navdušenja in tako kraljuje na najvišjih mestih radijskih lestvic. Publiki na Ortofestu bodo Flirrti postregli tudi z marsikaterim presenečenjem, eno izmed teh bo to, da bodo prvič v živo zaigrali nekatere starejše skladbe, ki jih do sedaj še nikoli niso.
Ker v tem letu skupina Flirrt zaznamuje svojo 14-letnico delovanja, bo to letos njihov zadnji koncert v Ljubljani, saj bodo vso svojo energijo vložili v praznovanje svoje jubilejne, 15-letnice in za takrat fantje obljubljajo nepozabno doživetje. Vsi tisti, ki boste koncert Flirrtov 12. aprila zamudili, jih lahko ujamete že 26. aprila v Novi Gorici.
MZ
Filmski kotiček
Prikriti udarec
Vsebina: Ko nekemu dekletu umre bogata mama, postane dedinja njenega bogastva, kar pa ni po godu njenemu očimu, ki je računal na ta denar. Začne se izživljati nad dekletom in njeno mlajšo sestro, do točke, ko v igro zaideta nož in kri. Posledica: dekle vržejo v umobolnico, očim pa nekaznovano po-baše denar. Dekle, ki v umobolnici dobi ime Baby Doll (ker je podobna lutki), hitro pridobi prijateljice. Nadzira jih stroga dr. Vera Gorski, šef ustanove pa je sadistični Sinji, ki bogatašem ponuja spolne usluge svojih varovank. Baby Doll se sprijateljicami hitro odloči za
SuckerPunch
Igrajo: Emily Browning, Abbie Cornish, Jena Malone, Vanessa Hudgens, Jamie Chung, Carla Gugino Scenarij: Zack Snyder in Steve Shibuya Režija: Zack Snyder Žanr: fantazijski akcijski Dolžina: 110 minut Leto: 2011 Država: ZDA
pobeg, saj jo bodo kmalu lobo-tomizirali, da ne bi delala težav. Zbrati morajo pet predmetov, ki jim bodo omogočili pobeg, toda pot do njih bo, milo rečeno, sila nenavadna ...
Reklama za film pravi, da bomo nanj nepripravljeni. Za-čuda ta obrabljena fraza v tem primeru še kako drži. Gre za prvi popolnoma avtorski film Zacka Synderja, ki je sicer snemal le predelave (Zora živih mrtvecev), odlično ekraniziral že obstoječe stripe (300, Varuhi) ali knjige (Legenda sovjega kraljestva). V tem času je razvil svoj zlahka prepoznaven vizualni podpis, ki ga je v Prikritem udarcu navil do skrajnosti.
Film bi lahko na hitro opisali kot Alica v čudežni deželi, kjer pa je Alica oborožena z velikanskimi kanoni in sesuje vse, kar ji pride na pot, zlasti moške in kar celoten patriarhalni sistem. To je film, ki bi ga z veseljem posnele danes že pozabljene Spice Girls, saj govori o tisti najstniški borbi za opolnomočenje žensk, dokler mladim bojevnicam energije ne spijeta nosečnost in materinstvo. Toda takšen opis bi bil
Trije člani zasedbe Flirrt prihajajo s Ptuja: basist Peter Pravdič, bobnar Aleš Zorec in klaviaturist Toni Habula. Frontman in pevec skupine je Rok Lunaček, kitarist pa David Stritar
do filma krivičen, hkrati pa je po drugi strani težko podati koherentno oceno, kajti film izstopa iz skoraj vseh žanrskih konvencij. Ne vemo, ali je to prvovrstna akcijada ali drama o odraščanju in umiranju ali kriptično potovanje po idu kot nekakšna poceni različica Izvora ali družbeno angažiran film o zatiranju žensk ali newagerski orgazem o angelih ali gre za film po video igri ali ... Kaj? Kaj smo sploh videli?
Ker gre za najbolj značilen režiserjev film do sedaj, seveda lahko pričakujete obilo krasno izbrane glasbe, čudovit poetični uvod ter ogromno akcije v počasnem posnetku. Čeprav smo to videli že večkrat, pa vsakič znova deluje sveže, saj je to najbrž edini način, kjer
lahko frenetični akciji navkljub počasi in filigransko uživamo v vseh detajlih hkrati, ne da bi se kamera preveč tresla.
Po eni strani film deluje kot drag in vizualno izjemno izpiljen holivudski pofl, po drugi pa imamo nelagoden občutek, da smo videli nekaj zapletenega, česar nismo uspeli v popolnosti dojeti. Žanrsko preigra-vanje od fantasyja, animeja do steampunka in video igre ter psihotrilerja rezultira v popolni polarizaciji občinstva. Ali vam bo film neverjetno všeč ali pa ga boste žareče sovražili, definitivno pa vas ne bo pustil ravnodušnega. Neverjetno, kako je lahko en film hkrati tako izvrsten in hkrati tako za-
nič.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, k je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
SKUPINA OSMIH PEVCEV
TRTNI I ŠKODLJIVEC, ZAVIJAČ
IGRALEC STATIST
STROKOVNJAK ZA ITALIJANSKI JEZIK
SEKANJE, SEČNJA
DEL VEČJE CELOTE
KRAJ PRI KOČEVJU
SVEZ
JUTRANJI ZRAK
TABOR
ATLANTSKI MORSKI PES
KRMA NA
LADJI (ZASTAR.)
PREDEL
ANTON INGOLIČ
POŽIREK, SRK
PIANIST BERTONCELJ
NEKDANJA DELAVSKA HIMNA
NASA ODLIČNA KEGLJAVKA
PENJA, KLAMFA
NASA PISATELJICA VASTE
NASA IGRALKA METODA
NASA NOVINARKA (LADA)
NEUMNEZ, NORČEK
MAJHNO ZNAMENJE
IGRALEC HUNTER
DONENJE
RIMSKI DEMON SMRTI
NAS FILOZOF (SILVIN)
SMUČARSKA TEKAČICA
IZREZEK ZA GLAVO
PLANINSKI POHOD V GORE
ZAZNAVA Z
OČMI
MOGOČNA GORA
.. IN KATODA
RAZJEDA NA KOZI
STENSKA OBLOGA
OSEBNI DOHODEK
UMETNO GNOJILO
TENORIST ŽUNEC
NASA PESNICA (MANCA)
TRDNJAVA UTRDBA
ČEBELJI PANJ Z ENIM SATOM
Ugankarski slovarček: EILETZ = slovenski filozof in slavist (Silvin, 1928-), JADRNA = izrezek za glavo, JAKSIČI = naselje pri Kočevju, KISELJAK = trtni škodljivec, zavijač, KOMPARZ = igralec statist, MAKO = atlantski morski pes, OPALE = naselje pri Zireh, ŠAP = polna pest.
■jeupe» e>j!Je|A| 'dwe>| 'e|euop
-eujatui 'ejAe 'taoio 'ojojoz '!3!s>|er 'epoue 'uop 'euoo 'n 'se>j 'p|A 'eqo>js 'etoua 'oi 'suo 'ienog 'e>jes 'uuogajg 'isiuenei! 'aoiuaoieuz 'zjedwo>| 'ouaouiA '>|edej 'a|edo 'J!Jn>| 'iai>|o :ONAVHOOOA '9>|uezjj>| 9) A9HS9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 9. april
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.35 Komentar tedna (ponovitev).19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 10. april
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure
GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolov-cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj ).
TOREK, 12. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Avtoradio (Danilo Majcen). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 13. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 14. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 15.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Vsekakor boste v tem tednu spoznavali In spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni. Kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate.
Sn BIK
Notranja volja In trdnost vam bosta v pomoč In spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostili in z energijo vas bodo napolnili narava, delo na vrtu in ustvarjalnost v ljubezni.
DVOJČKA
, Delovne obveznosti se bodo ko--r^ J pičile, In četudi ne boste najbolj """' navdušeni, se morate odločiti In reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor odkrivate tisto, kar je neznanka.
RAK
Hrepenenje je nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti določeno selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu.
LEV
■Tj Odprle se vam bodo določene nove poti In stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov.
DEVICA
Ni kaj, pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se boste vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se boste odprli In se začeli na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu se bo vse zavrtelo v vašo korist.
ŠKORPIJON
Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in nenazadnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko k kozmetičarki ali frizerju!
STRELEC
Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda je v življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave.
KOZOROG
Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da dožlvite neko posebno srečo In harmonijo. Čas je, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam.
VODNAR
Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in Intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in skozi pogovor napredujete na osebni ravni. Seveda je resnica ta, da ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi.
