List l/hafa od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 6. MARCA 1965 LETO XVIII., Št. 18, CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred V. kongresom ZhS Obdobje med IV. in V. kongresom Zveze komunistov Slovenije je bilo nadvse plodno in značilno po dinamičnem razvoju. Ta razvoj se kaže v obsežnih spremembah v materialni bazi, družbenih odnosih im zavesti ljudi. Največjo skrb pa je ZKS posvetila položaju delovnega človeka v sistemu družbenega samoupravljanja. Komunisti 80) bili tista organizirana idejna in politična sila, ki se je odločno prizadevala za takšno smer družbenega razvoja. V družbenoekonomski strukturi je bilo več sprememb. Delež družbenega sektorja v družbenem proizvodu S RS se je povečal od 80,7 odstotka v letu 1959 na 89,3 odstotka v letu 1964. Industrija je bila udeležena s 47,7 odstotka leta 1959 nasproti 49,3 odstotka v letu 1964, kmetijstvo pa z 18,5 odstotka v letu 1959 nasproti 13,8 odstotka. Močno se je spremenila tudi socialna struktura. Leta 1959 je bilo v SRS okoli 37 odstotkov kmečkega prebivalstva, v letu 1964 Pa se je število zmanjšalo na 29,6 odstotka. S kvantitativnimi spremembami so se zaradi novih družbenih odnosov (samoupravljanja in delitve dohodka po delu) v mnogočem spremenile družbenopolitične, moralne in kulturne značilnosti delavskega razreda in drugih družbenih slojev. Vse to pa je pospešilo dinamiko gospodarske rasti. Kljub številnim težkočam je celotna proizvodnja naraščala v obdobju med zadnjim kongresom (merjeno z družbenim proizvodom po stalnih cenah) z letnim povprečjem okoli 10,6 odstotka. Takšno povečanje proizvodnje je vplivalo, da se je družbeni proizvod na prebivalca povečal od 227.900 din v letu 1956 na 314.900 din v letu 19G0 in na 493.100 din v letu 1964. V tem obdobju so se tudi močno Povečala vlaganja v vseh dejavnostih. V gospodarstvu je predvsem naraščala potrošnja investicijskih sredstev za potrebe kmetijstva, gradbeništva, gostinstva in turizma ter obrti. Naložbe v vseh panogah so se povečale za 271 odstotkov (v tekočih cenah). Prav tako se je povečal delež vlaganj za družbeni standard. Gospodarska politika je bila bolj Usmerjena v vključitev v mednarodno delitev dela. Za izvoz so bila prav tako značilna nihanja kot stalno naraščanje. Leta 1958 je znašala vrednost izvoza 19,1 milijarde deviznih dinarjev, leta 1964 pa smo izvozili v vrednosti 45,7 milijarde deviznih dinarjev. Na naraščanje osebne potrošnje je močno vplivalo povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, vse večja zaposlenost žensk ter zavestna intervencija družbe, da bi v večji meri izkoristila zboljšanje življenjske ravni kot spodbudo za razvoj gospodarstva. Velik razvoj smo v obdobju med dvema kongresoma ZKS zabeležili tudi v družbeno-ekonom-skem in političnem sistemu. Prav tako se je močno utrdilo samoupravljanje In se razširilo na nova področja. Kongres zveze komunistov Slovenije sovpada s časom velikih dosežkov in uspehov. K uspehu Poteka konjrrcsa pa bodo tudi prispevali številni delegati % Gorenjske. - DRAGO KASTF.LIC Ugodnost za kmete borce Predvidoma bo prihodnji teden sprejet nov zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, borcev NOV. Gre za kmete, ki imajo priznan status borca ali izpolnjujejo pogoje da si ta status pridobijo. Zakon bo začel veljati 1. aprila letos. Kmete — borce in njihove družinske člane bo izenačil z delavskimi zavarovanci. Deležni bodo vseh pravic do zdravstvenega zavarovanja ne da bi jim bilo treba kriti del stroškov za posamezne zdravstvene storitve; plačevali bodo le osnovni prispevek. V poštev pridejo vsi borci, to je od tistih, ki so se vključili v vrste NOV leta 1941 do tistih iz leta 1945. V zdravstvene izkaznice kmetijskega zavarovanja bodo prejeli še posebne vložke, ki bodo pogoj za uveljavljanje novih ugodnosti. Priporočljivo je, da vsi, ki bodo orišli v poštev za to zavarovanje, začno pripravljati vse potrebno za ustrezno priznanje, če seveda tega niso storili že prej. ŠIPA D KRANJ prodajalna v nebotičniku VAM NUDI KAVČE, 2 predala 56.500 din SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJE in OSTALO POHIŠTVO. ZELO NIZKE CENE Vabimo Vas na ogled in se priporočamo Republiški sekretar za turizem Janko Potočnik je odprl sedež-nico na Zelenici Otvoritev žičnice na Zelenici 4. marec, ko je republiški sekretar za turizem Janko Potočnik svečano otvoril sedežnico na Zelenico, je bil zlasti za aktivne smučarje in športne delavce ne samo iz (Tržiča, temveč iz cele Gorenjske velik praznik. Hkrati pa je generalni direktor turističnega podjetja Kompas Vlado Mi-kuž odprl dvajseto jubilejno državno prvenstvo v alpskih disciplinah .Tako se je občinska zveza za telesno kulturo Tržič vključila v praznovanje 20. obletnice osvoboditve. Zarodek tega pomembnega dogodka so bile nedvomno, prve smučarske tekme v smuku 1.1928 na Zelenici. Prvak te tekme je bil Anton Sajovic, drugo mesto pa je osvojil še današnji športni smučarski delavec Jože Ahačič, oba iz Tržiča, France Markelj pa je sodeloval pri organizaciji tega tekmovanja. Investitor sedežnice na Zelenico je turistično podjetje Kompas iz Ljubljane. To pod jej e se je že pred tremi leti lotilo*, gradnje. Pri uresničitvi izgradnje žičnice na področju turistično izredno privlačne Zelenice, je bilo doseženo vzorno sodelovanje med Kompasom in občinsko skupščino Tržič. To je primer, ki je vreden pozornosti in posnemanja! Žičnica bo v skupni dolžini 2000 metrov dograjena v dveh etapah. Dolžina prvega dela žičnice pa je 1134 metrov z 206 metrov višinske razlike. Zmogljivost prve sekcije žičnice je 404 oseb na uro. vozni čas pa 8,4 minute. Dolžina drugega dela žičnice bo znašala 793 metrov z 275 metrov višinske razlike ter prevoznim časom 5,9 minut. Dograjena pa bo najkasneje do začetka prihodnje smučarske sezone. Žičnica bo redno obratovala vsak dan od 9. do 18. ure. Projekt za žičnico je izdelal projektivni biro »Metalne«, gradbena dela pa je opravilo gradbeno podjetje »Novogradnje« Tržič. Elcktroin-štalacijska dela pa je izvršilo podjetje »Elcktro« — Kranj. Turistično in avtobusno podjetje Kompas bo celo leto prirejalo celodnevne in poldnevne avtobusne izlete na Ljubelj iz raznih kra- jev Slovenije in sosednje Hrvaške. Tako bo tudi ta del območja tržiške občine turistično zaživel. Prav tako so obljubili organizacijo izletov na Ljubelj tudi predstavniki sosednje avstrijske občine, ki so tudi prisostvovali otvoritvi sedežnice na Zelenico. Drago Kastelic Kam iz zadreg Tribuna kulturno-prosvetnih delavcev zahteva 30 milijonov od sredstev za galerijo Možnosti za učence s sedmimi razredi V sredo so odpotovali na svetovno hokejsko prvenstvo v Helsinke naši reprezentanti Kranj, 3. februarja — Vključevanje mladine v poklicne im druge šole spremlja zelo zaskrbljujoča ugotovitev, da le okoli polovica otrok zaključi osemletko. Tako ima tudi le polovica otrok možnost, da se v poklicni šoli izuči želenega poklica ali, da nadaljuje šolanje, vsi ostali pa naj bi postali nekvalificirani delavci ali bi se izučili na delovnem mestu. Na pobudo zavoda za zaposlovanje Kranj je zavod za prosvetno pedagoško službo sklical šimši posvet, na katerem so sprejeli priporočilo svetu za strokovno šolstvo in svetu za delo skupščine občine Kranj, da sprejmeta ustrezen sklep, da bi omogočil učencem s končanimi sedmimi razredi osnovne šole, da se izučijo nekaterih poklicev. Gre predvsem za številne poklice, ki ostajajo brez naraščaja (slikopleskar, avtoličar, mizar, strugar, kovač, klepar, ključavničar, rezkalec, orodjar, mehanik koles, vodovodni instalater, zidar, tesar, pečar, čevljar). Ze lani so take učence izjemoma vključili v učenje za strojne ključavničarje in po posebnem pripravljalnem tečaju so pri učenju poklica enakovredni učencem s končanimi osmimi razredi. Ce bo priporočilo sprejeto, se bodo odprle številne nove možno1 sti za manj uspešne učence, ki pa so sposobni', da se izučijo za vrsto poklicev. Po drugi strani pa bi tako več obrtnih in drugih dejavnosti prišlo do naraščaja, ki postaja iz leta v leto bolj pereče vprašanje. V kranjski občini je prijavljeno 481 mest za učenje poklicev, zanje pa se zanima le 150 učencev iz osmega razreda. Značilno je, da skoraj vsi učenci, ki dovršijo osmi razred, želijo naprej v tehniške šole, če pa niso sprejeti pa v druge eirodnje šole. Tako za poklicne šole nič ne ostane. Zanimivo jo, da so raziskave zavoda za zaposlovanje pokazale, da slabi uspehi v osnovni šoli ne tičijo v sposobnosti Učencev; ampak v objektivnih težavah, kot so preobširni programi in neprilagojeno materialno stanje šol ter podobno. — S. Kranj, 5. februarja — K sklicanju današnje tribune o financiranju kulture je vodila ugotovitev, da občinski proračun obeta poMlcnriim kulturnim ustanovam in druStvom v kranjski občini težko finančno situacijo. Po lastnih predvidevanjih naj bi bilo za kulturno prosvetno delo na voljo 152 milijonov dinarjev, proračun pa v ta namen predvideva 111 milijonov, kar je približno enako kot lani. Seveda pa so letošnje potrebe že spričo naraščanja izdatkov za materialne stroške in za osebne dohodke višje, ne da bi obenem računali tudi na napredek kulturne dejavnosti, ki bi bil več kot nujen. Po številnih načelnih. in določnih prispevkih v razpravi se je tribuna soglasno izrekla za to, da se sredstva za normalno delovanje kulturno prosvetnih ustanov in društev poiščejo pri galeriji, ki je sicer potrebna, vendar pa bi ne bilo prav, da bi jo gradili v času, ko ni denarja za obstoj in delo obstoječih institucij. Tako pa n. pr. Prešernovo gledališče že osem let ni dobilo investicijskega denarja in mu poklicne gledališke hiše obetajo, da bodo zaradi slabih pogojev prenehale z gostovanji. Knjižnica popravlja streho, .skozi katero je zamakalo, ne da bi vedela, kdo bo to plačal, itd. Za začetek gradnje galerije bi tako ostalo 23 milijonov. Na tribuni so poudarjali, da odnos do kulturno prosvetne dejavnosti osvetli že samo dejstvo, da med vsemi navzočimi kulturnimi delavci ni bilo nikogar, ki bi vedel za koncept in program gradnje likovne galerije na Pungratu, ker so se najvažnejši pogovori odvijali mimo njih. Da je bila javnost o tej gradnji premalo obveščena, je pokazalo tudi več zborov volivcev v mestu, ki so menili, da je tudi pri tem možnost za varčevanje. — S. Osmi marec Tudi letos, kot je že v navadi, pripravljajo po vseh naših kolektivih, šolah in po vaseh primerne proslave za dan žena — osmi marec. Pripravili s0 godbe, recitacije, šopke in zakuske, a nemalo-kje tudi skromnejše obdaritve. Po dolgoletnih izkušnjah ni dvoma da te prireditve tudi ne bi uspele. Toda prav ob teh vsakoletnih tradicionalnih prireditvah se vsiljuje misel, da dlje od tega nismo prodrli. Vsakoletni šopek, nagovor in zakuska, čeprav je to lepo in prav, še zdaleč na zadošča več. Potreben je nadaljnji prelom v reševanju težav in problemov, ki jih čutijo žene. Zene se vse bolj uveljavljajo v naši samoupravi in v ustvarjanju dobrin. V Tržiču je celo zaposlenih več žena kot moških. Toda za njene probleme na delovnem mestu, v javnem življenju in doma, ki so končno naši skupni problemi, se premalo zavzemamo. Toda nima smisla ponavljati vse te stvari. Naj bo dovolj! Prav bi bilo, da bi bili naši letošnji šopki samo zagotovilo, da se bomo vsii odločnejše lotevali tistih skupnih problemov, ki jih zlasti čutijo žene, da bomo prelomili s standardno prakso obljubljanja in tudi z zastarelimi pojmovanji. K. M. Kako na klimatsko zdravljenje Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev z območja občin Kranj, škofja Loka in Tržič bo imela letos za klimatsko zdravljenje na voljo 63 milijonov dinarjev, kar približno ustreza stroškom za 988 oseb. Lani so v ta namen porabili 56 milijonov dinarjev. Na porabo tega denarja utegne vplivati tudi novost v pravilniku o pravicah zavarovancev, ki določa, da zdravniki lahko sami na predlog specialista pošiljajo na zdravljenje, to je brez odobrenja posebne komisije. Vsekakor skupnost računa na objektivno presojo in upravičeno pošiljanje na zdravljenje, ki ga je treba omejiti predvsem zaradi tega, ker močno razvita zdravstvena služba zahteva tudi visoka sredstva za vzdrževanje. V skladu s številom zava- rovancev bo za zdravljenje zavarovancev z območja kranjske občine namenjeno 40 milijonov, z območja škofjeloške 13,5 milijona in z območja tržiške 9,5 milijona. V tem denarju so predvideni tudi stroški za klimatsko zdravljenje otrok, ki ga je bilo lani na območju skupnosti deležno 300 mladih bolnikov. Za otroke zdravstveni domovi nakazujejo precej višje potrebe. Kranjski zdravstveni dom predlaga 350 otrok, tržiškl 120. Gotovo jc, da med njimi ni otrok, ki jim klimatsko zdravljenje ne bi koristilo, vendar pa se bo spričo omejenih sredstev treba omejiti le ria zares nujne primere. Skupnost namerava prispevati tudi 10 milijonov za zdravstvena letovanja otrok, pri kate ■ rih po tretjino stroškov krijejo starši in občinske skupščine. TITOVA POSLANICA BEOGRAD — Poslanica predsednika Tita, ki jo je v zvezi z vojno v Južnem Vietnamu poslal ameriškemu predsedniku " Johnso-nu, je naletela po svetu na velik odmev. Povsod menijo, da