v • aui Qpnto corrente con la post GOSPODARSKI VESTNIK ZADRUŽNE TRSTU =— Št. 8. t/ Gorici, dne 1. avgusta 1926. - Gorizia, 1 agosto 1926. Leto IV. I Izhaja mesečno. - Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka Po 1 liro. - Esce ogni mese Izdaja: ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, viaS. Giovanni6./l. na dvorišču. ''s'" ............................................— na dvorišču. === e ^Ur/an Janko: Vsi! . ZADRUŽNIŠTVO: p1'. Agneletto Josip: Pričetek zadruge in izvolitev novega načelništva . A.: Tržaška kmetijska družba v Trstu ŽIVINOREJA: Jrivinozdravnik Gerbic Josip: O zdravljenju : domačih živali .... Pr- G. J.: Prva pomoč v hlevu (dalje) I®. F.: Perutninska kolera in kuga . ''f—n: Odbiranje kuncev * * Koliko mleka da letno koza? MLEKARSTVO: p T.: Sirarstvo in snažnost mleka . ČEBELARSTVO: |P' F.: Ojačevanje panjev .... . * * Kaj pravijo vremenski preroki? . VINOGRADNIŠTVO: V/ Just: Še nekaj o grozdnem molju . | SADJARSTVO: Wfckelj Josip: Nnvadnejše rje in pršice na t sadnem drevju...................... * ■ J.: O cepljenju v speče oko . Vsebinat 8. številke 1926 146 147 147 148 149 150 150 152 153 154 155 POLJEDELSTVO: Ing. Čok Andrej: O umetnih gnojilih (dalje) 156 ing. Podgornik Anton: Ameriški rogovilček 156 G. J.: Rdeča ali laška detelja . . . .157 G. Kosilni stroj in mehanične grablje (s o slikami) . . . . , , 158 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO: r n: Pridobivanje semena . DAVKI IN PRISTOJBINE: Gorkič France: Toča in davki GOSPODARSKI KOLEDAR: Avgust .... VPRAŠANJA IN ODGOVORI: 53. Končna zamenjava vlog bivše avstrijske poštne hranilnice .... 54. Kako zdravim vneto vime? . n5. Kako naj zdravim »beli tok« pri kravi? 56. Kako se žveplajo črešnje? 57. Kako naj zdravim prehlajeno kravo? ■ , TRŽNE CENE GOSPODARSKI DROBIŽ .... Ustnica uredništva . 160 160 161 162 162 163 163 163 163 164 164 t „ ----_____ r^itiudni naročniki poravnajte takoj na-| Ocnino asa »Gospodarski vestnik«! — Sirite in priporočajte naš list! OKRAJNA POSOJILNICA V IDftlJI registrevana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894. Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. OBKESTlllE lartinilne vloge na knjižice po 4°/0 Cisto vloge na tekoči raCun „ 4'h0!0 ,, Večje in stalne vloge po dogovoru. DAVEK OD VLOG PLAČUJE ZAVOD SAM! Izvršuje denarna nakazila v iu - in inozemstvo. — Izdaja brezplačne cirkul. nakaznice in čeke. — Inkaso faktur in cesije terjatev. Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom otvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. račun štev. 11/1591 - Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamstvo za v ločje. Tvrdka »VINOAGRARIA" I v GOR3C3, Piazza delSa Viftoria (Travnik) štev. 4. j prodaja ji Quassia=trslo^oooooooooooqoooooooooooooooocx)cxx>ooooooooooooocxxxx3qoooooooooocx5oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo st. S, V Gorici, cine 1. avgusta 1926. Leto Ivi I »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo in uprava v Gorici, Via S. lO lir. — Posamezna številka 1 Uro. 88 GlovannI štev. e., I. nadstr. Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. ouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooo x>oooooooooooooo x>ooooooooc>ooooooooooooooooooooooooooooo000000003« Furlan Janko: VSI! Tako odgovarjam na vprašanje, kdo naj sodeluje pri kmelijsko-gospodar-skem vprašanju. Vsi: poklicani in nepoklicani, lo je: ne-le strokovnjaki na tem .Polju, marveč vse izobraženstvo. Saj ni to tako pretirana zahteva kot na prvi hip Zveni in kakor hitro se zavedamo, kaj tiočemo in za čem stremimo. Polja je toliko, da je prostora za vse. Vsak pogovor, vsak sestanek, vsako predavanje Zasleduj isti smoter: vzgojo m pouk kmetske plasti. Vsi nauki se lahko izlijejo v isto strugo. Govorimo z zgodovinskega, zemljepisnega, zemljeslovne-9a, družbeslovnega stališča itd.,
