ti 141.                                      V Gorici,
Itlaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek „ soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vb9 leto      ........15 K
. ¦/............m »
V............5   »
posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izrsdne priloge: Ob no-,em letu JKafipot j>o GorISKw,in^Gra(ii5{an?kcm".in ,iažipot po !4nb\jani in kranjskih mestih", dalje dm? [rit v leta „Voinl red železnic, parni kov in postnih ne»" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik".
Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulfc §>(>v. 7 I, nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek lis naročila brei doposlane narofinine se ne oiiramo
Oglasi in poslanice se računijo po Pčftt-vrstalr ¦&> tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — - Reklame in spisi v uredniškem delu HU v vrsta. Za ubliko in vsebino oglasorodklasjamo vsako odgoTornost-------------------------------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
v torek dne 10. decembra 1907.
Tečaj XXXVII.
>Vee za narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v GosposTci ulici at. 7 v Gorici v I. nadih Z urednikom je mogoči govori« vsak dan od 8. do 12.' dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1». dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadatr. na levo v tiskarni.
Nar«inino in ogUse je plačati loco Gorica
Dopis*naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroSiina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo Wdelokrog uredništva, naj se pošiljajo la opravnlstvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSdu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici št.22; v Trstov tobakami Lavrenčifi na trgu della Caserma.
Telefon it. 83.
Klerikalci in vera.
V Eseji državnega zbora doe 4. t. ni. je izustil dr. Krek, klerikalni kranjski poslance, besede, ki so vredne, da si jih zapomnimo. Rekel je: »Prepričan sem za svojo osebo, da je že skrajni čas, da se verni katoliki popolnoma odkrito prično zavzemati za problem ločitve cerkve od države" in nadalje: „Tudi mi (katoličani) ne maramo klerikalnega državnega regimenta (vladanja) s kakim kardinalom na čelu." No, pametno je govoril dr. Krek, in te besede so tem večjega pomena, ker jih je izpustil katoliški duhovnik.
Javno je povedal dr. Krek svoje osebno prepričanje. Toda ko bi bil kdo od napred-njakov pri nas tako nepreviden, da bi izustil svoje osebno prepričanje na isti način in recimo z istimi besedami, potem pa gorje mu. Klerikalci bi ga naslikali za popolnega brezverca, ki je izdal tajne namene cele stranke, predočili bi po svojem mnenju „najžalostnejše1' razmere na Francoskem in sfanatizirali bi potom svojih listov, potom prižnic in spoved-oic neveščo maso ne samo proti osebi, ki bi izrazila svoje osebno mnenje, ampak proti celi stranki, da bi morala videti masa v vseh neklerikalcih svoje najhujše sovražnike, proti katerim mora braniti svoje svetinje s pestmi. Kterikalcu je torej dovoljeno fzražati svoje osebno prepričanje. „SlovenecB sam pravi, da je bil govor dr. Kreka inoj-sterski po vse bin i in slogu, navaja celo odlomke iz raznih „židovskih" nemških listov, kateri se seveda morajo baviti s tem govorom, ker ga je govoril katoliški duhovnik. Naprednjaku je sicer tudi dovoljeno reševati svetovne probleme, svetovna vprašanja, ki prej ali slej postanejo aktualna in ki pridejo na dnevni red mogoče v vseh drŽavah, toda klerikalci se prvi vprejo pametni in stvarni kritiki in se poslužijo že navedenih sredstev proti pametnemu in stvarnemu kritiku.
Enaka dvojna mera velja tudi glede vere. Šusteršič, ki se je na zadnjem katoliškem shodu kar topil same pobožuosti, je izrekel v Vodmatu pri Ljubljani na nekem volilnem shodu, ki se je vršil pod devizo »Vera jo v nevarnosti", ta prekrasni stavek: »Mi n«
»Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
preiskujemo, že je kdo veren I To naj vsak opravi s svojo vestjo!" Z drugimi besedami povedano, ti lahko prav nič ne veruješ, mi te ne bomo skušali zopet spraviti na prava pota, da se ne utopiš v morju zmot, da ne boš pogubljen na veke, ne, nikakor ne, to je stvar tvoje vesti, ako hočeš po vsi sili priti v pekel, svobodno ti, samo drži s klerikalno stranko, podpiraj stremljenja po farovški nadvladi, pomagaj na ta način reševati vero, čeprav nisi veren, in v naših vrstah si „per-sona grata".