je poslanica resno opozorilo pred poisle-ddcami, ki bi jih lahko sprožili ameriški napadi na ozemlje Severnega Vietnama. Jugoslavija se tudi široko posvetuje z drugimi državami, da bi dala svoj doprinos k ve zelo nevarnega položaja v Vietnamu. V Hanoju pa so sporočali, da so ob zadnjem letalskem napadu sestrelili 11 južnovictmamskih letal. NOBENEGA NAPREDKA O CIPRU NEW TORK — Posredovalec OZN na Cipru Galo Plaza je v New Yorku predložil poročilo generalnemu sekretarju OZN U Tan-tu, ki ga je obvestil, da na sedanjih razgovorih s predstavniki zainteresiranih držav ni bil dosežen noben napredek o Cipru. SPREMEMBE V SAIGONU SAIGON — JužnoviiettnamsSri. •vet oboroženih sil je predlagal, naj bi saigonskega vojaškega poveljnika generala Pham Van Don-ga imenovali za načelnika generalštaba južnovietnaimske vojske. General Van Dong bo prevzel to dolžnost od generala Tron Van MirSna, M, je po odstranitvi generala Khana postal načelnik generalštaba in vrhovni poveljnik juž-noviefcnamske vojske. OPOZORILO IZ MOSKVE MOSKVA - Sovjetska vlada je v posebni Izjavi, ki so jo poslali v VVashingtom, opozorila ameriško vlado o resnih posledicah, ki jih lahko imajo zračni napadi na ozemlje Severnega Vietnama. Zadnja izjava, množične protiameri-ške demonstracije v Moskvi in hudi napadi sovjetskega tiska na napadalno politiko v Južnem Vietnamu kažejo, da so se odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo poslabšali. Besedilo same izjave je zelo ostro. PO OBISKU ULBRICHTA V KAIRU BERLIN — Vodilni vzhodino-nemški časopisi ocenjujejo obisk predsednika državnega sveta DR Nemčije VValterja Ulbrichta v Kairu in poudarjajo, da se je končal z velikim uspehom. Obisk je pokazal, da se DR Nemčija s svojo miroljubno politiko vedino bolj vpijučuje v mednarodne odnose. Tudi praški lasti menijo, da je obisk Ulbrichta v Kadru najvažnejši dogodek letošnjega leta. Bonmska vlada je ostala osamljena, ko se je pritisk na arabske države izjalovil. Moskovski tisk ocenjuje obisk V Kairu kot novo zmago Vzhodne Nemčije. »-Pravda-« piše, da so se poskusi Bonna, da bi zaustavil mednarodno prizmanje DR Nemčije izjalovili. Predsednik državnega sveta DR Nemčije je včeraj prispel z ladjo v Dubrovnik, kjer so ga sprejeli Mika Spiljak, predsednrik IS SR Hrvatske in druge visoke jugoslovanske osebnosti. Pri sprejemu so bali navzoči tudi člani nemškciga veleposlaništva v Beogradu. Wal-ter Ulbricht si je s spremstvom Ogledal staro mesto. VOJAŠKI OBISK V SAIGONU SAIGON — Načelnik generalštaba ameriške vojske IIaro ki Johnson je prispel na štiridnevni obisk v Južni Vietnam. V Sai-gonu bo vodil razgovore z ameriškimi in južtioviclnamskiini vo-jaškmi osebnostmi o vojaških operacijah v Južnem Vietnamu. POGOJI ZA POGAJANJA KUALA LUMPUR — Iz dobro poučenih krogov v malezijskem glavnem mestu se je izvedelo, da obstajajo dobri izgleda za razgovore med predsednikom Sukarnom in malezijskim premierom Rahma-nom. Premier Rahman je pred kratkim izjavil, da je pripravljen pogajati so brc/, pogojev. Zahteval pa je, da v čtMU pobijanj prekinejo sovražnosti na malezijsko-in-donezijski meji. Navajeni smo krvni davek, ki ga zahteva vojna v sedanjih okoliščinah, računati z visokimi številkami. Podatki, ki prihajajo Zadnji čas o človeških izgubah lz južno vietnamskih bojišč so tako visoki, da bi pametni ljudje vojno čim piv j končali za zeleno mizo. Toda ob vedno večjih izgubah in še večji materialni škodi so številke preslabi dokazi, da bi streznili jezne politike in generale. Zdaj proti vsej logiki iščejo rešitve v razširjanju spopadov na novih bojiščih: z maščevanjem nad mesti, ki so od južnoviclnam-skih bojišč ločem" z državno mejo. Ali je res tako težko razumeti, da te vojne ni bilo mogoče vsiliti južnovief namskomu prebivalstvu brez njegove volje, kljub temu. da so ameriški vojaški izvedenci našli velika skladišča kitajskih topov, ruskih pušk in čohoslova-ških strojnic. Tudi, če bi bila voj-n» v Južnem Vietnamu samo od-"isna od tega orožja, ali se vojaki južno vietnamske vojske ne bojujejo prav tako z ameriškimi puškaimi, strojnicami in letali? Trditve, da se torej samo Severni Vietnam in Kitajska vmešavata v vojno v Južnem Vietnamu so hudo enostranske. Kaj ameriškim vojakom in letalcem^ki se vojskujejo nekaj deset tisoč kilometrov od svoje državne meje ne vlad, ki so odkrito povedale, da je zdaj zadnji čas, da se v jugovzhodni Aziji nehajo igrati s smodnikom. V središču takšnih prizadevanj je te dni Pariz. Francoska vlada je zaradi nespametnih ameriških norčij v zvezi z vedno bolj pogostimi letalskimi napadi na ozemlje Severnega Viet- pride na misel, da je vmešavanje ameriške vlade v tuje zadeve prav tako na neštetih primerih dokazano: z večmilijonsko pomočjo, z zadnjo besedo, ki jo imajo pri vladnih sm-ernembah v Saigonu in ne nazadnje z vedno večjim vojaškim vključevanjem v vojno. Zadnji dnevi so položaj v Južnem Vietnamu še bnlj zapletli. Ce v teh'd neh vidimo kakšen pameten izhod iz nevarnega položaja v tem delu sveta, potom moramo govoriti o zaskrbljenosti številnih nama prestrašena. Prestrašena in nezadovoljna zaradi odkritja, ki ni novo. Kako nezadosten je ameriški čut pri ocenjevanju političnih dogodkov in kako začetniška je njihova diplomatska izurjenost. Vse to je ob zadnjem obisku v VVashingtonu francoski zunanji minister Couve de Murville po televiziji povedal Američanom. Najbolj izkušeni politični misleci starega sveta menijo, da so pogajanja o Južnem Vietnamu v sedanjem položaju nujna . Kljub temu, da v VVashingtonu ne kažejo veliko smisla za diplomatska vključevanja Francije v reševanje južnovietnamske vojne in so včasih na francoske zamisli kar užaljeni in jezni, se francoska vlada vedno bolj vključuje v priprave za ureditev krize po diplomatski poti. Po dveh sestankih najvišjih francoskih osebnosti de Gaulla in Couve de Murvilla s sovjetskim veleposlanikovi v Parizu Vinogradovim je predvčerajšnjim tudi minister za informacije Pey-refitte izjavil, da je zaradi vedno bolj nevarnega položaja francoska vlada povabila na obisk v Pariz sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki bo prispel v Pariz v aprilu. Pomen tega obiska je velik. Do takrat naj bi pripravili skupno osnovo francoske in sovjetske vlade za ureditev južno-vietnamskega problema. Hkrati z veliko zaskrbljenostjo, ki jo v Parizu izražajo ministri zdaj že kar javno po televiziji, da ZDA tvegajo z zračnimi napadi, da se za- pletejo v vojno z velikim delom Azije, pa se tudi francoski tisk vedno bolj jezi na ameriško vojaško vključevanje. Pred dnevi je znani pariški list »Combat« v zajedljivem stilu spraševal ameriškega obrambnega ministra McNa-maro, če njegovi računi, da je moč ameriškega orožja dvakrat močnejša od sovjetskega, še držijo, če se na drugi strani ne znajo vojskovati z južnovieinamskimi uporniki, ki se povrhu vsega vojskujejo z odvrženim ameriškim orožjem? POPRAVEK V zunanjepolitični sestavek, ki je bil objavljen v prejšnji številki pod naslovom »Grešni kozel«-, se je vrinila tiskarska napaka, ki smiselno menja pomen. Zadnji stavek v prvem odstavku bi se pravilno moral glasiti: Nevzdrž-nost Hallsteinove dogme je v teh dneh kritiziral celo ameriški tisk, ki mu pač ne moremo očitati, da je do nemške stvarnosti nenaklonjen, vsaj do zahodne polovice ne. smo Sreča v nesreči 4. marca se je na avtomobilski cesti pri Podbrezju dogodila nenavadna nesreča. Dušan Golob iz Kranja je z avtomobilom fiat 750, KR 13-30 votli po ledeni cesti s hitrostjo 70 do 80 kilometrov na uro. Iz Tržiča v smeri Kranja. Nenadoma ga je pričelo zanašati in je izgubil oblast nad krmilom. Vozilo je zapeljalo v jarek in se obrnilo na desni bok. Voznik ni bil videti poškodovan in je tudi sam zlezel iz prevrnjenega avtomobila, čeravno je po njegovi izjavi čutil močan udarec, škoda na avtomobilu je minimalna. To pa je opozorilo vsem voznikom, da je potrebno po ledeni cesti voziti počasi in previdno. To pot se je sicer končalo sreč-no, lahko pa bi se tudi tragično. Zaviranje na ozki cesti škofja Loka, 5. marca — Na cesti škofja Loka—Poljane se jev ponedeljek pripetila v vasi Log prometna nesreča. Tu sta trčila avtobus LJ 307-43, ki ga je vozil Maks Gale in osebni avtomobil LJ 204-68, katerega je upravljal Dalibor Lapajne. Gale je vozil iz škofje Loke proti Gorenji vasi, Lapajne pa je vozil nasproti. Na ozki pluženi cesti je osebni avtomobil zaneslo na skrajni desni rob ceste. Zaradi zaviranja je osebni avtomobil zaneslo v avtobus. V osebnem avtomobilu Hodtee V zadnji številki našega časopisa se je v mojem članku poigral ta preklemanski tiskarski škrat. Ze po končanem'pustovanju vam je zaželel prijetno pustovanje. Upam, da boste tudi njemu oprostili. Zdaj pa na delo. Zadnjič sem si mislil, zakaj bi vedno potoval samo po glavnih cestah? Zakaj ne bi včasih zašel Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Pretežno oblačno in sprva še padavine. Na Gorenjskem pretežito sneg, drugod bo dež prešel v .sneg. Popoldne delno Izboljšanje. Temperatura na Gorenjskem 0 stopinj. V prihodnjih dneh bo suho in hladno vreme. Vremenska slika: Nad Biskajskim zalivom je po '-ročje nizkega zračnega priti,' i, ki dovaja ob jugozahodnih vel; i-vih nad naše kraje toplejši in vlažen zrak. Vreme včeraj ob 13. uri: Brniki — oblačno, dežuje, 1 61 »-pinja, zračni pritisk 1007 milih i-rov — pada. — Jc/.crsko — oblačno sneži, 1 stopinja, Planica — oblačno, sne/i, minus 3 stopinje, Triglav-Kredariea — v oblakih, sneži, minus 9 stopinj. Prijave za 9achau do 15. ma|a Ker je naš zapis o obisku koncentracijskega taborišča Dachau naletel na precejšnje zanimanje, dodajamo še pojasnilo o prijavah. Posamezniki ali odbori ZB naj bi jih do vključno 15. maja posredovali Ivanu Hrovalimu, direktorju Zavarovalnice, Kranj — Kidričeva 40. tudi na druge ceste. Peljal sem se skozi Mavčiče in Breg v Kranj. Dobro poznam te vasi, ker imam v eni Izmed njih celo svojega strica. Najprej sem Iskal v Mavčičah krajevni urad. Toda nisem ga našel. V trgovini so ml povedali, da je v Prašah. V redu. Grem pa v Praše, sem si dejal. Dobil sem občutek, da se Praša-ni bojijo za svojo kapelico. Izru-vall so tablo z napisom svoje vasi in jo kar s tablo podprli, da se ne bi zrušila. Jaz bi jo raje pozidal. Jeseničani so pa nepoboljšljivi. Zadnjič sem jih opozoril na tisto nesrečno oglasno desko na cesti Zelezarjev. Popravili so jo, vendar sem jo včeraj ponovno videl ležati na tleh. Mordg ste mislili, da bom sedaj nanjo pozabil. Brez skrbi, kajti spomin me zaenkrat še ne zapušča. Bled je eden izmed najlepših turističnih krajev v Jugoslaviji. y tem kraju je mnogo zanimivosti. Veliko sem jih že do scda| poznal. Te dni sem odkril še eno. Odgovornim bi priporočal, da priču?'n z restavriranjem ogrodja voznega reda nasproti hotela Ultkm. Revež sloji brez voznega reda že lep čas. Ko bo kulturno ure jen, bo zanimiv vsaj po tej plati. Ni dosti manjkalo da me nc bi lev Mii prebutali. Ogledoval sen si njihov vozni red. Veste, mislili so, da sem eden tistih, ki so odgovorni za urejevanje voznega reda. Komaj sem jili prepričal, da tudi meni ni vseeno ali je napisan ilanski ali ilctošnft vozni red. Verjetno pričakujejo, da bo novi vozni rod, ki bo v kratkem izšel, isti kot je bil lani. Pred dnevi sem se spomnil neke bodice, ki sem jo že zlomil, vendar pa jo potem nisem zabodel tja, kamor bi jo moral. Ko je bil na Jesenicah in na Bledu evropski šamplonat v kegljanju na ledu, je bilo menda več tekmovalcev kot pa gledalcev. Zastav pa menda niso izobesili zaradi tega, ker bi jih lahko dež zmočil. Je pač tako, da je škoda, če jih dež moči v času evropskega šampionata, ni pa jih škoda, če jih moči takrat, kadar je propagandno tekmovanje klubskega ali republiškega značaja. MAVČIČE — Jutri popoldne ob petih bo priredila DPD Svoboda s Primskovega kulturno prireditev pod naslovom »GORENJSKI VEČER«. Sodelovali bodo: folklorna sekcija, vokalni oktet in instrumentalni ansambel. PODKOREN — Tu bo v klubskem prostoru v torek ob pol osmih zvečer predavanje: »Z NAŠIMI SMUČARJI NA FINSKEM«. Predava Dore Oražem. BLEJSKA DOBRAVA — Istega dne bo ob pol osmih zvečer v osnovni šoli predavanje »O JUŽNI AMERIKI«. O njej bo govoril Miha Cene. | ŠKOFJA LOKA — V dvorani TVD Partizana bo v torek ob 19. , ., , . . o i -r i uri javna, tribuna. RrazpravljaU je bil laze ranjen Stanko Jereb bodo. >>q drUŽBENEM PLANU Propeljah so ga v ljubljansko bol- m PRORAČUNU TER O KRA- nišnico, kjer so mu nudili prvo JEVNIH PROBLEMIH«, pomoč. Materialna škoda znaša okoli 150 tisoč dinarjev. — J. J. ZALOG — V nedel jo, ob treh popoldan bo v Zalogu gostovala Poledenela cesta dramska skupina Prosvetnega društva Komenda s komedijo Jesenice, 5. marca — Pred dnevi »ŽUPANOVA MICKA«, se je pripetila lažja prometna ne- brezje _ V gostišču »Dobrča« sreča na Hrušici pri Jesenicah. bo danes zvečer ob sedmih preda- Osebni avtomobil ZG 171-36, ki vanje prof. Cirila Hubada »SKO- ga je vozil šofer Nikola Kljajić, ZI BOSNO V DUBROVNIK«, je peljal iz Kranjske gore proti KOPRIVNIK — Ob sedmih zve- Joscnicam. Nasproti mu je pripe- čer bo na Koprivniku predavanje ljal tovorni avtomobil KR 34-12, »NA6A ARMADA IN