Gija ?.a kmetijstvo, to ve danes dobro že vsak zaveden kmet in izobraženec, kateremu je na srcu razvoj kmetijstva in splošen napredek gospodarstva. Naš kmetovalec, ki je danes preobložen z bremenom, ki mu jih povzročajo vsled vojne narastli davki, ublaži si lahko svoj položaj edino-le s svojimi organizacijami. Nuditi pa mora taka organizacija kmetu istočasno z gospodarskimi tudi kulturnih ugodnosti. Ti dve nalogi kmetijske organizacije se ne dasta ločiti v sedanjih razmerah. Radi tega je smatral odbor za umestno, da se preosnuje družba v zadrugo, ker le tako postane lahko kos svojim nalogam. Na občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. maja 1926, se je ta pre-osnova v zadrugo tudi izvršila. Tržaška kmetijska družba, ki je bila do sedaj navadno društvo, preda novi zadrugi z istim imenom vse svoje premoženje, ki presega danes že vrednost 80.000 lir. Poleg tega preide na novo zadrugo vse dosedanje poslovanje družbe, ki obstoja v razmeroma zelo dobro upeljani trgovini s kmetijskimi potrebščinami. Deleži nove zadruge 'znašajo 25 lir z enkratnim jamstvom. Deleži so torej tako nizki, da' je dana prilika vsakemu, tudi najrevnejšemu posestniku, da pristopi in postane tako deležen vseh ugodnosti, ki mu jih lahko nudi taka organizacija. Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo načelnišlvo iz vrste najbolj zavednih in uglednih kmetovalcev in posestnikov. Za načelnika je izvoljen dr. Sla-vik, mož neprecenljivih zaslug za kmetijstvo in za naše ljudstvo sploh. Upanje je, da bo preosnovana Tržaška kmetijska družba na zadružni podlagi zadobila med našim kmetom oni razmah, ki ga naše kmetijstvo potrebuje. Prepričani smo, da je dosega tega cilja mogoča, a je v prvi vrsti odvisna od zavednosti in sodelovanja našega kmeta samega. Živinoreja. Živinozdravnik Gerbic Josip: O ZDRAVLJENJU DOMAČIH ŽIVALI. .... »Hitro smo ji (kravi) dali nekoliko smodnika pod nos in ga zažgali, nekoliko pa smo ji ga dali piti, pomešanega z oljem«. Iz pisma L. I. K. 15. Zelo pogostokrat čitamo vprašanja v naših gospodarskih listih, katere sia-v*io živinorejca uredništvu, kako naj zdravijo to in ono bolezen domačih živali. Koliko skrbi in prečutih noči prinese v hišo bolezen živine, to vedo samo naše kmečke družine. Kot mora leži na kmečkim domovjem preteča nesreča, ki žuga prekrižati marsikateri gospodarski nenapisan in nepreračunjen proračun. Pogin enega vola ali konja pomenja izgubo nenadomestljive delavne moči pri oranju in drugem gospodarskem delu, izguba ene krave znači v prav premno- gih slučajih nenadomestljivo izgubo v prehrani in pogostokrat pomanjkanje v družini. Ko pa živinče ozdravi, izginejo težke skrbi kot se razpršijo temni oblaki na obzorju; z izginulo skrbjo pa se Vrača v družino novo veselje do dela, nov pogum. Zdravljenje domačih živali se vrši že dandanes v vseh kulturnih državah z najmodernejšimi sredstvi. Prav premno-gokrat pa stoji živinozdravnik pred problemi takrat, ko gre za določitev bolezni. Posestnik živali, mesto da bi s svojo pripovedjo pomagal do pravilne določitve bolezni, v mnogih slučajih zavija pripovedovanje, ne izreče vsega, kar je opazoval tekom razvoja bolezni in mnogo zamolči, misleč, da s tem popravi stanje bolezni. Da bi tega nikoli ne delal! Naj naši gospodarji govore 'tudi tu vedno le resnico in naj ne prikrivajo ničesar, ker si s tem morejo le škodovati. V premnogih slučajih, ko posestnik sam zdravi svoja živinčeta, si prav pogostokrat »pomaga« z — vražami. Prav priljubljeno zdravilno sredstvo je smodnik. Kajenje oteklih udov s smodnikom zamore imeti za posledico — vpepeljenje gospodarskega poslopja, vlivanje smodnika v želodec živinčeta pa pogin istega. Ne zdravi nikoli svojih domačih živali z vražami. To spada v minule čase, v srednji vek in še bolj nazaj. Ne rabi nikoli smodnika, petroleja, bencina in drugih takih nevarnih sredstev. Ko vprašujejo naši živinorejci uredništva listov za svet pri bolezni domačih živali, naj popišejo znake obolelosti kolikor mogoče natančno. Mnogo je različnih bolezni, katere kažejo na zunaj iste znake. Le natančen popis bolezni zamore zadostovati do gotove mere, da si strokovnjaki pri listih lahko ustvarijo nekako sliko bolezni, ter zamorejo točno svetovati, da seže živinorejec po u-činkujočih sredstvih, katere vrnejo zdravje domačim živalim. S tem pomo-rejo naši gospodarski listi k lepši sreči in boljšemu blagostanju na naših gospodarskih posestvih. Dr. G. I.: PRVA POMOČ V HLEVU. (Dalje.) Ravnanje pri težkih porodih. Pri tem poglavju moram naravnost povedati: polovica nezgod, ki zadeva našega živinorejca vsled težkih porodov govedi, prihaja od tod, ker ni bilo spretnega živinozdravnika pri porodu. Večkrat je temu vzrok okolnost, da ni bilo mogoče dobiti živinozdravnika pravočasno, prevečkrat pa tiči krivda nesreče v tem, da živinozdravnika sploh na pomoč niti klicali nismo. Pripeti se tudi, da zakrivi nesrečo nevednost in nemarnost živinorejca. Na splošno pa morem z mirno vestjo trditi, da se prav redko zgodi nesreča le radi tega, ker je bil slučaj res hud. Na mestu bo torej, ako tudi o tem važnem vprašanju iz naše živinoreje nekoliko izpregovorim. V naslednjem podajam nekatera navodila, po katerih naj se umni živinorejec ravna, da se na sploh zmanjša število nesrečnih porodov. 