Oglasi 2 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Tretja stran Vsebina Poslovna cona Smreka Kako je vojna izpodrinila koronavirus 5 Tradicijo gradnje lesenih hiš v Gornjem Gradu nadaljuje več podjetij ...........5 Center Rinka Pred kadrovsko in programsko okrepitvijo ...... 5 Zbiranje pomoči za Ukrajino Pomoč zbirajo različne humanitarne organizacije ....................... 10 15 Občina Rečica ob Savinji Z dolgoročnim planiranjem bodo lažje usklajevali potrebe .... 11 Občina Solčava Zagotovljena sredstva za gasilsko javno službo .... 11 Občina Gornji Grad 15 TA Višji honorarji za dela na pogrebih ........... 12 Epidemija covida-19 Znaten padec števila okuženih ................ 12 Aja Urlep iz Gornjega Grada Z zlatima priznanjema nagrajena harfistka in fotografinja .................... 15 19 TA Medgen hiša Znova otroški smeh v hiši, ki živi za Rečico ob Savinji ........... 15 KUD Stopinje Predstavitev literarnega zbornika Modre stopinje .................. 19 Društvo upokojencev Ljubno Sedem desetletij druženja, medsebojne pomoči in sodelovanja ................... 19 19 Judo klub Velenje Urh Štober bronast na državnem prvenstvu ......... 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 10, 11. marec 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. SŠ Se tudi vam zdi, da je vojna v Ukrajini v rekordno kratkem času z naslovnih strani časopisov in iz najavnih špic radijskih ter televizijskih oddaj (da o spletnih objavah ne govorimo) izpodrinila epidemijo covida-19? Če imate ta občutek ali ste v to morda celo prepričani, imate prav, vendar samo delno. V mariborski družbi Press clipping, ki se profesionalno ukvarja s sledenjem objav v medijih, so naredili analizo in ugotovili, da je trend v obeh primerih zelo podoben, vendar je bilo število objav o covidu-19 v prvih osmih tednih leta 2020 za pet odstotkov večje od skupnega števila objav o vojni v Ukrajini v primerljivem časovnem obdobju letošnjega leta. Dejstvo je, da je geografska in socialna bližina Ukrajine povzročila izjemen odziv slovenskih medijev. Primerjava z obsegom objav v primeru koronavirusne pandemije lahko služi za razumevanje delovanja in vloge medijev v kriznih družbenih razmerah. Kot kažejo podatki o količini publicitete po tednih, obstaja velika podobnost v začetni fazi in pri dejanskem nastopu krize. Situacija v Ukrajini ima, če smo realni, že kar dolgo brado. V prvem tednu letošnjega leta je bila že redno na dnevnem urniku slovenskih medijev. Do 6. marca so slovenski mediji o krizi v Ukrajini objavili 12.175 objav, o pandemiji covida-19 pa 25.405. Količina objav o ukrajinskem konfliktu se je v januarju konstantno povečevala in se v zadnjih dveh tednih približala 400 objavam na teden. V januarju so objave s svojimi informacijami večinoma spodbujale Združene države Amerike, ki so opozarjale na verjetnost ruske intervencije, in Rusija, ki je opozarjala na nesprejemljivost vstopa Ukrajine v NATO. Sredi februarja se je število objav podvojilo in doseglo tedensko 786 objav. Takrat so ZDA napovedale začetek napada za sredo, 17. februarja, a zgodovina pravi, se ob sredah vojne ne začenjajo. V zadnjih dveh tednih februarja je ta tema dobesedno preplavila medije in dosegla 6.216 objav v zadnjem tednu, ko so se napovedi o izbruhu vojne uresničile. Januarja, ko je bila ukrajinska kriza medijsko še malo pomembna, se je koronavirusna pandemija gibala v območju 4000 objav tedensko. V prvi polovici februarja se je količina objav o pandemiji prepolovila, o Ukrajini pa podvojila. V tretjem tednu februarja sta se količini objav o obeh krizah izenačili, od takrat naprej pa pandemija pospešeno pada. Začetek vojne je obseg publicitete povečal na podobno ekstremne številke, kot so jih v Press clippingu zabeležili pri epidemiji ob uvedbi zaprtja države. Če želite pomagati trpečim v Ukrajini, ne spreglejte članka na strani 10. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 3 Tema tedna GOSPODARSTVO ČUTI VPLIV DEMOGRAFSKIH SPREMEMB Vse večja potreba po »starosti prijaznih« delovnih mestih V letu 2021 so bile številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, soočene z akutnim pomanjkanjem delovne sile. Na takšno stanje na trgu dela v veliki meri vplivajo spremembe starostne strukture prebivalstva, med katerimi izstopa zmanjševanje števila delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bo potrebno temu prilagoditi celotno družbo vključno z gospodarstvom. Nižja stopnja rodnosti in staranje prebivalstva nista zaobšla niti Zgornje Savinjske doline, zaradi priseljevanja pa število delovno aktivnih Zgornjesavinjčanov narašča. STARANJE PREBIVALSTVA VIDNO NA TRGU DELA Kot lahko preberemo v poročilu Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je proces staranja slovenskega prebivalstva intenzivnejši kot v dru- Za 15 % se je v petih letih povečalo število delovno aktivnih v Zgornji Savinjski dolini. gih državah Evropske unije. Posledice teh gibanj so vidne predvsem na trgu dela, v izobraževanju, javnih izdatkih in na stanovanjskem področju. Gospodarstvo najbolj konkretno občuti krčenje populacije starosti 20 do 64 let. Zmanjševanje števila prebivalstva v tej starostni skupini v Sloveniji poteka 4 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 že od leta 2012, po nekaterih projekcijah naj bi se delež do leta 2060 zmanjšal za 27 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno krčenje v državah članicah OECD 10-odstotno. PADA TUDI RODNOST Za ohranjanje števila prebivalstva brez selitev bi dolgoročno potrebovali stopnjo celotne rodnosti 2,1 otroka na žensko. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je le-ta leta 2020 znašala 1,6 otroka na žensko, podobno stanje imamo že tri desetletja. V Savinjski statistični regiji je rodnost nekoliko višja in znaša 1,77. Število rojenih otrok se je v desetletju do leta 2020 zmanjšalo z 10,9 na 8,9 otrok na tisoč prebivalcev. Število rojenih otrok na 1000 prebivalcev pada tudi v naši dolini. Pod slovenskim povprečjem je bilo že leta 2010 (9,8), prav tako pa v letu 2020 (8,7). Predlani so slovensko povprečje presegle občine Mozirje (11,1), Rečica ob Savinji (11,0), Nazarje (10,6) in Ljubno (10,1). Zgornjesavinjsko povprečje s slabšo rodnostjo znižata občini Luče (4,8) in Solčava (5,7), Gornji Grad pa je blizu državnega povprečja (8,0). Strokovnjaki pravijo, da bi se v primeru višje rodnosti v Sloveniji pozitivni ekonomski učinki pokazali čez dve desetletji. TEŽAVE DELODAJALCEV Vedno manjši delež prebivalstva med 20. in 64. letom starosti povzroča težave delodajalcev pri iskanju delavcev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini število prebivalcev v tej starostni skupini rahlo upada. V primerjavi z letom 2016 je manjše za skoraj štiri odstotke: v lanskem letu je bilo v naši dolini 9641 prebivalcev, starih med 20 in 64 let, leta 2016 pa 10.025. DELEŽ DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA NARAŠČA Ne glede na prej navedene negativne trende pri rodnosti, vsaj za zdaj, delež delovno aktivnega prebivalstva narašča. Število delovno aktivnih oseb se je v Sloveniji na letni ravni povečalo za 2,9 odstotka in ponovno doseglo najviš- 8,7 rojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo leta 2020 v Zgornji Savinjski dolini, kar je 2 % pod državnim povprečjem. jo vrednost. Decembra 2021 je bilo delovno aktivnih približno 916.800 oseb. Stopnja delovne aktivnosti med moškimi je bila 61-odstotna, med ženskami pa 52-odstotna; v starostni skupini 20 do 64 let je znašala 77,2 odstotka. Tudi v naši dolini število delovno aktivnih prebivalcev raste. V letu 2016 jih je SURS naštel 6514, v lanskem letu pa že skoraj tisoč več (7490). Število delovno aktivnih Zgornjesavinjčanov je torej naraslo za 15 odstotkov. Statistični podatki tudi kažejo, da je največ delovno aktivnih v starostni skupini od 40. do 44. leta. Sledi skupina starih med 50 in 54 let, nato skupina 45 do 49 let. Najmanj delovno aktivnih je v skupini 15 – 24 in 60 plus, kar je tudi razumljivo. REZERVE V DALJŠI DELOVNI DOBI IN HITREJŠEM ZAPOSLOVANJU MLADIH Ukrepi za spodbujanje rodnosti, sodeč po izkušnjah v drugih državah, ne dajejo želenih rezultatov, predvsem na področju ponudbe delovne sile hitrih rezultatov ni mogoče pričakovati. Podjetja morajo zato iskati drugačne rešitve, sicer bo manj delovno aktivnega prebivalstva vplivalo na nižji bruto domači proizvod. Na Inštitutu Antona Trstenjaka so mnenja, da je treba ustvarjati »starosti prijazna« delovna mesta. Delodajalcem predlagajo tudi spodbujanje vitalnosti, zdravstvene ozaveščenosti in motivacije. Pomembno je tudi sistematično načrtovanje in prenos znanja starejših na mlajše sodelavce. V UMAR-ju pravijo, da bi rezerve lahko iskali v daljši delovni aktivnosti in hitrejšem vstopanju mladih v zaposlitve. Upoštevati velja še migracije, saj se po podatkih demografov v Slovenijo priseljujejo mladi, ki pozitivno vplivajo na zaviranje staranja prebivalstva in padanje števila oseb v delovni starosti. Tatiana Angioi Gospodarstvo POSLOVNA CONA SMREKA V GORNJEM GRADU Tradicijo gradnje lesenih hiš nadaljuje več podjetij Po stečaju podjetja Smreka Gornji Grad, ki je bilo specializirano za izdelavo lesenih hiš, je bila večina proizvodnih prostorov dolgo praznih. Lastnika Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in stečajni upravitelj Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje sta jih postopoma prodala in počasi so dobili novo vsebino. Pred dvema letoma je Občina Gornji Grad odkupila cesto, ki teče po sredini cone, in s tem preprečila morebitne skrbi glede dostopa katerega od novih lastnikov. VSAKA ZAPOSLITEV ŠTEJE V poslovni coni je sedaj sedem zasebnih lastnikov stavb in zemljišč, svoje prostore je tam dobila tudi Komunala Gornji Grad. Večina podjetij nadaljuje tradicijo izdelave lesenih hiš in brunaric in zagotavlja delovna mesta določenemu številu občanov, ki pa je seveda daleč od števila zaposlenih v nekdanjem podjetju. A vsaka zaposlitev šteje, je prepričan župan Anton Špeh, ki ne skriva zadovoljstva, da se je na območje Smreke vrnilo življenje. Poleg le- sarskih podjetij sta v coni tudi kmetijsko-tehnična in živilska trgovina podjetja LogHouse. MOŽNA ŠIRITEV, ČE BO INTERES Gornjegrajska Komunala je v coni dobila stavbo in zemljišče, kjer lahko imajo shranjena vsa vozila, stroje, pripomočke in material za delo. S tem je lepšo podobo dobilo območje okoli či- stilne naprave. Župan Špeh si želi, da bi se število podjetij v Gornjem Gradu še povečalo. Nekaj prostora v coni še je. Pred časom so za potrebe novega gasilskega doma želeli odkupiti del sosednje parcele, a jo lastnik prodaja le v celoti. Če bi se zanimanje za prostore v coni povečalo, obstaja tudi ta možnost. Štefka Sem Kompleks poslovne cone Smreka iz zraka (foto: Tadej Černevšek) CENTER RINKA, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ SOLČAVSKEGA Pred kadrovsko in programsko okrepitvijo Na zadnji seji občinskega sveta Občine Solčava je vršilka dolžnosti direktorice Centra Rinka Živa Erjavec predstavila plan dela tega javnega zavoda za leto 2022. Pod okriljem Centra Rinka, ki je v lasti Občine Solčava, delujeta turistično informacijski center in pogodbena pošta, gostinski del pa so sredi preteklega leta oddali v najem. Po lanskoletnem dobrem poslo- vanju optimistično pričakujejo novo sezono. VEČ POUDARKA ZIMSKEMU TURIZMU Center Rinka spodbuja trajnostni razvoj Solčavskega, prinaša nove razvojne priložnosti in nudi podporno okolje lokalnim ponudnikom. Solčavsko je v poletnih mesecih zelo dobro obiskano, upad dejavnosti pa z nekaj izjemami beležijo v hladnejšem delu leta, za- V Centru Rinka po lanskoletnem dobrem poslovanju optimistično pričakujejo novo sezono. (Foto: arhiv zavoda) to bodo v prihodnje večji poudarek namenili razvoju in promociji zimskega turizma. TURISTIČNE SOBE DO SEZONE 2023 V povojih je projekt preureditve zgornjega nadstropja Centra Rinka, ki bi ga s soglasjem sveta zavoda in Občine Solčava preuredili v turistične sobe. V letošnjem letu bodo projekt dodelali, realizacija pa bi lahko sledila do začetka glavne turistične sezone leta 2023. Na ta način bi dosegli več pozitivnih učinkov in pridobili dodaten vir financiranja. ZAPOSLILI BODO STROKOVNEGA SODELAVCA Od junija lani je v obsegu 20 odstotkov delovne obveznosti kot vršilka dolžnosti direktorice Centra Rinka zaposlena Živa Erjavec. Ker pomemben del dejavnosti zavoda predstavlja projektno delo, se soočajo s kadrovskim primanjkljajem, zato nameravajo zaposliti strokovnega sodelavca za spodbujanje turizma in trajnostnega razvoja. Center Rinka se sicer financira iz sredstev Občine Solčava, ki znašajo 50.000 evrov letno, in iz lastne dejavnosti. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 5 Oglasi Evropska poslanka Irena Joveva: “Mladi želijo živeti, ne le preživeti” Z evropsko poslanko Ireno Jovevo (Renew Europe/LMŠ) smo govorili o zakonodajnih politikah, ki jih soustvarja, in bodo v prihodnosti pomembno vplivale tudi na razvoj Zgornje Savinjske doline. • Pandemija je pospešila nekatere politične in zakonodajne odločitve EU, še posebej glede zelenih in trajnostnih politik. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se spopadamo z ujmami, podnebne spremembe stanje le še poslabšujejo. Podnebne spremembe žal stanje poslabšujejo povsod. V tem mandatu smo storili veliko že pred pandemijo, Zeleni dogovor je bil sprejet decembra 2019, nedvomno pa je pandemija določene zadeve pospešila. Pandemijo rešujemo s cepivom, toda cepiva proti podnebnim spremembam žal ni. Zato je pomembno sprejeti zakonodajo, ki bo usmerjena k preprečevanju neželenih nicah precej razlikujejo. Novembra lani vendarle potrjena Evropska strategija za gozdove bo podpirala socialno-ekonomske funkcije gozdov za uspešna podeželska območja in spodbujanje bio-gospodarstva ob sočasnem zagotavljanju njihove zaščite in obnovitve. Les je bil nekoč glavni material za gradnjo, gretje in oblikovanje pohištva, zdaj je spet surovina prihodnosti. Moramo razmisliti o smeri ponovne vzpostavitve lesno-predelovalne industrije, ki bi poleg gospodarske rasti prinesla številna nova delovna mesta. • EU kmetijstvu namenja izdatna sredstva, spodbujata se samooskrba in lokalna pridelava, v Parlamentu ste pred kratkim obravnavali strategijo Od vil do vilic … Drži. Cilj strategije je pospešiti trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov ob sočasnem zagotavljanju poštenega ekonomskega donosa za kmete na sti, kulinarika … Vse to privablja turiste v Slovenijo, tudi k vam. Logarska dolina, Matkov in Robanov kot, Krajinski park Golte … • Ampak kljub temu ne smemo pozabiti na infrastrukturo. Turizem in gospodarstvo ne bosta zacvetela, če pot do nas traja celo večnost. Seveda, infrastruktura je osnova, tako z vidika turizma in industrije kot konec koncev dostopnosti in okolja. Možnosti za črpanje evropskih sredstev je tu precej, le lotiti se je treba in imeti vizijo. Pravzaprav je zelo enostavno: brez ustrezne infrastukture se bodo selila ne le podjetja (in posledično delovna mesta), ampak tudi ljudje sami. Mladim je treba nekaj ponuditi, če želimo, da ostanejo tukaj. Predvsem vladajoča politika bi se namesto podcenjevanja vseh po vrsti morala zavedati, da mladi želijo živeti, ne le preživeti, in da se znajo postaviti zase. V teh časih še toliko bolj, kar pa bodo zagotovo – v to sem prepričana – pokazali na aprilskih volitvah. Naročnik: Pisarna evropske poslanke Irene Joveve, Kersnikova 3, Ljubljana. Foto: Matjaž Kosmač Marjan Šarec: Kmetijstvu namenjamo velik poudarek 6 naravnih katastrof in imela hkrati vpeljane mehanizme soočanja z njimi, ko se zgodijo. Začetni točki bosta znižanje zavarovalnih premij in naložbe v rešitve. EU ima za naravne nesreče že vpeljane mehanizme pomoči, vključili pa smo še vzpostavitev dodatnih finančnih mehanizmov za različne preventivne projekte, osredotočene na zmanjševanje poplavne ogroženosti, boj proti suši, požarom in plazovom. • Vse več se govori tudi o boljšem izkoriščanju lesa, ki je tako obnovljivi vir energije kot tudi ekološki material za vsestransko uporabo. Gozdovi predstavljajo pomemben vidik boja proti podnebnim spremembam, zato želimo v EU ustvariti enoten način upravljanja z njimi, a se videnja o načinu njihovega varovanja v državah čla- Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 tak način, da bomo pri proizvodnji pridelkov dosegali zastavljene cilje tako Zelenega dogovora kot strategije o biotski raznovrstnosti. V ospredje so postavljeni ljudje. Dejstvo je, da se danes – tudi zaradi pandemije – bolj zavedamo pomena lokalne proizvodnje kakovostne, ekološko pridelane zdrave hrane. Kmetje pa so, in vedno bodo, temelj naših prehranskih sistemov, zato me veseli, da se jim ponovno posveča pozornost, ki si jo zaslužijo. • Pred pandemijo se je Slovenija vse bolj uveljavljala kot turistična destinacija, računamo, da se bodo turisti počasi vrnili tudi k nam. Absolutno. Vsi pogrešamo potovanja, ampak za bisere nam res ni treba daleč, še najmanj iz države. Neokrnjena narava, naravne in kulturne znamenito- Prebivalke in prebivalci Zgornje Savinjske doline ste lahko ponosni na vašo najstarejšo gospodarsko panogo – kmetijstvo. V LMŠ smo v našem programu »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« področju kmetijstva namenili velik poudarek. Zavzemamo se za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, pomoč mladim pri najemu in obnovi propadajoče kmetije, za državno pomoč pri zagotavljanju prihodnosti kmetij, katerih dediči ne želijo nadaljevati kmetijstva, blizu nam je tudi ideja sodelovanja med generacijami oziroma »medgeneracijska kooperativa«. Bistvo ideje je zagotoviti delovna mesta za mlade in poskrbeti za varnejšo starost oseb, ki so ostale same na kmetiji in kljub starosti vztrajajo. Sodelovanje med generacijami bi omogočilo ohranjanje in razvoj kmetijstva v prihodnje. To je povezano tudi s trajnostnim razvojem turizma, ki bo temeljil na naravnih, zgodovinskih in kulturnih danostih s poudarkom na vrhunski kulinariki, programih dobrega počutja in negovanja zdravega življenjskega sloga. Pri tem bo država na glavnih trgih morala pomagati z aktivno promocijo in zagotovitvijo različnih spodbud in ukrepov za razvoj teh dveh dejavnosti ter izgradnjo boljših cestnih povezav, da boste, kot sem prepričan, lahko še naprej vzor mnogim drugim slovenskim regijam. Iz občin, Politika STRANKA NAŠA DEŽELA Prihodnji gospodarski razvoj zaznamovan s prestrukturiranjem regije Vodstvo medobčinskega odbora Velenje-Šoštanj stranke Naša dežela je v prisotnosti predsednice stranke dr. Aleksandre Pivec obiskalo podjetje BSH Hišni aparati v Nazarjah. Po ogledu proizvodnega procesa je v razgovoru beseda tekla zlasti o prihodnjem gospodarskem razvoju SAŠA regije, ki bo zaznamovan