LJUDSTVO«, ki ga je vozil 27-letni Zdravko Predaval bo znani partizanski ko- Košir. Na nepreglednem ovinku je mandant generalmajor Dušan šva- osebni avtomobil zaneslo v to- ra"DULE. vornjak. Vzrok trčenju je bila po- MOŠNJE — Tu bo v prostorih ledenela cesta in zaviranje vozni- kulturnega doma predavanje Tika osebnega avtomobila Nikole neta Trilerja »AMERIKA 20 STO-Kljajića. Gmotna škoda na vozilih LETJA« Predavanje se bo pričelo ... ,_n .. v ,. . jutri ob 16. un popoldne, znaša okoli 120 tisoč dinarjev. j. j. KROPA — V torek zvečer ob ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ sedmih bo tu v prosvetnem domu mmmmmmmm vpredavanje prof. šimeta Letiniča »DUBROVNIK, BISER JADRA- JAVORNIK — Danes zvečer bo v prostorih osnovne šole na Koroški Beli redni letni občni zbor Planinskega društva Javornik-Ko-roška Bela. KRIZE — Tu bo v gostilni »ZUPAN« danes zvečer redni letni občni zbor »Planinskega društva« iz Križ. JESENICE — Danes zvečer bo v dvorani »Pri Jelenu« predavanje »V SVETU CVETOČIH KAKTEJ«. Predavanje ho vodil znani avstrijski prirodoslovec Friderik Mujcin ho spremljano s skioptičnimi slikami. JEZERSKO — Jutri ob treh popoldne bo v hotelu Korotan predavanje »O TEMEIJNEM ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU«. VOKLO — V torek popoldne ob petih bo v prosvetnem domu predavanje: »O TEMELJNEM ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU«. CERKLJE -Tubov prostorih zadružnega doma v torek ob sedmih zvečer predavanje Romana Herleca: »PO GORAH EVROPE«. Primerne cene ~i vozovnic Na kraju se bralki iz Srgašev na«. pri Kopru najlepše zahvaljujem za povabilo na »zobanjc« grozdja LESCE — Istega dne bo v pro-v jeseni. Upam, da se bova v štorih v centru družbenih organi-jeseni skupaj zabavala. Vsem zaciJ- i'1 sicer ob 19. uri predava-bralcem len pozdrav nje Tineta Trilerja »AMERIKA 20 vaš BODIC AR STOLETJA«. BLED — V prostorih Delavske univerze bo v torek ob osmih zvečer predavanje Viktorja Pogačar-ja »AUSCHVVITZ«. Otvoritev računskega centra Te dni so v Zagrebu odprli BOHINJSKA BELA — Ob še- stalni elektronsko računski center stili zvečer ho v torek v nikidin- odpriega tipa. Organizirala ga je skem domu predavanje »PO BO- ISKRA skupaj z. Zavodom za na- HINJSKIH G01*AH«. Predavanje predek produktivnosti dela v Za- bo vodil Egon Mihciič. grebu. Podjetje Iskra želi s tem ZASIp _ v nckdanji joll bo v Za sedežnico Zelenico, ki je pričela obratovati 5. marca, so že določene cene vozovnic. Tako bo stala med tednom ena vožnja 100 dinarjev, pet voženj 450 din, deset pa 800 dinarjev. Ob sobotah bo cena ene vozovnice znašala 120 dinarjev, vikend vozovnica za deset voženj pa 1000 dinarjev. Žičnica Zelenica je oddaljena od Ljubljane 50 km, Kranja 25 km in od Celovca 28 km. Zaradi majhne oddalejnosti večjih središč in primernih cen vozovnic za sedežnico, je pričakovati precejšen obisk. Vsekakor je pomembno tudi to, da je dostop do spodnje postaje žičnice mogoč po novi avtomobilski cesti do Ljubelja, kjer pa jc dovolj parkirnih prostorov za vse vrste motornih vozil. D. K. približati novo tehniko zlasti v gospodarstvu in industriji in hkrati omogočiti rešiti n;i jra/Iičncjše probleme, ki se pojavljajo na tem področju. torek ob sedmih zvečer predava« nje dr. Iva Valiča »O BOLIVIJSKIH ANDIH«. RADOVLJICA — V nedeljo ob treh popoldne bo v prostorih Iskra je izdelala svoj računal- Grajskega dvora redni letni občni nik skupaj s zahodnu-nemško to- /bor »PLANINSKEGA DRUŠTVA« varno ZLSE. — J. J. k Radovljice. Ob postajah naših žičnic In vlečnic so še vedno dolge vrste ljubiteljev smučarjev, ki čakajo da bodo prišli na red in se popeljali na vrh hriba. Slika prikazuje skupino smučarjev pri žičnici v Kranjski gori Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • I7 naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun O I7 naših komun NA PRIREDITEV SO POVABILI TUDI STARŠE V nabito polni dvorani je bili v soboto zvečer zelo zanimiv kulturno-zabavni program, ki so ga izvedli dijaki in dijakinje tamkajšnje domske skupnosti. Povabili so tudi svoje starše, ki so se te prireditve udeležili v velikem številu iz vseh krajev države. Zaradi velikega zanimanja za njihov program, bodo gostovali tudi na drugih odrih po Gorenjski. V TOREK PREDAVANJE V torek, 9. marca, ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Kranj spet zanimivo predavanje »Švica v cvetju in snegu«, ki ga prireja planinsko društvo Kranj. Predaval bo Ivan Tušek z 200 barvnimi diapozitivi. Prikazal bo vse zanimivosti Švice od najvišjih planinskih vrhov do jezer in parkov ter nekaj zanimivosti tudi iz sosednje Avstrije. 70-LETNICA PD V RADOVLJICI Planinsko društvo Radovljica bo v nedeljo, 7. marca, na slovesen način praznovalo svojo 70-letnico delovanja. Svečani jubilej bo v prostorih grajskega dvora v Radovljici. Radovljiško planinsko društvo se uvršča med najstarejša društva v Sloveniji. Zlasti v zadnjem desetletju je društvo mnogo napredovalo in doseglo lepe uspehe tako na planinskem kakor tudi na turističnem področju. Vse kaže, da se bo društvu letos priključila še ena postojanka, in to novi planinski dom »Prešernova koča« na Stolu. USPELO GOSTOVANJE V VOKLEM Gasilsko društvo Voklo je za pusta pripravilo veselo pustava-nje, združeno z uprizoritvijo veseloigre »Pričarani ženin«. Zanimanje za ta veseli program je bilo tolikšno, da niso vsi mogli v dvorano. To je bil lep in vzpodbuden uspeh za nadaljnje delo tamkajšnjega gasilskega društva. KRANJ—PREBACEVO—VOKLO—VOGLJE Poslovna enota SAP Kranj je na željo prebivalstva uvedla na progi Kranj—Prebačevo—Voklo—Voglje tudi nedeljsko avtobusno zvezo. Iz Vogelj odpelje avtobus ob 13.30, vrača pa se zvečer ob 19.30. Vse dosedanje vožnje so pokazale, kako potrebna je uvedba te proge. To je za te kraje izredno velikega pomena, saj jim je omogočeno, da nedeljsko popoldne preživijo v Kranju in si ogledajo razne prireditve in gredo po drugih opravkih. . Pred kratkim pa je bila na tej relaciji uvedena še ena dodatna proga, in sicer odpelje avtobus iz Kranja ob 10. uri, ob 10.30 pa se vrača iz Vogelj. Tudi te proge so bili prebivalci zelo veseli, saj je zlasti gospodinjam in tistim, ki imajo na poslovnih uradih opravke, omogočeno, da se sredi dopoldneva napotijo v Kranj oz. vrnejo domov. PRVA NAGRADA V PREDOSLJE V prostorih občinske skupščine Kranj je bila manjša slovesnost posvečena zaključku nagradnega natečaja »Skrbimo za varnost prometa v naselju«. V medobčinskem merilu je Kranj dosegel prvo mesto, saj se je tej akciji odzvalo kar 3690 udeležencev. Na drugo mesto v Sloveniji so se uvrstili učenci iz Nove Gorice s 3500 udeleženci itd. Na tem natečaju so učenci sodelovali tako, da so odgovorili na pismena vprašanja, iz katerih je bilo moč ugotoviti, koliko so se ti naučili pri prometni vzgoji in koliko so si zapomnili od raznih predavanj in akcij, ki so bile že pred tem. Ob zaključku je bilo podeljenih 8 nagrad, in sicer ena. republiška, ki jo je prejela Milka Prestar iz osemletke Predoslje, in sedem okrajnih. JURIS NA TABLE Samo v kranjsku občini razni »razpoloženi« ponočnjaki, mladina ln drugi napravijo na prometnih znakih za okrog milijon dinarjev škode. To je ugotovila posebna strokovna komisija. Letno je uničenih ali poškodovanih namerno ali iz malomarnosti okoli 100 prometnih znakov, vsak pa stane okrog 10.000 dinarjev. Največ teh je uničenih in poškodovanih iz objestnosti in vandalizma nekaterih, ki mečejo vanje kamenje ali jih na kak drug način poškodujejo. Ta znesek pa še ni toliko pomemben. Važnejše je, da se prav zaradi uničenega znaka dostikrat pripetijo tudi hujše prometne nesreče. ZAVLAČEVANJE GRADENJ Na zadnjem zboru volivcev v Šenčurju so ljudje zahtevali, da se čimprej izdela urbanistični načrt Šenčurja. Ker tega ni, je v kraju mnogo takih, ki bi radi gradili, pa ne morejo, ker ne dobijo ustreznega dovoljenja. Prebivalci menijo, da se taki načrti vse preveč zavlačujejo. t PLESNI TURNIR V soboto, 13. marca zvečer bo v delavskem domu v Kranju medkluteki kvalifikacijski in izbirni plesni turnir za dvoboj s Češkoslovaško, ki ga prireja Plesno športni klub Kranj. Igral bo kranjski plesni orkester. Priprave za takšen turnir terjajo precej truda in tudi časa, da bo vse pripravljeno in da bo turnir lahko potekal po vseh pravilih Plesne zveze Slovenije. Kakor je znano, se bodo turnirja udeležili vsi najboljši plesni Športni klubi iz Slovenije in bomo torej v Kranju po dolgem času spet lahko videli lepo plesno-športno prireditev. KAM S POTOKOM? Prebivalci od Olševka do Šenčurja v zadnjem času spet precej razpravljajo o tem, da bi bilo potrebno potok, ki teče skozi te vasi, končno le urediti tako kot so že nekajkrat predlagali. Po mnenju nekaterih, naj bi ta potok v bližini vasi Luže speljali v strugo Kokre, drugi pa menijo, da bi pred Šenčurjem poglobili gramoznico, v katero je bil potok speljan pred desetimi leti. Sedaj se namreč dogaja, da potok, zlasti kadar je močno deževje, preplavlja gramoznico, voda pa se steka po gozdu do samih hiš in obstoji nevarnost, da bo voda enkrat pritekla vse do letališča Brmiki. Družbeni plan občine Jesenice predvideva letos več za šolstvo Ali je čistka v Pekariji Tržič resnično opravljena? Reševanje problemov šolstva v jeseniški občini ni napredovalo v skladu z ostalim razvojem. Stanje šolskega prostora in sploh materialni položaj je postal v občini pereč, da skoraj že zajeda v zdravstveno stanje šoloobveznih otrok. Pouk v treh izmenah in pretesnih učilnicah sta že več let spremljevalca šolske problematike v občini. Ob primerjavi skupne površine šolskih prostorov so ugotovili, da so znatno pod republiškim povprečjem. Po republiškem normativu odpade na enega učenca v dveh izmenah 3,5 m2, medtem ko pride v jeseniški občini 1,25 m2 bruto površine na učenca. Pri tem je treba še upoštevati, da je del površine Novo v KZ Orklie Pri njih so predvideli v letošnjem letu odkup tri milijone in tristo tisoč kg jedilnega krompirja, štiristo tisoč kg industrijskega in sedemsto tisoč kg semenskega krompirja. Do sedaj so podpisali pogodbe s privatnimi proizvajalci, da bodo letos odkupili 175 ton pitane živine ter 190 ton ostale živine za zakol. Vendar pa se bo ta številka do konca leta še povečala. Lani so prodali 898 ton umetnih gnojil, to je za 26,8% več kot so planirali leta 1963. Ugotovili so, da se veča poraba predvsem kalijevih in fosfornih gnojil- Ta gnojila so za njihovo zemljo mnogo bolj koristna. Tudi letos bo njihova zadruga sodelovala na poslovno-tehnični bazi z KZK v Kranju pri pridelovanju silažne koruze. — J. J. dotrajane in jo bo treba čimprej zamenjati. Po programu razvoja družbenega plana letošnjega leta bodo morali bodoča prizadevanja usmeriti v izgradnjo novega šolskega prostora, v dvig življenjskega standarda prosvetnega delivca in v zagotovitev pogojev za otrokov zdrav razvoj. Vzrok pomanjkanju učnega prostora pa je nedvomno tudi v tem, da se je v zadnjih osmih letih povprečno letno vpisalo v osnovno šolo 40 odstotkov več otrok kot je bilo v občini registriranih rojstev. Nedvomno gre ta razlika na račun izredne dinamike prebivalstva. Glede teh ugotovitev in v skladu s smernicami družbenega plana zveze bo treba že letos v skladu z občinskim družbenim planom izvesti vrsto ukrepov. V primerjavi z letom 1964 se bo povečala materialna osnova za osnovno dejavnost vzgojnih zavodov ter za dvig standarda prosvetnih delavcev. Pospešeno bodo izdelali načrte za gradnjo nove šole v Kranjski gori in že v tem letu predvideli sredstva za začetna gradbena dela tudi za izdelavo načrtov za novo šolo i i Plavžu. B.B. V Velesovem za 8. marec Člani vseh organizacij za vasi Velesovo, Adergas, Trato, Češnje-vek in Praprotno Polico so se na skupnem sestanku odločili, da bodo pripravili ženam iz teh krajev za njihov praznik lepo proslavo in skromno pogostitev. Ta bo v nedeljo, 7. marca, ob 15. uri v Velesovem. — K. R. Razprava o urbanizmu in gradnjah v radovljiški skupščini vrstna hiša? Na objavljeni članek z dne 13. februarja 1965, iz katerega je zaključiti, da je za vse navedene nepravilnosti in notranjih razprtij kriv v glavnem direktor, želim podati nekatera pojasnila, kakor tudi postaviti dodatna vprašanja, in sicer: Kot glavna nepravilnost, ki je °Ua obravnavana na izrednem zasedanju delavskega sveta, je Po mnenju pisca neopravičeno Postajanje direktorja in zanemarjanje službenih dolžnosti. Zato dajem pojasnilo glede neopravičenih izostankov, za katere pisec in podjetje bremeni. Pripominjam, da sem v januarju °il tri dni službeno odsoten in ~a sem koristil šest dnj rednega tetnega dopusta, ki mi pripada Po čl. 36 Zakona o delovnih razmerjih Ur. list FLRJ 17/61, ker sem vročil odpoved delovnega razmerja 7. januarja 1965. Ne °Porekam, da so bili vsi člani kolektiva seznanjeni o moji odsotnosti, pripominjam pa, da so Poedini člani vedeli za mojo odsotnost. V zvezi z anketiranjem, ki je bila med člani kolektiva izvedena, bi želel jasnega pojasnila na vprašanje »Ali mislite, da je kdo med vami, ki dela razdor v kolektivu«? Na to prašanje je odgovorilo med 20 anketiranimi 16 pritrdilno. Ker pa se krivec, ki dela razdor, ne omenja, bi želel