RIBI
Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti In spoznali boste, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu kot tudi pri denarnih zadevah.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Spremljajte Kmetijsko oddajo Radia Ptuj, ob nedeljah ob 11.40.
NAŠ IGRALEC
OČRT, ORIS
OČE
Ptuj • Knjižnico Ivana Potrča obiskali knjižničarji iz Koprivnice
Druženje knjižničarjev
V soboto, 26. marca, je ptujsko knjižnico v okviru rednega letnega strokovnega izobraževanja obiskalo devetnajst kolegov iz Knjižnice i čitaonice Fran Galovič iz Koprivnice. Zanje smo organizirali celodnevne dejavnosti - vodeni ogled naše knjižnice, vodstvo po mestu in ogled ptujskega gradu.
Prihod kolegov iz Koprivnice je bil ob 9. uri na parkirišču pod gradom, kjer jih je pričakal Vladimir Kajzovar in jih pospremil do knjižnice. Ob prihodu je goste pozdravil direktor mag. Matjaž Neudauer in jim v nagovoru predstavil delo in poslanstvo naše knjižnice. Seznanil jih je, da v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo v letu 2012, naša knjižnica pripravlja projekt z naslovom Knjižnice pobratenih - partnerskih mest. Ptuj je pobraten s šestimi mesti: Arande-lovac (Srbija), Banska Štiav-nica (Slovaška), Burghausen (Nemčija), Saint-cyr-sur-Loire (Francija), Ohrid (Makedonija) in Varaždin (Hrvaška). S sodelovanjem s partnerskimi mesti želi Ptuj krepiti medsebojne vezi, prijateljstvo in kulturni dialog, zato so kolegi iz Koprivnice pokazali velik interes za sodelovanje pri tem projektu. V razstavišču smo si nato skupaj ogledali film, ki je bil posnet ob šest-desetletnici Študijske knjižnice Ptuj z naslovom Shranjena učenost. Po ogledu filma smo goste razdelili v dve skupini.
Prva skupina si je pod vodstvom Liljane Klemenčič ogledala prostore Mladinskega oddelka. Predstavila jim je zgodovino in razvoj oddelka ter bibliopedagoško dejavnost v oddelku. V pravljični
Prejeli smo
Knjižničarji koprivniške in ptujske knjižnice
Foto: Liljana Klemenčič
sobi je izvedla tudi pravljico z jogo z naslovom Zaljubljeni žabec. Tjaša Mrgole Jukič je predstavila delo na terenu in skupino popeljala na ogled bibliobusa.
Druga skupina si je ogledala Študijski oddelek z izposojo gradiva, spominsko sobo pisatelja Ivana Potrča in Domoznanski oddelek. Vladimir Kajzovar je kolege vodil po Študijskem oddelku in ob vodstvu smo si izmenjavali izkušnje iz knjižničarstva ter primerjali delo v knjižnicah.
Z zanimanjem so si ogledali spominsko sobo pisatelja Ivana Potrča. Del njegove zasebne knjižnične zbirke, ki nam jo je leta 1998 podarila soproga pisatelja Branka Jur-ca, in življenjepis pisatelja je gostom predstavila Božena Kmetec-Friedl. Po ogledu Potrčeve študijske sobe so si ogledali še Domoznanski oddelek. Mira Petrovič je goste seznanila z delom v Domoznanskem oddelku, predstavila jim je naše dragocenosti, med drugim tri inkunabule
iz let 1475, 1480 in 1497 ter drugo staro in tudi novejše gradivo. Govorila je o projektu digitalizacije gradiva in o zaščiti starega, antikvarnega. Skupini sta se nato zamenjali.
Po ogledu naše knjižnice smo goste popeljali še na voden ogled gradu in Ptuja. S kolegi smo se ob koncu dneva poslovili z zagotovilom, da se bomo po bogati izmenjavi izkušenj, predvsem pa prijetnem druženju, ob prvi priložnosti zopet srečali.
Božena Kmetec-Friedl
Bradavica na nosu lepotice
Večkrat smo že slišali naše najvišje predstavnike občine govoriti o Ptuju kot o najlepšem, ne le najstarejšem mestu v Sloveniji. Prav gotovo se lahko vsi strinjamo s tem mnenjem, ko se pripeljemo po mostu čez Dravo in zagledamo s soncem obsijano veduto mesta.
Tako kot za kandidatko za miss niso dovolj idealne mere, če ima na nosu grdo bradavi-
Prejeli smo
co, tako ima tudi mesto Ptuj kar nekaj »bradavic«, ki bi jih bilo treba čim prej odstraniti. Pa to ne le zaradi kandidature za kulturno prestolnico, ampak predvsem zaradi nas, ki tu živimo.
Ena od takih bradavic so drvarnice ali garaže, ki so na divje postavljene ob bloku na Potrčevi 32. O tem dejstvu priča njihov izgled, saj za takšna
skrpucala niti bog, niti sam predstojnik oddelka za urbanizem ne bi dobil gradbenega dovoljenja.
Pa to ni na takem mestu, ki bi bilo skrito očem. Vidi se s pločnika ulice, še bolj pa se vidi z dvorišča stavbe na Potrčevi 34, kjer domujejo Društvo upokojencev, pa Športno društvo mestne četrti ..., kjer na balinišču vsako leto organizi-
rajo tekmovanje ob občinskem prazniku. Tega tekmovanja se udeležujejo tudi najvišji predstavniki občine in mestnih četrti. Kdo od mestnih svetnikov, ki to vidijo, bi moral dati pobudo, da se to odstrani?
V soboto, 26. marca, je velika množica urejala to dvorišče, o čemer bodo prav gotovo obširneje poročali mediji, ki so bili prisotni. A bojim se, da o tej packi na sicer lepi sliki ne bodo poročali.
Ali smem torej jaz, upokojenec in občan brez funkcije, podati takšno pobudo?
Mirko Jaušovec
Otvoritev športne dvorane v Kidričevem
V petek sem se udeležil otvoritve športne dvorane v Kidričevem, ki je lahko v ponos vsem občanom . Dogodek se mi bo za vedno vtisnil v spomin, vendar z grenkim priokusom.
Na sami prireditvi je besedo dobilo kar nekaj pomembnih ljudi. Vse sem zelo pozorno poslušal. Bilo je izrečenih veliko zahval, vendar pa nisem
zasledil zahvale tistim ljudem, ki so najbolj zaslužni, da ta dvorana danes stoji in je predana namenu. Nehote se mi je vsilil občutek, da si pripenjajo priponke zaslug tisti, ki so temu projektu v začetku celo nasprotovali in se vanj vključili ob zadnjih zaključnih delih in tik pred otvoritvijo. Da imajo ljudje zelo kratek spomin, bi verjel, če ne bi spregovoril
tudi bivši ravnatelj, ki je podrobno orisal zgodovino športa v Kidričevem zadnjih 45 let, ni pa mu spomin segel tri leta nazaj, da bi ob vseh imenovanih omenil najzaslužnejše ljudi iz občine, ki so prav gotovo vložili veliko napora, znanja in spretnosti, da je prišlo do realizacije tega velikega projekta. Sprašujem se, kaj so si ob vsem tem mislili gostje,
občani in starši, ki vedo, da sta za to najbolj zaslužna bivši župan in bivša direktorica občinske uprave, ki pa nista bila niti omenjena, kaj šele pozvana k besedi.
Ob vsem tem sprenevedanju me skrbi, v kakšni občini živim, kdo to občino vodi in kaj naj bo vzgled našim otrokom.
Jože Peršuh, Župečja vas 1 d
Od tod in tam
Celje • Učenci na sejmu Altermed
Foto: AM
V petek, 18. marca, smo se učenci 6.a-razreda OŠ Mladika predstavili na sedmem sejmu Altermed, ki deluje v okviru celjskega sejma. Sodelovali smo: Kaja Maruša König, Urška Zibrat, Tajda Drevenšek, Nuša Bezjak, Žan Munda, Žiga Jakomi-ni in Astrid Marovič. Predstavili smo se s pripravo čičerikinega namaza, korenčkove solate s kalčki in z mlečnim bananinim napitkom. Sejem in posledično tudi naš nastop sta potekala v duhu zdravega življenja ter osveščanja ljudi o zdravi prehrani. Svoj nastop smo z veseljem predstavili na demonstracijskem odru, nakar smo po končanem delu namaz, solato in napitek odnesli med občinstvo. Ker pa nam je ostalo kar nekaj namaza, saj smo ga raje pripravili več, smo ga rade volje odnesli tudi po stojnicah. Naša mentorica je bila učiteljica Dunja Stošič.