Enako se je izrazil dr. Brecelj, velik zaščitnik vere v naši deželi: „A politiške stranke ni naloga zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo  vrši verske dolžnosti,"
In vendar bobna ta politična stranka vedno in vedno pred volitvami, da je vera v nevarnosti, da treba spraviti v razne za-stope prave katolike, za sveto stvar unete može, o katerih pa sama ne ve, če vrše verske dolžnosti, ker ni njena naloga: zasledovati, nadzorovati in ocenjevati kakovosti verskega prepričanja posamezne osebe. Samo da je klerikalec, da podpira politikujoče nunce pri dosegi dobičkonosnega ciljal Vsak brani-fcelj vere, prve in glavne točke vsakega klerikalnega programa, bi moral biti tudi veren, kajti le oni, kdor ima pravo notranje prepričanje, lahko isto zagovarja in brani. Na notranje prepričanje pa ne dado klerikalci nič, od svojih poslancev ne zahtevajo spovednega listka, pač pa od naprednih krstnih botrov, in večkrat se je že zgodilo, da je nadomestoval takega brezlistknatega botra mežnar, ki tudi ni imel listka, po katerem ga politikujoči duhovnik niti vprašal ni, ker klerikalno mišljenje mež-narja je ravno toliko vredno kakor spovedui listek pri naprednjaku.
Gorje pa naprednjaku, kateri ne vrši svojih verskih dolžnosti! Kolikokrat beremo v dopisih „Primorskega lista", da je ta in ta brezverec, ker ne hodi k maši, ker ni oddal spovednega listka duhovniku (večkrat je pa hotel dotičnik le prihraniti jajca, slanino, klobase in druge take stvari za svojo družino in ni hotel vreči teh stvarij v nikdar polno košaro duhovnika spremljajočega mežnarja). Na-prednjak mora biti veren,  mora izpolnjevati
verske dolžnosti; klerikalcu ni treba, ker tega ne zasleduje, nadzoruje in ocenjuje politična stranka, katera se pa vendar-le bavi z verskimi dolžnostmi svojih političnih nasprotnikov. -—
To pač jasno kaže, da vodstvu klerikalnih političnih strank ne gre za vero, katero bi morali utrjevati in širiti najprej v svojih vrstah, kar pa odklanjajo. Vera je prva in glavna točka samo na vseh klerikalnih programih, njeni nevarni časi so le pred volitvami, da navdušujejo ž njo nevešče vrste za ljut boj proti namišljenim sovražnikom, „vse za vero" je le bojni klic večkrat takih ljudij, ki sami nimajo prav nič vere, ker je ta po dr. ŠusteršiČu le stvar vesti, po dr. Brecelju pa nimajo verske dolžnosti nič opraviti s stranko, katera se po pravilih mora zavzeti za vero. Tujih imamo sedaj klerikalce v pravi luči. Po ovinkih so povedali, da je vera sicer prva stvar, toda pri njih le na papirju, na-prednjaki jo pa morajo, kakor oni zahtevajo, javno kazati, ker drugače so brezverci.
• In sedaj pride kmalu čas, ko pojdejo voditelji klerikalne stranke zopet med ljudstvo, in zopet bo vera v nevarnosti. Grmelo bo po prižnicah, po shodih, po listih, da je vera v nevarnosti, in gorje onemu, ki ne bo uvidel te nevarnosti. Za brezverca, framazona ga razupijejo oni, katerim je po dr. Šusterši-čevem mnenju vera stvar vesti, po dr. Bre-celjevem izvajanju pa privatna zadeva. la voliti boš moral kot veren volilec mogoče versko popolnoma mlačne ljudi, katerim naj pomagata Kristus in njegova vera do kakega boljšega mesta. Ne duhovniki, ki so za to od države dobro plačani, ne, ti moraš ob takih prilikah ^reševati vero". In recimo, da jo tudi rešiš, da pride po tvojem glasovanju veren poslanec v državno zbornico, nisi še vedno gotov, da se ti ta ne povspne do tako pametne trditve, kakoršna je bila dr. Krekova. Seveda je govor v državnem zboru eno, delovanje v domovini drugo; le častitati bi bilo, da bi se eno z drugim krilo, pa bo težko kaj 1 — R —
Žrtev farške politične gonje v
i.
V soboto smo povedali na kratko, da je umrl v Višku v Furlaniji tamkajšnji župan Sartori v /olilni dvorani, zadet od kapi.