pojasnila ali je ta izvedena anketa dala Občinskemu sindikalnemu svetu zadovoljivo sliko? To pa predvsem zato, ker če oseba, ki dela razdor v kolektivu, nisem konkretno jaz kot direktor, je brez dvoma kateri drugi član kolektiva, o katerem, če že govorimo o potrebni čistki, bi bilo potrebno spregovoriti ali pa ga imenovati s polnim imenom, ker vsega tega ni, bo ta kot kaže še vedno ostal v kolektivu v strah in trepet ostalim članom kolektiva, ki ne bodo upali proti njemu prav ničesar ukrepati. Težko se je zadovoljiti z željo, da je potrebna za ureditev notranjih razmer in razprtij »močna roka« spričo dejstva, da kolektiv j ? |K Slika prikazuje hodnik šole v Gorjah pri Bledu. V njem je postavljeno vedro, v katerega kaplja voda, ki pronica skozi streho Atrij ali Na zadnji seji občinske skupščine minuli petek v Radovljici so odborniki obravnavali zazidalne načrte in oblikovanje urejenih, naselij. Z nekaterimi pripombami in dopolnili so sprejeli zazidalna načrta za Gorje, za središče Bohinjske Bistrice in za naselje pod Ro-dico. Posebno živahno pa se je razvnela razprava o osnutkih za zazidavo območja PREDTRG v Radovljici in ZAGORICE na Bledu. V popoldanskem delu zasedanja pa so odborniki obravnavali odlok o prispevkih in davkih občanov ter predlog proračuna. Vprašanjem oblikovanja zazidalnih območij so na sejah radovljiške skupščine posvečali veliko skrb, in to je prav. Po ugotovitvah so se gradnje doslej opravljale kljub prizadevanjem pristojnih organov vse premalo po izdelanih urbanističnih in zazidalnih zasnovah. Rezultati stihije in neurejenosti so očitni. Novi zazidalni načrti, ki jih je izdelal po naročilu skupščine zavod za urbanizem Bled pa zagotavljajo večjo smotrnost in načrtnost pri nadaljnjih gradnjah. Dosedanji zazidalni načrti so bili izdelani predvsem za območja, koder je gradnja že v teku in je na osnovi obstoječega stanja potrebno izoblikovati v zaključeno naselje z vsemi potrebnimi pre-skrbovalnimi centri in vzgojno izobraževalnimi ustanovami. To velja tako za Radovljico kot za Lesce ter za Gorje in Bohinjsko Bistrico. Zazidalni načrti obvezu- sam ne upa dati taki roki podpore, boječ se, da ne bo nad njim izvršen fizičen obračun. To lahko dokažem tudi sam z neštetimi primeri, da kljub vsem očitkom, ki se navajajo proti meni, za marsikateri pameten in koristen nasvet, s katerim bi odpravili ta nesoglasja, nisem dobil podpore v kolektivu in sem bil skratka že od samega začetka onemogočen. Glede pijančevanja na delovnih mestih sem samo apeliral na po-edine člane in samoupravne organe, naj se na delovnih mestih ne pije, kar pa je za nekatera »žeina grla« še danes nesprejemljivo. Da vse te nepravilnosti, o katerih se v omenjenem članku obširno piše, niso nastale šele od časa. kar sem jaz direktor in torej ne po moji krivdi ali nesposobnosti, temveč, da sem dosti več tega že nasledil, pa bi lahko dpkazal z pismom »anonimnega pisca«, ki me je seznanil in opozoril na ogromne nepravilnosti, ki se v podjetju dogajajo in ml odsvetoval, da to mesto raje ne sprejmem. jejo graditelje tudi o načinu gradnje in zunanjo obliko. Prav v tem pa so imeli odborniki največ pripomb. Navajali so zlasti pomanjkljivosti pri gradnjah streh in ugotavljali, da naklon 18 stopinj ne ustreza našim krajem, češ da strehe s tako blagim naklonom pogosto prepuščajo vodo. Drugi so pa spet menili, da je vse odvisno od pravilne izdelave ter da se vsakdo raje odloči za sodobnejšo gradnjo kot pa za značilno slovensko hišo s strmim naklonom. V razpravi pa so odborniki soglašali, da je potrebno upoštevati skladnost starejših naselij z novogradnjami zlasti kadar se oblikuje neko naselje v celoto. Zato so predlagali, naj bi za naselje Rodico gradili stanovanjske in druge objekte s strešnim naklonom 45 stopinj. Na petkovi seji so arhitekti zavoda za urbanizem Bled razgrnili pred skupščino osnutke za zazidalne načrte naselij za individualno gradnjo. Najprej bosta na vrsti del Radovljice PREDTRG in ZAGORICE na Bledu. To sta območji, na katerih bi pričeli z urejeno gradnjo v sistemu vrstnih hiš, manjših blokov, obenem pa bi poskusili tudi z gradnjo po tako imenovanem artijskem načinu. To je način strnjene gradnje pritličnih objektov v obliki črke L z zaključenim dvoriščem, preddverjem ali atrijem. Seveda pa bi morali omogočiti po mnenju odbornikov tudi gradnjo individualnih hiš. Ta vprašanja o obsegu ter sistemu gradnje stanovanjskih območij so upravičeno zbudila široko in resno razpravo in sprožila različne predloge in zamisli. Kakšno pa so bile nekatere glavne misli iz te razprave? Predvsem, da je sistem gradnje vrstnih hiš pri nas že pokazal dobre rezultate in se dokaj uveljavil, zato ga ne bi smeli zapostavljati tudi v prihodnje. Gradnja naselij po atrijskem načinu pa je še docela neznana in nepreizkušena. Poznnmo jo le po gradnjah v drugih deželah. Ugotovitev, da so po tem načinu doseže večja strnjenost naselja in s tem tudi bolj racionalna uporaba komunalnih naprav, bo prejkone točna. Vendar pa sleherni objekt zavzame razmeroma večjo tlorisno in s tem tudi uporabljivo stanovanjsko površino, ki je omejena zgolj na pritličje. Zaradi tega je tudi cena kvadratnega metra višja, celotna gradnja pa razmeroma dražja. Sama oblika atrijske hiše pa ima seveda nekatere prednosti. Eno smo že navedli, to je, da pritličje zavzema ce-r lotno površino. Oblika hiše pa je takšna, da omogoča večjo domačnost ter intimnost, ker se bivam! prostori zaključujejo in spajajo v urejeno intimno dvorišče. Pri tem pa se vprašujemo, ali je naš standard primeren za takšno gradnjo? Pa še to: ali bi takšna hiša še bolj oddvojila dva sose- da in pospešila še večjo izoliranost in asocialnost v medsebojnih odnosih. Torej je vprašanje gradnje ne le samo urbanističnega, marveč tudi družbeno socialnega značaja. Odborniki so upravičeno izrazili dvom v tak način gradnje. Upoštevati je le treba zmogljivosti našega povprečnega državljana in njegovo mentaliteta. Vsako eksperimentiranje v širšem obsegu bi bilo nedvomno tvegano in negotovo. To pa ni nikakršna konservativnost, marveč le zdrav razum. Ni pa s tem rečeno, da ne bi poskusili tudi takega načina in s tem pretehtali njegovo uporabnost in ceno. Za povprečnega (državljana s srednjimi ali nizkimi osebnimi dohodki pravzaprav potrebujemo največ stanovanj. Zanje pa je vsak zahtevnejši način gradnje vendarle predrag, zato naj bi po mnenju večine odbornikov zagotovili v bodočih načrtih predvsem vrstno gradnjo, individualne hiše, vila bloke in podobno. Koristno bi bilo čimprej uveljavljati tudi montaži tako imenovani siporeks sistem, ki je menda zelo poceni. Da bi čimprej zadostili številnim prosilcem za gradnje na Bledu ter v Radovljici, so na skupščini predlagali urbanističnemu zavodu, naj izdela zazidalna načrta za PREDTRG in ZAGORICE. V teh območjih je predvidenih kakih tisoč stanovanjskih enot. Zazidalne načrte bodo dali v javno obravnavo, že sredi aprila pa jih bo potrdila skupščina in z gradnjo bo moč pričeti takoj. J. B. BELEŽKA Namesto čiščenja, pretep Vsak se Je verjetno že vsaj enkrat v življenju peljal z avtobusom. Danes je avtobusni promet že tako razvit (vsaj na Gorenjskem), da pelje vsakih nekaj minut v to aH ono smer. Opisal bi rad primer, ki se je pred dnevi dogodil na avtobusu Ljubljana — Kranj. Sprevodniki imajo posebne vrečke za tiste, ki Jim dela vožnja težave. Tega dne se Je peljalo na sedežih sredi avtobusa skupina petih ljudi. Menda so bili iz okolice Vranja v Srbiji. Sami so povedali, da so vedeli, da bo eden izmed njih moral bruhati. Vendar tega niso povedali sprevodniku, da bi mu dal vrečko ali da bi zaustavil avtobus. Ponesnažn je avtobus. Sprevodnik mu je vljudno pojasnil, da bo čiščenje moral plačati aH pa v Kranju avtobus sam počistiti. Pripravljen Jte bil, da ga sam počisti. Kralke z Jesenic KANDIDACIJSKI ZBORI OBČANOV Ta teden so bili v vseh volilni h enotah kandidacijski zbori, na katerih so volivci predlagali in potrjevali kandidate za občinsko in republiško skupščino. Zaradi slabega vremena in ker so to letos že četrti množični sestanki občanov, ni bila povsod najboljša udeležba. Zato so nekatere zbore preložili na prihodnji teden. Predvidevajo, da bodo zbori povsod opravljeni do 13. marca. EKSPLOZIJA POD ZEMLJO S kopanjem rova za industrijski kanal za dovajanje kisika od nove kiisikarne k plavžem in je-klarni imajo precejšnje težkoče. Poročali smo že, da je v rov vdrlo okoli 200 kubičnih metrov zemlje. To so odstranili, prazen prostor nad rovom pa zalili s plavško žlindro. Pri nadaljnjem kopanju pa so zadeli na »kaverne«, to je praz.no prostore polne plina, ki nastaja še ob tlečem ugasku. Ob užigu plina je nastalo več eksplozij, ki pa k sreči niso povzročile škode. ZA DAN ZENA V vseh podjetjih in ustanovah se pripravljajo na praznik 8. map-ca, dan žena. Delavski svet železarne je sklenil ,da se vsem zaposlenim ženam za ta dan prizna 4 ure plačanega dopusta, sindikalni odbori pa bodo organizirali ustrezne proslave. Tudi radio Jesenice je sprejel veliko naročil za čestitke z glasbo po željah ženam za ta dan. 3680 METROV DOLG CEVOVOD Nove valjarne na Beli bodo potrebovale veliko hladilne vode. Ta bo pritekala po ogromnem cevovodu, ki bo dolg 3680 m in bo speljan po novem nasipu, ki je zgrajen od železarskih objektov na Jesenicah, do novih na Bel-škem polju. Cevi izdelujejo v lastni konstrukcijski delavnici in jih je 3080 m že na trasi. Njihov premer je 800 mm, ter so zaradi velike debeline daleč vidne. Izdelati jih morajo le še 600 metrov, nato pa bodo te 10 m dolge cevi spojili. To bo eden največjih cevovodov v Sloveniji. ZDRUŽITEV SE JE OBNESLA V poročilu zaključnega računa železarne je bilo med drugim ugotovljeno, da se je združitev poklicnih gaisilskih enot občine in železarne dobro obnesla. Z opremo se gasilci dobro oskrbujejo. Na njihovem občnem zboru pa so pripomnili, da bi odred potreboval še avtomatsko gasilsko lestev, brezžično radiooddajno in sprejemno postajo in avtomobil za reševanje ob avtomobilskih nesrečah. Zato tudi želijo, da bi poklicni gasilci stanovali čim bliže gasilskega doma, zato so predlagali izgradnjo stanovanjske stavbe v neposredni bližina. Ta obveznost je bila tudi vnesena v pogodbo, ki je bila med železarno in skupščino občine sklenjena ob združitvi obeh enot. VODA ZA PLAVŽ Splošno je znano, da je pomanjkanje pitne vode na Jesenicah, in to predvsem na Plavžu dokaj akuten problem. Za rešitev slednjega so sklenili, da se položi od Perič-nika do Mlak nov vodovod, premera 340 mm. Od tod dalje so namreč že cevi, ki bodo za nekaj časa mogle dovajati najpotrebnejšo količino vode. Za uresničitev navedenega, so del sredstev predvideli v občinskem proračunu, del pa bo prispeval vodni sklad in tudi gospodarske organizacije. Računajo, da bo za ta dela letos na razpolago 200 milijonov din. V Kranju mu je sprevodnik prinesel posodo z vodo in krpo. Namesto, da bi počistili avtobus, je vseh pet mladih fantov prijelo sprevodnika in ga vleklo za avtobus ter ga pošteno »premlatilo«. Komentar k temu prepuščam bralcem samim. Vendar pa se lahko vprašamo: AH je varno biti sprevodnik. To velja predvsem v poznih večernih urah, ko na končnih postajah skoraj ni ljudi. Kljub temu, da človek plača vozno karto, mora biti do voznega osebja dostojen ln obziren. JOŽE JARC Skrb za mladino Na občanskem komiteju v Radovljici smo zvedeli, da bodo v kratkem ustanovili še dva mladinska aktiva. Prvi naj bi bil v Kemični tovarni Podnart in drugi v tovarni Sukno v Zapužah. S tem bi zajeli v mladinsko organizacijo okoli 130 mladincev in mladink. Pred nedavnim pa so v Rečici pri Bledu ustanovili 32. aktiv v radovljiški občini. Ta aktv zajema razen Rečice tudi celotno področje Bleda. —■ J. J. SOBOTA, «. mwea WM KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA m KULTI Ob 100-letnici izida poezij in 130-Ietnici pesnikovega Letos, jeseni, se bodo po vsej uvod v Jenkovo jubilejno leto, vrniti se moramo k poročilu o Sloveniji spominjali teh dveh predočili pesnika in njegovo delo razstavi! Simona ©jstva Jenka Torkovi večeri v Škofji Loki svetnih društev občine Radovljica imel v mesecu juniju 1965 v Podnartu revijo vokalnih in instrumentalnih ansamblov. Tehnično bo pripravilo prireditev DPD Svoboda iz Podnarta. V Podnartu bodo istočasno praznovali 20- jubilejev. Znova bo osvetljen člo vešiki in umetnišk lik ljubeznivega poeta Sorskega polja, čutečega in trpečega lirika, pa vendar tako možatega in odločnega narodnjaka. In prav bo tako! Saj Simon Jenko velja kot prvi slovenski pesnik za Prešernom, Pel je tako iz srca kot more peti le še ljudska pesem, zato je vrsta njegovih pesmi ponarodela. Že desetletja se hrabrimo ob himni »Naprej, zastava Slave!« in trpimo ob žalostinki: »Buči, buči morje Adrijansko!« Kdo še ve, da je prav Jenko tudi avtor besedil tako petih pesmi kot so npr. »Ko psi zalajajo!«, glasno!