Astrid Marovič
Ptuj • Dve zlati priznanji
Foto: MD
Tudi letos smo na OŠ Olge Meglič pri slovenščini učenci od 2. do 9. razreda tekmovali za Cankarjevo priznanje. Najprej smo izvedli šolsko tekmovanje, se s štirimi učenci (Anjo Draškovič, 9. b, Minjo Zamuda, 8. a, Aljažem Pužem, 9. a, in Mašo Štebih, 9. b) uvrstili na regijsko, od koder pa sta se dve učenki, Minja Zamuda in Anja Draškovič, uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Leona Štuklja v Mariboru. Bili smo polni upanja in komaj pričakali rezultate, kipa so naše trdo delo in vztrajnost potrdili in nagradili, saj sta obe učenki prejeli zlato Cankarjevo priznanje in s tem tako v spisu, kije imel naslov Zakaj smo geniji, kot tudi sicer dokazali, da sta resnično mala genija. Mentorica: mag. Renata Debeljak.
RD
Miklavž pri Ormožu • Pekli palačinke
Foto: Simona Tomažič
Vas zanima, kaj smo tokrat počeli v podaljšanem bivanju OŠ Miklavž pri Ormožu? Z učenci smo tokrat pekli palačinke in se pri tem neizmerno zabavali. Naši mali nadobudneži so se pokazali kot pravi mojstri v peki teh priljubljenih slaščic, za katere smo porabili kar 20 jajc in 5 litrov mleka. Navsezadnje, kdo pa nima rad palačink?? Tako smo poskrbeli za to, da so bile vse sestavine skrbno pripravljene, za najpomembnejši del (marmelada in čokoladni namaz) pa so se otroci še posebej potrudili. Prinesli so precej kozarčkov svojega najljubšega namaza. Odlične palačinke so nato tudi snedli, spomin na peko palačink pa bo ohranjal še poseben plakat o palačinkah, ki so ga izdelali učenci.
ST, JH in otroci
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Besede o avtorici
Cecilija Bernjak se je rodila v številni družini v Dolnji Bistrici v Prekmurju. Šolo je obiskovala v Dolnji Bistrici, Črenšovcih, Murski Soboti in Mariboru. Skoraj trideset let živi in ustvarja na Ptuju, zadnja štiri leta pa na Zgornji Hajdini. Avtorica o svojem otroštvu rada pove: »Mama in oče sta nas, otroke, rada vzpodbujala k ustvarjanju: risanju, pisanju, plesu in petju, saj sta bila tudi sama dejavna v vaških kmečkih društvih. Igrala sta v domačem gledališču na vasi, zato mi je ljubiteljska kultura zelo blizu.« Ljubiteljsko se ukvarja z risanjem in s slikanjem. Je tudi predsednica ptujske likovne sekcije pri DPD Svoboda, uči se umetniško ustvarjalni ples pri Majdi Fridl, vključena je v več društev. Je tudi članica Ptujskega literarnega kluba, o svojem pisanju pa je povedala: »Svoja razmišljanja že dolgo zapisujem. Nastale so pesmi o meni, o naravi in odnosih. Izpovedne so.« Letos je prejela plaketo ZKD Ptuj.
Domača rasi Cecilija Bernjak
O OBJAVLJENI LIRIKI
Pesmi Cecilije Bernjak bivajo v zavetju razrahljane dvojine. To je dvojina, ki se napaja iz baterij približevanja in oddaljevanja. Lirski subjekt je globoko hrepenenjski; četudi zmore umirjeno občudovanje narave in samega sebe v ednini, je višji smisel v bivanju s sočlovekom.
Gre za nenehno poglabljanje vase, prižiganje luči v svoji duši, preiskovanje in samoprisluškovanje - skozi stene lastne duše pa hrepenenje projicira še na vse druge. Tudi na nas, bralce. S svojo, mestoma eruptivno izpovedjo se dotakne vsakega med nami, ki je čuteče in hrepeneče bitje.
Ne moremo mimo preprostega, in vendar učinkovitega izrazja, ki ga osveži in oplemeniti, nato pa poveže v tekočo ritmično celoto. Za ritem v teh pesmih je sicer značilno umirjeno valovanje, le tu in tam se pojavijo drobni pljuski in vrtinci, ki pa se ponovno umirijo in ne prinašajo kakih večjih pretresov. Omeniti je potrebno še njeno pisanje v narečju. Tudi v tem, objavljenem sklopu je primer tovrstne pesmi, zapisane po približni fonetični podobi prekmurščine.
Preprosto prefinjena in barvita pesniška govorica, ki se riše in nas obenem nariše - željne svobode, željne ljubezni. Kot Cecilijini verzi: »... nemirno prhutanje v meni. / To je ptica v kletki, / hrepeneča po svobodi.«
David Bedrač
TEBI
Prižgala bom luč
na stopnišču svoje duše,
da ti ne bo treba bloditi v temi
in spraševati.
Kajti - jaz sem blizu,
le ti se predolgo odpravljaš
na tako kratko pot.
VOLJA TVOJEGA GIBA
V	meni je silna moč in vendar molčim.
Čakam.
Volja tvojega giba sem. Neizmerna radost! Na dnu vsega ponižanje. Moji cvetovi se odpirajo sami od sebe.
Ustvarjaš z mojo lučjo, zato svetlobe ne vidim.
V	temi se zdiš bliže. Jaz ostajam v svojem.
In ..., ko me ni več,
a ti trdo prikimaš, da sem,
se zavem,
da sem jaz vedno ti
in da me z mojo močjo brišeš z
dlani.
Kako majhna je slast v tvojih rokah in kako mogočen znaš biti brez nje, vem samo jaz.
Volja tvojega giba sem.
DA BOM DVOJE OD ENEGA
Odločeno je: neranljiva!
Ovijam se v kamnit ovoj. Skala postajam, z živo sredico.
Naj udari, naj poči, naj se odprem in razpolovim, da bom dvoje od enega, da bom eno drugemu vse.
ŽELJA PO MOJEM OBLAKU JE VEČNA
Naslikala bi rada moj oblak, čisto poseben oblak, ki bo bral moje misli. Priplaval bo čez nebo takrat, ko ga bom potrebovala. Oblak, ki bo znal nositi in prenašati, poslušati in molčati . Oblak z dovolj prostora, če že ne zame,
pa vsaj za ptico, bivajočo v meni. Z razprtimi krili tudi ponoči. Poslušala bo in pela . V ptici bom jaz strpno čakala, da se zberejo vsi moji predniki. Skupaj bomo slavili svetlobo!
Moj oblak,
čisto poseben, bo bral moje misli. Premagoval bo sebe, razdalje, spremembe,
pa vendar z mehko senco pod sabo, ki bo večni biserni vodnjak za vse.
BAR MALO SČE OSTANI!
(v prekmurščini)
Nikam nejdi! Bar malo šče ostani. sunce je šče visiko, rose šče nega.
Lejko ideva med njive, zorenje žita gledat. Pa trave so šče nej pokošene . Trava je lejko najina postela!
Ležati v visikoj travi ..., ej!
Znaš, kak je fajn
na hrbti ležati,
grijsti sladko deblo trave,
pa gledati v oblake!
Kočije se vozijo po nebi!
Včasih kuji norijo,
grive pa same razpotegnjene
delajo nebon šče lepše.
Pa tisto tišijno si lejko pričarava,
tisto, znaš, da nikaj ne gučijš,
pa vse povejš.
Nikam nejdi! Bar malo šče ostani -te prosim zaton ka znam, ka tudi tij komaj čakaš, ka te povabim ta, ge si z menoj najrajši.
ŽELJA
Skrivnostna moč, če bi te zdaj imela, bi postala cvet čudodelen sredi širnega sveta, obogatenega s čisto vodo, nahranjena s soncem, v naročju s kruhom; jaz med vsemi, za vse ljudi.
Hajdina • Ustanovili turistično društvo Mitra
Stavijo na preteklost v povezavi s sedanjostjo
V hotelu Roškar v Hajdošah je bil 4. aprila ustanovni zbor za ustanovitev TD Hajdina, ki se ga je udeležilo več kot 70 udeležencev. Ideja o ustanovitvi turističnega društva je zorela nekaj let in je v tem času dobila široko podporo.
V imenu iniciativnega odbora je aktivnosti za ustanovitev predstavila Silvestra Brodnjak, ki je pri polaganju temeljev prvega turističnega društva v občini Hajdina resnično opravila izjemno delo, za kar se ji je zbor tudi zahvalil. Četrtega aprila letos je prelomni datum, ko je bila izpolnjena večletna želja Društva žena in deklet občine Hajdina, da bi imeli tudi na Hajdini svoje turistično društvo, ki bo skrbelo za prepoznavnost občine tudi po turistični plati.