1. Skrben živinorejec mora kravo stalno nadzorovati, kadar ima ta teliti. Spravi naj jo na priležen prostor in priskrbi naj ji mehko in udobno ležišče. 2. Za vsak slučaj naj ima pripravljeno: morne vode, mila, dve ali več čistih vrvi in navadnega ali razkuževalnega olja. 3. Mirno naj čaka, da se razvija porod. Če ta dolgo traja, naj po preteku nekoliko časa, ko so ponehali najhujši porodni popadki, žival preiskuje. 4. Živinorejec naj si obreže nohte, da bi ne morebiti z njimi ranil živali; opere naj kravi tudi zunanje dele spolovil; naj si umije roke in naj si jih namaže z oljem, potem naj previdno preišče, kaj ovira tele, da ne more na dan. 5. Kedar se je razlila voda iz mehurja, naj počaka še nekoliko časa, 'ali ne sledi porod, potem pa naj z vso mogočo previdnostjo ponovi preiskavo. 6. Pri tej zadnji preiskavi dožene: a) ali je le eno samo tele in ali je to normalno; b) ali se iele nahaja v pravilni legi, lo je, ali sie sprednji nogi stegnjeni proti izhodu iz maternične votline in na njih naslonjena glava — ati zadnji nogi iztegnjeni proti ustju votline. 7. Ako se lega teleta ne zdi pravilna, naj se s primernim in skrajno previdnim otipavanjem prepriča, kakšna je Pravzaprav lega teleta. 8. Po tej preiskvi naj dobro premisli in preudari, ali kaže njemu samemu poizkusiti, da spravi tele v pravo lego. 9. Ako smatra, da bi on sam le s težavo mogel opraviti to važno opravilo, haj poskusi privezati vrvi na njemu najbližji nogi ali ob glavo teleta in naj takoj Pošlje po živinozdravnika. 10. Dobro naj si zapomni, da v takih slučajih ne sme biti hlev zbirališče radovednežev. Zapomni naj si tudi, da nasilno in nepremišljeno ravnanje lahko Vse pokvari, tako da je potem vsaka ži-vinozdravniška pomoč zaman in da sta oba, krava in tele, izgubljena. — (dalje.) G. F,: PEROTNINSKA KOLERA IN KUGA. Pogostoma se pojavljajo glasovi, da divja v tem ali onem kraju huda bolezen nied perotnino, ki zahteva obilo žrtev. V Zadnjem času smo slišali, da kosi ta borzen posebno hudo po dvoriščih v jržaški okolici. Dobili smo tozadevno •Udi nekaj vprašanj, iz katerih bi sledilo da razsaja med kuretino kuga ali kolera, *d sta obe jako nevarni bolezni. Kolera. Ta je najnevarnejša nalezljiva bole-^en domače perotnine. Razen kokoši [Jupada tudi gosi, race, purane in Qolo-Napadena perjad pogine običajno jdo hitro, hipoma. Nekoliko se stresa, 'QtTjijo jo krči in v 1 do 5 minutah je po Bolezen se pojavi 1 do 9 dni po ^uženju, ki nastane vsled tega, da žival Uvžije odpadke ali slino bolne perotni-okuženo pičo, drob ali meso zakla-'b ali poginjenih obolelih živali. Navadni znaki kolere so: živali postanejo mahoma otožne in onemogle; jejo le malo ali prav nič; glavo skrivajo pod peroti ali jo zasučejo nazaj, postajajo in čepe na samotnem kraju; šopirijo perje in povešajo krila ali pa tavajo osamljene, povešajoč glavo; teka nimajo, a muči jih velika žeja. Iz nosnic in kljuna jim visi penasta sluz. Greben in podbradek jim obledita ali pomodrita. Od živali začne liti smrdeča driska; kur-jek je voden, zelenkast, sivkast ali belkast ali ima tudi vse te barve naenkrat. Bolne živali težko dihajo, odpirajo kljun, kakor da bi jim sapa pohajala. Končno poginejo med krči in zaspanostjo. Živali, ki jih je napadla kolera, so skoro gotovo zapisane poginu. Po dosedanjih opazovanjih se je dognalo, da 80 do 100% obolele živali pogine. Radi tega je tudi zdravljenje jako nehvaležno in obeta le malo uspeha: Navadno da-jajo sumljivim živalim razna razkuževal-na sredstva, raztopljena v pitni vodi: železni sulfat, salicilno kislino, tanin (0.5 do 1 %), solno kislino 2%. Kar pa mora kurjerejec storiti, da prepreči razpašenje kolere, je to, da takoj zdrave živali loči od bolnih in da vso posodo in kurnik temeljito očisti in izpere s karbolno kislino (5%) in pobeli z beležem (5 kg živega apna na 100 I vode). Poginjene živali in gnoj naj se za-kopajo globoko ali — kar je še najboljše — naj se sežgejo. Kuga. Perotninska kuga se loteva izključno kokoši in puranov, to je ptic, ki spadajo v razred kokoši. Napadene živali poginejo v 2 do 4 dneh, le redko traja bolezen delj časa. Obolele kokoši so zaspane, omamljene, ne žrejo, povešajo glavo in peroti. Pri hoji se opotekajo, driske pa navadno ne dobijo; v tem se glavno loči kolera od kuge. Greben in podbradek potemnita in postaneta naposled črnorde-ča; pa tudi okoli oči koža pordi in počrni. Proti koncu položijo kokoši glavo