Politična oblast je bila odredila glede* občinskih volitev, da se imajo vršiti tako : do 10. ure dop. imajo voliti volilei tretjega razreda; od 10. do 11. ure dop. volilei drugega razreda in od 11. do 12. ure opoldne volilei prvega razreda. Žnpan je to razglasil javno po posebnem razglasu tri dni pred volitvami, Na dan volitve je imel še nagovor v tej reči na vse volilce tretjega razreda, ki so hodili po vrsti volit. Volilo se je čisto v redu, in župan je čakal 10. ure. Ko je bila deseta, se je dvignil župan ter zaključil volitev, kakor je pač predpisala politična oblast. Tu pa je vstopil dekan don Justolin ter zakričal, da je zaključenje volitve zloraba županova, Župan mu je odvrnil, da se drži od glavarstva dobljenega ukaza ter Če ima dekan kaj oporekali, naj napravi utok, on pa da se mora držati navodil glavarstva. Dekan je vendar le naprej kričal g zlorabi in o kršenju postave, na kar mu je župan pokazal dekret glavarstva, rekoč, da je bU razglas tudi javno nabit za volilce. Ali dekan je kričal: Kakšen dekret! Kakšno glavarstvo! Zakon se zahteva, to je zloraba! Gino Roberto Lazzari, član volilne komisije, je pristopil k dekanu ter ga prosil, naj vendar pregleda dekret glavarstva, da se prepriča, da ima župan prav. Ali dekan je bil še bolj razburjen ter je zopet kričal: Ta čin politične oblasti je nepostaven. Ne pripo-znam tega dekreta, nočem ga citati. Lazzari je miril nunca, češ naj se pomiri in saj ne kriči tako, ali Justolin je zopet zakričal: Ljudje se merijo z vrha dol, zveri pa od nog do vrha; vi ste zver! Potem je stopil furlanski nune med ljudstvo ter hujskal, da v volilni dvorani se vršijo zlorabe, ter zahteval od zaostalih volilcev, naj silijo na volišče. Res je bilo nekaj ljudij nahujskanih, ki  so hoteli udreti
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==:   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Storite, kakor vam drago, odvrne Raoul, ki je začel spoznavanje ljudi pri tej posebni vrsti družbe, ki je bila nekoč, dokler so se še klatili tatovi po cestah, združena s temi ter jih pozneje srečno nadomestila.
Gostilničar je bil s tem odgovorom pomirjen; postavil je torej papir, črnilo in pero na mizo. Slučajno je bilo pero dobro, in Raoul je začel pisati.
Gostilničar je bil ostal pred njim ter opazoval nehote z občudovanjem ta lepi obraz, hkratu tako resen in tako ljubezniv. Lepota je bila in bo vedno kraljica.
—  Ta gost ni tak, kakoršen je bil oni pred četrt ure, pravi gostilničar Olivainu, ki se je vrnil k Raoulu, pogledat, če morda česa potrebuje, in gospod menda nima apetita.
—  Pred tremi dnevi ga je Se imel, toda kaj hočete, od predvčerajšnjim sem ga je zgubil.
In Olivain in gostilničar sta se odpravila proti gostilni. Olivain je po navadi lakajev, ki se čutijo v svoji službi, pripovedoval gostilničarju vse, kar je mislil, da sme govoriti o mladem plemiču.
Med tem je Raoul pisal: »Gospod!
»Po štiriurni poti sem se tu vstavil, da vam pišem, zakaj vsak trenutek vas pogrešam in vedno se oziram nazaj, kot bi hotel odgovarjati r«i vaše besede, kakor vselej, kadar ste govorili z menoj. Tako sem bil otopel vsled vašega odhoda in tako potrt vsled najine ločitve, da sem vam mogel le slabo izraziti vso ljubezen in vso hvaležnost, ki jo čutim do vas. Odpustite mi, gospod, zakaj vaše srce je tako plemenito, da ste razumeli vse, kar se je godilo v mojem srcu. Pišite mi, gospod, prosim vas, kajti vaši sveti so meni del življenja; in potem če vam smem to odkriti, sem tudi v skrbeh, zdelo se mi je, da se tudi vi pripravljate na neko nevarno podjetje, o katerem se vas nisem upal i z pra seva ti, ker mi niste ničesar omenili o tem. Kakor vidite, mi je mnogo na tem, da dobim novic od vas. Odkar vas nimam tu, na svoji strani, sem vedno v strahu, da ne naredim kake napake. Bili ste mi močna opora, gospod, in danes se čutim zelo osamljenega, verujte mi.
»Saj boste tako dobri, gospod, da mi boste poročali, če dobite kake novice iz Bloisa o moji mali prijateljici, gospici La Valliere, katere zdravje bi utegnilo poleg najinega odhoda tudi dajati kak povod vznemirjanju? Saj veste, moj dragi varuh, kako zelo dragi in nenadomestni so mi spomini na oni čas, ki sem ga preživel poleg vas. Upam, da boste tudi vi včasih mislili name, in če vam v gotovih trenutkih manjkam, če čutite tudi vi nekoliko obžalovanja, da nisem poleg vas, potem me bo navdajalo veselje pri misli, da ste čutili mojo ljubezen in mojo udanost in
da ste jo umeli,  dokler sem   bil  še tako srečen,  da sem živel z vami.c
Ko je Raoul končal to pismo, se je čutil mirnejšega ; pogledal je, če ga Olivain in gostilničar ne opazujeta, in pritisnil je poljub na ta papir, tih in ginljiv dokaz udanosti, katerega uganiti je bilo zmožno Atho-sovo srce, ko je odprl pismo.