s prenehanjem izkopavanja premoga v Velenju in njego- vo uporabo za proizvodnjo električne energije v Šoštanju. SLOVENIJA SOCIALNA A TUDI GOSPODARSKO KONKURENČNA DRŽAVA Naša dežela je mlada politična stranka, ki sama sebe umešča v sredino slovenskega političnega prostora. Zavzemajo se za skladen razvoj celotne Slovenije in decentralizacijo dr- Predstavnike Naše dežele sta sprejela direktorja BSH Hišnih aparatov Boštjan Gorjup (prvi z leve) in Matija Petrin (tretji z leve). (Foto: arhiv stranke) žavne uprave, med ključnimi vrednotami pa na prvo mesto postavljajo ljudi, še posebej mlade, ki morajo dobiti aktivnejšo vlogo v družbi. Zavzemajo se tudi za kmete, podjetnike in obrtnike, za dostojno življenje upokojencev in medgeneracijsko sodelovanje. Slovenijo vidijo kot socialno in prijazno skupnost, ki pa je hkrati tudi sodobna, ekonomsko in gospodarsko konkurenčna država. ZA ČIM HITREJŠO IZGRADNJO 3. RAZVOJNE OSI Kot so med obiskom v Nazarjah poudarili predstavniki Naše dežele, se zavzemajo za pravični prehod in učinkovito porabo sredstev, ki bodo namenjena za prestrukturiranje premogovnih regij. Termoelektrarna Šoštanj naj z alternativnim virom ostane energetska lokacija, ki bo sestavni del 3. energetskega stebra. Ministrstvo za infrastrukturo ali agencija za energijo naj se preseli v Velenje. Zavzemajo se tudi za sanacijo degradiranih območij v Šaleški dolini in čim hitrejšo izgradnjo 3. razvojne osi, ki je potrebna tako za gospodarstvo kot za turizem. Franci Kotnik TRI VOLILNE KAMPANJE V LETU 2022 Kmalu prvi obrazi kandidatov na oglasnih panojih Nekatere občine so že objavile, na katerih lokacijah bodo lahko letos organizatorji volilnih kampanj nameščali plakate. Letošnje »super« volilno leto, ko bomo najprej volili državnozborske poslance, nato predsednika republike, 24. marca se začne uradna volilna kampanja za letošnje državnozborske volitve. nazadnje pa še župane občin, bo poskrbelo za številne propagandne izdelke ne le na plakatnih mestih ampak tudi ob cestah in na stavbah. Imena kandidatov za državnozborske volitve se že pojavljajo in tudi prvi plakati so že zunaj, uradna kampanja pa se začne 24. marca. POMEMBNO PRAVILO ENAKOPRAVNOST Občine imajo glede plakatiranja sprejete odloke, v katerih so zapisana pravila uporabe plakatnih mest in lo- kacije, kje je to dovoljeno. Nekatere občine razpišejo lokacije za brezplačna mesta za plakatiranje na osnovi zakona o volilni in referendumski kampanji. Pomembno pravilo pri tem je enakopravnost. Vsi uporabniki so med seboj enakopravni. Vsakemu od njih pripada pravica do koriščenja panojev za eno brezplačno plakatno mesto formata B2. Trganje ali prekrivanje plakatov ni dovoljeno, vendar se v praksi kdaj zgodi tudi to. V preteklih kampanjah smo videli tudi porisane obraze ali kako drugače deformirane plakate. PLAKATIRANJE LE S SOGLASJEM LASTNIKA Plakatiranje izven določenih javnih obvestilnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč. Če organizator volilne kampanje uporablja obvestilno mesto brez soglasja lastnika oziroma upravljavca objekta ali zemljišča, ga upravljavec pozove, naj plakate odstrani. Po preteku treh dni B2 je velikost brezplačnega plakatnega mesta, ki pripada vsakemu organizatorju volilne kampanje na občinskih panojih, ki so za to določeni. od neuspešnega poziva lahko upravljavec odstrani plakate na stroške organizatorja. RAZLIČNO ŠTEVILO PLAKATNIH MEST PO OBČINAH Organizatorji kampanj morajo najkasneje v sedmih dneh po preteku kampanje odstraniti svoje plakate oziroma volilna sporočila z javnih oglaševalnih površin. Število plakatnih mest se od občine do občine razlikuje. Večina organizatorjem volilnih kampanj omogoča po eno plakatno mesto na obstoječih panojih, le-teh pa je po občinah različno število. Štefka Sem Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 7 Ljudje in dogodki ALJOŠA OŠEP, DOKTOR NARAVOSLOVNIH ZNANOSTI V Nemčiji in Ameriki raziskuje strojno učenje in računalniški vid Aljoša Ošep je pri vsega 33 letih podoktorski raziskovalec z bogato mednarodno kariero. Iz rodne Bele, zaselka pred Solčavo, ga je v svet popeljala želja po nekaj več. Že kot osnovnošolca ga je zanimalo računalništvo, po diplomi na mariborski Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo je študij nadaljeval v Nemčiji v Bonnu, doktoriral pa je v Aachnu. Kot podoktorski raziskovalec na področju strojnega učenja in računalniškega vida je zaposlen na tehnični univerzi v Münchnu, trenutno pa se nahaja na inštitutu za robotiko na ugledni univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, drugem največjem mestu ameriške zvezne države Pensilvanija, kjer namerava nekaj časa tudi ostati. FINSKA ODSKOČNA DESKA ZA ŠTUDIJ V TUJINI Zanimanje za računalništvo je Aljošo po ljubljanski Vegovi gimnaziji pripeljalo na študij računalništva na Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru. Prvi semester drugega letnika je opravil na Finskem preko TUJE UNIVERZE BOLJ USMERJENE V RAZISKOVALNO DELO KOT SLOVENSKE Kot podoktorski raziskovalec večino časa posveča raziskovalnemu delu in mentorstvu magistrskih in doktorskih študentov, občasno pa tudi predava. Pravi, da obstaja velika razlika med študijem v Sloveniji in v tujini, prav tako je velika razlika med študijem v Nemčiji in Ameriki. Vse univerze v tujini, ki jih je obiskal, so bistveno bolj usmerjene v raziskovalno delo kot slovenske. Študente že od samega začetka spodbujajo, da se vključijo v raziskovalno dejavnost v obliki študentskega dela ali z izdelavo magistrskih nalog: »S študenti vedno zastavimo ambiciozne raziskovalne projekte, ki imajo potencial za odkrivanje novih »Predstavljajte si, da robota opremite s kamero. Področje mojega dela je razumevanje sveta na podlagi kamer oziroma vizualnih senzorjev.« Erasmus izmenjave, kar je bila njegova prva in tudi zelo pozitivna izkušnja samostojnega življenja v tujini: »Stike, ki sem jih navezal z domačini, vzdržujem še danes, hkrati pa sem takrat pridobil samozavest za kasnejši študij v tujini.« »MORAM RAZUMETI, KAJ SE DOGAJA TAM ZADAJ« Aljoša pravi, da so bile njegovo prvo večje zanimanje lego kocke, za tem ga je oče navdušil za elektroniko in elektrotehniko, naslednji krak je bilo računalništvo. Vse se je začelo z radovednostjo, kaj se dogaja v notranjosti računalnika, kako nastanejo računalniški programi in kako nastanejo virtualni svetovi, ki jih vidimo v računalniških igrah. Fasciniran je bil nad mislijo, da se v tej »škatli« skriva, kar se lahko do neke mere vede pametno: »Naprej me je gnala misel, da preprosto moram razumeti, kaj se dogaja tam zadaj.« To ga je pripeljalo do programiranja, računalniške grafike in umetne inteligence ter kasneje do računalniških algoritmov, ki so osrednja tema študija računalništva. 8 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Prosti čas Aljoše Ošepa zapolnjujejo šport in potovanja. spoznanj in jih lahko objavimo v uglednih znanstvenih revijah. Tudi sam sem svoje magistrsko delo predstavil na mednarodni konferenci za računalniški vid, ki je potekala leta 2013 v Sydneyju v Avstraliji.« HITER RAZVOJ NAPREDNIH TEHNOLOGIJ Poleg osnovnih predmetov profesorji predavajo o najnovejših rezultatih akademskih raziskav: »Včasih vključimo izsledke, stare le nekaj mesecev, kar je na področju, ki se razvija zelo hitro, kot umetna inteligenca, računalniški vid in robotika, izrednega pomena.« V Nemčiji in Ameriki je precej manj izpitnih rokov: »Če padeš na izpi- tu več kot dvakrat, te izpišejo iz univerze.« Dodal je, da so študenti na ameriških univerzah bolj usmerjeni v raziskovalno delo kot v Nemčiji, konkurenca za sprejem na ugledne univerze pa izredno velika. UMETNA INTELIGENCA IN NEVROZNANOST Z ROKO V ROKI Trenutno je Aljoša zaposlen kot podoktorski raziskovalec na tehnični univerzi v Münchnu in na inštitutu za robotiko na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu v Ameriki, kjer raziskuje umetno inteligenco in računalniški vid: »Predstavljajte si, da robota opremite s kamero. Področje mojega dela je razumevanje sveta na podlagi kamer oziroma vizualnih senzorjev. Da lahko robot avtonomno vozi vozilo, mora razumeti 3D strukturo okolice, prepoznati mora dinamične objekte, kot so drugi avtomobili in ljudje, in predvideti, kako se bodo premikali v naslednjih sekundah.« Eden glavnih ciljev pri tem je repliciranje funkcionalnosti, ki jih zmo»Naprej me je gnala misel, da preprosto moram razumeti, kaj se dogaja tam zadaj.« rejo naši možgani, zato gre pogosto razvoj na tem področju z roko v roki z izsledki nevroznanosti. Osnovna komponenta modelov, ki se učijo določene funkcionalnosti, so tako imenovani umetni nevroni. SAMOVOZEČI AVTOMOBILI SO VIZIJA PRIHODNOSTI Aljoša pravi, da dokler ne bo preboja na področju samo-nadzorovanega učenja na podlagi vizualnih signalov (slik in videa), se vizija prihodnosti, v kateri delujejo avtonomni roboti, kot so samovozeči avtomobili, ne more Ljudje in dogodki, Organizacije zgoditi. Področje je precej dinamično, ga imajo »vse je mogoče« mentaliteto, znosti toliko bolj pomemben. Redno se veliko je investicij in startupov ter razkar ustvarja prijetno atmosfero za deukvarja s športom, predvsem s tekom, ličnih drugih priložnosti, zato se še odlo. Pravi, da mu soočanje z drugačnim nogometom in kolesarjenjem, pa tuloča, ali bo kariero nadaljeval na uniživljenjskim okoljem nikoli ni predstadi z dvoranskim plezanjem. Kot pravi, verzah ali v industriji. vljalo težav, vedno se je hitro privadil: ima šport pogosto tudi socialno komČEZ LUŽO HITER IN KARIERNO »Tako v Nemčiji kot v Ameriki se počuUSMERJEN TEMPO ŽIVLJENJA »Še posebej v Ameriki je integratim popolnoma domače. Še posebej v V Ameriki je tempo življenja hitrejcija potekala povsem brez težav. Že Ameriki je integracija potekala povsem ši kot pri nas, mladi se želijo hitro osaprvi dan sem se spoprijateljil s sostabrez težav. Že prvi dan sem se spoprijamosvojiti. Navadno vzamejo posojilo novalci, naslednji dan smo po prvem teljil s sostanovalci, naslednji dan smo za študij, nakar se zaposlijo in pričnedelovnem dnevu že skupaj igrali nopo prvem delovnem dnevu že skujo s kariero. Američani so zelo ambicigomet.