«, »Naš imel,« »Ob večerni uri, stal sem pokraj Save«, »Le predi Minka, predi«, in nešteto drugih, ki jih že toliko let poj o dekleta in fantje na vasi? Nam, v Kranju, je drobnorasli Smonca še posebno ljub; saj se je dne 27. oktobra 1838 rodil na območju naše občine, v Podreči pri Mavčičah. In tudi umrl, dosti prezgodaj, še ne petintridesetlet- v obliki literarne razstave. Ker pa bi bilo gotovo napak, pozabiti ob Jenku na njegove tovariše i/. »Vaj«, smo tudi te, vsaj bežno, prikazali na tej razstavi. Bilo je to zares pomembno leto, ko so se ljubljanski osmo-šolci Vaclav Bril, Fran Erjavec, Valentin Mandele, Simon Jenko, Ivan Tušek in Valentin Zarnik dogovorili, da se bodo v svojem rokopisnem dijaškem listu »Vajah« literarno urili in se tako pripravljali za bodoče kulturno delo med narodom, ki ga je treba zbuditi v upor proti takrat- . nemu avstrijskemu absolutizmu. Zapoj mi ptičica T , , ,., r „. „ . ,;, maček ie liubco To dol° mladlh fantov Pn »Va-0 jah« in njihova politična dozore- lost pomenila vsekakor enega najzanimivejših pojavov v našem slovstvu. Bili so, sredi druge polovice 19. stoletja, pravi revolucionarni glasniki nove stvarnejše ere v naši literaturi — romantičnega realizma. Razen Vaclava Brila, ki je povsem umolknil, se je vseh pet ostalih sodelavcev »Vaj« močno nik, je v Kranju, dne 18. oktobra uveljavilo bodisi v slovenski lite-1869. Grob njegov je sosed Pre- raturi, bodisi v znanosti ali v po-Šernovemu... litiki. Poleg Jenka je pokazal Zaradi vsega tega je gotovo največ literarnih teženj Franc prav, da smo že sedaj, za nekak Erjavec (1834—1S87), ki je kot ske, Premrla, Lebana, Gerbiča, Gobca, Hajdriha, Valente, Nedvc-Gradivo o Jenku in tovariših je da, Rožanca i. dr. pre/entirano v trinajstih vitrinah. Poučen je tudi pogled v vitri-Takoj je treba povedati, da je no, .namenjeno jezikoslovju iokopisov Simona Jenka prav vidimo razprave starejših (Levca, malo ohranjenih. Poleg pisave v Pajka, Grafenauerja, Kosa) in Vajah imamo le še kratek zapis mlajših (Bcrnika, Pogačnika) li- Da bi popestrili kulturno in družabno življenje, sta - Ljudska knjižnica in Delavska univerza v Skolji Loki začeli prirejati »torkove večere« — vsak drugi torek letnico aktivnega kulturno-pro-v predavalnici doma ZB. Doslej svetnega dela v okviru DPD Svo-so bili na programu: Večer o In- bode. Na prireditvi bo sodeloval diji, Večer z avtorji knjig Prešer- tudi mladinski mešani pevski nove družbe in Večer o Čehoslo- zbor iz Podnarta, ki so ga usta-vašiki — naslednji »torkov večer« novm ietos. Na občnem zboru so Tu bo izjemoma na sporedu v sredo, potrdili program klubskega dela. 10. marca, in ima naslov »Srečanje z domačimi likovnimi umetniki«. — Razgovor z njimi bo vodil ravnatelj Loškega muzeja tov. Andrej Pavlovec. Nova oprema v podružnici ljudske knjižnice na Trati Vesti iz Podnarta V torek je bil v kulturnem domu v Podnartu občni zbor DPD Svobode iz Podnarta. Po pregledu dela v preteklem letu in živahni razpravi so potrdili program j emu ' namenu na novo urejene klubske prostore v kulturnem domu. V okviru 20-letn.ice osvoboditve bo občinski svet Svobod in pro- Ze precej časa je preteklo, kar se je podružnica škofjeloške Ljudske knjižnice na Trati preselila v nove prostore v bloku 20. Sedaj je končno knjižnica dobila tudi novo opremo, tako da bo lahko zares znova zaživela. Knjige, ki so bile deponirane v osnovni šoli Trata, bodo v glavnem prenesene nazaj, nekaj pa jih bo knjižnica odstopila šoli, kajti prostor je premajhen za tako število knjig. . »■,..!..........■.......*.....^..........s^.....j., M».,L--................—e vzbudila veliko zanimanje. Ce pesniške čin4 toliko članov kot bi jih bomo hoteli povečati število čla- labko imela z ozirom na število n.°y. bomo morali najprej utrdi- prebivalcev. V Škofji Loki smo v ti in povečati mrežo aktivnih, ela- posebno težki situaciji — hribovi- st'čnih in predanih poverjenikov, ti predeli — in teh ni malo — ki bodo znali prikazati članom žive še vedno v svoji tradiciji ter vrednost vsakoletnih knjižnih se oklepajo tradicionalnih zbirk zbirk in pridobiti nove naročni- Mohorjeve družbe, do njih še ni ^e. prodrla vest o kvaliteti in vredno- v zvezi s splošno akcijo PD za pridobivanje novih članov smo le-trebno še trdo idej no-vzgojno de- tos tudi v naši občini začeli s širio prosvetnih delavcev, preusme- šimi propagandnimi akcijami, riti bodo morali okus vsaj pri Ljudska knjižnica v Sk. Loki je mladini. V industrijskih ravninskih predelih pa čutimo splošno apatičnost do vsakršnega sodelovanja ali kulturnega udejstvova-nja. Tekmi za zaslužkom je postavila vstran željo po dobri knji- niku kaj več povedati, posebno sti knjig PD. V tej smeri bo po glede na nekatere njihove vezi s tetna knjižnica v Ljubljani, da gi- K tem glavnim vzrokom smo v zadnjem času poiskali še naslednje: izpodrivanje knjižnega dari- smo tu v sodelovanju s knjigar- poleti razstavila reprodukcije PD v škofjeloškem počitniškem domu v Strunjanu, letos v februarju pa je pripravila razstavo knjig in reprodukcij v svojih prostorih in povabila avtorje knjig letošnje knjižne zbirke na poseben klubski večer, ki so mu prisostvovali tudi poverjeniki PD, na zadnji se- no »Simon Jenko« dodali za bio- £^TSiES? Ji T^ • i „a%n £ ^nAniki «w™Ti grafski prikaz Jenka v Kranju, la PD z zbirka™ drugih založb in " pa so se poverjeniki obvezali, smrtno masko Davorina Jenka in slike nekaterih vajevcev. Razstava je v galerijskih prostorih markantno.pisavo nekaterih kom- ^4 \mi7cja, Titov trg pomstov: Adamiča Fajglja Focr- £ - q q stena, Davorina Jenka, Ipavca, 1 Jobsta, Volariča, Liparja, Proha- ČRTOMIR ZOREČ Odkritosrčna lažnivka na Jesenicah Po novoletnih predstavah v ok- tudi kot igralec sodnika. Ostale živeto in viru novoletne jelke so se zaprla vloge so padajali Marjanca Ccbu- Achardove komedije je nudil za 11 M' v vrata jeseniškega gledališča, ker Ijeva, Tatjana Koširjeva, Oto Ger- letošnje karnevalske dni Jeseniških veseloiger^ za ljubljansko dvorane v najhujših zimskih me- dej, Franc Hiršenfcldcr in Borut čanom lepo razvedrilo z dvourno literarno-kritieno ^ma''^l° društvo. lvan ■ Tusck secm nj mogoče dovolj ogreti. Verovšck. Posebno jc tokrat nav- zabavo ob gledanju napete kri-(1835—1877) je postal botanik m skoraj dvomesečni premolk pa dušila Marinka Koroščcva, ki je minalne zgodbe, ki je polna duho-pisec vrste prelepih skoro poetje- mnogim ni biI všeč m so po.grc_ zaigrala naslovno vlogo — Od- vitih domislic, pikantnosti in mh del s tega področja. Valentin §ali predstav gledališču. Za mi- kritosrčno lažnivko — izredno do-Zarnik (1837—1888) pa se je ves jih propagirajo akviziterji, ne- cla bo vsak pridobil za naslednje kontinuirano delo poverjenikov 1e*o vsaj še enkrat toliko članov, (menjave) in samega občinskega lif>t j'b jc imel v letu 1964. Sezna-odbora PD in nihanje kvalitete ni'» smo vse predsednike in tajni-vsakoletnih knjižnih zbirk PC. ke krajevnih odborov SZDL z de-Clanstvo v PD jc posebno padlo lovanjem PD, njihova pomoč nam v letih 1960 — 1963, vendar zopet bo posebno dobrodošla. V prihodnje se bo dejavnost PD vsekakor morala razširiti, razpreti bo morala svoje tradicionalne oblike in postati koordinator vseh slovenskih založb. Slovenci imamo sicer strokovno mojstrsko. Ansambel !^2f!^j^^WJ55 družbeno kritičnih osti. nule pustne dni pa so se vrata . gorenjskih narod- vr&el v politiko Bil je izvrsten Cufarjevega gledališča na Jescni- nih nošah kot Micka in Matiček govornik na taborih pa tudi s cah panovno odprla. Premiera M. zelo posrečeno prikazala Kreftov peresom jc krčil pot svojim ide- Achardovc komcdiie »Odkritosrč- prizor iz Kranjskih komediantov, Jam- Kot mikavno značilnost zanj na lažnivka<< jc bi,a v pctck zvc. kjer je lc-ta vzpodbudno govoril omeniti, da je že takrat, čcr> prva v so,lx>to> druga o lopi kranjščini in njeni deželi. sk«™ »red sto leti. pozna in pa y Nedeljo in tretja v torek vc- V imenu vseh prirediteljev veče- P^vajal socialistično literaturo, ^r. Duhovita kriminalistično-psi- ra- Kluba kulturnih delavcev, Leta 1S71 ,lc v Novicah izšla nje- holoska komedija 66-letnega fran- Slavističnega društva in ljubite- g°va »Pariška komuna m sociah- coskcga pisatelja in dramatika je Ijev teatra sta slavljencu podari- zc,m — socialno politična stu- privabi]a precej gledalcev. Bojan la šopek gorenjskega cvetja, prle- dl.ia«. Cebulj ki je pripravil komedijo §ko kapljico in Batistovo upodo- Toliko bi še radi povedali o teh reži jsko in scensko, je dosegel svoj bitev Prešernove Zdravljice. zarumivh bradatili možeh — a uspeh kot režiser, inscenator in Raztrganci v Stražišču društev za širjenje knjige — kot v drugih republikah — in prav tu čakajo PD posebne naloge. Prevzela naj bi skrb za širjenje vseh slovenskih knjig, oslonila naj bi se na že kar trdno mrežo poverjenikov, posebno pa na knjižnice (matične in druge), saj je širjenje in propaganda za knjige ena Izmed osnovnih nalog knjižnic. S tem bi lahko skrčili število včasih zelo nadležnih akviziterjev na minimum in pocenili že tako predrage knjige. Posebno se mi zdi posrečena zamisel izbiranja knjig za letno zbirko in širokega izbora izdaj vseh slovenskih založb — pri V soboto zvečer bo v Slra/išču čela v Kranju proslava dvajset-pri Kranju v domu DPD Svobode letnice osvoboditve. Zanimivo je, premiera Borovih Ka/.trgineev. da so prav mladi ljudje tisti, ki Predstavo ie pripravila dramska s« delovanje stražiške Svobode tem ne bomo smeli pozabit"WkIjfu-skupma »žarometi« ki je se- zopet oživili. Sceno pripravlja čiti knjig, ki bi bile zanimive tu-s^Hljena iz mladih liudi m je Saša Kuinp, igral pa bo celoten cli za našo tebn inteligenco — ta hila ustanovi-ona pred pol leta. ansambel, amaterske gledališke danes stoji PD več ali mani ob tako se bo nekako neuradno za- skupine. strani. ^J^^;^^;^^ IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN^AZCESTM Zmotilo jo je praznično pritrkovanje. Čudno? Saj ni nedelj i. Se ji samo zdi, da v mestu pritrkavajo zvonovi? Pogledali je na koledar in videla, da je 15. junij natisnjen z rde. ilom. »Oetrtok? Rešnje telo? Nemogoče!«« Mislila je, da je šele torek, a praznični zvonovi so pritrjevali, da je praznik. Potem ni čudno, da ie tako omotična. Ze od nedelje ni zaužila ničesar. Ce hoče na pot, mora jesti. Drugače ne bo prišla niti do postaje. Z odporom jc segla po kruhu in ga skoro z zadovoljstvom odložila, ker jc bil trd in neužiten. V Ni bila lačna. Samo skodelico mleka si je želela. »Kaj, ko bi poprosila sosedo?« Opotekajo, kakor da se ji Izmikajo tla, je odtavala v predsobo. Bilo ji je, kakor da so se vrata na hodnik odmaknila neskončno daleč. Ko jih je dosegla ln odprla, se ji jc stemnilo pred očmi, kakor da je stopila v črn pfepad. Omahnila je in obležala na pragu. Ko je prostor zopet začel dobivati obrise hodnika, se je skušala pobrati, a se ni mogla. Njeno •tokanje je slišala hišnica, ki se je odpravljala v cerkev. Ko je prišla po stopnicah iz pritličja in jo zagledala. »Za božjo voljo, vi?«« se je prestrašila ko je zagledala njen bledi in upadli obraz. »Moj bog, eaj ste bolni. Hudo bolni!«« Pomagala jI je v posteljo in odšla po zdravnika. Bila je resno bolna. Zdravnik, ki ni mogel natančno ugotoviti njene bolezni, ji je svetoval, naj se gre zdravit v bolnišnico. A kako bo šla? V torbici je imela samo 22 vinarjev, tako da ob prvem zdravnikovem obisku ni mogla poravnat; niti zdravnikovega hono-' rarja. Zato ji je huauca našla kupca, ki je bil pripravljen kupiti divan iz kuhinje. Prodala .ga je, da jc lahko plačevala zdravnika in zdravila. Njeno zdravje pa se ni ni I i za spoznanje izboljšalo. v »Samo stalno zdravniško nadzorstvo in skrbna bolniška oskrba vam lahko vrneta zdravje,« ji jc zdravnik nenehno ponavljal. In ozdraveli je morala, saj ima otroka, ki je še vedno v Borjani, kjer še vedno ne vedo' ničesar ne o njeni bolezni ne o tem, da jo je zapustil Franc in izginil v neznano. Ko se je zanimala, koliko bi jo zdravljenje v bolnišnici stalo, je zopet oklevala. Bilo je drago. Ip denar, k; ji je ostal od prodanega divana, bo komaj zadoščal. In ros, morala je prodati troflelno omaro, če je hotela ozdravetl. Bilo je konec julija, ko je zapustila bolnišnico. Dala. je oglas v nekatere časopise, da sprejme šivanje 'na dom, in pričakovala, da bo že naslednje dni imela dovolj dela kakor v Innsbrueku. Čakala je ves teden, a se ni nihče oglasil. Potem pa je vendarle prišel nekdo. Vendar ji ni prinesel dela, marveč jo je vprašal, če ima obrtno dovoljenje. Ker ga ni imela, ji je zagrozil Z ilenarno globo. Bil je občinski uslužbence in podpisati jc morala izjavo, da ne bo šivala na črno. Rekel ji jc, naj ne poizkusa izigravati obline uredbe, ker bodo takoj obveščeni, kakor so bili sedaj. »Zapomnite si!« je rekel italijansko, ko je odhajal in pokazal na nasprotna vrata, kjer je pisalo v italijanščini: Modni salon. Zdaj je vedela, kdo jo jc naznanil in kdo bo pazil nanjo. Soseda je bila namreč šivilja. Zato ji n,i kazalo drugega, kakor da jc začela iskati zaposlitev. Sla je k židovskemu lastniku konfekcijske delavnice in trgovine Abrahamu Tannu in upala, da jo bo zapaslil. »Zal mi je. Preci leti 6te mi sami odpovedali in šli drugam. Vašo stisko razum™, a trenutno ne potrebujem novih moči. Zglasite se čez mesec, ali dva,« jo je odslovil. Potrta je odhajala. Pred Hermannsdorferjevo tiskarno jc srečala Jaschkeja. Ko ji je povedal, —* ic f~° i * norama — 22.20 Svetovno pr- Beograd 22.15 Golo mesto - y hakcju na lcdu _ serijski film — RTV Ljubljana 23.05 Kongres ZK Bosne in Hercegovine — 23.25 Poročila NEDELJA — 7. marca RTV Beograd 9.00 Kmetijska oddaja — RTV Zagreb 9.45 Mcndov spored — 10.30 Film za otroke — Evrovizija 11.