Med tem je bil Olivain izpraznil steklenico ter povžil pašteto; tudi konja sta se bila oddahnila. Raoul je poklical gostilničarja, položil na mizo tolar, zajahal konja ter oddal v Senlisu pismo na pošto.
Počitek, ki sta ga bila vžila jezdeca in njihova konja, je omogočil, da sta lahko nadaljevala pot brez odmora. V Verberie-ji je naročil Raoul Olivainu, najt poizveduje o onem mladem plemiču, ki je šel pred njima; Videli so ga bili tu komaj pred kakimi tremi Četrti ure, toda imel je dobrega konja, kakor je bil že povedal gosjilničar, in jahal je naglo.
—  Skušaj va doiti tega plemiča, pravi Raoul Olivainu, na vojsko gre, kakor midva, in v prijetno družbo nama bode.
Bilo je ob štirih popoldne, ko je Raoul dospel v Oompiegne; tu je obedoval z veliko slastjo ter nanovo popraševal po onem mladem plemiču, ki je bil pred njim; ta se je bil vstavil, kakor Raoul, v hotelu »de la Oloche et de la Bouteille«, ki je bil najboljši v Oom-piegne-ji, ter povedal, da misli priti še v Noyon ter tam prenočiti.
—  Pojdiva tudi midva Se danes do Noyon-a, pravi Raoul.
.*     (Dalje pride.)
.Mri zvečer ob 8. in nol koncert sester Gerneckih v .jrti. uonra".
v dvorano; zabavljati so  začeli županu. Ta j mož je bil vsled tega ves razburjen.  Eer se je bal, da utegne priti  do  kakega nasilstvi j vsled nunčevega hujskanja, jo poklical orož- j nike.na pomoč. Na to se je  vsedel,  zdihnii parkrat globoko ter umrl. Zadela ga  je ksp. Vsi bližnji so sko&ili županu na pomoč, le don Justolin je  nekako arogantno opazil: Ni mrtev ne!   Ali  ubogi   Sartori je   že izdihnil v volilni dvorani.
Navzoče ljudstvo pa se je ta hip obrnilo proti nuncu. Razjarjeno je bilo ljudstvo, stalo je pod vtisom dogodka nsgle smrti, vzročene od politične strasti nasprotnika in začelo je godrnjati in vpiti. Far jo je pobral
^  naglo, kar so ga mogle nesti noge.
^           Potem so šli ljudje v  farovž, da naj
*   zvoni mrtvaški zvon rajnkemu županu. Dobili ¦*¦ so odgovor: Prašajte dovoljenje za zvonenje^ ** pri glavarstvu v Gradišču.
Gospod nune je ubral na to pot proti Ajellu. Pravijo, da se je  bil skril v Ajellu,
*   potem pa da jo je pribrisal v Gorico. Vse ljudstvo, tudi tisti del, katerega je aujskai Justolin, se je obrnilo proti njemu in nešteto
M  kletvin in opravičenega ogorčenja je padlo na
M  duhovsko suknjo nunca Justolina.
Ubogega župana Sartorija so zakopali 6. t. m. Vse ljudstvo v Višku in okoli je šlo za pogrebom. Navzoč je bil tudi okrajni glavar, inženir Antonelli, župana iz Červinjana, Joanniza, orožniki, finančna straža, šolski otroci itd. Ker je nune Justolin zbežal, so pokopali Sartorija 3 duhovniki iz bližnje Italije pod vodstvom nekega goriškega duhovnika.
Sartori je imel nad TO let. 30 let jo bil župan. Vsi trdč, da je bil dober mož, ki se je res trudil za občino. Miroljubnega in mehkega moža je moralo pač skrajno žaliti, v dno duše ga je moralo boleti, da se postavi proti njemu domači g. nune na tak neotesan način. Postal je žrtev farške politične
V Furlaniji so si vzeli za vzgled podivjane slovenske politikujoče duhovnike. Mešajo se v vsake volitve tako, kakor pri nas. Divjajo prav po slovenskem vzorca — odtod taki dogodki I Če ne bo pravočasno pravega odpora, podivjajo ljudstvo in same sebe, da bo nekaj groznega po Furlaniji. Razbojništvo se razvije. Podlaga je že tu, pa, žalibog, jako trdna.
so sledili navzoči z vso pozornostjo, enako tudi v Sovodnjah, kjer je predaval dr. Jane o »razvoju Jjudskih pravic v raznih državah in časih".
Zveza narodnih društev.