« paj igrali nogomet. Zdi se, da me imajo ozni, vedno želijo višje in bolje plačane Američani za »svojega« in da tu nihče položaje, za kar so se pripravljeni selini zares tujec.« ponento. Večkrat na teden se s prijateti na drug konec države in veliko deODKLOP OD OBVEZNOSTI lji dobijo v dvorani s plezalnimi stenalati. Iz tega razloga redko gradijo hiše, NEOBHODNO POTREBEN mi in »študirajo« nove smeri, ob koncu v katerih bi živeli vse življenje. Zaradi Raziskovalno delo terja veliko čatedna pa v bližnjem baru razvijejo zamočnega gospodarstva je standard izsa in energije, zato je odklop od obvenimive debate. Kadar je le mogoče, tudi obraženih višji, že mlazasebno potuje, a je moral di si lahko kupijo dober to dejavnost v času panavto, stanovanje ali hidemije dati malo na stran. šo. Javni prevoz je urejen VEZ Z DOMAČIM le v velikih mestih, zato KRAJEM OSTAJA ima praktično vsak svoj Domotožje se pojavi tu avto. Ceste in ostala proin tam, zato je z domačimetna infrastruktura so mi redno v stiku. Večkrat na visokem nivoju, ljudtedensko se slišijo po teje se radi vozijo na dolge lefonu ali video povezavi. izlete in uživajo v vožnji, Pogosto se tudi vrača doje strnil svoje vtise o živmov, narava dela pa mu ljenju preko Atlantskega omogoča, da lahko takoceana. rat ostane malo dlje. Tako V AMERIKI NIHČE NI ohranja močno vez z doZARES TUJEC mačim krajem, med njeRadi so svobodni in govimi bližnjicami pa so neodvisni, Aljoša opitudi novice iz Slovenije. še Američane, in držijo Barbara Rozoničnik, se reka, da je vsak svo- Na kampusu Carnegie Mellon University z najboljšim prijateljem foto: osebni arhiv je sreče krojač. Poleg teAljoše Ošepa in sodelavcem Jonathonom Luitenom. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Nadaljevanje projekta Otroci sami pridelali gnojilo za zelenjavo Podjetje Plastika Skaza iz Velenja z Osnovno šolo Mozirje sodeluje pri projektu Otroci sami pridelali gnojilo za zelenjavo, o čemer smo že pisali. V sredo, 23. februarja, so učence 3. a in 3. b razreda v prostorih šole zopet obiskali predstavniki podjetja. Tokrat so se z otroci pogovorili o tem, kakšen je bil namen zbiranja odsluženih zobnih ščetk, ki so jih učenci pridno prinašali v šolo. Otroških domislic in idej, kaj bo po recikliranju nastalo iz teh ščetk, ni manjkalo. Na koncu so izvedeli, da bodo pri Skazi ščetke, ki so jih zbrali, spremenili v kompostnik Organko, ki ga bodo nato učenci prejeli v dar. Ob prihodnjem obisku bodo izvedli delavnico o organskih odpadkih. Nastasja Kotnik Otroških idej, kaj bo po recikliranju nastalo iz odsluženih zobnih ščetk, ni manjkalo. (Foto: Nastasja Kotnik) Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 9 Gospodarstvo, Organizacije GOLTE Zadovoljni s smučarsko sezono, ki bo trajala še do konca marca Glede na vremenske pogoje in obisk bi lahko rekli, da je smučarska sezona na Golteh na vrhuncu. Kot pravi direktorica družbe Suzana Srdić, jim je bilo vreme od samega začetka zime naklonjeno, obetavne pa so tudi napovedi za preostanek sezone. Razmere za smuko so še vedno odlične, zato predvidevajo, da bodo obratovali še ves marec. RAČUNAJO NA EVROPSKA SREDSTVA Po besedah Srdićeve si obetajo, da bodo ob koncu smučarske sezone potrdili, da je za njimi ena boljših sezon. Za večjo konkurenčnost, predvsem na tujih trgih, so glede na starost žičniških naprav nujne posodobitve. Trenutno čakajo na rezultate januarja objavljenega razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, iz naslova katerega smučišča pričakujejo evropska sredstva. 49 MILIJONOV ZA POSODOBITEV SMUČIŠČ 49 milijonov evrov sredstev na omenjenem razpisu je razdeljenih v dva sklopa. Prvi je namenjen razvoju smučišč v celoletna gorska središča, za kar je na voljo 30 milijonov evrov, drugi del sredstev v višini slabih 19 milijonov evrov pa je predviden za nastanitvene zmogljivosti višje kakovosti. Vlada je nedavno podelila koncesije za gradnjo žičniških naprav, v primeru ugo- dnega rezultata na razpisu nameravajo na Golteh med drugim staro vlečnico Stari stani zamenjati s sodobno štirisedežnico. CILJ: POSTATI VSELETNI GORSKI REKREACIJSKI CENTER Za poletje pripravljajo kar nekaj novosti, predvsem širitev outdoor ponudbe in atraktivno ponudbo hotelskih storitev, je pa, kot pravi Srdićeva, kar nekaj projektov odvisnih od rezulta- tov razpisa za evropska sredstva: »Razpisa za žičniške naprave vsekakor nismo želeli izpustiti. Nanj smo se prijavili s projekti, ki bodo v bodoče ključni dejavnik pri razvoju poletnega turizma.« Zamenjava obstoječih žičniških naprav namreč ni potrebna zgolj za razvoj zimske sezone, ampak je eden od pomembnih korakov proti njihovemu cilju postati vseletni gorski center. Barbara Rozoničnik Z evropskimi sredstvi nameravajo na Golteh staro vlečnico Stari stani zamenjati s sodobno štirisedežnico. (Foto: Geago.si) ZBIRANJE POMOČI ZA PREBIVALCE UKRAJINE Pomoč zbirajo različne humanitarne organizacije Napad Rusije na Ukrajino je povzročil veliko humanitarno krizo, na katero smo se Slovenci odzvali hitro in velikodušno. Zbiranje pomoči za prebivalce Ukrajine poteka preko številnih organizacij, občin in posameznikov. V Mozirju v gasilskem domu pomoč v materialni obliki zbirajo že od torka, pomoč zbirajo tudi na Ljubnem ob Savinji in v Gornjem Gradu. Rdeči križ in Karitas zbirata tudi finančna sredstva. ZBIRANJE NA LJUBNEM OB SAVINJI IN V GORNJEM GRADU V zbiranje pomoči sta se aktivno vključila krajevni odbor Karitas na Ljubnem in Občina Ljubno, ki pomoč zbirata vsak dan v Legatovi hiši. Zbirajo hrano z daljšim rokom uporabe, ki ne potrebuje hlajenja, vodo v plastenkah, higienske pripomočke in plenice, oblačila za otroke, nogavice, novo 10 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 spodnje perilo in odeje ter spalne vreče. Pomoč zbirajo tudi v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu. V hiški »prinesi-odnesi« lahko oddate posteljnino, brisače, uporabne odeje in tekstil za osebno rabo. V MOZIRJU ORGANIZACIJE POVEZANE Rdeči križ Slovenije se je v akcijo zbiranja pomoči vključil preko Uprave RS za zaščito in reševanje. Za celotno Zgornjo Savinjsko dolino se pomoč zbira v gasilskem domu v Mozirju. Rdeči križ Zgornje Savinjske doline, Karitas Mozirje-Šmihel in Društvo prijateljev mladine Mozirje, ki sodelujejo v akciji, pomagajo tudi s prostovoljci. Zbirajo higienske pripomočke, komplete prve pomoči, material za prvo pomoč, gasilsko reševalno opremo (cevi, elektro agregate, črpalke) in osebno reševalno opremo (gasilske čelade, rokavice, škornje). Na embalaži naj bo jasno označeno, za kateri sklop pomoči gre. DAROVANA SREDSTVA MORAJO DOSEGATI STANDARDE Zbirajo tudi suho hrano, kot so energijske ploščice, suho sadje, oreščki, konzervirana hrana, testenine, instant žita, kava, čaj in sladkarije, ter baterije, sveče in svetilke. Oddate lahko tudi sredstva za nego in čiščenje: milo, gel za tuširanje, šampon, zobno pasto, plenice, higienske vložke, papirnate brisače, alkoholne antiseptike, univerzalne komplete za prvo pomoč. Zbrana sredstva za pomoč morajo dosegati standarde glede rokov uporabe – hrana pred rokom uporabe vsaj pol leta in zapakirana v originalno embalažo. Štefka Sem Iz občin, Organizacije OBČINA REČICA OB SAVINJI Z dolgoročnim planiranjem bodo lažje usklajevali potrebe Županja Občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik je s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline podpisala aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. Občina je za izvajanje dejavnosti in nakup opreme za tekoče leto rezervirala nekaj manj kot 35.000 evrov. TEŽAVE PRI VZDRŽEVANJU IN INVESTICIJAH Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, se je epidemija v preteklem obdobju odražala tudi v delovanju gasilskih društev. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da so bile operativne enote kljub vsem okoliščinam ves čas pripravljene na posredovanje. Po Žuntarjevih besedah se po posameznih občinah v dolini pojavljajo precejšnje razlike pri financiranju redne dejavnosti gasilskih društev, s težavami pa se gasilci soočajo zlasti pri nakupu opreme in vozil ter vzdrževanju gasilskih domov. To problematiko nameravajo izpostaviti tudi na koordinaciji županov. DOLGOROČNI NAČRT NABAVE GASILSKIH VOZIL Tudi v prostovoljnih gasilskih društvih Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušovlje se soočajo s težavami pri nakupu vozil. Letos in v prihodnjih letih bodo omenjena društva praznovala okrogle obletnice, ki jih želijo obeležiti z zamenjavo kakšnega dotrajanega vozila. Podpisniki aneksa so se strinjali, da se pripravi dolgoročni načrt nabave vozil, na podlagi katerega bo načrtovanje sredstev v občinskem proračunu lažje. LETOS 140 LET PGD REČICA OB SAVINJI Poleg potrebne posodobitve voznih parkov društev so bile izpostavljene še nekatere druge aktualne teme. PGD Pobrežje po besedah predsednika Franca Finkšta čaka ureditev stanja parcel pri gasilskem domu, za PGD Grušovlje je predsednik Jože Breznik omenil željo po pridobitvi zemljišča za poligon. Predsednik PGD Rečica ob Savinji Jože Lenko je izpostavil letošnjo 140. obletnico delovanja društva in udeležbo na gasilski olimpijadi julija v Celju. DOBRO SODELOVANJE GASILCEV IN CIVILNE ZAŠČITE Gasilci so se županji zahvalili za posluh in sodelovanje, njena zahvala gasilcem pa je bila namenjena njihovi pomoči v času epidemije in pri intervencijah. Zahvali gasilcem se je pridružil tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Miran Krefl. Barbara Rozoničnik Udeleženci podpisa aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe z županjo Ano Rebernik. (Foto: arhiv Občine Rečica ob Savinji) OBČINA SOLČAVA Zagotovljena sredstva za gasilsko javno službo V prostorih Občine Solčava so se 25. februarja sestali predsednik in poveljnik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva Matija Vavdi in Matjaž Ramšak, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in solčavska županja Katarina Prelesnik. S podpisom aneksa k pogodbi o opravljanju gasilske javne službe je iz občinskega proračuna za leto 2022 zagotovljenih 11.000 evrov za dejavnost društva in zveze. DENARJA MALCE VEČ KOT LANI Obseg sredstev, ki jih bosta letos v več obrokih prejela gasilsko društvo in zveza, je nekoliko višji kot v preteklem letu. Za redno dejavnost društva je namenjenih 3000 evrov, za nakup gasilske opreme 2500 evrov, za požarno takso pa 4500 evrov. Tisoč evrov občina namenja delovanju medobčinske gasilske zveze. V PRIČAKOVANJU NORMALIZACIJE RAZMER ZA DELOVANJE V razgovoru z županjo so gasilci izpostavili, da je obdobje epidemije precej vplivalo tudi na aktivnosti njihove organizacije. Delovanje je bilo okrnjeno predvsem na področju izobraževanj in tekmovanj, se pa glede na trenutne trende nadejajo postopne normalizacije. Barbara Rozoničnik Podpis aneksa k pogodbi o opravljanju gasilske službe so opravili (z leve): Matjaž Ramšak, Matija Vavdi, Katarina Prelesnik in Janko Žuntar. (Foto: arhiv Občine Solčava) Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 11 Iz občin, Ljudje in dogodki, Oglasi OBČINA GORNJI GRAD EPIDEMIJA COVIDA-19 Višji honorarji za dela na pogrebih Delo na pogrebu zahteva ljudi z občutkom za pieteto. V zadnjih letih je v Gornjem Gradu kar nekaj piscev pogrebnih govorov prenehalo z delom. Govornik na pogrebu je opravilo, ki zahteva ljudi z občutkom za pieteto, tudi zastavonoše, ki so praviloma starejši, se poslavljajo, poskrbeti je treba tudi za ozvočenje. DVIG PO VEČ KOT DVAJSETIH LETIH Občina Gornji Grad s plačilom omenjenih storitev zagotavlja dostojanstveno slovo od vsakega pokojnika in da bi pri tem zapolnili nastale vrzeli, so se v občinski upravi odločili za dvig honorarjev. Slednji se pred tem namreč niso spremenili vse od leta 2000. GOVORNIKU 56 EVROV NETO Z odlokom o pokopališkem redu je upravljavec pogrebnih storitev v Gornjem Gradu tamkajšnje komunalno podjetje. Na pobudo izvajalcev del je občinski svet potrdil predlagane višje cene. Pisec govora in govornik bosta odslej prejela 56 evrov, zastavonoša in pripravljavec ozvočenja 28 evrov. Občino navedena dela, opravljena po podjemnih pogodbah, stanejo skoraj enkrat več, saj mora plačati še vse dajatve. Štefka Sem Vi o Savinjskih novicah Cvetka Mavrič, podžupanja Občine Gornji Grad Za zaokroženo območje, kot je Zgornja Savinjska dolina, je dobro, da ima časopis, ki utrjuje pripadnost območju, s katerim se prebivalci lahko bolje spoznavajo. Verjetno ni Savinjčana, ki se v tem tedniku ne bi kdaj pojavil, zato menim, da so Savinjske novice naš časopis. Koliko so to novice, naj vsak presodi sam, saj so objave običajno s precejšnjim zamikom in bi težko rekli, da gre za novice. Vseeno, kadar jih prelistam, najdem kaj, kar me navduši. Rubrike so raznolike, da pokrijejo različne ciljne skupine bralcev. Pravo zabavo pa lahko povzročijo pisma bralcev … Želim vam, da bi tednik Savinjske novice še mnoga leta uspešno prihajal med bralce. 12 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Znaten padec števila okuženih Epidemija covida-19 se še naprej umirja, število okužb pada. V nedeljo, 6. marca, je bilo v Sloveniji ob 605 opravljenih PCR-testih in 4019 hitrih antigenskih testih potrjenih 746 okužb z novim koronavirusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi trenutno okrog 24 tisoč primerov aktivnih okužb, kar je okrog 16 tisoč primerov manj kot en teden prej. V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI 115 OKUŽENIH V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo potrjeno okuženih 115 oseb, dober teden dni nazaj jih je bilo sko- raj 300. V občini Mozirje je bilo 32 okužb, v ostalih občinah pa: Nazarje 25, Ljubno 16, Gornji Grad 13, Solčava in Rečica ob Savinji 10 in Luče 9. V ŠOLAH OD PONEDELJKA BREZ MASK S ponedeljkom je ukinjeno obvezno nošenje zaščitnih mask v izobraževalnih ustanovah, razen ko dijaki ali študentje opravljajo izobraževalno dejavnost pri drugih izvajalcih. Izpolnjevanje PCT-pogoja je v veljavi pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in pri socialnovarstvenih storitvah ter v zaporih. Štefka Sem DOPOLNITEV IN POPRAVEK INFORMACIJE V 7. številki Savinjskih novic je bil 18. februarja 2022 objavljen članek z naslovom Digitalni zaslon dobrodošel pripomoček za obiskovalce, v katerem sem napačno zapisala, da je bil digitalni zaslon del projekta Zelena rezidenca. Zaslon je del projekta Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2, sredstva za njegovo izvajanje pa je pridobila Razvojna agencija Savinjsko–šaleške regije na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Operacijo sofinancira Evropska unija s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, projekt pa je dobil pred-financiranje s strani Slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Projekt Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2 je nadaljevanje oziroma nadgradnja operacije Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina, s katero želijo destinacijo dvigniti na višji nivo z okrepitvijo kompetenc zaposlenih na področju turizma, razvojem novih produktov, digitaliziranjem kulturne dediščine in oblikovanje le-teh v 5-zvezdična doživetja, ki bodo destinacijo naredila bolj atraktivno za zahtevnejše goste. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Ivan Hribar med prvo svetovno vojno v Mozirju (4) PETER WEISS Tule je objavljen četrti del mozirskega bivanja iz knjige Moji spomini Ivana Hribarja (1851–1941), rodoljubnega slovenskega politika, publicista, bančnika in pred prvo svetovno vojno ljubljanskega župana. Ker si je ob začetku prve svetovne vojne (ta je divjala v letih 1914–1918) prizadeval za izstop Slovencev iz avstro-ogrske monarhije in za pridružitev kaki slovanski državni zvezi, so ga oblasti imele za sovražnika in so ga iz Ljubljane pregnale na Salzburško. Od tod se je vrnil še med vojno, leta 1917, na Štajersko, najprej v Šentjur in potem v Mozirje, kjer je z družino ostal do januarja 1918. – Hribarjevi spomini na Mozirje so tule ponatisnjeni po objavi v knjigi leta 1928, ki je bila leta 1984 izdana na novo. – Urednikovi komentarji so zapisani v oglatih oklepajih, sicer pa je prvotno besedilo komajda kaj spremenjeno. V Mozirju sem bil nekajkrat deležen obiskov prijateljev in znancev. Dragotin Hribar, Ivan Přibil, Ladislav Pečánka iz Ljubljane in Josip Hanuš iz Zagreba so bili moji dragi in mili gostje. Novice, ki sem jih čul iz Ljubljane, niso bile nič kaj vesele. Zagrebške so bile nekaj ugodnejše, vendar pa tudi ne še takšne, kakršnih bi si želel. Zato sem prijatelju Hanušu dal nekaj naročil za dr. Ivana Lorkovića in mu obljubil, da pridem v kratkem sam dol. OBISK V ZAGREBU V decembru [1917] nekoč se odločim za pot. Huda zima je bila; vendar me je sestanek z dr. Lorkovićem ogrel. Hanuš mi je namreč pravil, da v Zagrebu ljudje nimajo prave vere v hrvaškosrbsko koalicijo, češ da je zajadrala le preveč v madžarske vode. Upiral sem se temu nazoru, ki si ga je osvojil tudi on. Naglašal sem namreč, da trdno verjamem v Lorkovićevo in Pribičevićevo čisto rodoljubje in da sem prepričan, da gibanje za osamosvojitev najde pri njih in vsej njuni stranki krepko podporo, takoj ko bosta videla, da je prišel čas za akcijo. Dotedanje oklevanje sem razlagal s političnimi razlogi. Dejal sem namreč, da bi prehiter nastop lahko imel za posledico, da se situacija, ki jo je na Hrvaškem dejansko imela v rokah koalicija, tej izvije iz rok. Takoj prve besede z dr. Lorkovićem, s katerim sva se k zaupnemu pogovo- ru sestala v Hanuševem stanovanju, so mi potrdile, da sem sodil čisto pravilno. S hvaležno vnemo vpeljal sem zato razgovor na naloge, ki nas še čakajo, in na način, kako se jih lotiti. Uspeh konference je bil tako zadovoljiv, da mi je nenavadno toplo postalo okoli srca. Razšla sva se z dr. Lorkovićem s trdnim obetom, da se spet sestaneva, takoj ko bodo okoliščine kazale, da je to potrebno, in s prepričanjem, da se kmalu spet vidiva. Ivan Hribar, kot ga je upodobil kipar Mirsad Begić leta 2010, ob stoti obletnici končanja županskega mandata. Kip