„Vsa gospodinjstva v občini smo s pisno informacijo seznanili z našo vizijo, da naj bi bilo Turistično društvo Hajdina tisto združenje ljudi, ki naj bi občino Hajdina naredilo prepoznavno tudi po turistični in gospodarski plati, saj imamo marsikaj, česar mogoče niti sami še ne poznamo dovolj, in
marsikoga, na kogar smo lahko upravičeno ponosni. Vse to pa bomo lahko javnosti predstavili ob sodelovanju vseh že delujočih društev, teh je 33, delujeta pa tudi športna in kulturna zveza, ki bodo med seboj usklajevala delo in izdelala koledar prireditev, dogodkov in aktivnosti, ki ne bodo namenjeni izključno nam, občanom iz sedmih vasi, ampak tudi drugim, ki bodo prihajali kot naključni obiskovalci ali pa kot turisti v naše kraje," je med drugim povedala Silvestra Brodnjak. Ustanovni zbor TD Hajdina je pozdravil tudi haj-dinski župan Stanislav Glažar, ki si je tudi sam prizadeval za ustanovitev društva, katerega delovanje bo po najboljših močeh podprla tudi občina. Za začetek so v društveno blagajno prispevali tisoč evrov. Pri virih za delovanje pa računajo tudi na društveno članarino, ki za leto 2011 znaša 10 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Za prvo predsednico TD Hajdina je bila izvoljena Sonja Brlek Krajnc, na dve podpredsedniški mesti pa sta bila izvoljena Matija Brodnjak in Franc Mlakar. Na fotografiji v družbi Silvestre Brodnjak, ki je opravila levji delež pri ustanovitvi društva.
Na ustanovnem zboru so potrdili statut društva. Izmed treh predlogov za ime društva, Mitra, Ajdna in Gandin, so izbrali prvo. V upravnem odboru bodo imeli 21 članov, sedem predstavnikov vasi, ravnateljico OŠ Hajdina, farnega župnika, predstavnika Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož,
Slovenske gorice • 15. ocenjevanje vin
Kakovosten letnik 2010
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je prvi aprilski teden izvedlo že 15. zaporedno ocenjevanje vin domačih vinogradnikov. Petčlanska strokovna komisija je v pokušnjo dobila 66 različnih vzorcev vin.
Posebnost tega ocenjevanja je vrstni red; komisija namreč najprej oceni vzorce vin v kategoriji suhih vin, nato vzorce v kategoriji rdečih vin in na koncu vina s preostankom ne-povretega sladkorja (posladka, sladka, predikati ...). Vsa vina, ki dosežejo oceno najmanj 18 ali več, se nato lahko uvrstijo na znano grajsko ocenjevanje vin, ki bo tudi letos izvedeno na ptujskem gradu v začetku junija.
Na tokratnem ocenjevanju je komisija v sestavi Anton Vo-dovnik, Anton Skaza, Tadeja Vodovnik Plevnik, Andrej Re-bernišek in Zoran Petkoski najprej ocenila 31 vzorcev suhih vin, med katerimi je bilo šest vzorcev zvrsti, sedem vzorcev laškega rizlinga, en vzorec šardoneja, trije vzorci sivega pinota, trije vzorci renskega rizlinga, pet vzorcev sovinjo-na, en vzorec muškata otonela in pet vzorcev rumenega muškata. V kategoriji rdečih vin je komisija ocenjevala le pet vzorcev, in sicer po en vzorec roseja, zweigelta in gameja ter dva vzorca modrega pinota. V kategoriji vin z nepovretim sladkorjem pa je letos komisija poskusila in ocenila 30 vzorcev vin: tri zvrsti, en šipon, pet laških rizlingov, dva bela pino-ta, en šardone, pet renskih rizlingov in dva sovinjona.
Predsednik komisije, ki je ocenjevanje prinesenih vin za-
čela po pesmi destrniškega okteta, Anton Vodovnik, je vinogradnikom, ki so ocenjevanju prisostvovali, dejal: »Zapomnite si, najpomembneje je, da se vam vino 'dopade'!«
Zbrane je pozdravila tudi tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman, ki je vsem zaželela čim boljše rezultate: „Verjamem, da ste se vsi potrudili po najboljših močeh, v prihodnje pa vam želim veliko veselja v vaših vinogradih in kleteh!"
Po skupni oceni strokovne komisije je bil letos za prvaka v kategoriji suhih vin izbran sivi pinot Boštjana Berghausa, prvak vin z ostankom nepovrete-ga sladkorja je laški rizling, ki ga je pridelal Andrej Vidovič, prvak med rdečimi vini pa je modri pinot iz kleti vinogra-
dništva Rebernišek.
„Moram reči, da je letošnji letnik vin zelo kakovosten, sploh glede na vremenske razmere, ki so povzročile lani nemalo težav že pri trgatvi in je bilo pri kletarjenju potrebnega veliko znanja, da so vina takšna, kot so. Pohvalno, vsekakor. Morda v kakovosti nekoliko izstopa letos laški rizling, ki pa je tudi bolj odporen na vremenske neprilike. Nasploh se kakovost vin viša iz leta v leto in nikakor ni več primerjave med tistim, kašno je bilo vino pred 20 leti in kakšno danes," je po končanem ocenjevanju povedal predsednik komisije Anton Vodovnik.
Povprečna ocena letošnjih vzorcev sicer znaša 18, izločenih pa je bilo šest vzorcev vin.
SM
predstavnika gostinskih delavcev v občini, predstavnika sveta občine, ki bo prenašal informacije iz sveta v upravni odbor društva in obratno, predstavnico društev žena, ki jo bodo izbrale same, predstavnika športne zveze, predstavnika Zveze kulturnih društev občine Hajdina, predstavnika Občinske gasilske zveze, predstavnika Lovske družine, predstavnika planincev, predstavnika kurentov, predstavnico občinskega glasila Hajdinčan in predstavnika DU Hajdina. Za prvo predsednico TD Mitra Hajdina so izvolili Dražen-čanko Sonjo Brlek Krajnc, za podpredsednika sta bila izvoljena Matija Brodnjak in Franc Mlakar. Novoizvoljena pred-
sednica je predstavila okvirni program dela za letos, strnjen v 20 točkah, nekaj pa jih je dodal tudi zbor, kot povezovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini, da bi majsko drevo vsako leto postavili v drugem občinskem naselju, poskrbeti pa bodo morali tudi za spominke, ki bodo prav tako lahko služili v promocijske namene. Nova predsednica je dejala, da šteje vsak glas, vsaka ideja, vse naj se sliši. Zahvalila se je za zaupanje, čaka jih veliko dela, upravni odbor se bo na prvi seji sestal še pred veliko nočjo. Med prvimi nalogami, ki se jih bodo lotili, je izdelava koledarja prireditev v občini Hajdina, v občini se veliko dogaja, veliko je prireditev in dogodkov, ki ne smejo biti prezrti. Prav tako pomembno promocijsko gradivo pa je zloženka oziroma katalog, ki mora tudi kmalu ugledati luč sveta. Glede na dobro odzivnost med Hajdinčani za delovanje turističnega društva se ni bati niti za članstvo, niti za aktivnosti, ki jih bodo skušali izpeljati tudi s pomočjo dela posameznih skupin, ki bodo v podporo upravnemu odboru, saj želijo seme vsega, kar bodo delali, zasejati na široko. Skrb za ohranjanje in promoviranje kulturne in naravne dediščine postavljajo na prvo mesto. Urediti želijo Mariničevo domačijo, ki bi lah-
ko postala tudi sedež društva, po statutu pa je sedaj sedež društva na domačem naslovu predsednice. Popisali bodo znamenitosti v vseh sedmih občinskih naseljih, prav tako želijo narediti seznam zanimivih osebnosti iz preteklosti in sedanjosti, zapisati spomine starejših, se povezati z OŠ Hajdina, kjer naj bi delovala etnološki in zgodovinski krožek. Če ju še nimajo, bi ju bilo priporočljivo ustanoviti, da bi skupaj zbirali določene informacije za potrebe turističnega društva, predstavili in označili kmetije, spodbudili aktivnosti za kmečko tržnico, zbrali podatke o obrtnikih in rokodelcih ter še veliko drugega, da bi dosegli večjo turistično in siceršnjo prepoznavnost občine, ki razpolaga z neizmernim bogastvom kulturne in naravne dediščine ter zanimivostmi. V svoje vrste želijo pritegniti tudi kletarje, ki ohranjajo martinovo tradicijo, nekatere aktivnosti pa so vezane tudi na pot sv. Martina, ki vodi skozi občino in ki ima na tem območju že svoje obeležje.