Predavanje t Dorobergo. — v nedeljo dne
15. t. m. predaval bode v Dornbergu g. dr. E. Dereani: „Kako si ohranimo zdravo oko in vid". Začetek ob 4. pop.
Predavanje Ha Vogrsken. — v nedeljo dne
15. t. m. predaval bode v tamošnjem bralnem in kmetskem društvu odv. koncipijent gosp. Frane Gabršček »o avstrijski ustavi in državljanskih pravicah".
lana predavanja. — v soboto in nedeljo sta bili predavanji v Sovodnjah in v Mirnu ob zadostni udeležbi poslušalcev. Zanimivemu predavanju dr. Dereani-ja o »Delavski hi-gijeni* v Mirnu, katero je  trajalo  dve uri,
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila In Matotfa je daroval neki gospod na veselici v nedeljo pri »Jelenu* 1 K. Hvala!
Visallca ,Slo?. bral. In podpor, drnitvi 160-
rlnl". — V nedeljo zvečer se je nabralo v prijaznih in prostranih prostorih hotela »pri zlatem jelenu* izredno mnogo občinstva. »Slov, br, in podper. društvo" ima tako dober glas, ni je zadoščalo par naznanil o veliki veselici, katero je priredilo, in občinstvo se je odzvalo vabilu naravnost v ogromnem številu. Bila je jako -lepa.-_družba— zbrana_prL Jelenu^-Poleg jako lepega števila društvenikovje prišlo tudi mnogo drugega meščanstva raznih slojev; videli smo tudi nekaj okoličanov, pevski zbor »bralnega in pevskega društva" iz Štandreža pa je prišel in corpore. Kakor hitro so bili prostori zasedeni in se je bližal pričetek vspo-reda, je zavladalo med navzočimi jako animirano razpoloženje, ki je obetalo za cel večer prijetno in neprisiljeno zabavo... Zadonela je vojaška godba, otvarjajoč vspored, na kar je zapel društveni moški zbor Zajčevo »Himno Zvonimira" pod vodstvom g. E. Komela. Društvo si je znalo v primerno kratkem času pridobiti jako čeden moški zbor, ki razpolaga z dobrimi glasovi, o čemur smo imeli priliko prepričati se pri baš imenovani pesni. Zasvi-rala je zopet vojaška godba menuefc iz Zlato-roga, na kar je nastopil društveni oktet, ki je zapel v splošno zadovoljnost Hajdrihovo „ Cerkvici". Culi smo jako lep intermezzo iz Par-move opere „Ksenija". Nastopil je nato v prvič društveni mešan zbor s Pavčičevo „Že-njico". Petje je tako ugajalo občinstvu, da ni bilo konca aplavza, dokler ni zbor še enkrat zapel te mične skladbe. Veliki potpouri po slovanskih motivih, katerega je jako lepo svi-rala voj. godba, je navdušil navzoče občiu-stvo, da je pelo našo vedno pretresujočo slovansko himno »Hej Slovani" stoje, kakor pač pritiče ob tako slovesni naši pesni. Vojaška godba je igrala to pot same lepe slovanske komade, kar je vplivalo najugodnejše na občinstvo. Žrebanje vrednostnih dobitkov je vzbudilo veliko živahnosti. Dobitki so bili prav primerni in dobri. Največja privlačna sila je bil »pičulat8, ki se je tudi po svoje zabaval v sicer nekoliko tesni kletki, ter bil prav radoveden na svojega novega gospodarja, o katerem je seveda mogel soditi, da mu ne bo prizanašalec, ki bi mu podaljšal življenje, marveč trinog, ki mu zasadi nož v vrat. Dobitelji so bili prav zadovoljni z dobitki. V družbi je vladalo ves čas pravo veselje in dobra volja. Omeniti moramo tudi, da je bila postrežba prav zadovoljiva. Moralni in gmotni uspeh veselice je tak, da mora društvo zlasti pa še njegove pevske moči le bodriti k na-daljnemu delu, da bo moglo nuditi našemu občinstvu še obilo tako lepih večerov, kakor-šen je bil v nedeljo, 8. t. m.
Izžrebane šlevllke pri srečkanju nSlor. bral. In podpornega društva v Gorici": — 2037,  2537,
1815, 2148, 2130, 2754, 2540, 1946, 2442,
, Koncert sester CernecMb.
(Konec.)