pod perotnice, postanejo . omrtvoudene in se več ne ganejo — po njih je! Zdravljenje je običajno brezuspešno. Navadno poginejo vse kokoši na enem dvorišču. Radi tega je iz gospodarskih ozirov pametno, obolelo kureti-no nemudoma poklati in jo z odpadki vred globoko zakopati. Nalezejo se živali kuge na enak način kakor kolere. Te podatke smo posneli po spisih živinozdravnika Dularja in Slivnika. »Coleravio«. Iz nekega spisa, priobčenega v listu »Giornale di Agricoltura della Domeni-ca« leta 1923, pa posnemamo da se je profesorju Aruchu posrečilo na podlagi večletnih poizkusov dobiti posebno zdravilno sredstvo, ki uspešno učinkuje tudi proti perotninski koleri in kugi in katero je njegov dobitelj krstil na ime Coleravio (koleravijo). Dr. Falopiani, ki se je tudi mnogo bavil s kurjimi boleznimi, piše o tem zdravilu sledeče: »Coleravio je preizkušeno sredstvo za uspešno pobijanje kurje kolere. Ako daš tri kroglice coleravia oboleli kuri, tudi če se nahaja v težkem stanju, zapaziš že čez 24 ur, da se je bolezen odločilno obrnila na boljše, na kar sledi v kratkem času popolno ozdravljenje. Priporočljivo je rabili to zdravilo tudi kot preprečevalno sredstvo. Napadenih kokoši ni namreč mogoče takoj ugotoviti, ker se bolezen razvija z naj-večjo naglico (tudi v dveh urah). Ako je komu poginilo že več glav, naj da ostalim nemudoma »coleravio«. Takoj se opazi, da se je bolezen ustavila; tudi ne izbruhne več na novo, ako se je »coleravio« rabil v predpisani količini in ako se je razkužil kurnik, gnezdo, posoda in sploh vse, kar spada v kurnik«. Umestno bi bilo, da bi naše gospodinje poskusile tudi to sredstvo, ako prične kuga ali kolera razsajati med njihovimi pitkami in putkami. —r—n: ODBIRANJE KUNCEV. Napredni živinorejec ve kako važno je odbiranje pri govedoreji in prasičje-reji, da doseže popoln uspeh. Prav tako važno je odbiranje pri kunčereji. Seveda za kunčerejca ni zakona, da bi ščitil parjenje v sorodstvu itd. Zato pa je ležeče na kunčerejcu, da se sam pobriga za to. Odbiranje ni važno samo za kunčerejca, ki neguje čistokrvne pasme, temveč tudi za onega, ki. redi živali le za zakol. Kajti pri odbiranju kuncev moramo tudi v tem pogledu biti strogi, da dobimo v prvi vrsti dobre živali za pleme, ker od tega je odvisen ves uspeh kunčereje. Pri odbiranju moramo paziti na ustroj telesa, odpornost napram boleznim in drugim škodljivim vplivom, na razvoj živali in, kdor se bavi s čistokrvno pasmo, tudi na barvo. Popolnoma preprečiti pa je plemenitev v sorodstvu. Za pleme izberemo spomladanske mladiče od dobrih starišev in te od drugega gnezda. Izbrani mladiči za rejo naj sesajo nekaj dalje časa kot oni za zakol. Zajka naj kaže že na zunaj nekaj nežnega, ženskega. Glavo naj ima drobno, žensko, prsi široke in globoke; zadnji konec pa širok ter dovolj razvit trebuh. Zunanjost zajca naj bo možka; glava bolj močna, a tudi pri njem naj bodo prsi široke in globoke, zadnji koneo naj ima nekaj šibkejši od zajke. Pri obeh pa naj bo dlaka svetla in gladka; pri tem seveda igra tudi ulogo živahnost in veselost živali. S temi zunanjimi opisanimi znaki ni še rečeno, da bodo gotovo živali dobre za pleme, marveč je treba paziti pozneje pri plemenitvi, oziroma pri zajki na njeno odgojo mladičev. Preveč bi zahteval od kunčerejca, če bi rekel, da naj si vse važne dogodke iz kunčereje zapisuje. Mnoga truda ga ne bi stalo, pač pa bi se veselil uspehov. KOLIKO MLEKA DA LETNO KOZA? Koza, ki je izključno na paši in K1 ima dovolj krme, da letno krog’ 800 litrov mleka. Ako pokladamo kozi priboljš^ tzrnje, stročnice in druge slične), 5jqD| oj J3>1 v najkrajšem času pod 'streho. V enak namen služijo tudi meha- Kosilni stroj z dvignjeno koso. poljedelcu misliti na to, da izume tehnike dobro izrabi pri svojem delu. Kjer ne more en sam zmagati nabavnih stroškov, bo treba se dogovoriti s sosedi, in združenim močem se gotovo posreči, nakupiti orodje ali stroj, ki bo olajšal in pocenil delo ter zvišal dohodek. In to je ravno bistvo naprednega kmetovanja. nične grablje. Kako počasi gre delo no' prej, ako spravljaš senoi le z navadnim1 grabljami! Koliko ljudi je treba za ^ posel in koliko časa! Z mehaničnim1 grabljami, ki so jako priprost stroj, Pa more ena oseba z enim konjem na la' hek način, igraje se, izvršiti ogrorrm0 delo. Mehanične grablje so približn0 dva metra široke. Z njimi moreš v enem dnevu spraviti pokošeno seno na prostoru 4 do 5 ha; kar odgovarja približno 12 njivam. Kdor pomisli, da je ravno pri spravljanju sena treba največje hitrice, bo