V čast novemu hajdinskemu društvu so zaigrali Štajerski frajtonarji in zapele Hajdinske frajlice, obe skupini sta že doslej naredili veliko pri prepoznavnosti Hajdine in njenih ljudi.
MG
Podlehnik • Literarni večer ob materinskem dnevu
Otroci za svoje mamice
Tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman je skrbela za dolivanje vzorcev vin članom komisije.
Kolikor imen za mame in žene, toliko pesmi.
Piskajo v trobentice rumene jih usta ljubezni ...
Tako so se glasili verzi Pavčkove pesmi, ki so bili kot dobrodošlica namenjeni vsem ženskam; ženam, materam, dekletom.
V petek, 25. marca, so ljubitelji kulture preživeli prijeten večer v družbi s člani KD Podlehnik. Tega dne se nismo sestali zgolj slučajno. Dramska sekcija KD, ki je bila organizator prireditve, je želela posvetiti večer vsem ženskam ob njihovem prazniku, materinskem dnevu in dnevu žena. V kulturni dvorani, kjer je bila prireditev, se je zbralo veliko poslušalcev, med gosti je bil tudi župan Marko Maučič. Ob recitiranju poezije se je glasila tudi pesem in glasba. Nastopali so člani DS KD Podlehnik, učenci OŠ Podlehnik, ki so peli, plesali, recitirali in igrali na glasbila, Dekliška vokalna skupina Cantilena, na flavto sta zaigrali Jerneja in Katarina, poslušali smo pa tudi prijetne zvoke citer, na katere je zaigra-
la Petra. Spregovorili smo o vlogi ženske, matere in žene v današnjem svetu. V družbi je prisotno mnenje, da ženska izpolni svoje poslanstvo, ko postane mati. Vendar se izpolnitev njenega poslanstva lahko izraža tudi na drugih področjih dela in življenja. S trdim delom, poštenim ravnanjem in znanjem lahko tudi ženska uspe v življenju. Velik uspeh je že, če je zadovoljna, ne glede na funkcijo in poklic, ki ga opravlja, če lahko osrečuje
sebe in druge. Prav je, da ženska dobi v družbi mesto, kot ji pripada. Lepo je dobiti rože za praznik, vendar samo to ni dovolj. Ženska naj bo cenjena in spoštovana sleherni dan in ne le ob praznikih.
Po končani prireditvi so si nastopajoči in poslušalci vzeli čas in se zadržali v prijetnem klepetu in druženju. Bilo je izrečenih tudi veliko pohval prirediteljem za prijeten in lepo izveden program.
D. K.
Podlehniški osnovnošolci so nastopili za svoje mamice.
Foto: SM
Foto: DK
Mali oglasi
STORITVE
INSTRUKCIJE iz MAT., FIZ., SLOV in TUJIH JEZIKOV ter PRIPRAVE NA MATURO nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi PREVAJANJE IN LEKTORIRANJE. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJSANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje: 051 205 373.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor, tel. 030 334 947.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO bukova drva, dostava na dom. Cena 59 € za 1/m3, z dostavo. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25. cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijsko zemljišče na območju občin Ptuj, Videm ali Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM bukova, in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM prašiče, težke 80 kg. Tel. 758 35 01.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, 3,70 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez. Cena 42 € za kubični meter. Tel. 031 848 466.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM štiriredno Oltovo sejalni-co. Tel. 755 14 51.
PRODAM traktor Ferguson s prikolico. Tel. 761 02 23.
NAKLADALNIK hlevskega gnoja, pajek Fahr, 3,5 m, in obračalnik SIP URO 320. Cena po dogovoru. GSM 041 762 777.
PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece. Tel. 755 88 21.
PRODAM pujske od 20 do 50 kg. Tel. 041 233 704.
PRODAM koruzno sejalnico Becker in obračalnik pajek. Tel. 041 358 960.
PRODAM odojke, težke od 25 do 50 kg. Tel. 041 694 960.
PRODAM prašiče od 25 do 80 kg. Tel. 75505 91 ali 041 385 143, 031 563 500.
KUPIM rotacijsko traktorsko kosilnico od 185 do 240 cm delovne širi-ne.Tel. 041 599 567.
PRODAM bukova drva ali mešana, po želji razrez in dostava na dom. Telefon 041 504 846.
PRODAM 150-kg bikca simentalca. Telefon 031 623 356.
PRODAM belo mešano vino z analizo, sovinjon, rizling in muškat ter rdeče. Telefon 041 936 471.
IŠČEM ženko za čiščenja stanovanja, vse ostalo po dogovoru. Tel. 740 80 57 ali 031 589 308.
TURISTIČNA KMETIJA na Goriškem zaposli mlajšega upokojenca (ne-alkoholika ) za delo na kmetiji. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo po dogovoru. Tel. 151 452 311 ali 131 362 947.
GREM pomagat čistit lokal v dopoldanskem času. Tel. 031 408 735.
DOM-STANOVANJE
HRVAŠKA, Vir na morju. Oddamo apartma za 3 do 5 oseb letovanja na morju. Do morja 150 m, peščena in kamnita plaža. Tel. 041 748 327.
HRVAŠKA VIR NA MORJU. PRODAM apartma, 55 m2, v III. fazi gradnje. Urejeno lastništvo in vse ostalo. Do morja 150 m, kamnita in peščena plaža, do centra mesta 15 minut. Trgovina, banka, vse blizu. Urejeno tudi parkiranje za dva avtomobila, terasa 12 m2. Tel. 041 748 327.
NA Ptuju oddamo v najem dvosobno stanovanje Tel. 051 202 744.
V CENTRU Ormoža oddamo v najem enosobno stanovanje. Tel. 051 202 744.
ENOSOBNO v celoti opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
ODDAM v najem 2,5-sobno stanovanje na Ptuju, opremljeno, v pritličju. Tel. 041 730 818.
ODDAM v najem lepo opremljeno enosobno stanovanje v Ptuju za 250 evrov s predplačilom. Telefon 051 238 431.
NEPREMIČNINE
STAREJŠO obnovljeno hišo Ptuj -Breg prodam. Ima dvoje opremljenih stanovanj ali stanovanje in poslovni prostor in možnost dograditve mansardnega stanovanja s teraso, cena 83.000 evrov. Telefon 031 708 968.
V NAJEM damo ali prodamo komfortno enoinpolsobno stanovanje v Ptuju. Informacije na telefon 031 320 616.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
PRODAM gradbeno parcelo v Pre-poljah. Tel. 685 01 11.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
NA PTUJU prodam urejeno in obnovljeno dvosobno stanovanje v pritličju, prosto bremen. Tel. 031 397 766.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
UGODNO prodam mizo s štirimi stoli, smrekov les in okroglo balkonsko mizico, novo, stekleno. Telefon 040 245 055.
HITRI KREDITI
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
CITROEN XSARA 1,616V EXCLUSIVE	2002	3.750,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 TDI AVI.	2004	16.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX LIMUZ.	1998	2.150,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDIEXCL.	2003	4.120,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 Dû DYNAM.	2003	4.990,00	AVT. KLIMA	K0V.B0RD0
OPEL ASTRA 1,416VNI0Y	2008	8.400,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
FIATPUNT01,2SX	2001	2.140,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN G 2,0 HDI SX	2004	6.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2005	4300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS UTDCIKARAV.	2002	3.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSAI,0 CLUB	2003	2.620,00	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
OPEL ASTRA1,616VNY0J KARAVAN	2004	4250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN 01,41	2004	5200,00	55.000 KM	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDI	2003	2.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI COMF. VARIANT	1998	3.150,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 2061,41	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN G. PICASS01,6 VTI DYNAM.	2010	15.400,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2061,41	2005	4.630,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 2,OHDI EXCLUSIVE	2003	3.750,00	PRVI LAST.	KOV. MODER
PEUGEOT 2061,4HDI	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
SEAT IBIZA 1,4 MPI	2000	1.990,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
RENAULT MEGAN 1,616C EXPR. CON. SEDAN	2006	6300,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
LAND ROVER FREELAN DER 1,8 XEI	1999	4350,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4XS BREAK	2003	4.700,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
do 4.500 €
I a upokojence - a zaposlene ¡1
Ptuj, Trstenjakova 51
{ Domino gjttjjjfr l-n*d- )i
1040 37 33 371
o pMiklavž d. A A
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D KARAVAN CONFORT	2008	15.880.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.200,00	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.100,00	AIRBAG	BELA
F0RDCMAX1.6TDCI	2007	9.380,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
MAZDA 5 2.0 CD	2007	11.980.00	AVT. KUMA	ČRNA
OPELCORSA 1.3TDCI	2004	4.690.00	AVT. KUMA	RDEČA
PEUGEOT 4071.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008	9.880.00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULTCU01.216V	2008	7.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	9.770,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENT1QUE	2006	6.980,00	KLIMA	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI STYLANCE	2006	9.880,00	AVT. KUMA	BELA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	8.990.00	KLIMA CLIMATIC	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS EXECUTIVE 2.0 D4D KARAVAN	2009	18.950.00	PANORAMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMOHON	2007	12.580.00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN CONFORT	2007	13.300,00	NAVIGACIJA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTUNE	2008	11.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
*
Boris Miočinovič	■	j 3 T lil
Aleš Gačnik	rlOX/lH^ '	*
SodobnavZgo_katuri jn besedi
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipenD
Petek 8.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika—pon.