„Triester Zeitung" piše doslovno: I            Ni bila lahka  naloga izvršiti včerajšnji
( koncertni program, zadostiti veliki umetniški slavi, ki je predsijala obema umetnicama, in osvojili si tržaško publiko, ki še ne daje tako lahko premagati. Vera in Nadežda Čer-l necki sta izvršili to svojo nalogo izvrstno in poročilo bi se lahko omejilo na opombo: Vera Černecka je zares ženijalna pianistinja in Nadežda Černecka vnemajoča pevka, kakršni smo ju pričakovali. Brezdvomno je, da so tvorili višek koncerta Bach-Tausigova „Tocca-ta", ki je bila igrana v velikih vzvišenih potezah, briliantno proizvedena koncertna para-fraza iz Čajkovskega »Evgenij OnjegiV, z vso dovršenostjo podana Oriegova koračnica gnomov ii* Lizstova fantazija iz „Bigoletto". Nobene teli točk nismo slišali nikdar v obliki, M bi bila bolj dovršena, uspešna, bolj preši-njena z uprav umetniškim umevanjem. Močna individnaliteta Vjere Čeraecki mora kratiti Chopina — to sta dve naravi, od katerih se druga mora drugi umakniti. Tu se pojavlju umetnica presilovita, prepolna notranje sile. Isti elementarni vtis občutimo ob Lisztovem
proizvodu Schubertovega »šumskega kralja" (Erlkonig). To ni tajinstveni, megloviti, šepetajoči »šumski kraj" — ne, to je strašna, grozečim mrmranjem prežeča smrt, mimo katere sili jezdec v divjem galopu, ne jokajoče dete, ampak v divjih fantazijah vročice vpijoči stvor. In kako divno si zna umetnica vkljub temu ovladovati svojo narav, ko svira Eigoletto i Slišali smo nedavno v isti dvorani medel posnetek te skladbe; včeraj pa je bilo tam vse to, kar druži Liszta in Verdija: krasna, očarajoča glasba, glasba, glasba ! — Sedaj pa še pevka! Nadežda Černecka ima čudoviti kontraalt sonorno zvončnate globočine in potem visoko gor do H divno umerjeni kovinasto čisti mezzosopran. Ona ne poje z ovirajočo skrbnostjo izvrstno izšolane koncertne pevke, ampak poje iz duše ven, z dušo in pretresuje ob enem naše duše, sili jih k sočustvovanju. Naj se pomisli, da ona poje v tujem nam jeziku, da torej nedostaje sila besede, (lasi poznamo vsebino teksta. Nemški in italijanski je zapela le po en komad, in sicer v Bubinsteinovi čaroviti vglasbi Henrik Heinove pesmi o »Asri" italijanski. Sicer vse ruski. Ali kako zanosito lepo je zazvenela arija iz Glinkove opere »Življenje za carja", kako demonsko strastno »Carmen", kako iz hrepenenja žalujoča on* arija iz nSamsona in Dalilah.« Vsaka obeh sester je bila počaščena
2791, 2132, 1856, 2283, 2033, 2821, 2264, 2845, 2002, 2432, 2390, 2325, 2462, 2870, 1807, 2640, 2458, 2558, 1926, 2484, 1832, 2645, 2691, 2086, 2184.
Opozarjamo si. občinstvo, da vse še ne dvignjene dobitke je vdobiti pri društvenem tajniku gosp. Fabčiču v »Ooriški Ti-skarni.
Nadaljnl Izkaz it ne objavljenih darov zi »Slov, bral. In pOdp. dništio: A. Breščak, eno ročno torbico, Fajt Andr., 3 butiljke likerjev, J. Zoznik, razno blago, J. Medved, eno preprogo in ščetke, Konjedic J. Zajec, 1 solnico, 1 krožnik in 1 stroj za rezanje mesa, M. Ahac 6 buteljk vina, J. GlešČiČ 3 buteljke burgundca Draščik Karol 1 stekl. likerja, Rojic Vid 1 K, tvrdka A. Oabršček, 2 sliki.
Vsem darovalcem izreka odbor najsrčnejšor zahvalo.
In lopat realki! — Petke iz nemščine že kažejo svoj peklenski vpliv na usodo dijakov. Stariši, ki ne zmorejo šolnine, so si-Ijeni, poslati sinove drugam. Poznamo stariše, katerim je to silno hudo. — Take infamije počenjajo z našimi otroki nemški privan-dranci! In to so ljudje, ki po človeški ne goforč niti — nemški! Godrnjajo neko nemško godljo, katere pri nas noben hudič ne razume! Slovenci in Italijani, ki sicer govore književno nemščino, ne razumejo teh profesorjev ! — Iz tega kričečega dejstva je um-Ijivo, kako se godi na realki šele našim otrokom.
Pa še nekaj t V naši deželi, kjer nemščina ni deželni jezik — to naj si c. kr. vlada vendar že enkrat zapomni! — pošiljata ravnateljstvi gimnazije in realke starišem nemške dopise, ako treba kaj sporočiti o učencu. — Dijakom je cesto to celo prav, ker stariši ne razumejo, kaj sporoča ravnateljstvo. Poznamo slučaje, ko so stariši dobili tako pisanje, pa jim je bilo raztolmačeno, da ravnateljstvo sina — hvali namesto graja.