stoji ob Ljubljanici na Bregu v Ljubljani. Na poti domov sem moral prenočiti v Celju. Pripeljal sem se tjakaj po polnoči in moral sem obresti vse hotele, da se mi je končno »Pri nadvojvodi Janezu« posrečilo s »pametno besedo«, ki sem jo spregovoril z vratarjem, dobiti kot ledenica mrzlo sobo. V kožuhu sem legel v posteljo in se odel z drugim velikim potnim kožuhom iz volčjega krzna, pa se še nisem ogrel. Le kake tri ure sem zadremal. Ko se zbudim, imel sem vse brke ledene in bil sem trdno prepričan, da sem se smrtno prehladil. A glej, ko da me je varovalo dobro razpoloženje, ki sem ga iz Zagreba s sabo vzel, sem po preteku tedna lahko ugotovil, da je nevarnost prehlada šla brez posledic mimo mene. Zima je bila tisto leto [1917/18] v Mozirju zelo huda. Toda mraz je bil suh in nebo jasno. Zato smo imeli skoraj vsak dan sonce. Grelo sicer ni bogve kaj, a njegovi žarki so nam čarali pred oči zimske naravne lepote take veličastnosti, kakršnih Ljubljana ne pozna. Zato sem obilno hodil po okolici, da se ob njih naslajam. Zlasti rad sem zahajal po izhojenih gazeh na nižje vzpetine, da se oziram po bleščeči dolinici. HČI ZLÁTICA IN MIKLAVŽEVANJE Ob popoldnevih mi je bil silno priljubljen sprehod v družbi male hčerkice po okrajni cesti skozi Ljubijo proti Paki [= Šmartnu ob Paki]. Neki dan me drago otroče iznenadi s prizorom, ki mi je raznežil in razveselil srce. Pred Ljubijo stoji znamenje s kipom svetega Miklavža, ki na veliki knjigi drži štiri zlata jabolka v rokah. Ko prideva mimo tega znamenja, steče deklica s ceste k njemu, poklekne v sneg in začne moliti: »Ljubi sveti Miklavž, prosim te, prinesi mi takih jabolk, kakor jih imaš na knjigi.« Kar ostrmel sem in nasmeh posebnega razneženja mi je zaigral na ustnicah. Objel sem dete in ga poučil, da je napak storilo, ker je svetega Miklavža za jabolka prosilo. S tem da ga je morebiti razžalilo, kajti on da že zna sam najbolje presoditi, kaj kako dete zasluži. Ali ni naslednji dan ta prizor ponovila! Samo z razliko, da je zdaj prosila, naj ji prinese, kar se mu zdi, da je zaslužila. Veliko veselje mi je to napravljalo in s soprogo sva ugibala, kaj se mora pač v nežni otroški dušici goditi, preden privre na tak način iz nje. God svetega Miklavža pride. Dete se je veselilo orehov, lešnikov in rožičev, ki mu jih je vrgel svetnik skozi napol odprta sobna vrata. Tedaj pa preseneti ne samo hčerkico, ampak tudi ženo in mene svetnikova prav posebna naklonjenost. Ko sedimo pri večerji, se namreč odprejo vrata in hišni gospodar zakliče: »Zlatica, sveti Miklavž je ravnokar šel mimo in je zate pustil tole.« Snežno bela ovčica z rdečim svilenim ovratnikom in zvončkom na vratu se prikaže na vratih, iz košare na gospodarjevi desnici pa steguje svoj dolgi vrat ravno tako bela goska z modrim svilnatim trakom na vratu. To presenečenje je učinkovalo že na naju dva, kaj pa šele na dete! Od začudenja in veselja čisto iz sebe ostane nekaj trenutkov kot okamenelo. Potem pa začne objemati ovčico in gladiti gosko. Šele opomniti sem jo moral, da je dolžna svetemu Miklavžu zahvalo. In vrgla se je na kolena, povzdignila ročice k molitvi ter z glasom, ki se je tresel od radosti, začela jecljati: »Ljubi sveti Miklavž, zelo sem vesela, da me imaš tako rad.« Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 13 Oglasi 14 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Organizaacije, Ljudje in dogodki AJA URLEP IZ GORNJEGA GRADA Z zlatima priznanjema nagrajena harfistka in fotografinja USPEHI NA TEKMOVALNEM Dijakinja tretjega letnika Gimnazije redno z gimnazijo Aja obiskuje druPODROČJU Celje Center Aja Urlep iz Gornjega Gragi letnik umetniške gimnazije. V poKot učenka nazarske glasbene šole je da je v zadnjem obdobju prejela dve poldanskem času obiskuje strokovne Aja na državnem tekmovanju TEMSIG veliki priznanji. Kot harfistka in fotopredmete. Tudi Daša je dijakinja iste prejela zlato plaketo in prvo nagrado grafinja je uspešno nastopila na dveh gimnazije, srednjo glasbeno šolo pa za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mednarodnih tekmovanjih. Poleg glasobiskuje v Velenju. Skupaj sta zbraTudi na mednarodnem tekmovanju A. be in fotografije Aja rada piše in slika, li veliko nastopov tako na prireditvah Salieri je osvojila zlato priznapo končani gimnaziji pa si ženje kot harfistka in prav tako li študirati harfo na akademiv duetu s sestro Dašo. Lani je ji za glasbo v Zagrebu. Kljub sodelovala na mednarodnem težkemu sprejemnemu preiztekmovanju mladih glasbenikusu, ki jo čaka, verjame, da ji kov Giovanni Talenti v italibo uspelo. janski Gorici in osvojila prvo ZALJUBLJENA V HARFO mesto, na državnem tekmoAja je z vstopom v osnovvanju TEMSIG pa je osvojila no šolo začela obiskovati tusrebrno plaketo. di glasbeno šolo v Nazarjah, ZLATO PRIZNANJE ZA najprej eno leto pripravnico, VZPOREDNE SVETOVE nato pa osem let igranja harAja je v osnovni šoli sodefe. Spomni se, da je kot otrok lovala pri fotografskem krožveliko brala pravljice in se zaku, ki ga je vodila Duša Coljubila v harfo. Čeprav so jo lnar. V okviru krožka je binekateri želeli prepričati, da bi la njena fotografija Vzporese učila igranja citer, je vztraAja Urlep je nadarjena harfistka, ki si šolanje želi dni svetovi izbrana za evropjala pri harfi. V času, ko je obinadaljevati na zagrebški akademiji za glasbo. sko tekmovanje, kasneje pa skovala Glasbeno šolo Nazar(Foto: osebni arhiv) so fotografijo poslali tudi na je, je na tekmovanjih osvojila bienale v Belgijo. Pri fotografski zvezi več nagrad in imela veliko nastopov po nazarske glasbene šole kot na raznih Slovenije je bila izbrana za članico slovsej dolini. drugih prireditvah. Ajini profesorvenske reprezentance. Njena fotograV DUETU S SESTRO ji harfe so bili Katja Šumečnik, Erifija je v kategoriji do 21 let prejela zlaVelikokrat je igrala tudi z mlajšo ka Frantar, Anja Kožuh in Teja Plesnito priznanje. sestro Dašo, s katero doma radi vačar, sedanji profesor je Dalibor BernaŠtefka Sem dita skupaj. Daša igra flavto. Vzpotović. POČITNIŠKI DIRENDAJ V MEDGEN HIŠI Znova otroški smeh v hiši, ki živi za Rečico V času zimskih počitnic je Medgen hiša na Rečici ob Savinji po dolgem obdobju, ki je bilo zaznamovano z epidemijo covida-19, znova zaživela v družbi prešernih otrok. Ves teden so potekale počitniške aktivnosti, ki jih je organiziralo rečiško društvo prijateljev mladine. Otroci so dopoldneve preživljali ob ustvarjanju, branju, družabnih igrah, plesu in petju. VSAK DAN NEKAJ ZANIMIVEGA V ponedeljek se jim je pridružila ustvarjalka Darija Planovšek in jim pomagala pri izdelovanju knjižnih kazalk. Sreda je bila dan za izdelavo mask iz recikliranega materiala, četrtek za pravljico o zmaju, petek pa so namenili izdelovanju čestitk za materinski dan in sladkanju s sadnimi kupami. PRAVI PUSTNI KARNEVAL Višek počitniškega druženja je bil pustni torek, ko so super junaki, princeske, vile, klovni in še kdo zavzeli Medgen borzo in jo spremenili v pravi pustni karneval. Ko so si šeme izdelale bučne glasbene pripomočke, so jih obiskali pustnaki iz Mozirja in se skupaj z njimi odpravili na obhod po središču kraja. Z njihovo pomočjo bo zima zagotovo prej zapustila našo dolino. Tatiana Angioi Višek počitniškega druženja je bil pustni torek. (Foto: TA) Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 15 Ljudje in dogodki PUST MOZIRSKI Dostojno obeležili 131-letno tradicijo pustovanja Mozirska pustna bratovščina zaradi še vedno trajajoče epidemije covida-19 tudi letos ni uspela izvesti vseh tradicionalnih prireditev, zaradi delno sproščenih ukrepov pa so na veselje občanov in obiskovalcev vendarle uspeli dostojno obeležiti 131 let tradicije pustovanja. PUSTNI ŽUPAN POSTAL ČASTNI KONZUL OBČINE MOZIRJE Pustnaki so se za fano in rajso, torej za svojim praporom in sitom, skozi katerega vsako leto presejejo pereče lokalne težave, sprehodili skozi par slovenskih mest na njihovih karne- valih. Pustni torek so pričeli s tradicionalnim prevzemom oblasti. Legitimno izvoljeni lokalni glavar Ivan Suhoveršnik je tudi tokrat mirno in brez slabe vesti prepustil vlado in občinski proračun pustnemu županu Dragu Poličniku. In ne samo to. Ker Poličnik živi v sosednji občini, za Mozirje pa je skozi pretekla leta veliko postoril, mu je Suhoveršnik podelil naziv častni konzul Občine Mozirje. Poličnik je v zahvalo v občinsko blagajno kanil polno skrinjo zlatih palic, ki so jih odkrili pri pregledu skozi Mozirje tekočega potoka Šajspah. V Nazarjah so člani turističnega društva kljub omejitvam našli formulo za izvedbo nedeljske otroške maškarade. (Foto: Tina Paučnik) Zadnji šolski dan pred počitnicami so nazarski šolarji in malčki v vrtcu preživeli v maskah. (Foto: Veronika Atelšek) 16 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 PREVERILI STANJE NA GOSPODARSKEM IN DRUGIH PODROČJIH Pustna delegacija se je nato odpravila na pot po sosednjih, višje ležečih občinah, kjer so prekontrolirali stanje na gospodarskem in družbenem področju, ob tem pa odgovornim brezplačno delili modre nasvete za izboljšanje stanja in eliminiranje problemov. NAMESTO KARNEVALA PUSTNA POVORKA Torkov popoldan je tradicionalno namenjen mednarodnemu karnevalu, na katerem obiskovalce od blizu in daleč zabavajo pustne skupine od vsepovsod. Letos karnevala zaradi uvodoma omenjenih razlogov ni bilo, so pa pripravili povorko, na kateri so se za domačimi šemami v hladnem popoldnevu skozi trško jedro sprehodili Koši šoštanjski, Dobovski kosci in koranti Demoni iz Vidma pri Ptuju. Udeležba obiskovalcev je bila nenadejano množična, kar samo priča o tem, kako si ljudje po dolgotrajnih omejitvah želijo druženja in sprostitve. V UPANJU NA »NORMALNO« PUSTOVANJE 2023 Pust Mozirski se je na pepelnično sredo poslovil z upanjem vseh, da bodo prihodnje leto oziroma že novembra letos, ko se začne pustni čas, razmere »normalne«, tako na zdravstvenem kot na drugih področjih, in bo mogoče 132. pustovanje organizirati v običajnem obsegu. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Pustni župan Drago Poličnik se je ravnateljici OŠ Nazarje Vesni Lešnik zahvalil za dobro sodelovanje. (Foto: Veronika Atelšek) Ljudje in dogodki Potapljači so pustnemu županu izročili zlate palice, ki so jih našli v potoku Šajspah. Tudi varovanci mozirske enote VDC SAŠA so bili pustno razpoloženi: nadeli so si maske aktualnih političnih oblastnikov. (Foto: VM) Brez glasbene podlage pustnega ansambla Boj se ga tudi tokrat ni šlo. »Glej, da bo tvoje vladanje dostojno tvojemu novemu nazivu,« je župan Ivan Suhoveršnik opozoril pustnega župana Draga Poličnika. Mimohod korantov iz Vidma pri Ptuju na pustni povorki skozi mozirski trg. Koši šoštanjski so mozirskim pustnakom vrnili obisk po nedeljskem karnevalu v Šoštanju. Maska kosca, ki je bila nekoč rezervirana le za neporočene fante, je danes zaščitni znak prireditve Dobovski Fašjenk. »Kako super je namesto zaščitnih mask nositi pustne maske!« Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 17 Kultura, Oglasi ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE (NE)ZNANCI NAŠE DOLINE Delo Volbenka Pajka pustilo močno sled minulega časa Muzej Velenje je v sodelovanju s Knjižnico Mozirje v mozirski galeriji pripravil razstavo portretnih fotografij iz Zgornje Savinjske doline, ki so delo cenjenega fotografa Volbenka Pajka. Odprtja razstave, katere avtorica je sodelavka Muzeja Velenje Andželina Jukič, se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi mnogi, ki bodo pomagali muzeju zbirati podatke o v objektiv ujetih obrazih in času, v katerem so bile fotografije posnete. SKORAJ DVAJSET LET EDINI FOTOGRAF V DOLINI Razstava z naslovom (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline ponuja vpogled v čas, ki ga je fotografski mojster Vol- Odprtja razstave se je udeležilo veliko obiskovalcev. (Foto: Tatiana Angioi) benk Pajk preživel v naši dolini. Direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek, ki je vodila odprtje razstave, je povedala, da je Pajk od začetka 30. let prejšnjega stoletja skoraj dvajset let deloval kot edini fotograf na območju naše doline. KNJIŽNICA POMAGA PRI IDENTIFIKACIJI OSEB Na razstavi so na ogled postavljene fotografije ljudi, posnete v ateljeju ali na terenu, na marsikateri so še neznani obrazi. Knjižnica Mozirje že od lani sodeluje z muzejem in preko objav na spletu ter svojih članov pomaga pri identifikaciji oseb. Prav to sodelovanje je tudi pripomoglo k postavitvi razstave v Mozirju. Udeležence otvoritve je pozdravila tudi direktorica velenjskega muzeja Tanja Verboten, o nastanku razstave pa je več povedala njena avtorica Andželina Jukić, ki se s Pajkovo dediščino ukvarja že od leta 2018. Kot je dejala, je v galeriji na ogled del predmetov fotografske in tehnične opreme, ki jo je Pajk po vsej verjetnosti uporabljal v svojem ateljeju v Mozirju. Izbrala je tudi njegove fotografije, posnete v naši dolini, ki predstavljajo neprecenljiv dokument nekega časa in so po njenem prepričanju pustile pomembno sled na našem območju. ZGODOVINSKI ORIS MOZIRJA Skozi zgodovinski oris Mozirja je zbrane popeljal Matija Blagojevič, ki se v knjižnici ukvarja z domoznanstvom. Dogodek so s pesmijo popestrili Rečiški pobi, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Alenke Podpečan. Razstava je za obiskovalce in njihovo raziskovanje, kdo so (ne)znanci na fotografijah, odprta do 18. marca. Tatiana Angioi 18 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Kultura, Organizacije PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA BELE STOPINJE 3 Modre stopinje odete v modre misli avtorjev V mesecu kulture je Kulturno umetniško društvo (KUD) Stopinje širši javnosti predstavilo svoj tretji literarni zbornik, poimenovan Modre stopinje. Zbornik je sicer izšel v lanskem letu, s predstavitvijo pa so v društvu počakali na bolj sproščene razmere. Dogodek so pripravili v sodelovanju s Knjižnico Mozirje v mozirski galeriji. RAZNOLIKOST V USTVARJALNOSTI Literarno-glasbeno srečanje je vodila predsednica društva Ivana Žvipelj, ki je v uvodni predstavitvi zbornika izpostavila raznolikost v ustvarjalnosti avtor- ustvarjalcev. Njihova dela spremlja samopredstavitev, ki ni klasična ampak ustvarjalna, kot so njeni avtorji. Slednji so na dogodku sami prebirali objavljene prispevke, medtem ko je oceno njihovega dela, ki jo je v spremni besedi zbornika zapisal pesnik in publicist Marjan Pungartnik, zbranim prebral Ian Žvipelj. DESETA OBLETNICA DELOVANJA DRUŠTVA Dogodek, s katerim je KUD Stopinje obeležilo deseto obletnico svojega delovanja in jo posvetilo svojemu pred kratkim preminulemu članu društva Avgustu Tanšku, je s petjem in glasbo obogatil podmladek društva. Tatiana Angioi 15 ustvarjalcev se bralcem predstavlja v zborniku Modre stopinje. jev. Med literarnimi deli so različne oblike poezije, med vsebinami pa po njenih besedah izstopajo aforizmi, kratke zgodbe in pravljica, namenjena najmlajšim bralcem. AVTORJI SAMI PREBIRALI OBJAVLJENE PRISPEVKE V zborniku se bralcem predstavlja 15 Dogodek sta povezovala Ivana in Ian Žvipelj, objavljene prispevke so prebirali avtorji sami. (Foto: TA) DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Sedem desetletij druženja, medsebojne pomoči in sodelovanja Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji letos praznuje 70 let od ustanovitve. Toliko let lahko deluje le društvo, ki je dejavno, katerega članom je mar za druge ljudi in ki s pomočjo občine, donatorjev in posameznikov zagotavlja zadostno finančno osnovo za svoje delovanje. Predsednik društva, ki je med številčnejšimi v občini, je Jože Vodušek. TEHNOLOŠKEMU NAPREDKU NE MOREJO UITI V društvu se trudijo, da v kar se da največji meri sami poskrbijo, da jim je na druženjih lepo, da so veseli, da vsak dan izvejo nekaj novega in se česa naučijo. In da ohranjajo del tistega, kar jih je v mladosti bogatilo in razveseljevalo. Ob tem se zavedajo, da razvoju ne morejo uiti in ga nimajo pravice ovirati. Zato se udeležujejo tečajev uporabe pametnega telefona in pričakujejo, da bo kmalu na vrsti upo- raba računalnika, še bolj pa upajo, da bodo tega izobraževanja deležni vsi zainteresirani, saj so možnosti dosti manjše od potreb. PREUŽITKARSKA HIŠA NJIHOV PONOS Za druženje imajo na voljo čudovit prostor, preužitkarsko hišo v Vrbju. Tam ženske pojejo, možje odigrajo partijo šaha, kegljajo in se pogovarjajo. Seveda poskrbijo tudi za kurjavo, urejajo okolico in pripravljajo prostor za stalno razstavo. Poleg skrbi za ostarele v programu Starejši za starejše se je več prostovoljcev vključilo v projekt Prostofer, ki mnogim omogoča mobilnost. Organizirane so bile meritve krvnega tlaka, izvedeni so bili pohodi in izleti, nekateri so izdelovali izdelke iz gline in voščilnice, s katerimi so razveselili starejše, ki se zaradi covida-19 že drugo leto niso mogli udeležiti tradicionalnega srečanja z županom. SODELOVANJE Z DRUGIMI DRUŠTVI Ves čas jih zanima tudi dogajanje izven občinskih meja, zato sodelujejo z ostalimi društvi upokojencev. Žal so bili v zadnjih dveh letih večji medobčinski projekti omejeni zaradi covida-19. A to jih ni ustavilo, da se ne bi družili v manjših skupinah, zunaj, ob upoštevanju epidemioloških omejitev. LE KJE SO STARI ČASI Starejši imajo še vedno v spominu čase, ko so se udeleževali prireditev, petja in iger na skromnih odrih. Bilo je veliko veselja, sreče, iskrenega prijateljstva in vsakdo je prispeval po svojih močeh. Najstarejši vedo povedati, da je bilo lepo, a da nikoli več ne bo tako. Verjetno imajo prav. Preprostih štantov ob večjih praznikih v trgu ni več, tudi pred cerkvami ne, Flosarski bal ni več ljudski, ne poznamo se več in vse bolj hodimo drug mimo drugega. Štefka Sem Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 19 Šport, Oglasi SMUČARSKI SKOKI Mogel mesto pod stopničkami V finskem Lahtiju sta bili dve tekmi v smučarskih skokih za celinski pokal. Na prvi tekmi je Žak Mogel, član Smučarsko skakalnega kluba (SSK) Ljubno BTC, osvojil 4. mesto, do stopničk sta mu zmanjkali manj kot dve točki. Na drugi tekmi ni bil tako uspešen, tekmo je končal na 27. mestu. Na ekipni tekmi mladinskega svetovnega prvenstva v Zakopanah je v moški konkurenci Slovenija zasedla 4. mesto. V ekipi je bil tudi član SSK Ljubno BTC Gorazd Završnik. Na tekmi posameznikov je zasedel 15. mesto. Štefka Sem Žak Mogel je v Lahtiju le za malenkost zgrešil zmagovalne stopničke. (Foto: Sloski) 20 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zmaga Timija Zajca z ekipo na Holmenkollnu Član ljubenskega smučarsko-skakalnega kluba Timi Zajc je na norveški turneji Raw Air najboljši rezultat dosegel na tekmi mešanih ekip, ko je z Uršo Bogataj, Niko Križnar in Lovrom Kosom prepričljivo zmagal. Timi je zmago potrdil z daljavo dneva. V Lillehammerju, kjer se je turneja začela, je Zajc na posamični