10:50 Poslanski veier
12:05 SpDznajmose.com
12:55 Motivacijsko prodavanjg - Nick Vujičič
15:25 Koncert Tomaž Pengov
16:45 Regi IV Oimol
17:35 Hrana in vino
10:00 Ptujska kronika—pon.
18:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič
20:50 Poslanski večer
22:20 To bo moj poklic - Oblikovalec kovin
23:15 Info kanal
Nedelja 10.4.
9:20 Otroika oddaja GoriSnica 10:20 Hrana in vino 11:15 Modro
Tl:50 Koncert Jure Tori trio
13:00 Pregled tedna
13:25 Spnznajmose.com
14:15 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič
16:45 Polka io majolka
17:50 Hrana in vino
18:45 Koncert Piazzolleky
20:00 Pregled tedna
20:30 Povabilo na kavo-pon.
21:05 Naj smučiiče
21:25 Koncert Tomaž Pengov
22:05 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sobota 9.4.
9:30 OtroSka oddaja OoriSnica
10:30 To bo moj poklic - Oblikovalec kovin pon.
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmose.com
13:15 Poljudno - znanstvena oddaja
14:00 Ptujska kronika—pon.
14:20 Koncert Mia 2nidarie
15:25 Koncert TomaŽ Pengov
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:35 Polka in majolka
17:40 Naj smučiSče
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Spoznajmose.com
19:10 Regi TV - Orniož
20:00 Ptujska kronika—pon.
20:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 1. del
22:00 Ptujska kronika — pon.
22:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 2. del
23:00 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
TV
PETEK 8.4.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 9.4.
TV
www.siptv.si
8:00 9:00 10:15 10:40 11:30 11:45 12:30 17:00 18:00 20:00 21:00 22:00 23:00
Gorišnica - Iz naših krajev Materinski dan v Selcih Utrip iz Ormoža ŠKL
Ptujska kronika Kuhajmo skupaj Video strani Glasbena oddaja Kronika iz Občine Lenart Gorišnica - Iz naših krajev Glasbena oddaja Polka in majolka Video strani
8:00 Dan vrtca v OŠ Markovci 9:30 Momo- miniserija 1/6 10:00 Kronika iz Občine Lenart 11:45 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 Ptujska kronika
20:00 Materinski dan v Sobetincih in Bukovcih 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
NEDELJA 10. 4.
8:00 Modna revija OOZ Ptuj 9:00 Slavnostna seja GD Gerečja vas 10:10 ŠKL
11:00 Veselo na Jožefovo - 2. del
12:15 Od kleti do kleti s prijatelji
13:00 Društvo General Majster - Razvitje prapora
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
17:00 Revija OPZ2. del
18:30 Kronika iz Občine Lenart
20:00 Momo - miniserija 1/6
21:15 Video strani
SkJTv,T2tv Amt* Tv. v sistemih KKS... Ptuj - S02
PONEDELJEK 11.4.
8:00 Veselo na Jožefovo - 1. del 9:20 Od kleti do kleti s prijatelji 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 ŠKL
10:35 Ptujska kronika 11:45 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 17:00 ŠKL
18:00 Veselo na Jožefovo - 2. del 20:00 Materinski dan v Sobetincih in Bukovcih 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
(K RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprotetiCni nadomestki v enem tednu.
ODLIČNA JEKLENKA VEDNO PRI ROKI .
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
Zelena jeklenka je varna, pravilno polnjena in vselej čista. Dobite jo na številnih prodajnih mestih, lahko pa jo na vaš dom dostavimo tudi mi.
Kadarkoli boste naročili dostavo Zelene jeklenke, jo boste dobili v najkrajšem možnem času. Nošenje in nameščanje jeklenke namesto vas v tem primeru brezplačno opravi usposobljen dostavljavec, ki vam zamenja tudi tesnilo.
Redni naročniki Zelene jeklenke prejmejo tudi vsako enajsto jeklenko popolnoma brezplačno.
Če bi jeklenko raje zamenjali sami, lahko to storite pri mnogih pooblaščenih prodajalcih, ki bodo poskrbeli, da bodo vaše poti kratke.
10 LET BREZPLAČNEGA PLINA
Z malo sreče ste vi lahko tisti, ki bo 10 let brezplačno prejemal Zeleno jeklenko. Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas čaka na www.butanplin.si, pri pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom ter na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
(^080 1115)
BUTAN PLIN
J£> t	hiša prijazne energije
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Šthjmka,
budilka
89,8 98,2 104,3Mk
fiiluiafte nai tudi na ipLtu. www. radio-ptuj. ii
, RADIOPTUJ
89,8-9BČ>\04il
sadjarstvo,
^^■r I LaP J vln°9radn|štvo J\i In vinarstvo
^ .prilogo yrtnjne
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca aprila med ostalim preberete o redčenju cvetov in plodičev pri jablani, o rezi oljk, nadalje o varstvu vinske trte s škropilnim programom za leto 2011, nadalje o delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o
pridelavi krompirja na ekološki način ter o pridelavi graha in solate.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.oad.oi.
Prireditvenik		I
Petek, 8. aprila		
18.00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: turnir v odbojki za pokal občine v organizaciji Društva za telesno vzgojo Partizan
18.00 Majšperk - Breg, galerija Albin Promotion: odprtje razstave likovne sekcije
UD Ustvarjalec Majšperk 18.30 Ptuj, prostori četrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska pl. 24: Meditativna
glasba in kanalizirani zdravilni zvok z glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo 19.00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Marka Mohorčiča - S kolesom od Lizbone do Dakarja
19.00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert učencev 9. razredov 19.30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer Društva izobražencev Viktorina Ptujskega - Moč ohranjenega spomina in dr. Matija Ogrin; glasbeni utrinek: Tonja Mariša Hriberšek - harfa, Urška Ljubec -flavta, Luka Gojkošek - klavir 19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gajaš Arestant Ferija Lainščka, igra Vlado Novak
19.30 Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja: 7. koncert učiteljev 20.00 Središče ob Dravi, Sokolana: predstava Literarno gledališkega društva
Ormož - Tripče de Utolče 20.00 Ptuj, klub Gemina XIII. grand hotela Primus: svečanost ob zaključku 7. sezone Primusovih vinskih zgodb - predstavitev vin Janez Vrečer
Sobota, 9. april
9.00 občina Hajdina: čistilna akcija: Čisto okolje - naše ogledalo; zaključek v Lovskem domu Borisa Kidriča - Hajdina
9.00 občina Videm: spomladanska akcija čiščenja okolja (sodelujejo vse krajevne skupnosti in osnovna šola)
9.00 Podlehnik, pred krajevno dvorano: pričetek čistilne akcije, organizirata občina in Turistično društvo Podlehnik
9.00 občina Markovci: spomladansko čiščenje okolja, po vseh vaseh občine (sodelujejo vaški odbori, društva in občani)
8.00 do 12.00 Kidričevo: akcija čiščenja okolja občine Kidričevo; zaključek ob
12.00 v Lovskem domu LD Cirkovce v Starošincah 15.00 Središče ob Dravi, Trg talcev: odprtje trga in tržnica dobrot in izdelkov;
odprta vrata muzeja NOB 18.00 Središče ob Dravi, Sokolana: Osrednja proslava ob občinskem prazniku 18.00 Videm, cerkev sv. Vida: koncert mešanega pevskega zbora Franceta
Prešerna Videm ob 60. obletnici ustanovitve 18.00 Poljčane, Dom kulture: 31. območna revija odraslih folklornih skupin 18.30 Bukovci, večnamenska dvorana: podelitev priznanj 21. ocenjevanja »Vino Ptuj 2011« in slovesnost ob 20-letnici delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze 19.00 Ormož, Unterhunt: otvoritev prenovljenih prostorov 19.00 Lovrenc na dravskem polju: predstava Neskončno ljubljeni moški v izvedbi
dramske sekcije PD Cirkovce 19.30 Gerečja vas, gasilski dom: predstava dramske sekcije KUD Ivana Lončari-
ča Trniče - komedija v treh dejanjih Klobčič 20.00 Sela, krajevna dvorana: predavanje patra Vita Muhiča o poslanstvu in delu vojaškega vikariata v Slovenski vojski (delo v Sloveniji in na misijah)
Nedelja, 10. april
11.00 Središče ob Dravi, Sokolana: srečanje starejših občanov 16.00 Kidričevo, cerkev sv. Družine: Šterntalski križev pot za umrle v taborišču, v organizaciji župnije sv. Družine in Katoliškega društva Zvezni dol; sodeluje tudi Župnijski mešani pevski zbor Sv. Marko niže Ptuja 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 4. glasbeni večer - koncert francoske in francosko obarvane komorne glasbe; organizira Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla
Ponedeljek, 11. april
12.00 Središče ob Dravi, pri spomeniku NOB: svečanost v spomin žrtvam NOB;
od 11.00 do 13.00 odprta vrata muzeja NOB 17.00 Kidričevo, osnovna šola: 52. območna revija mladinskih pevskih zborov
Glasbeni vrtiljak 2011, 1. del 17.00 Ptuj, prostori društva: 10. seja IO DPD Svoboda Ptuj 20.00 Ptuj, DomKulture: pogovor o romanu Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji
Torek, 12. april
16.00 do 20.00 Podgorci: 35. praznik vina in domačih jedi - zbiranje vzorcev za ocenjevanje
17.00 Ptuj, OŠ Mladika: 52. območna revija mladinskih pevskih zborov Glasbeni vrtiljak 2011, 2. del
18.00 Ormož, viteška dvorana gradu: Brez dlake na jeziku, predavanje Roka
Kralja - Ekonomija delitve: pot do pravične in trajnostne družbe -	Ormož, Plesne migarije - območno srečanje plesnih skupin
KINO PTUJ
Petek, sobota in nedelja, 8., 9. in 10. april, ob 17.00, animirana družinska pustolovščina Rango; ob 19.00 vestern Pravi pogum; ob 21.00 art program - drama Jaz bi tudi.