Čas je že, da tudi ravnateljstvi naših srednjih šol nehata s takim škandaloznim izzivanjem in žaljenjem prebivalstva J
Pred leti In sedaj. — Pred leti je bil naperil neki nune v gorah tožbo radi žaljenja časti proti »Soči". Razprava je bila že razpisana, ali ranjki kardinal je ukazal nuncu brzojavno, da mora odstopiti od tožbe. Ta je seveda to storil brzojavno. Sedaj pa smo videli nunca, ki stoji v prvih vrstah klerikalne stranke, ki stoji s svojo duhovsko Suknjo med najhujšimi nasprotniki našega lista in naše stranke, stopiti v sodno dvorano pred porotnike. V nadškofijskem ordinarijatu gotovo vedo o tožbi Torej kako je bilo pred leti in kako je sedaj! Je pač lani izšel politični bojni klic iz nadškofijske palače!
Umrla J8 v Gorici gospa Uršula Kr a j n i k, soproga g. Krajnika, učitelja na Štajerskem. Truplo so prepeljali danes na Kamao. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje I
Laški Učitelji iz Trsta in goriški so priredili v nedeljo v Gorici shod, na katerem so se izrekli za laško vseučilišče v Trstu; proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorici; zahtevajo, da se razdeli tudi žensko učiteljišče v Gorici ter slovenski oddelek požene iz Gorice; zahtevali so končno laške srednje
s krasnimi venci in obe ste želi začenši od prve točke viharno, vedno se ponavljajočo pohvalo. V enomer sta se morali pokazati na vsklikanje neizmerno mnogobrojnega občinstva. Bila je to sijajna zmaga, ki ju gotovo vspod-budi, da se kedaj zopet povrneta v Trst in tu javno nastopita.
»Osservatore Triestino" konstatira, da sta sestri Černeeki popolnoma opravičili dober glas, ki jih je spremljal med nas ter da ste dosegli brilanten in zaslužen vspeh. Pianistka Vera da je dokazala svoje izborne umetniške zmožnosti: inteligenco, veliko spretnost, popolno tehniko in veliko silo vdara. Vspeh da se je stopnjeval od točke do točke do ovacije entuzijazma. Pevka Nadežda pa da je pridobila in podjarmila občinstvo z lepoto svojega glasa kontraalta, kqkor se ga posebno v nizkih notah nahaja vedno manj. Z darom glasu da zna spajati dobro modulacijo in inteligenten in efekten izraz. Obe umetnici da ste dosegli uprav sijajen in popolnoma zaslužen vspeh ter da zapuščate prijeten spomin vseh, ki so se udeležili zanimivega večera. —
„11 Lavoratore* piše med drugim t Sestri Vera in Nadežda Černeeki ste dve umetnici v najvišem pomenu besede. G.a Vera Černecka si je pridobila takoj simpatije občinstva. Njen vspeh je postajal vedno Čistejši in popolnejši,
šole v Gorici. O učiteljišču je govoril u&itel* Pasiroalis; skliceval se je na lažnivo statistiko* da je v Gorici le 4000 Slovencev, potGm ' tožil, da bi premestitev slov. učiteljišča motila miren razvitek študij laškim dijakom t To je argument! Za glavo se mora prijeti človek ko sliši take budalosti, — Vlada pač lahko vidi iz tega, da Lahi nimajo nikakih pravih argumentov proti premestitvi; vso gonjo jim narekuje le narodno sovraštvo. To pa mora zatiruti prav vlada!