tekmi zasedel 17. mesto, na Holmenkollnu pa je na prvi tekmi osvojil 13., na drugi pa 11. mesto. Na norveški turneji so se ob skakalnice končno - po dveh letih - vrnili gledalci in tako bo tudi na finalu v Planici. Skakalce sedaj čaka svetovno prvenstvo v poletih. Med četrtkom in nedeljo ga bo gostil Vikersund. Štefka Sem Slovenija je na Holmenkollnu prišla do zmage z rekordno prednostjo 75,2 točke pred Avstrijo. (Foto: SloSki) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po napeti končnici zmaga ostala doma Nazarski košarkarji so v 19. krogu 3. SKL - vzhod gostili igralce Kolpe iz Črnomlja. V nazarski dvorani je za gostitelje štela le zmaga, ki so jo po napeti končnici tudi dosegli. Končni izid je bil 83:80, Nazarčani pa zdaj s 25 točkami zasedajo deveto mesto na lestvici. Obračun so bolje začeli domači, a gostje iz Črnomlja so hitro ujeli priključek in povedli. Rezultat ob polčasu je bil 40:44. V tretji četrtini so igralci Kolpe naredili delni rezultat 6:0 in povedli za deset točk, deset minut pred koncem srečanja so imeli pet točk prednosti. Toda Nazarčani so na krilih bučnih navijačev v zadnjem delu tekme rezultat preobrnili in zasluženo slavili s tremi točkami prednosti. Najboljši igralec srečanja je bil s 23 točkami Aljaž Skornšek. Primož Vajdl SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Robnikova in Naraločnik brez točk Tina Robnik je nastopila na predzadnjem veleslalomu te sezone v Lenzerheideju. Z zelo dobro vožnjo je bila po prvem teku na osmem mestu in tudi drugo vožnjo je začela napadalno, izvrstno izpeljala zahtevno strmino, ob prehodu v ravninski del pa ji je vzelo smučko in sledil je odstop. Robnikova si bo morala nastop na finalu sezone zagotoviti prihodnji teden v Äreju na Švedskem. Moški so se v Kviftjellu pomerili na dveh smukih. Priložnost, da se osvoji prve točke svetovnega pokala, je dobil tudi Nejc Naraločnik, ki pa je bil v obeh nastopih prepočasen, uvrstil se je namreč na 53. in 60. mesto. Štefka Sem Z zmago nad Kolpo so si Nazarčani praktično že zagotovili obstanek v ligi. (Foto: arhiv KK Nazarje) Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 21 Šport, Kronika, Oglasi JUDO KLUB VELENJE Urh Štober bronast na državnem prvenstvu Na Ravnah na Koroškem je v organizaciji Judo zveze Slovenije in tamkajšnjega judo kluba potekalo državno prvenstvo mladink in mladincev U21 in državno prvenstvo po pasovih. Najboljši mladinci so se pomerili za naslove državnih prvakov in za norme za nastope na evropskih pokalih. ZAHTEVNA KONKURENCA Na prvenstvu U21 je sodelovalo 146 tekmovalcev, od tega 48 judoistk in 98 judoistov, iz 27 slovenskih klubov. V zahtevni konkurenci je svoje borilne spretnosti preizkusilo tudi šest članov Judo kluba Velenje, med katerimi je bil tudi Urh Štober iz Kokarij. ŠTOBER V KATEGORIJI DO 81 KILOGRAMOV Štober je nastopil v kategoriji do 81 kilogramov in je po odličnih borbah šele v polfinalu moral priznati premoč tekmeca. Osvojil je bronasto medaljo za tretje mesto na državnem prvenstvu. Iz velenjskega kluba je bil enako uspešen še Urban Kuhar, ki je v kategoriji do 90 kg prav tako osvojil bron. TA Urh Štober se je na državnem prvenstvu prebil do polfinala. (Foto: arhiv Judo kluba Velenje) IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POŠKODOVANA SMUČARKA • DREVO OVIRALO PROMET • NEZNANEC POŠKODOVAL VRATA Golte: 2. marca je na smučišču padla smučarka in se pri tem poškodovala. Utrpela je lažje telesne poškodbe. Luče: 4. marca okrog 15. ure se je na regionalno cesto Ljubno ob Savinji–Luče podrlo drevo, ki je oviralo promet. Gasilci PGD Luče so zavarovali kraj dogodka, razžagali in odstranili drevo ter tako sprostili promet. Gornji Grad: 6. marca ob pol enih zjutraj je neznani moški poškodoval steklo na vhodnih vratih stanovanjske hiše v Gornjem Gradu. Z dejanjem je povzročil za okoli 200 evrov materialne škode. 22 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Zahvale Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Sklenjen je krog življenja, a ljubeč spomin živi naprej. V grobu preranem v miru počivaj, do snidenja spet nekoč nekje. ZAHVALA Ati ob boleči izgubi naše drage mame Terezije PEČNIK Valentin ROBNIK p. d. Grahotove mame 8. 5. 1934 - 24. 2. 2022 1942-2022 Žalujoči vsi njegovi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno in pisno sožalje, darovane sveče ter svete maše. Hvala osebju bolnišnice Topolšica in župniku g. Sandiju Korenu za opravljeno pogrebno mašo. Hvala tudi ge. Anici Robida za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Morana. Najlepša hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a na njo spomin v naših srcih bo večno ostal. ZAHVALA Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. ZAHVALA Po hudi bolezni se je poslovila draga Ob nenadni in mnogo prerani izgubi naše drage mamice, babice, prababice in tašče Frančiške FALE iz Brda 7 1943 – 2022 se VSEM za vso podporo in pomoč iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi njeni Jelka KRIVEC p. d. Bezovnjakova iz Tera 8. 9. 1958 – 22. 2. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu msgr. Vratanarju za opravljen obred, pevcem in Rosani Štiglic za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo drago Jelko pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 23 Za razvedrilo VROČI KRST NOVEGA DUETA Na razglasitvi športnikov leta 2021 v Nazarjah je bilo tudi obilo dobre glasbe. Zbor osnovne šole je pel »šampionsko«, nič manj ni publike navdušil mali profesionalec na harmoniki Amadej Kolenc. Slednji je pri dveh nastopih nudil tudi zvočno podlago Ireni Vrčkovnik. Ta si je v nekem trenutku povsem mimo scenarija iz dvorane izbrala državnega svetnika in ljubenskega župana, predvsem pa »zapečenega« flosarja Franja Naraločnika. Opravila sta vročo vajo pred športnim občinstvom in prejela navijaške ovacije. Franjo je nato Ireni »zagrozil«, da ji bo vrnil milo za drago, kar pomeni, da njunih nastopov v duetu še ni konec. JM ŠC IZZA OVINKA LIZNEKOVA MINKA Pred kratkim je 70. rojstni dan praznovala Minka Napotnik, Liznekova Minka z Ljubnega ob Savinji. Večina jo pozna kot frizerko, ki je svoje delo opravljala z velikim veseljem. Že pred upokojitvijo se je začela ukvarjati z rekreativnim kolesarstvom. Noben breg ni prestrm zanjo, nobena razdalja predolga. Manj znano o njej pa je, da redno trenira z uspešnima slovenskima kolesarjema Erikom Rosensteinom in Primožem Rogličem. O njenih kolesarskih zmogljivostih priča tudi fotografija, ki visi na Pažetovem mostu, ko izza ovinka pogosto prišiba Liznekova Minka, zato: »Vozniki, pozor!« ŠS 24 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 12. marec Nedelja, 13. marec Torek, 15. marec Sreda, 16. marec Četrtek, 17. marec ob 9.00. Kmetija Žager, Dobrovlje 18 Prikaz zimske rezi v kmečkih sadovnjakih ob 9.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Delavnica Izdelava lesenih tablic za domač vrt ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Elektra Šoštanj (U-13) ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Elektra Šoštanj (U-17) ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Input Nazarje : Elektra Šoštanj (U-11) ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela (U-11) ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Input Nazarje : Hopsi Polzela (U-11) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Jelša Šmarje (U-15) ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Budni volk ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Zgodbe iz želodjega gozda ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Dom je tam, kjer je srce ob 19.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Bralni klub »Druženje ob knjigi« ob 9.00. Društveni prostori diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja in holesterola v krvi ob 9.00. Kmetija Zg. Tevč, Raduha 17 Prikaz zimske rezi v kmečkih sadovnjakih ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 25 do 40 kg; gsm 041/445-315. Prodam brejo telico simentalko, 14 dni do poroda; gsm 051/626-804. Bikca simentalca, starega 14 dni, prodam; gsm 051/364174. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 041/306863. 26 Prodam bikca ls, star 4,5 meseca; gsm 041/766-535. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam nove letne gume goodyear, dimenzije 215-6017; gsm 041/324-352. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15; gsm 068/691924. Prodam moško črno obleko št. 48/50, + bela srajca + metuljček ali kravata (oblečena enkrat), cena 100 eur; gsm 041/783-528. Samonakladalko sip novi pionir 17, dobro ohranjeno, Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 prodam. V račun vzamem manjše pašne telice; gsm 041/324-377. DRUGO – KUPIM Kupim odslužen kitajski kroser 125, za dele; gsm 040/169448. DRUGO – PODARIM Podarim dvodelno omaro za oblačila; gsm 041/913-518. VOZILA – KUPIM Traktor ter vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE Oddam košnjo 0,5 ha, v Mozirju: gsm 041/797-235. ČESTITKE IN ZAHVALE Čestitke in zahvale za objavo v Savinjskih novicah lahko prinesete osebno ali pošljete tekst ter fotografijo po e-pošti na naslov: nina.zidarn@savinjske.com. Rok za oddajo: za nenaročene objave v petek do 12. ure, za naročene (rezervirane) objave v ponedeljek do 12. ure. Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah zahval in čestitk. Oglasi Savinjske novice št. 10, 11. marec 2022 27