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — RTV 23.20 Poročila ČETRTEK — 11. marca RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Govorimo angleška — RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 18.25 Nanoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Ljubljana 18.00 Mladinski TV Ljubljana W.1J Glasbena porota — 19.45 V kinu bomo videli — RTV Beodt-ad 20.00 klub — 19.00 Svetnik — serijski film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.45 Quiz 22.00 Poročila TV dnevnik — RTV Zagreb 20.10 Narodna glasba — RTV Ljubljana 20.40 Kri ni vse — TV drama — 21.30 Ali razumete sodobno glasbo — RTV RTV Ljubljana 11.40 TV v Beograd 22.00 Svetovno pr-šoli — 15.20 Ponovitev šolske venstvo v hokeji) na ledu — ure — 16.40 Ruščina na T V RTV Ljubljana 24.00 Poročila — 17.10 Govorimo angleško PONEDELJEK — 8. marca 11.40 TV v — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma — RTV Zagreb 18.10 Risanke — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — 18.45 Encrgo-kombinat Velenje — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana 19.45 Rezerviran čas — RTV PETEK — 12. marca RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.10 Trstika in kovač — TV slikanica — 18 25 Nanoved in T V obzornik — RTV Beograd 18.45 Rdeči signal — 19.15 Sami SO izbrali —RTV Liuh- Beograd 20.00 TV dnevnik — liana 19.45 TV akcija — RTV RTV Beograd 20.30 Biseri Beograd 20.00 TV dnevnik — glasbene bterature — 20.40 RTV Ljubljana 20.30 Retro- Sova — TV igra — RTV snokliva slovenskega filma — Ljubljana 21.40 Posnetek tek- 22.30 Sprehod po svetovnih me v hokeju na ledu — 23.40 galerijah — 23.00 TV ob- Poročila zorni k tiskom. To delo je izvajal zavod predstavlja nekdanji plemiški dvorec, ki je dobil današnjo podobo v 17. stoletju. Ohstojijo znaki, da se je razvil iz dveh meščanskih hiš. Mestna hiša bo kot sedež Gorenjskega muzeja namenjena arheološkim, umetnostno zgodovinskim, etnografskim, kulturno zgo- be. Metodo so prvič uporabili na sp OP e n i š k e in objektu. Po dosedanjih rezultatih obnove je znano, da je stavba sestavljena iz dveh stavb, ki sta bili Ambrož, Rina Brun, Zmago Ben-čan, Marta Poljančeva in Franjo Fcldin. Imenovani pevski zbor je tako doma kot v inozemstvu dosegel v zadnjem času zelo velike uspehe. Upamo, da bo s svojim liko večjim poudarkom kot je bil. izbranim sporedom in s kvalitet-Z veliko več posluha za uspelo rum izvajanjem navdušil tudi po-domače delo. slušalce na našem podeželju. Križnar Naško P. L. združeni leta 1921. Prvotna mest- dovinskim predmetom iz obdobja na hiša je nastala v 1. pol. 16. do marčne revolucije 1848. No- stoletja in je imela v pritličju od- vejše obdobje bodo predstavili v prto lopo in stebriščno dvorano, prostorih v Tavčarjevi ulici. S. Tržiška mladina na plesu skozi prostor. Splošnih planov skoraj ni. Pojavijo se le, da ozna- V proslave dneva žena bo jutri, čijo vsakdanjost, režiser se z nji- v nedeljo, ob 15. uri popoldne v mi ne ukvarja dosti. Že sama lo- Podbrezjah koncert Prešernovega gika teleobjektiva narekuje ta pevskega zbora iz Kranja. Izvajal svojstven, z napetostjo detajla, bo narodne in popularne umetne nasičen slog. Teleobjektiv je tako pesmi. Solisti vzboruJx>do: Peter postal filmsko izrazno sredstvo, enakovredno montaži, planom in zornim kotom. Film Pravo stanje stvari bi moral biti v Kranju predvajan z ve- Mladinci in mladinke, vabimo vas na mladinski ples v dvorani TVD Partizan, igra »6 mladih«. Dokaj sprejemljiv in vabljiv plakat normalne veličine z lepimi tiskanimi črkami vabi tržiško mladino vsako nedeljo na mladinski ples, katerega se udeležujejo tudi mladinci, ki so že presegli mejo mladinskega dela, torej so starejši od 25 let. Mladinski komite tovarna Peko je edini izmed aktivov v Tržiču, ki dela na področju rekreacije in zabave mladine. Seveda gre naj- čine se že pripravljajo za praznovanje dneva žena. Prve proslave neznanih pevcev in povk, ki bi prvič nastopili pred publiko. Da pa bi res na tem področju uspeli, bo vsekakor potrebno tesno sodelovanje in pomoč ostalih aktivov, ki bi s svojo udeležbo pri tej zvrsti rekreacije pomagali tržiški mladini nuditi vsaj del zabavnega življenja, ki naj jo odvrača od pijančevanja ter posedanja po gostilnah in kavarnah. — TOBI Po Radovljiškem Po vseh krajih radovljiške ob- voč zaslug za ta ples odboru akti va in pa referentu za kulturno življenje tovarišici Dorici Meglic, da bi ples kar najbolje uspel, da bi plesalci in plesalke res v mladinskem vzdušju našli zabavo, katere je v Tržiču tako malo. Čeprav je cena 200 din nekako odgo- bodo že v soboto, 6. marca, nekatere v nedeljo in ponedeljek. Na Bledu bodo pripravili kulturno prireditev ■/. nastopom pevskega zbora iz Zasipa in recitator jev tamkajšnje osnovne šole. V Gorjah pripravljajo kar dve varjajoča vsem, razen študentom prireditvi, v Spodnjih z nastopom in vajencem, se večkrat zgodi, folklore in v Zgornjih, kjer bo da je še vodno potreben denar iz med drugim sodelovala gasilska blagajne aktiva, da bi krili stro- godba. ske. Mislimo, da cena ansambla «-6 mladih« za ištrriurno igranje 15.000 din ni lako visoka, vendar če je Oblek nekoliko slabši, pa se zgodi, da gre denar za ostale stroške ros iz blagajne aktiva, kar pa seveda ni najbolj priporočljivo. Kako potrebni so ti plesi v Tržiču, ni treba dosti govoriti; samo krajih, čo bi pogledali v dvorano na zadnjem plesu, bi lahko ugotovili, da je skoraj premajhna. Čeprav ansambel igra predvsem glasbo za novejše plese, si vsak par najde skromen del plesišča in se zabava. Mnogo mladih pride tudi iz ostalih krajev Gorenjske, predvsem iz Kranja, Naklega in bližnje okolice, kar dokazuje, da je tak ples res potreben. Za vso to za ha vno izživljanje gre seveda kot smo že omenili aktivu tovarne Peko, ki še nadalje stremi za tem, da tak ples dopolni s programom. Ta pa naj bi vseboval tekmovanje plesnih parov, humoristične točke in nastop Počastili bodo tudi padle in umrle žene — borke in aktivistke. V Bohinjski Bistrici bodo pripravili nosehuo prireditev za žene, tamkajšnja osnovna šola pa bo povabila vdove padlih borcev na kulturno-dnižnben večer. Na podoben način bodo praznovali dan /ena tudi v nekaterih drugih KOMPAS turistično in avtobusno podjetje Ljubljana obvešča smučarje, smučarske klube, delovne kolektive, šole in posameznike, da je v petek 5. marca 1965 pričela z rednim obratovanjem prva sekcija nove KOMPASOVE ŽIĆNICE-SEDEŽNICE na ZELENICO Prva sekcija KOMPASOVE ŽIČNICE »ZELENICA« teče od spodnje postaje nad Gostiščem na Ljubelju v višini 1.082 m/n.m., zgornja postaja pa je v globeli izpod Vrtače v višini 1.288 m/n.m. Prva sekcija ŽIČNICE je dolga 1.113 m z višinsko razliko 206 m. ŽIČNICA »ZELENICA« bo od 5. marca dalje obratovala vsak dan od 9. do 18. ure. Na prostranih pobočjih ob Žičnici so smučišča za začetnike in izkušene smučarje. Dostop do KOMPASOVE ŽIČNICE »ZELENICA« je po novi moderni avtomobilski cesti do LJUBELJA, kjer je na voljo dovolj parkirnih prostorov za vse vrste motornih vozil. Cenik vozovnic: med tednom — sobota/nedelja — iveckend vozovnica za vvcekend vozovnica za 100 din 450 din 800 din 120 din 550 din 1.000 din ena vožnja pet voženj deset voženj ena vožnja pet vožen j deset voženj Za obiskovalce smučišč na Zelenici so pripravljeni tudi celodnevni izletniški aranžmani in sicer: Ljubljana— Ljubelj in obratno 1.500 din. Kranj—Ljubelj in obratno 1.000 din. V ceni teh aran/manov je vračunan avtobusni prevoz, neomejeno število voženj z Žičnico in brezplačna hramba smučarskih rekvizitov v spodnji postaji Žičnice. V želji, da bi določili najugodnejšo uro odhodov izletov iz Ljubljane oziroma Kranja na LJUBELJ vabimo, da nam sporočite vaše mnenje na spodnjem anketnem listu: > o n H a H i 'a g V, < Odhod iz LJUBLTANE: delavnik ob ......____........ uri nedelja ob ......_____uri Odhod iz KRANJA: delavnik ob ......._............... uri nedelja ob-----......„ uri Posebne želje: Ime in priimek: Naslov: .................... Anketni list oddajte najkasneje do 15. marca v najbližji poslovalnici KOMPASA ali pa ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: KOMPAS LJUBLJANA p.p. 307/VIf Med udeležence ankete bomo z žrebom podelili deset nagrad. Zahvat j u jemo se za sodelovanje in vabimo na PRIJETEN IZLET V EDINSTVENI PLANINSKI SVET POD ZELENICO! Tokrat bolje kot lani Vsestranska pobuda Da bi nudilo Turistično društvo reditelju kot izvajalcem, t. j. čla- nialu izročila svojemu namenu. Od Jesenice delovnim ljudem za letoš- nom Čufarjevega gledališča, godbe tod je krenila karnevalska povor- ni pust primerno razvedrilo, se jeseniške Svobode, Svobodi Hru- ka pred železniško postajo, kjer je odločilo za organizacijo karne- šica, godbi hrušičanske Svobode so člani Čufai*jevega gledališča vala. Prireditelj, ki se je lotil si- in drsalnemu klubu Jesenice, naj otvorili podzemno železnico, katc- cer težke naloge, je tokrat uspel, bo letošnji uspeh vzpodbuda za re vlak je pripeljal iz še nedo- Medtem, ko je bilo na račun lansko- vsakoletno tovrstno prireditev, ki grajenega podvoza: Povorka je na- letne tovrstne prireditve mnogo bo iz leta v teto kvalitetnejša in to krenila pod Mežakljo, vlak pa kritike, letos te ni bilo. Kolikor bo vedno bolj izpodrivala neokus-pa jc bila, je bila pozitivna. Pri- ne pustne šale. Ze dopoldanski pregled ambulant bolnice za duševne bolc/.ni je vzbujal veliko zaradi še neurejenih tirov z malo zamudo do železarne in nazaj skozi vse Jesenice. Po prihodu povorke pod Mežakljo je sledila na Turistično društvo iz Poljan izhodišče žičnice najbolj primer-nad Šk. Loko si zelo .prizadeva, ne Delnice. V Delnicah bi bilo tuda bi poživilo turizem na svojem di mogoče usposobiti precejšnje področju. S poletnim obiskom do- število turističnih sob. mačih in tujih gostov so zadovolj- Letos je predvideno, da bi grani, neizkoriščene pa so možnosti tili novo cesto i/. Poljan v Vinhar-za zimski turizem. Zato bo pro- je in naprej čez Črni vrh v Ljub- pozornost. Zgodaj popoldne pa so umetnem drsališču drsalna revija se pričeli zbirati ljudje ob cesti mask, v kateri je nastopalo 60 od železarne do bolnice. Prome- pionirjev in pionirk drsalno-kotal- ikuIiiciuu koncertu preti železarno karskega kluba Jesenice in drsalci je sledil pred bolnišnico na Plav- iz Ljubljane. Karnevalski sprevod žu sprejem povorke s Hrušice, ki skozi Jesenice, kot tudi ceremonial je peljala novo občinsko hišo. Leto ob predaji občinske hiše, otvorit- so postavili na parkirni prostor vi podzemne železnice in drsalno poleg občine in jo je »vlada repu- revijo si je ogledalo nad pet tisoč blike« Hrušica v velikem cerenio- ljudi. spekt, ki so ga naročili in bo izšel čez kakšen mesce, posvečal pozornost prav zimskim mikavnostim Poljan, Visokega in Srednje vasj ter bližnjih krajev. Za tamkajšnji turizem bo izredno pomembna odločitev o tem, Odkod bo speljana žičnica na črni vrh: Tz Selške ali Poljanske doline. Poljanski turistični delavci, ki se jim pridružujejo tud nekateri strokovnjaki, menijo, da bi bile za tjano. Cesta bo primerna tudi za avtobusni promet. Letos bo preurejena tudi tamkajšnja gostilna, kjer se bodo turisti lahko hranili Zanimivo je, da je turistično društvo pobudnik ustanovitve športnega društva, ki bo združevalo najrazličnejšo discipline, ki tamkajšnjo mladino zanimajo. Ustanovni občni zbor bo spomladi. — S. GLAS Nagradno žrebanje za naročnike Glasa, \nrofcvle (ilas Poravnale naro?nv Kar hitro je švignilo leto okoli in zopet je prišel dan, ko naše »puste babe« Klotildc, Konjigunde, Porcijunkole, Pepcc praznujejo svoj tradicionalni praznik — dan žena. Kakor ponavadi, se tudi to pot več ali manj kar nas je moških pridružujemo k njihovemu prazniku in jim to pot želimo samo iskrene plamtcče čestitke, ker jim gorečih čestitk zaradi ppdražitvc vžigalic ne moremo pokloniti. Po pripravah sodeč mislim, da bo tudi letos na ta dan »fletno«. Kakor ponavadi bodo sledili slavljenkam kratki nagovori, pokloni daril, ringara janje, pokušanjc nialiganov, itd. Mislim, oz. hočem reči, da je sam način praznovanja dneva žena iz Pri drugi mizi sem videl med slavljen-kami šefa, ki ga je imel že preveč pod kapo. Pri tem sem slišal, da je ob koncu mize mati — gledajoč na vinjenega šefa — zašepetala svoji hčerki na uho: »Hčerka moja le to se pazi, da ne boš dobila moža alkoholika«. »Brez skrbi mama, je dejala hčerka, sem piv ricana, da moj mož, moj ljubi ne bo pijandura. Veš, moj fant se piše Vo-dopivec«. Mimogrede ko sem se zavrtel v taktu leta v leto isti, edino kar se menja se menja veselje, razpoloženje slavi jenk. Seveda pri takem veselju je vedno zadosti slišati tudi »veselih« debat. Ker mene seveda kot »letečega jezičnega doktorja« pri takih veselih debatah ne manjka in ker vedno kot satelit krožim okoli (veselih miz z veselimi družbami, dosti veselega slišim. Tako sem lansko leto slišal sledeče debate: slišal sem pogovor dveh slavljenk, ko je dejala prva: »Slišala sem, da ti tvoj mož opravlja vsa poikc"sem"ule11 sledeč ™*g~ovor: »Pomisli, gospodinjska dela, kako si gn> vendar pri- r,.ancka je ze drugemu plesalcu dala ko-pravila do tega?