takoj razumel važnost tega orodja. Kosilni stroj in mehanične grablje sta dva predmeta v kmetovanju, ki se izpopolnjujeta. Kjer je eden, mora biti tudi drugi, ker le tako je mogoče v polni meri izrabiti njuno delovno silo. Priobčene slike nam kažejo, kakšna sta ta dva stroja. Mehanične grablje. Poseben brus, ki omogoča hitro brušenje obrabljene kose tudi na travniku. Vrtnarstvo in — r — n: PRIDOBIVANJE SEMENA. Sadež paradižnikov, kumar, buč in melonov, pustimo dobro dozoreti, celo še, da začne malo gniti. Nato odberemo plodove in vzamemo seme iz plodu z mesom vred, ter ga denemo v primerno posodo in nanj vlijemo primerno množino vode. To mešamo vsak dan, poseb- cvetličarstvo. no tedaj, ko začne vreti, da se gnijoče meso raje loči od semena. Čez nekaj dni opazimo, da se začne nesnaga in slabo seme zbirati na vrhu, dobro pa na dnu. Ko se je dobrot seme ločilo od gnijočega mesa, odlijemo vodo z nesnago vred. Dobro seme nam ostane na dnu posode. To še parkrat s čisto vodo operemo ter je v senci posušimo. Suho seme shranimo na primernem prostoru do uporabe. Davki in pristojbine. Gorkič France: TOČA IN DAVKI. Letošnje leto je preveč bogato na ledenem zrnju, pogubonosni toči. Nekatere kraje je toča obiskala že po dvakrat in večkrat. Naravno, da je v takih krajih ves pridelek uničen. Kmet ne bo niti toliko izkupil, kolikor je zabil v zemljo s semenom in gnojem. Kaj še le plačilo za svoj trud in pot! Bila je navada, da se je odpisal davek v krajih, kjer so vremenske nezgode uničile poljske pridelke. To je bilo tudi pravično. Temelj davku tvori pač dohodek, ki ga obdačeno zemljišče daje. Če dohodka ni, bi moral odpasti tudi davek. Ker plačuje po novih predpisih kmet dva davka od svojega zemljišča — zemljiški davek in davek od zemljiškega dohodka — bi bilo torej pričakovati, da bo vlada odpisala v našem slučaju vsaj drugi davek, to je, davek na zemljiški dohodek. In marsikdo naših težko prizadetih poljedelcev je tudi bo pričakoval. A kakor vse kaže, davčnega odpisa ne bo. Neki poslanec je stavil na finančnega ministra vprašanje, s katerim je zasledoval namen, da se oni kmečki posestniki, ki so v letošnjem letu trpeli vsled vremenskih neprilik katerokoli škodo na svojih zemljiščih in pri svojih pridelkih, oprostijo v primernem razmerju plačila davka na zemljiški dohodek. Na to vprašanje je finančni minister Volpi dal sledeči odgovor, ki ni nič kaj tolažilen: »Temeljni zakon, ki urejuje terjanje davka na premično imovino in ukrepi, ki še bolj podrobno urejujejo davek na zemljiške dohodke, ne vsebujejo nikakih določb, v zmislu katerih bi bil dopuščen odpis tega davka vsled vremenskih neprilik. Kakor vsi dohodki od premične imovine, ki so po svoji naravi negotovi in spremenljivi, tako je tudi zemljiški dohodek odvisen od slučaja večjega ali manjšega pridelka. Ta večji ali manjši pridelek pa ne more vplivati v korist finance ali davkoplačevalca na izpre-membo že ugotovljenih svot, ki služijo za odmero davka, dokler ne pretečejo štiri leta odnosno dve leti, odkar se je ta davek ugotovil, kakor predpisuje za obe stranki zakon z dne 2. maja 1907 št. 222.« Tako slove dobesedno ministrov odgovor. Razen tega pa pripominja še minister Volpi: Kjer bi slučajno izostal dohodek ali kjer bi se pokazal manjši dohodek, kakor je oni, ki je bil ugotovljen v svrho odmere davka, imajo prizadeti davkoplačevalci vedno odprto pot, da prosijo v času od 1. maja do 31. julija vsakega leta za popravo ugotovljene obdavčljive svote. Ako bi se njih prošnja spoznala za utemeljeno, bi se jim davek znižal s prihodnjim letom. Gospodarski koledar. AVGUST. Poljedelstvo: V tem mesecu se mla-H žito, grah in drugo. Kdor ni že ob času žetve odbral najlepšega klasja za dobavo semena, naj to stori ob mlatvi. Odbrano najlepše klasje omlati posebej, sčisti zrnje in shrani seme zase. Le od Zdravega, zrelega, klenega, polnega in težkega zrnja je pričakovati tudi dober bridelek. Podobno kakor žito, odbiraj tedi drugovrstna semena. Kdor ni še vsejal repe in ajde, naj se požuri, da ne bo prepozno. Za sajenje kapusa in dru-dih zeljnatih rastlin je sedaj zadnji čas. 7.a setev rdeče detelje je najprimernejši bas mesec avgust. Najbolj temeljito zatiraš turšično snet, ako po njej napadena stebla izruješ in sežgeš. Živinoreja: Upoštevaj glede krm- ljenja in oskrbe goveje živine in prašičev, vse za julij navedeno. O zelo vročem dnevnem času ne puščaj živine na baši. Ne vozi in ne delaj z vprežno živi-do v prehudi vročini. Močno vroče živali dapajaj šele potem, ko so se