Program TV Ptuj
oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI - nastopajo: Polka punce, Hišni ansambel Avsenik, ansambel Spev, Alfi Nipič, folklorna skupina Torbari, ansambel Dolenjci
{	ll.Ji'f.	1
PVC - LES - ALU
ßeiCONT
ßj^jft p^-	*D<z*uz ßeöeda o&vefcije
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
cmim
©o® mm
m IKMlKG
Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
V SPOMIN Jožetu Gašpariču
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 122 A
7. aprila minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Na področju severovzhodne Slovenije iščemo svetovalce - tržnike in vodje skupin za trženje v direktni prodaji.
Želene Izkušnje v direktni prodaji in radiestezlji. Bazo potencialnih kupcev nudi podjetje. Ponudbo za sodelovanje s svojim življenjepisom pošljite na e-naslov: milena@full-point.net.
W\
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
| Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Krvodajalci	u
17. marec: Julij Lozinšek, Krčevi-na pri Vurbergu; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20; Grega Za-vec, Mestni Vrh 6 b; Dušan Jau-šovec, Apače 275; Jani Zagoršek, Sp. Velovlek 30 b; Natalija Ko-rent, Črmlja 12, Trnovska vas; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Tamara Krošl, Lovrenc na Dr. polju; Žiga Domjan, Zavrč 11 c; Peter Caf, Gomila 11; Manuela Forstnarič, Tržec 14, Videm; Nina Štagar, Lovrenc na Dr. polju; Primož Vesenjak, Krčevina pri Vurbergu; Tomi Štumberger, Gerečja vas 37 b; Alenka Valentan, Vodo-va 10; Stanko Vinko, Spuhlja 2; Jan Štumberger, Mariborska cesta 21 b; Matic Topolnik, Župančičeva ulica 20; Darja Habjanič, Orešje 1 05; Barbara Šic, Gradišča 74; Klaudia Horvat, Formin 2 b; Maruša Malovič, Mestni Vrh 1 7 a; Matej Bezjak, Prvenci 5 d; Tadej Šneberger, Mestni Vrh 22; Vida Kovačec, Formin 4 a; Nikola Vočanec, Hrastovec 24 f; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Nina Hojak, Volkmerjeva 28; Urban Neudauer, Ob Grajeni 4; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Aleksander Potrč, Jiršovci 32; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Gorazd Šket, Abramičeva 11; Nataša Gabro-vec, K jezeru 18 a; Nika Intihar, Kungota pri Ptuju 95; Sifet Šepič, Zamušani 32; Franjo Rozman, Potrčeva cesta 42; Emilijan Strga r, Krčevina pri Vurbergu; Alojz Žiher, Zamušani 36 a; Lucija Pe-klar, Markovci 36; Olga Jerkovič, Ul. Kneza Koclja 2; Mateja Potrč,
Jiršovci 32; Zdravko Tobijas, Kicar 13 b; Sara Peteršič, Spuhlja 66; Metka Kidrič, Čermožiše 26; Edvard Lubec, Biš 43; Andrej Vido-vič, Mezgovci 46 c; Špela Mlakar, Lovrenc na Dravskem polju; Ingrid Mušič Šprah, Lovrenc na Dr. polju 6; Katja Šterbak, Lovrenc na Dr. polju; Jernej Lepej, Mostečno 7, Makole; Robert Leskovar, Vr-hloga 51 a; Martina Pšeničnik-Mesar, Stari grad 39, Makole; Urška Belšak, Ul. poh. bataljona 28; Tadeja Perk, Staneta Severja 14; Branko Drofenik, Kidričeva 63 a; Sašo Bela, Kopivnik 6, Fram.
21. marec: Maks Gajšek, Krčevina pri Vurbergu; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Franc Horvat, Mu-retinci 27; Stanka Kokol, Hrasto-vec 22 D; Dušan Krapša, Nova vas 112; Štefan Samec, Jiršovci 31; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Marinka Krajnc, Videm pri Ptuju 12 B; Andreja Glažar, Podlehnik 22 A; Danica Horvat, Dravci 10, Videm; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Slavko Burjan, Hajdoše 53 A; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Ivo Baklan, Orešje 198; Jožica Horvat, Muretinci 27; Vlado Žgeč, Strejaci 10, Dornava; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Robert Belca, Dragonja vas 22; Štefan Jerenec, Dolena 53 A; Janko Peteršič, Dornava 76 A; Anton Cafuta, Pobrežje 89 A; Sandi Fras, Gibina 18; Branko Rojko, Grajenščak 28; Boštjan Forštnerič, Turniška 6; Anton Marčič, Majšperk 92 A; Jože Grula, Skorba 41 C.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
3. aprila je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica
Neža Trunk
IZ ZAMUŠANOV 15
Hvala vsem, ki obiskujete njeni grob in prižigate sveče.
Mož Alojz in sin Stanko z družino
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
8. aprila minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi
Konrad Bezjak
IZ MARKOVCEV 61
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, podarite cvet ali prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan.
V SPOMIN
6. aprila mineva pet let, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Murko
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 47
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Zajška
IZ LANCOVE VASI 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno hvala PGD Tržec, govornikoma g. Kirbišu in g. Kozelu, pevcem, gospodu župniku ter pogrebnemu podjetju Mir.
Tvoji najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo .
ZAHVALA lfenčeslav Ljubeč
NOVA VAS PRI MARKOVCIH 77 A
Ob izgubi moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, botra in strica ter prijatelja.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za sv. maše, sveče, cvetje in za izrečeno sožalje. Najlepša zahvala g. župniku, pevcem, govornikoma, podjetju Mir. Posebna zahvala gre tudi medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za vso skrb in nego. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih živi. Nihče ne ve, kako boli, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
10. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila
Suzana Janžekovič
DORNAVA 81
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem pre-ranem grobu, ji prižigate svečke in polagate cvetje.
Tvoji najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Rožmarina
28. 7. 1934 t 23. 3. 2011
IZ MURETINCEV 53
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Ivu Holobarju za molitev, sveto mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevkam, nosilcem križev, zastave in prapora DU Muretinci, govornikoma Janku in Jožetu ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
n
-T	O-
O
Nihče ne sliši, kadar jokam, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni.
Le komu naj svoj bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podam roko.