« šarico. Ni čudno, ko pa jc zaposlena v »Hm, čisto enostavno, je odgovorila samopostrežbi«, druga. Pred leti sem imela mlado pomoč- Se veliko veselih vam bi lahko napisal, nico. Moj mož ji je bil stalno za petami pa imate sedaj sami priliko, da malo pri-in ji je navdušeno pomagal pri gospodinj- sluhnete čebljanju naših slavljenk in po-stvu. Ko sem videla, da zna že dovolj, trdili mi boste, da imam prav. sem pomočnico odslovila«. Grega 733687^993444^872^45603992160708^9508510945813^^^913825164678^30307^1^3445396730^460507647^01973839373974302042508234^0241^2736401223795 Prodam dobro obranjen moped T 12. Franc Kalan, Breg 11, Kranj 849 Prodam 2.000 kg sena. Gostilna Crngrob 11, žabnica 851 Prodam 24-basno klavirsko harmoniko, moško ta žensko kolo in dva soda — 170 in 220 litrov. Kovač, Tekstilna 6, Kranj 887 Prodam suhe hrastove deske", debeline 50 in 30 mm. Britof 48, Kranj 888 Poceni prodam kuharsko knjigo s 700 stranmi. Naslov v oglasnem oddelku 889 Prodam večjo količino suhih drv in rabljene gume od fiata 1100. Naslov v oglasnem oddelku 890 Prodam avto fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 891 Globok otroški voziček za dvojčka, zelo lep, ugodno prodam. Re-bernik, Visoko 37, Šenčur 892 Prodam stroj za izdelavo zidne opeke in večjo količino fižola. Naslov v oglasnem oddelku 893 Prodam moped T 12. Ivan Ko-kalj, Brezje 894 Prodam moški šivalni stroj Sin-ger. Stara c. 18, Kranj 895 Ženske in moške pletenine, perilo, srajce, tekstilna galanterija, posteljnina, volna, kozmetika ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA Odprto od 7. do 19. ure. PRODAJALNA NEBOTIČNIK trgovsko podjetje KRANJ Prodam 10 metrov suhih smrekovih drv. Lctence 2, Golnik 896 Telico za pleme, staro 10 tednov, prodam ali zamenjam za prašiča 60 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 897 Po ugodni ceni prodam gumijast jermen, dolg 13 metrov, širok 10 cm. Naslov v oglasnem oddelku 898 Prodam mrvo in lucerno. Naslov v oglasnem" oddelku 899 Prodam kravo po izbiri. Kupim pujske, težke 20 do 30 kg. Šušter-šič, Svet je, Medvode 900 Prodam konja po izbiri. Hraše 64, Smlednik 901 Prodam Hat 750. C. Kokrškcga odreda 6, Kranj 902 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Zalog 12, Cerklje 903 Malo rabljen mlečni posnemai-nik prodam. Naslov v oglasnem oddelku 904 Prodam nov avto »renault« kombi. Struževo 14/1, Kranj 905 Prodam kravo, ki bo četrtič telet i la konec marca. Praprotna polica 9, Cerklje 906 Prodam 2 prašiča, stara 6 tednov aH enega večjega. Cerklje 44 Ugodno prodam popolnoma novo kuhinjsko opremo z jedilnim kotom. Naslov v oglasnem oddelku 908 AMD Šenčur razpisuje mesto hišnika doma AMD Pogoji: Poročen, z odsluženo vojaščino. Eden od zakoncev mora biti popoldne doma. Prednost imajo domačini in člani AMD Šenčur. Prošnje sprejema AMD do 13. marca 1965. AMD Šenčur proda dosedanji dom AMD ali ga da v najem najboljšemu ponudniku. Dom je primeren za garažo, skladišče ali delavnico in je v središču vasi. Ogled doma je možen do 13. marca 1965. PROSTA DELOVNA MESTA ZA: KV PRODAJALKE KV PRODAJALCE mešane ali živilske stroke za samopostrežno trgovino P-MARKET v KRANJU klasično trgovino v NAKLEM pr! R E HRANA LJUBLJANA, KERSNIKOVA2 IZVOZ — UVOZ # vse nadaljnje informacije pri kadrovski službi podjetja # vsak delavnik od 7.30 do 12. ure v Ljubljani, Kersnikova 2 UGODNA ZAP OS LI TE V Industrija usnja, kemičnih izdelkov in plastičnih mas »STANDARD« KRANJ išče sodelavce za novi obrat plastičnih mas, in sicer: 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE 3 ELEKTRIČARJE 3 KEMIJSKE TEHNIKE 1 TEKSTILNI TEHNIK 1 STROJNI TEHNIK s prakso Nastop službe 15. aprila oziroma 1. maja 1965. Prednost imajo kandidati z lastnim stafiovanjem. Obvestilo Odkup borovih desk Obveščamo vse lastnike, da odkupujemo borov rezan les v kvaliteti CPC in I. po najvišjih dnevnih cenah Obveščamo vse potrošnike žamanja, da s 1. marcem 1965 PREUSMERIMO VSO NAPADLO KOLIČINO 2AMANJA tovarnam celuloze in NE SPREJEMAMO VEC NAROČIL. LESNA INDUSTRIJA KRANJ Prodam dobro ohranjen nemški B klarinet, divan mizo in nekaj stolov. Naslov v oglasnem oddelku 909 Prodam kravo po prvem teletu in prašiča za zakol. Cešnjica 17, Podnart 910 Prodam pomivalno korito (krom-nikelj). Naslov v oglasnem oddelku 911 Popolnoma nov avto ford Tau-nus M 12 naprodaj. Ogled: Smled-niška 76, Kranj 923 Prodam otroški voziček in vrata za krušno peč. Tenctiše 19. Golnik 924 Prodam 2 prašiča, po 50 kg težka. Zg. Brniki 16, Cerklje 925 Fiat 750, malo rabljen, prodam za gotovino. Zalaznik, Kidričeva 35, Kranj 926 Prodam 2 prašiča, po 45 kg težka. Tupa liče 8, Preddvor 927 Prodam dobro ohranjen moped. Voglje 94, Šenčur 928 Prodam seme črne detelje. Gli-nje 12, Cerklje 929 Prodam: elektromotor 2 KM, radio aparat, koruzo v zrnu, krmilno peso in repo, moško kolo 26 col, gume za voz 21 col in gumi voz 16 col. Cerklje 30 930 Sobo in kuhmjo prodam v okolici Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 931 Prodam električni kuhalnik na 2 plošči. Cena nizka. Grošelj, St. Žauaria 29, Kranj 932 Prodam vprežne grablje. Naslov v oglasnem oddelku 933 Prodam prašiča, težkega 190 kg. Šmartno 28, Cerklje , 934 Prodam konja. Naslov v oglasnem oddelku 935 Prodam konja, starega 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 937 Prodam prašiča za zakol. S p. Brniki 12, Cerklje 938 Prodam prašiča za zakol. Breg 19, Kranj 939 Prodam 5 prašičkov po 6 tednov starih. Visoko 27, Šenčur 940 Prodam kravo po izbiri. Naslov v oglasnem odclku 941 Prodam 30 do 40 kg težke prašiče. Trboje 23, Smlednik 942 Prodam 6 tednov stare pujske. Požcnik 3, Cerklje 943 Lep krznen plašč ugodno prodam. Suchy Marija, Titov trg 5, Kranj 944 Prodam razno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 945 Parcelo z dovršeno prvo ploščo prodam v bližini Kranja. Oddati ponudbe pod »Gotovina—parcela« 946 Kupim osebni avto fiat 1300, volkswagen ali drugega inozemske izdelave. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina — avto« 920 Kupim elektromotor 10 KM v dobrem stanju, Anže, Križnarjeva l/a, Kranj 921 Kupim brzonarlmlk 50—40 litrov za vkubavanic perila. Trojarje-va 15, Straž'šč? — Kalvarija 922 Kupim nemško ilathottSCTueo na moten; pogon. Julka Košir, Goli vrh 5, Gorenja vas nad šk. Loko 855 Kimlm dobro obranjen lesen vezan kozolec s štirimi ali šestimi okni in 2 kolesi katere koli znamke motornega kolesa. Anton Hab-jan. Selca 84 nad šk. Loko 912 Krnim rabi len železni štedilnik. Oddati non-idbe z onisom in ceno na V. V. Zlato polje 11, Krani 913 Kupim stara, dobro obranjena o'^nca-ok^a s polknl In vrati. Vrhunc, Hrib 3, Preddvor 914 Kupim onostanovanlsko vs^Bivo hišo od Kranja do Tržiča. Odda- ti ponudbe pod »Gotovina-hiša« 915 Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 947 Obveščamo vaščane naselja Milje in okolice, da gostilna ►►Pri Bohincu« Milje prodaja odprta vina »preko ulice« po ceni 250 din. r 936 Dam 100.000 din nagrade za manjše družinsko stanovanje v okolici Radovljice ali Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 862 Mizarskega pomočnika sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Jurij Polak, mizar Drulovka 8, Kranj 871 Motorno slamoreznico s puhal-nikom^n verigo, v dobrem stanju, zamenjam za konja. Naslov v oglasnem oddelku 916 Mrežo z usnjenim jopičem sem našel v Križah. Sp. Duplje 13 . 917 Fant, 35 let, invalid, miren, pošten, nealkobolik, želi spoznati to-varlšico, za skupno življenje. Otrok ni ovira. Imam tudi veselje do kmetije. Oddati ponudbe pod »Dobrosrčnost« 918 Dne 28. februarja sem v okolici šk. Loka, Reteče izgubil vozniško dovoljenje. Prosim proti nagradi vrniti. Marjan Grošelj, Rakovica 6, Zg. Besnica 870 Dne 1. marca sem našla rokavice od Stražišča do Biten i. škofjeloška 56, Kranj 919 Jugoslovanska loteriia Poročilo o žrebanju srečk 5. kola, ki je bilo dne 5. marca 1965. Hotel EVROPA KRANJ sprejme NATAKARJA-ieo Nastop takoj ali po dogovoru. Gostinsko nn.ljptje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetaml. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. UPRAVNI ODBOR STANOVANJ. SKLADA OBČINE RADOVLJICA razpisuje pa pravilih skjada in zakonu o financiranju stanovanjske izgradnje (Uradni list FLRJ, št. 47/59) NATEČAJ za posojila iz stanovanjskega sklada Stanovanjski sklad občine Radovljica bo dajal posojila po tem natečaju iz sredstev sklada delovnim organizacijam in ustanovam do zneska 94,366.000 din, za individualno gradnjo in popravila ter hišnim svetom pa do zneska 60 milijonov dinarjev, pod naslednjimi pogoji: 1. Posojilo se sme uporabiti samo za gradnjo stanovanj, predvsem v gradbenih okoliših občine Radovljica. \ 2. Delovne organizacije in ustanove morajo ob podpisu pogodbe položiti «vojo udeležbo pri komunalni banki v Radovljici. 3. Individualni prosilci morajo imeti stavbe zgrajene do III. faze (pod streho) z lastnimi sredstvi. 4. Najdaljši rok odplačila kredita in najnižja obr. mera: — za delovne organizacije in ustanove 15 iet in 2%, — graditelji individualnih hiš 20 let in 2%, — hišni sveti pa 10 let m 1 % obrestna mera ter pristanek za dodatno plačilo stanarine. 5. Prednost pri odobritvi posojila imajo: a) Prosilci, ki se bodo v letošnjem letu vselili v stanovanje in pri tem sprostili družbeno stanovanje, b) tisti, ki ponudijo krajši odplačilni rok in višjo obrestno mero in v gradnjo vložiio več lastnih sredstev. 6. Prednost pri razdeljevanju kreditov za individualno gradnjo imajo tudi udeleženci NOV, vendar morajo predložiti ustrezno potrdilo organizacije 7B iz katerega mora biti razviden tudi čas udeležbe v NOV. 7. Pred odobritvijo posojil individualnim prosilcem bo komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada skun-no s komunalno banko, pregledala stavbe in preverila navedbe v ponudbi. Individualni prosilci morajo predložiti: odobren glavni projekt, predračun celotne gradnje in predračun za do-vršitev, prepis gradbenega dovoljenja, zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov ter izjavo, kakšne kredite je že kdo prejel in koliko. Skrajni rok za vlaganje prošenj je 31. marec 1965. O izidu natečaja bodo prosilci pismeno obveščeni. Prošnje je predložiti na predpisanih obrazcih, ki jih interesenti dobijo v komunalni^ banki v Radovljici. Vsa nadaljnja pojasnila dobijo interesenti v uradnih urah pri stanovanjskem skladu občine Radovljica, kjer lahko oddajo tudi prijave za natečaj. V Radovljici, dne 2. 3. 1965 StanovanjsH »klad občine i Radovljica Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zahvala Ob bridki in prerani izgubi predrage žene, mamice, sestre in svakinje EVELINE ERŽEN — JANE uslužbenke Narodne banke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti in njen grob zasuli s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Ginekološke in Onkološke klinike za nesebično pomoč pri njeni dolgotrajni bolezni. Prav od srca se zahvaljujemo dr. Hribemiku in osebju Zdravstvenega doma v Kranju za vso nego in skrb, ki so jo posvetili njej v najhujših dneh njene bolezni. Iskrena hvala tudi organizacijam ZB, invalidov, SZDL Zlato polje, tovarišici Sadojevič Dani, tovarišu podpolkovniku Kepdcu Vinku in tovarišu Klemencu za iskrene in ganljive besede ob njenem preranom grobu. Posebna zahvala tudi godbi na pihala, ki jo je z ganljivima melodijami spremila na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tone, otroci Dušan, Boris, Meta in ostalo sorodstvo Kranj, 6. mamca 1965 Srečke so zadele končnicami dobitek 00 600 40720 40.000 58520 40.001 89890 60.000 11 600 21 2.000 91 800 951 10.000 2171 20.000 40991 40.800 54501 80.000 57261 80.000 96821 82.000 122011 400.000 156371 600.000 219091 1,000.000 443521 2,002.000 593781 400.000 92 600 08382 60.000 26462 60.000 46612 60.000 76332 80.000 81592 40.000 90232 100.000 03 600 93 800 473 4.000 8303 20.000 02983 60.000 10423 100.000 40543 200.000 71583 60.000 7^263 60.000 82093 40.800 83093 60.800 094803 400.000 325353 600.000 14 600 00? 24 80.000 07774 80.000 51834 40.000 66314 40.600 535424 5,000.000 45 1.000 55 600 575 8.000 03665 60.000 6 400 14226 80.400 52896 40.400 039876 400.400- 471216 1,000.000 57 1.000 54257 rt 41.000 73797 40.000 361227 400.000 28 800 78 800 98 1.000 688 4.000 07958 80.000 33098 loi.ooo 71778 100.800 99438 60.000 165128 600.800 9 400 18229 80.400 77519 80.400 Restavracija »Pri kolodvoru« v Kranju sprejema abonentska naročila za kosila in večerje po ugodnih cenah. Priporočamo izdatne malice, domačo hrano in priznana vina. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razpisuje delovno mesto POSLOVODJE gostilne Zlata riba — Kranj Za delovno mesto se lahko potegujejo gostinski delavci s primernimi delovnimi izkušnjami. Nastop po dogovoru. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL iz Kranja namerava v vseh večjih krajih odpreti točilnice vin (prodaja vin preko ulice). Interesenti, kj imajo primeren prostor in veselje do prodaje vin, naj tO sporočijo upravi podjetja Maistrov trg 11-1 v Kranju. ŠOFERSKI TEČAJ V PODNARTU AMD Fodnart obvešča, da je pričetek tečaja za voznike amaterje A in B kategorije v nedeljo, 7. marca 1965 oh 8. uri, v društvenem domu. Vabljeni. Šoferski tečaj v Šk. Loki Avtomoto društvo, Škofja Loka — šola za voznike amaterje, obvešča interesente, da sprejema v nov tečaj za voznike motornih vozil — amaterje AB kategorije. Interesente prosimo, da se čimprej lavijo, ker zaradi predstojećih motodirk Nagrada Loke 65 nekaj časa nc bo mogoče organizirati potem novega tečaja. Prijavite se pri tov. Jesenovcu v trgovini PEKO škofja Loka, telefon «5-277. Tečaj za mopediste v Šk. Loki Avtomoto društvo škofja Loka, šola za voznike motornih vozil, obvešča kandidate — voznike mopedov, da organizira tečaj za mopediste. Prijavite se čimpreje pri tov. Jesenovcu v trgovini PEKO, škofja Loka Upravni odbor PARTIZANSKEGA DOMA VODICE-JELOVICA razpisuje prosta mesta: upravnika kuharico pod št. 1 — zaželena delovodska ali druga gostinska strokovna šola, ali najmanj 10-letna praksa na ustreznih delovnih mestih pod št. 2 — kvalificirana kuharica z najmanj 10-letno prakso na ustreznih delovnih mestih. Osebni dohodki po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe s 1. 5. 1965 do konca oktobra 1965. Prošnjo z življenjepisom poslati na Gorenjski muzej — Titov trg 4/L Kranj. Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ, Cesta 1. maja 10 a obvešča: Vpisovanje otrok rojenih leta 1958 v 1. razred osnovne šole bo v nedeljo, 7. marca 1965, od 9. do 11. ure v tajništvu šole, I. nadstropje. Pogojno bomo vpisali tudi Dtroke, rojene v januarju 1959. Za vpis potrebujemo otrokov rojstni list. v Tekstilni šolski center Kranj razpisuje dve delovni mesti administratork Pogoji: Dokončana administrativna 3ola z zaključnim izpitom. Takojšnja sklenitev delovnega razmerja. Dohodki po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. 41 mm 106. Billov konj Brigham je bil vse drugo kot lep konj. Bili ga nI kupil zaradi njegove posebne lepote. Večinoma so se ljudje čudili, kaj je Bili našel na svojem šarastem, dolgodlakastem in koščenem kljusetu. Vsi so vedeli, da je BiH dober poznavalec konj. Konec koncev se je pokazalo, da jc bil Brigham najboljši konj v preriji. Bili je lepo ravnal z njim in ga poprej porabljal samo za dirke in lov. Zato je bilo obema hudo, ko jc začel BiH delati ob progi kot navaden dnevničar, Brigham pa je bil vprežen v blatna kola za od-važanje zemlje. A druge službe ni bilo in BiH je moral skrbeti še za Arto in ženo. 107. Leto 1865, ko se je Bili vrnil iz državljanske vojne, ima v zgodovini ime »»krvavo leto v prerijah.« Medtem ko sta se Sever in Jug borila med seboj, so se na mejah zbirali temni oblaki. Indijanci v Nebraski, Coloradu, Wyomingu in Kansasu so bili na bojnem pohodu. Vodila sta jih dva močna poglavarja: Sioux Sitting Buli (Sedeči bik) in Red Cloud (Rdeči oblak). BiH je bil prijatelj obeh, ker so bile njegove simpatije na strani Indijancev. Belci so nenehno kršili dane obljube in potiskali indijanska plemena vse dalje proti zahodu, češ da indijanska področja ne morejo ostati večno samo lovišča. 108. Indijanci so se borili, da bi onemogočili belcem zavojevanje krajev okoli Big Hora a in Black Hila. Ta zemlja je bila njihova ln nihče ni smel motiti njihove posesti. Toda kljub pogodbam so belci prodirali k zlatim poljem v Montanl. Vlada jim je dajala pomoč in zaščito ter pričela graditi Fort Learnev, trdnjavo ob Povvder Ri-verju. Vendar so se Indijanci tako odločno boriU, da so morali belci leta 1869 zapustiti trdnjavo. Prvič v zgodovini so rdečekožci premagan belce in celo zavzeli močno trdnjavo. BiH je slutil, da bo tudi sam slej ko prej moral zgrabiti za puško in sodelovati v krvavem metežu. Sport g Sport • Šport # Sport • Šport (j Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport % Sport 0 Sport O Spo Danes in jutri v dolini pod Poncami I Tudi Wegscheider v Planici Planica, 5. marca — Kljub precejšnji količini novega snega v Planici, je za jutrišnji uradni trening in nedeljsko tekmovanje za memorial Janeza Polde prenovljena 90-m skakalnica dobro pripravljena. V dolini skakalnic je zdaj 150 cm snega. Organizatorji so imeli polne roko dela, saj so so te dni vsak dan borili z novo količino snega. Prav zaradi tega naši skakalci vse do danes niso trenirali, pač pa je moralo 25 skakalcev pripravljati skakalnico. Tako bo večje število naših mtadih skakalcev nastopilo nepripravljenih za to prireditev, saj letos še niso skakali na tako veliki napravi. Naše tehnično vodstvo je tako napravilo precejšnjo napako, ko ni že takoj po državnem prvenstvu poklicalo v Planico naše najboljše skakalce. Tako pa je čakalo na zadnje dni, ko pa jim je žal vreme preprečilo priprave. Prav zaradi tega od naših mladih skakalcev ne moremo veliko pričakovati, čeprav bi ob drugačnem delu vsekakor lahko posegli tudi po boljših mestih. Zdaj je spisek letošnjih udeležencev iz 12 držav popoln. Med več kot 50 prijavljenimi skakalci bo tudi rekorder te skakalnice Helmut VVeggscheider iz Zahodne Nemčije. Imena udeležencev pričajo, da bo letošnja planiška prireditev zelo kvalitetna in bomo tako dostojno počastili spomin prezgodaj preminulega državnega prvaka Janeza Polda. Naših skakalcev bo rfastopilo v konkurenci najmanj 15, ta številka pa bo morda lahko še večja, če se bodo izkazali na treningu tudi ostali skakalci. Kvalitetni napredek naših skakalcev v letošnji zimi je bil precejšen in je po mnenju trenerja Lojzeta Gorjanca prav, da nastopi tudi večje število domačih tekmovalcev. Danes dopoldne so na Beld, kjer bodo nastanjeni vsi tekmovaici, prispeli že prvi tuji tekmovalci. V soboto pa bodo nastopili na uradnem treningu prav vsi, ki bodo v nedeljo startali za ekipni memorial Janeza Polde. V počastitev našega najboljšega skakalca pa bodo danes odprli v osnovni šoli v Mojstrani tudi razstavo pokalov, trofej, plaket in drugih spominskih daril, ki jih je naš dolgoletni reprezentant v skokih osvojil doma in v tujini. J. JAVORNIK Med drugimi so na Finsko odpotovali tudi člani jeseniškega k!uba. Slika prikazuje Fel-ca, Klinarja in Tlšlerja Športne prireditve PLANICA: danes in jutri (10.30) mednarodno tekmovanje v skokih na 90-metrski skakalnici. Jutri ob 8. uri teki za Isteničev memorial. ZELENICA: danes in jutri nadaljevanje državnega prvenstva v alpskih disciplinah za člane in članice. Britof : Kokrica 2:7 V namiznoteniškem dvoboju so v Britofu zmagali gostje iz Kokri-ce z visokim rezultatom. V zmagovalni ekipi je bil najboljši Jože Hudobivnik s tremi zmagami. J. H. NEMILJE: jutri občinsko prvenstvo Kranja v tekih za pionirje in mlajše mladince. Start ob 9. uri. KRANJ: jutri občinsko zimsko atletsko prvenstvo za pionirje v telovadnici Tekstilne šole. Začetek ob 8. uri. V nedeljo dopoldan bo v Mladinskem domu Iskre tradicionalno strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev dneva žena. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Upamo na 4. mesto V sredo dopoldne nekaj pred deveto uro je odpotovalo z letališča ►►Ljubljana« 17 članov hokejske državne rezrezentance na Finsko, kjer bodo sodelovali na svetovnem hokejskem prvenstvu. Poleg njih so z letalom DC-6 B odpotovali tudi nekateri hokejski strokovnjaki ter novinarji. Reprezentanco vodi predsednik Hokejske zveze Jugoslavije Leopold Krese. V Helsinke so prispeli ob 14,07. Od tu pa so se z avtobusom odpeljali v mesto Rauma. Pred odhodom sem zaprosil ne- ci pa so bili zelo disciplinirani.« katere člane reprezentance za kraj- Zvezni kapetan TOMIĆ: »Pnpra- še izjave: ve so bile 100% izvedene. Ven- Trener BUBNIK: »Priprave so dar menim, da jih je bilo prema, bile dokaj dobre. Veliko časa smo k). Igralci so fizično in kondicij- izgubili na potovanjih. Nikdar pa sko dobro pripravljeni. Zelo mi nismo bili na treningih vsi. Ne- je težko, ker ne potuje z nami kateri so bili bolni ali imeli po- Franc Smolej, ki je na odsluže- membna privatna opravila. Igral- nju v JLA. Tišler pa jc bd dalj časa v bolnici zaradi zastrupljc- Lestvice gorenjskih plavalcev za leto 1964 — Sestavil Peter Čolnar IV. Ženske ■ prosto in hrbtno prosto ženske i. Bogataj D / T 1:12.5 2. Jančar J. T 1:14.4 3. Čolnar A. T 1:15.0 4 Mihelič B . T 1:21.6 5. Marolt V. R 1:28.9 6. Avguštin M. R 1:31.2 7. Stojilkavlč L. R 1:32.0 8 Siler I. T 1:33.5 9. Smoljkovič A. T 1:36.3 10 Demšar I. R 1:37.1 mi plavalkami. Vsekakor je to ena izmed najslabših disciplin. Napredek Jančarjeve je očiten, saj je popravila svoj rezultat iz prejšnjega leta kar za 40 sekund. Bogatajeva se je s svojim rezultatom uvrstila n>-d najboljše špnnterke v državi. Jančarjevi je v preteklem letu uspelo prehiteti Čolnarjevo. Vse tri plavalke predstavljajo vrh gorenjskega hitrega plavanja. Za njimi jc precejšnja praznina. 100 m hrbtno ženske 1. Čolnar h T 1:27.8 2. Bogataj D. T 1:30.0 3. Jenšterle V. R 1:33.4 4. Avguštin M. R 1:34.4 5. Jančar J. T 1:37.5 6. Mihelič B. T 1:40.5 7. Arizanovič M. T 1:41.6 8. Siler I. T 1:42.8 9. Novak M. T 1:48.3 10. Milovanovič N. T 1:49.9 Čolnarjeva je že vrsto let naj- 400 m prosto ženske 1. Bogataj D. T 5:51.7 2. Jančar J. T 5:56.3 3. Stojilkovič L. R 7:02.6 4. Siler I. T 7:06.2 5. Smoljkovič A. T 7:07.6 6. Avguštin M. R 7:14.3 7. Demšar I. R 7:20.0 8. Mi'ovanovič N. T. 7:53.3 9. Žerovnik N. R 8:02.0 V lestvici je očitna predvsem ve- uuljou 1 ' ll" l" "(i ... ----• - ~--- Gorenjskem. Ob resnem treningu ima že sedaj zagotovljeno prvo mesto celo za naslednjo sezono. V lestvici preseneča odlični rezultat Avguštinovc, ki bi kot kaže edina lahko kmalu resno konkurirala za prvo mesto. lika razlika med prvima ter ostaii- DANICA BOGATAJ in ANKA ČOLNAR nja. Tako je napad nekoliko oslabljen.« FELC: »Priprave so bile v redu. Preveč je bilo potovanja in premalo počitka. Smoleja bomo zelo pogrešali.« KLINAR: »Na tekmovanje sem se vestno pripravljal in upam, da bo šlo v redu. Pri pripravan je bila pomanjkljivost v tem. da nismo bili nikdar \si. Tudi potovanje nas je precej oviralo.« GALE: »Priprave so bile dobre." TIŠLER: »Kljub temu, da sem več dni v postelji zaradi zastrupitve, se sedaj dobro počutim. Priprave bi bile veliko bolj uspešne, če bi trenirali na Poljskem in tam igrali trening tekme z njihovimi klubi.« Jugoslovanska reprezentanca bo tekmovala v B skupini in bo igrala z naslednjimi reprezentancami: AVSTRIJO, MADŽARSKO, VELIKO BRITANIJO, POLJSKO, ŠVICO ter ZAHODNO NEMČIJO. Z Anglijo so igrali v četrtek, z Zah. Nemčijo so tekmo odigrali včeraj, jutri pa se srečajo z Madžarsko, v torek se bodo pomerili s Švico, v sredo z Avstrijo ter v petek s Poljsko. Na vprašanje, NA KATERO MESTO RAČUNATE V SVOJI SKUPINI, so nam odgovorili: Trener BUBNIK: »Sodeč po sposobnostih igralcev bi morali premagati Avstrijo, Madžarsko ter Anglijo. Pripomniti moram, da so 1 bile te ekipe mišljene za skupino A. Zvezni kapetan TOMIĆ: »Vsekakor bi bilo četrto mesto uspeh in upam, da bomo to mesto tudi dosegli.« FELC: »Imamo teoretične in praktične možnosti za četrto mesto.« KLINAR: »Kljub temu, da odhajamo brez Smoleja, upamo na najboljše.« GALE: Računam na peto ali šesto mesto, slabša uvrstitev bi pa bila popolni neuspeh.« TIŠLER: »Dve zmagi bosta za nas uspeh.« Iz teh nekaj Izjav lahko vidimo, da so bile tudi letos nekoliko pomanjkljive priprave. Na svetovnem prvenstvu jim želimo čimveč uspeha ter da bi si pridobili čimveč Izkušenj za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Jugoslaviji. — JOŽE JARC To ni hokej Ljubitelji hokeja na Jesenicah so minuli petek razočarani zapuščali igrišče pod Mežakljo. Med tekmo reprezentance Italije in Jugoslavije, ki se je končala s 5:2 za goste, smo na žalost videli v glavnem samo to, kar ne sodi na športno Igrišče. Tekma je bila tako groba, kot je še nismo videli na Jesenicah. Zaradi medsebojnih obračunavanj na igrišču s pestmi, hokejskimi palicami Ipd., je bila prava redkost na tem srečanju, da bi videli vse Igralce na ledeni ploskvi. Tudi izključitev dveh aH treh Igralcev nI pomagalo, da se grobost ne bi nadaljevala. Grobost pa je dosegla višek nekaj minut pred koncem tekme, ko je prišlo do pravega pretepa med igralci. Tudi tisti, ki so bili trenutno izven ledene ploskve niso pri tem »počivali«. Le s težavo je uspelo po nekaj minutah nadaljevati z igro. ko so se le nekoliko pomirili duhovi na igrišču. Kdo Je kriv vsemu temu? Avstrijska sodnika sta vodila to tekmo z večjimi napakami. Bila pa sta že od vsega začetka premalo odločna. Večje prekrške nista kaznovala, na trenutke pa sta reagirala le na manjše, nepomembne dogodke na igrišču. Upravičeno se lahko vprašamo, alt je bilo to res prijateljsko srečanje obeh reprezentanc pred odhodom na svetovno prvenstvo na Finsko? Tudi organizacijsko Je bilo ob tem mednarodnem srečanju nekaj pomanjkljivosti. Igralci obeh reprezentanc so čakali nekaj časa pred tekmo zbrani na ledeni ploskvi, na svečan začetek z odigravanjem obeh državnih himen. Po tem mučnem čakanju pa je napovedovalec objavil, da Jih nI mogoče predvajati zaradi objektivnih vzrokov. Torej slab začetek in tndl slab konec!