popolnoma shladile. Rdečica pri prašičjih, je po več krajih tudi letos že zahtevala svoje žrt-ve. Ne odlašaj s cepljenjem! To velja za Jjse kraje, posebno pa za one, kjer so že bili slučaji bolezni. v Čebelarstvo: Kdor ni peljal svojih debel na gozdno ali močvirnato pašo, diu bodo čebele v tem mesecu lenarile )d trosile svojo zalogo. Če je po prvem Jztresanju meda, medišče zopet nastavil 'd ako so čebele nanesle vanj kaj meda, bodo začele nositi v vališče. V krajih, ,ter ni paše, se število čebel krči. Če-telar dobro stori, da odstrani medišče, Ce tega še ni storil. Če pusti medišče še Jtedalje v panju, se naselijo v nezase-jtene satnike molji in drugi škodljivci. V >r9jih, kjer je pričakovati paše na^ajdi, tepku itd. je skrbeti, da se število čebel ^drani. Če imaš slabiča v čebelnjaku, a 9a misliš ojačiti, ali pa porabiti poseje za pojačanje drugih družin, dianjšaj mu žrelo, da ne bodo hodile vanj ose in sršeni. Če imaš kaj z medom opraviti, ne razstresaj ga, da ne privabiš roparic, ki so v tem času jako nadležne. — Zdaj je zadnji čas za priskrbi-'tev dobrih matic. Vinogradništvo: Vsled letošnjega vlažnega vremena, je moral vinogradnik škropiti trte zelo pogosto. Zato se bo oddahnil, ko odloži za letos v tem mesecu škropilnico. Škropilnico je hraniti najbolje v kleti, če ni preveč vlažna. Tiranih jo v suhem prostoru, ni pravilno, ker v močno suhem prostoru popokajo gumijasti deli. Grozdje začne sedaj zoreti; v vinogradu ni posebnega dela, razven pletja plevela. To se pa mora v tem mesecu izvršiti, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. Kjer je opaziti na grozdih črva-kiseljaka, poškropite ga z raztopnino tobačnega izvlečka v vodi. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izstavljajo grozdje na soln-ce, češ, da bo boljše dozorelo. To delo ni potrebno, ker grozd ravno tako v senci dozori, kakor na solncu. Samo trtno listje mora biti izločeno solncu. Kletarstvo: Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo po dnevu dobro zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. V vino ne pozabi deti kakih 5 do 10 g kalcijevega sulfita in morda tudi 40 do 100 g citronske kisline. Obe sredstvi sti odlični proti vsakemu kvareju vina. Klet odbro pometemo in pobelimo, pokvarjeno posodo popravimo. Splošno mora vsak pameten gospodar že v tem mesecu misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja, če tudi letošnji pridelek ne bo prvovrsten. Sadjarstvo: Še je čas cepiti sadno drevje v oko. V avgustu dozori poletno sadje. Beri ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki se podajo na drevo, da tam prezimijo. Na deblo priveži zvitek slame. V ta zvitek se bodo zatekli molji, ki jih potem jeseni z zvitkom vred sežgeš. Ako se je, na breskvah, češpljah in črešnjah pojavila smolika, okoplji okoli takih dreves in pognoji jim z apnom ali z tomaževo žlindro, ki vsebuje apno. Smolo obriši s .ounjo in rano operi s kisom (octom). Nato napravi čez rano par podolgastih zarez, globokih do lesu. Vrtnarstvo: Nadaljuj z deli meseca julija. Sej jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo/navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnjo zimsko zelje. Odberi za špinačo bolj zavetne lege in pripravi lehe tako, da bo proti jugu obrnjena stran lehe nekoliko Vprašanja Št. 53. — Na razna vprašanja, kedaj bodo zamenjane vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici, odgovarjamo: Poštno ravnateljstvo tržaško poro-ča, da je v tem vprašanju nastal zastoj radi tega, ker je ministrstvo v Rimu odredilo, da se 3% obresti vlog zaračunajo le do 31. marca 1919, od takrat dalje pa le po 2.75%. Poštna hranilnica na Dunaju pa je že nad 20.000 vložnih knjižic likvidirala z gorenjo obrestno mero. Če bi torej obveljala zahteva ministrstva, bi se morale vse knjižice še enkrat pregledati. Da se izogne nadaljnemu za~ vlekovanju v škodo vložnikov, je poštno ravnateljstvo, predočilo ministrstvu neumestnost njegove odredbe in posledice, ki bi jih tako postopanje rodilo med ljudstvom. Ministrstvo je na to pristalo, da se 3%ne obresti računajo do 31. decembra 1924. - Sedaj se onih 20.000 likvidiranih vložnih knjižic nahaja pri poštni hranilnici v Rimu, ki ima nalogo, da vknjiži obresti od 1. januarja 1925 dalje, da prepiše likvidirane vloge avstrijske poštne hranilnice na lastne knjižice ih da te nove knjižice, ki se ne bodo 'smele vnovčiti pred potekom 6 mesecev od dneva izdaje, pošlje poštnim ravnateljstvom v novih pokrajinah. Te jih potem dostavijo prizadetim. nižja od severne strani. Pred setvijo pognoji zemljo dobro. Presaja se še vedno lahko navadna solata, zimska endivija in zimska redkev. Za jesensko setev in saditev se priporočajo takšne vrste zgodnjega kapusa, ki dobro prenašajo zimo in ne gredo spomladi tako v cvetje. Vzgoji si za prihodnjo leto čebulice. Iz tega namena sej čebulno seme začetkom avgusta precej gosto v dobro zemljo.'Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij jo ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj gosenice na zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno če pritisne vročina in suša. Tudi na vrtu velja: brez dela ni jela. in odgovori. Kakor je razvidno iz opisanega, je postopanje grozno zamudno in zamotano. Kljub temu pa se nove knjižice z vlogami v lirah pričnejo že dostavljati vlagateljem bivše avstrijske poštne hranilnice tekom meseca avgusta. — Gč. Št. 54. — L. I. K. 15. — Vi vprašate: Krava mi je že parkrat ostala brez mleka, menda aprila meseca, ne da bi vedel vzrok, drugi dan pa je imela zopet običajno množino mleka. Nekega dne sem pri opoldanski molžnji opazil vso otečeno. Hitro smo ji dali nekoliko smodnika pod nos in zažgali, nekoliko smo ji ga dali pa piti, z oijem zmešanega. Drugi dan, ko ni bila več otečena, ji je neki bolj vešč človek spustil nekaj krvi, da se bolezen ne ponovi. Ker nisem še imel takšnega slučaja, bi rad vedel, kako se ta bolezen imenuje in ali smo prav ravnali. Odkod izvira ta bolezen? Drugače je krava popolnoma dobra, le mleka daje manj. Odgovor: Krava je imelg najbrže eno različnih vrst vnetja vimena, katero popišemo v prihodnji številki. — Kar pa se tiče zdravljenja s smodnikom, je to neumnost. Čitajte članek živinozdrav-nika Gerbica Josipa »O zdravljenju do" mačih živali« na str. 147. današnje šte" vilke. — ic. Ši. 55. - L. I. K. 15. - Vi pišeie: Imam kravo, ki se je otelila septembra, Pod skok sem jo pustil januarja, kmalu Potem sem opazil, da ji prihaja neka bela, zgočena tekočina na sramnico, Posebno ko je ležala. Ker sem večkrat Pital v »Gospodarskem vestniku« o kužnem katarju na spolovilih, sem prepričan, da je krava z njim okužena. Sedaj ta žlemasta tekočina ne prihaja več tako močno, in tudi barvo je izpreme-nila. Rad bi vedel, ali se s tem bliža bolezen h koncu, ali je priporočljivo, da držim kravo še nadalje, ali se bo še o-plodila? Odgovor: Krava ima skoraj gotovo »beti tok«. Čitajte članek »Beli tok pri govedu« na str. 85. »Gospodarskega vestnika« letnik 1924. Št. 56. - K. Z. O. K. - Vi pišete: Kako se pripravijo črešnje, ki jih prevažajo iz Gorice v Ameriko, da se ohranijo več mesecev kakor sveže? Odgovor: Črešnje spravijo v koše ali pa na lese v dobro zaprt prostor in jih zakadijo s primerno množino žvepla. V žveplenem dimu jih pustijo krog 24 ur. Nato jih spravijo v sode, jih zalijejo s Ir zn e Vse pod tem naslovom navedene kmetijske potrebščine se dobijo zajamčeno pristne pri Kmetijskem društvu v Gorici, Via Carducci 6, drugo dvorišče, In pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Torre bianca 19. Superfosfat. — Trg sc razvija normalno. Prednaročila se vršijo živahno. Na slpoh vlada 'prepričanje, da bo poraba tega gnojila ob prh hodnji letini ogromna. Čilski soliter. — Na trgu vse mirno. Zaloge so prazne. Tomaževa žlindra. — Popraševanjc pičlo. Vsled padca lire na sVetovnem trgu je uvoz tega gnojila skoraj onemogočen. Žveplenokisli amonjak. — Veliko popraše« ^anje. Cene kažejo porast navzgor. Pač tudi tu* saj vplivajo valutne razmere. Apneni dušik. — Na trgu je zavladalo pos Polno zatišje. Vse kupčije so ukinjene radi Padca lire. Kalijeva sol. — Tudi s tem gnojilom je na trgu vse mirno. Vzrok, kakor prej. Modra galica. — Potrebe so krite, trg mrtev. .Orehove tropine. — Raba teh krmil je ne* soliko padla, a se ni opustila. Cene blagu rastejo. slano vodo (salamurnioo), in v sodih spravijo črešnje čez morje. Vsled žve-planja izgubijo črešnje svojo naravno barvo in postanejo bele. — V Ameriki vzamejo črešnje iz soda, jih operejo in postavijo v primeren prostor, kjer jim na poseben način odvzamejo žvepleno so-kislino, da dobijo zopet naravno barvo. Kako se ta kemični proces vrši, nismo mogli še ugotoviti. — Tako so postopali v Gorici z vsemi dobrimi vrstami čre-šenj. Št. 57. — H. E. B. — Vi prašate: Imam junico, ki jo večinoma pasem. Nekaj časa sem opazujem, da se ji cedi gnoj iz očes in nosa. Gnoj je belkaste barve, ki vleče na rumeno. Drugih bolezenskih znakov živinče nima. Odgovor: Junica bo najbrže prehlajena. Poskusite jo zdraviti tako-le: Kupite 5 dkg