10 let minilo je, odkar te več ni
V SPOMIN
Janku Rožmarinu
IZ MARKOVCEV 28 PRI PTUJU
4. 4. 2001-4. 4. 2011
Tvoji najdražji: žena Katica, hčerke Suzana, Hermina, Katica in Ivica z družinami
Ptuj • V Gradisu Gradnjah brez dela 80 delavcev
Podjetje z 62-letno tradicijo je v stečaju
Okrožno sodišče na Ptuju je v petek, 4. aprila, pričelo stečajni postopek zoper Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, zaradi česar je ostalo brez zaposlitve 80 nič krivih delavcev tega do nedavnega uspešnega podjetja.
Naj spomnimo, da je zahtevo za uvedbo stečaja 30. decembra lani zaradi okoli 761.000 evrov terjatev vložilo Cestno podjetje Ptuj, Okrožno sodišče na Ptuju pa je temu ugodilo in za stečajnega upravitelja imenovalo odvetnika Milana Vajdo. Sedaj morajo vsi upniki v treh mesecih, oziroma najpozneje do 4. julija, prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku.
Dosedanji direktor podjetja Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Branko Veselič je v torek dopoldne, ko je skupaj s preostalimi sodelavci čakal na sklep o prenehanju delovnega razmerja, pojasnil: „Žalostno je za vse nas, čeprav ta trenutek verjetno res ni druge izbire. A širša javnost je seznanjena, da je naše podjetje uspešno delovalo 62 let. Težave so nastale šele po tem, ko smo v letih 2007 in 2008 za soizvajalca Stavbar Gradnje Maribor gradili kmetijsko fakulteto Pohorski dvor v Pivoli. Stavbar je namreč za opravljena dela prejel vsa plačila, nam, Gradisu Gradnjam, pa je ostal dolžan okoli 1,2 milijona evrov. Iz tega dolga je potem posredno nastal tudi dolg do Cestnega podjetja Ptuj. Z njihovimi predstavniki smo se leto in pol pogajali in iskali možnosti za poplačilo dolga, a vse so utemeljevali na
že zgrajenih nepremičninah, ki so jih naši delavci zgradili v zadnjem obdobju. Gre za vila bloke v Ptuju in apartmaje v Moravskih Toplicah. Žal se zadeva ni izšla, zato je Cestno podjetje za Gradnje predlagalo stečaj in ta je sedaj potrjen. V upravi smo si prizadevali, da bi ohranili delovna mesta naših delavcev in celotno podjetje, ki si je nabralo veliko delovnih in poslovnih izkušenj ter se nenehno dokazovalo, da zna graditi in poslovati. Žal pa smo sedaj vsi ostali brez dela, tudi jaz.«
Da so takšen sklep Okrožnega sodišča pričakovali, je v torek dopoldne zatrdil tudi predsednik sindikata in stavkovnega odbora Marjan Mislovič: »Z vsebino sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju so nas seznanili včeraj (v ponedeljek) dopoldne in še isti dan okoli 13. ure je v podjetje prišel tudi stečajni upravitelj Milan Vajda. Stavko, ki smo jo pričeli v ponedeljek, 28. marca, smo kljub neizpolnjenim zahtevam v dogovoru z direktorjem Brankom Veseličem 31. marca prekinili. Danes je za naše podjetje črn dan, saj je vseh 80 zaposlenih prejelo obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja. Skupaj z direktorjem smo ostali na cesti, ne vem, kako se bo izšlo vse skupaj, ampak žalostno je, da podjetje
Foto: M. Ozmec
Sklepe o odpovedi delovnega razmerja je delavcem razdelila pooblaščenka stečajnega upravitelja Sara Magister.
Delavci Gradisa Gradenj so takole zakorakali »na cesto « proti upravi, kjer so jim razdelili sklepe.
Foto: M. Ozmec
Predsednik sindikata in stavkovnega odbora Marjan Mi-slovič je takšen razplet pričakoval.
... s oncni žarki in odličen sladoled.
z 62-letno uspešno delovno tradicijo, ki je zgradilo številne pomembne objekte v Ptuju, na območju Podravja in tudi drugod po Sloveniji, končuje na tako klavrn način. Za vse to je kriva država, ki dopušča, da velika gradbena podjetja izkoriščajo manjše podizvajalce in jim ne plačujejo opravljenega dela.«
Delavcem je sklepe o odpovedi delovnega razmerja razdelila pooblaščenka stečajnega upravitelja Sara Magister in ob tem pojasnila: »Po navodilu stečajnega upravitelja smo danes osebno vročili odpovedi delovnega razmerja vsem 80 trenutno zaposlenim delavcem. Po poteku 15-dnevnega roka se bodo lahko delavci prijavili na zavodu za zaposlovanje. Stečajni upravitelj Milan Vajda je zatrdil, da bo v najkrajšem možnem času zbral vse potrebne podatke za prijavo terjatev delavcev v stečaju ter za uveljavljanje pravic iz naslova jamstvenega in preživninskega sklada.«
Kako pa je sedaj z odprtimi delovišči tega podjetja?
»Kolikor vemo, je vseh sedem nedokončanih gradbišč podjetja Gradis Gradnje Ptuj sedaj zaprtih. Drugih podatkov o tem še nimamo, saj smo v fazi zbiranja vse potrebne dokumentacije. Sicer pa bo stečajni upravitelj nemudoma pričel
popis in oceno premoženja ter tudi izterjavo dolgov.«
Je že možno oceniti, kolikšna naj bi bila stečajna masa?
»Poudarjam, da je stečaj šele v začetni fazi, zato podatkov o obsegu stečajne mase in višini poplačil upnikom dejansko še ni možno dati. Potrudili pa se bomo, da bo celoten stečajni postopek opravljen korektno, kar je tudi njegov glavni namen.«
Obrazi delavcev, ki so odpovedi delovnih razmerij prejemali v eni od pisarn v pritličju sodobne poslovne stavbe, ki so jo svečano odprli leta 2006, so bili mračni in negotovi.
Jože Kmetec, strojnik iz Leskovca: »Žalostno je, res je žalostno, v Gradisu sem že od leta 1971, do upokojitve imam le še slabo leto dni, pa sem skupaj s sodelavci ostal na cesti. Ne vem, kaj storiti, počakati moram na razplet nadaljnjih dogodkov, čeprav se že sedaj težko preživljam. V tričlanski družini sem bil namreč edini zaposlen, zadnjo plačo sem prejel januarja letos, sedaj pa sem ostal še brez tega.«
Karel Fideršek, tesar, doma v Vintarovcih pri De-strniku: »Ne vem, kaj naj vam rečem. Kaj bi rekli vi, če bi vas vrgli na cesto 7 mesecev pred upokojitvijo! Sicer smo bili z delom in s plačami vsa ta dolga leta zadovoljni, saj smo bili
znani kot uspešno gradbeno podjetje. Pod našimi rokami so nastale številne znane zgradbe tukaj in po vsej Sloveniji in nanje smo vsi ponosni. Kako je možno, da se vse čez noč tako spremeni? Hvala bogu, da je žena še zaposlena, sicer bi bilo brezizhodno.«
Marjan Turščak, žerjavist, doma v Drenovcu pri Zavrču: »To je sramota za demokratično državo, po 30 letih trdega garanja in zvestobe temu podjetju ostajam brez zaposlitve. Kdo mi bo izplačal prek 400 nadur, kdo lanski neizkoriščen dopust, pod nosom se lahko obrišem. Kam naj se dam, kaj naj počnem, kdo bo zaposlil žerjavista, še na črno si ne bom mogel ničesar prislužiti. Malo nas bo reševal sin, ki je sedaj ostal edini zaposlen v celi družini.«
Andrija Hudin, zidar iz Višnjice v sosednji Hrvaški: »Čeprav sem se vozil v službo skoraj 45 km daleč, poleti in pozimi, nisem nikoli zamujal, polnili 33 let sem rad prihajal v službo. Vsi smo radi delali, čeprav smo v sezoni pogosto delali od zore do mraka. Sicer smo prejemali še kar lepe plače, a po novem letu se je vse ustavilo. Med številnimi delovišči sem delal tudi v Pivoli, kjer smo delo opravili kvalitetno, žal pa nam ga ni nihče plačal. Tudi zato smo sedaj v stečaju.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Karel Fideršek, tesar
Foto: M. Ozmec
Marjan Turščak, žerjavist
Foto: M. Ozmec
Andrija Hudin, zidar
na terasah vseh Pomaranč
Foto: M. Ozmec
Brez dela je ostal tudi dosedanji direktor podjetja Branko Veselič.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. V severni in vzhodni Sloveniji bo zapihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo povečini jasno. V nedeljo bo malo hladneje.