čistega trpentinovega olja. Vzemite eno žlico tega olja na en liter vroče vode. Zmešajte, postavite posodo s tem zdravilom junici pred gobec, pokrijte jo z odejo črez glavo tako, da vdihuje žival soparo vode in zdravilo dve minuti. Ponovite to tri dni zaporedoma. O uspehu poročajte. — ic. cene. Seno. — Cene se držijo. Slabe vremenske razmere, stalno deževje, ovira košnjo in sprav. Ijanje sena. Tudi se je dosti pokošenega sena po. kvarilo. Za to se ceno držijo. Starc zaloge so prazne. Slama. — Kljub temu, da so po večini žito že omlatili, se cena slami drži razmeroma visoko. Kakor povsod, ni predvidevati tudi na tem trgu nikakega padca cen. Vino. — Malo popraševanja. Cene se držijo, pritiskajo še na rahlo navzgor. Pred/videva se, da bo letošnji pridelek vsled stalnega slabega vre. mena v celi državi pod srednjo letino. Živina. — Popraševanjc primeroma mrtvo, do« čim je ponudba bolj živahna. Cene na sploh nizke, v nikakem pravilnem razmerju s cenami mesa v mesnicah. Vosek. Ponudba primeroma živahna. Ce. ne so padle nekoliko. Slovenska čebelarska za. druga plačuje od 15. julija dalje do 16 lir za kg voska po kakovosti. Med. — Blaga ni preveč. Tudi druga glavna paša je odrekla. Da bi se pridelek sedaj zboljšal, ni pričakovati, ker trajno dežuje. — Cena krog 10 lir za kg je primerna. Gospodarski drobiž. Uspeh žitne bitke v državi. — Natančnih poročil o uspehu te velikopotezne pobude ni še. Dosedanji podatki iz raznih pokrajin kažejo, da bo znašal žitni pridelek kljub vsem mogočim neprilikam, zlasti vremenskim, krog 55 do 57 milijonbv stotov. Uspeh ni torej popolen. V prihodnje se bo žitna vojna nadaljevala, vsaj 10 let še, dokler bo dosežen letni pridelek 75 milijonov stotov žita. To množino potrebuje država, da se zadosti vsakdanjim potrebam prebivalstva. — Toda tildi moralnega uspeha ne smemo podcenjevati. Letošnji potek žitne bitke je pokazal, da so poljedelci na sploh razumeli važnost vprašanja. Nakupili so veliko strojev, ki olajšajo in pospešijo v bodoče obdelovanje polja, nabavili so si velike množine umetnih gnojil, kojih letošnji učinek jih je prepričal, da so umetna gnojila danes v naprednem kmetovanju neob-hodno potrebna, porabili so veliko izbranega semena, kar daje gotovost, da pride v bodočih bitkah izbrano seme do polne veljave, ker ravno ono vpliva sko-ro odločilno na kakovost in na količino pridelka. — Vsako stremljenje vlade v tem oziru je v bodoče toplo pozdraviti in podpirati. Uvoz krompirja v Italijo. — Uvoz 'krompirja v državo je na splošno prepovedan. Le kmetijske organizacije morejo izredno dobiti dovoljenje, da smejo uvažati tsemenski krompir. To dovoljenje sme izdati le Zavod za rastlinske bolezni v Rimu, ki se poprej prepriča na listu mesta, kjer za uvoz namenjeni krompir raste, ali je krompir zdrav. Celokupno je dovoljen le uvoz 10.000 stotov krompirja. Rok za vlaganje prošenj za uvozno dovoljenje poteče 15. avgusta 1926. — (Odlok 24. junija 1926. U. 1. 153 in 24. julija 1926. U. 1. 173.) Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesemnju se priredi v dobi od 4. do 13. septembra 1926. — Obsegala bo: raz- stavo konj, mlekarsko, vrtnarsko in čebelarsko razstavo; , potem razstavo kmetijskih strojev in strokovno-poučno razstavo. *l Kmetijska posojila vojnim pohabljencem. — Na podlagi najnovejših odredb se dovoljuje iz državnih sredstev pohabljencem posojila za nakup kmečkih posestev do najvišjega zneska 30.000 lir. Država je stavila v ta namen na razpolago znesek 115,000.000 lir. K plačevanju obresti in amortizacijskih obrokov prispevajo v malem odstotku tudi državne bojevniške zveze. Osuševanje Prevala. — Med Vipol-žami in Mošo, na severni strani železnice iz Gorice v Krmin, se razteza precejšen zemljiški kompleks, v približnem obsegu 600 hektarjev (krog 1500 njiv), ki je deloma močvirnat, deloma pa jako slabo izrabljan kot travnik. Pravijo mu »preval«. Že pred dobrimi 60 leti se je porodila ideja, da bi se to zemljišče o-sušilo in odprlo bolj intenzivnemu obdelovanju. Skoro v vsakem zasedanju go-riškega deželnega zbora je prišlo v eni ali drugi obliki to vprašanje v razgovor. A definitivnega se ni ničesar ustvarilo. Kakor pa sedaj kaže, se bliža ta davna želja prizadetega prebivalstva uresničenju! Vlada je sprejela izvršitev osuševanja prevalskega močvirja v svoj program in objavila v Uradnem listu svoj tozadevni sklep. Naj bi beseda že v kratkem meso postala. Listnica uredništva: Nekatere članke smo morali odložiti za prihodnjo številko. — Tudi. na nekaj vprašanj nismo moj