ŠKOfa Bonomeilija iz Kremone v Italiji ne morejo trpeti naši politikujoči nunci. Zakaj ne ? Zato ker je pisal: nMeni je mučno, jaz priznavam odkrito, ako vidim duhovnika, & se vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih k??isU, toliko.jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga do cela" — pri nas pa se dobi katerega med posvečenci, ki se z vso silo vrže v politični boj, in če se duhovniška suknja pri tem zmečka, ako se ne strga do cela, misli, da morajo biti p o r o t n i k i krojači, ki likajo zmečkane ter krpajo strgane duhovniške suknje t
Uboge ljudi so Imeli za norca, — iz Gorice:
V četrtek se je vse trlo v »Centraiu*. Klerikalci so priredili letos prvič Miklavžev večer. Cel mesec so bobnali okoli in vabili Otrokom v „Šolskem Domu" so naročali, naj pridejo na Miklavžev večer s stariši, alarmirali so katoliško delavsko društvo. Vabili pa so tako, da so se vabljeni morali odzvati, esi, češ da se ne zamerimo, drugi da dobijo za otročičke kaj oblekce. Obljuba vali so namreč na dolgo in široko, kako bogato zalogo za otroke ima sv. Miklavž. Matere in očetje so zavivali v četrtek zvečer svoje otroke v dolge rute ter jih nosili v Central. Tam pa je bil pritisk, stisk, gnječa, nered, da je bilo groza. Od takega Miklavževega večera nima nihče ničesar. Pa kako razočaranje! Slišal sem ženo z otrokom, ki se je vračala iz gnječe v Centrala: „Kaj tisto! Malo bombonov so mu dali. Hlačice so mu imeli dati, hlačice. Nikoli več na tak Miklavžer večer." Za norca so imeli uboge ljudi. Obljubavali so jim najrazličnejše reči, dali pa -— figo 1 Sedaj pa se bahajo po »Gorici", kako »velikanski" je bil Miklavžev večer y Centraiu.— „Gorica" vabi one, ki niso bili zadovoljni ter imajo kako pritožbo, v svoje uredništvo, če pridejo vsi, bo v uredništvu ..Gorice" in tai oli prav taka gnječa, kakoršna je bila        itralu 1
Najžalostnejše spomine na Miklavžev večer pa ima restavrater Honsch. Vse prte so mu tako ponečedili, da jih je moral dali v veliko žehto, pod so mu skoiaj ruinirali — zaslužiti mu pa niso dali niti beliča.
»Gorica" se hvali, da so bili zastopani polnoštevilno naši obrtniki. To seveda ni res — ali če je bil kateri, je šel pljuvat v svojo lastno skledo. Ni jih večjih škodljivcev slovenski obrti v Gorici nego so klerikalci, ki dajejo prednost laškim obrtnikom, slovenske pa prezirajo. Znano je tudi, kaj je počel letos dr. Gregorčič s Trgovsko -obrtnim društvom. Obrtnika,  ki bi šel s kleri-
posebno po koncertni parafrazi na Evgenija Onegina Oajkovski-Papstovega. Po izvedenju one partije iz »Rigoietta" se je vspeh spremenil v pravcati triumf. O.a Nadežda černecka je eden najboljih kontraaltov, ki se ga je culo. V „Asri" in v »Panderu" Rubinstei-novem je dosegla najviši vspeh. Na kratko rečeno, tako končuje »Lavoratore", je bil včerajšnji večer v kazinu »Schiller" večer nepozabne umetnosti.
Tudi »Piecolo" ne more si kaj, da ne bi pohvalil obe umetnici. O pianisti Veri pravi, da je zelo inteligentna umetnica velike spretnosti in najkrepkejšega vdara. Dosegla j& aplavz poslušalcev po vseh komadih programa. 0 pevki Nadeždi se izraža »Piecolo" tudi jako pohvalno ter pravi, da ima prav lep kontraalt, posebno poln v nizkih legah, da poje s poletom in strastjo ter da je dosegla tudi ona aplavz občinstva v različnih pevskih komadih-Na koncu pa se zdi, da je »Piecolu* vendar malo žal, da je moral konštatirati lak vspeh slovanskih umetnic, kajti konstatira, da umet-niči vendar niste izpolnili vsega, kar so obljubljali v programu. Zaključuje pa zopet s pohvalo rekoč, da je pri vsem tem gotovo, da umetni* cama ne bo manjkal vspeh, kjerkoli bodeti nastopili.
hlci, treba javno naznaniti, da ga bomo po-
mali'"
Slomški mladina v (Milnici dovoljuje   si
¦I obiMustvu naznaniti, da se na 14. t. m. doloCena veselica preloži firez božične praznike, to pa iz razloga, ker se misli program r)#Liriti in se splošno želi celo prireditev združiti s plosno zabavo,  kar je sedaj v ad-
tentnem času neiuožno.D^h, Jn. ^šip^tet^r^^                              izkaže 57 milijonov
felezanimivi vspored se bo pravočasno objava. Z vso vnemo in pridnostjo se mladina pripravlja, da si bo pridobila simpatije in pri-* ZDanje si. občinstva.
KriBiaMl do&ro »Ibo. — iz goriške .oko^,
lice: „Urednik BGoricett, gospod Frančišek iremžar, je bil napravil izlet nekam v goriško okolico. Fant je precej predrzen ter juenda misli, da ima vse kmete pod komando. Govori ž njimi tako z vrha dol. Vstavil se je nekje ter mogočno vprašal kmeta, če je dobro letošnjo vino. Kmet, ki pozna tega petelina, ga je pogledal po strani, se namuznil, potem pa rekel: Dobro je, dobro, boljša Isakor ob volitvah! — Kmet se je nasmehnil, Kremž&rček pa jo je osramočen in arudel odkuril urnih krač. — Kmet jo je dobro pogodil".
V 8ryml je udaril konj 53 letnega Iv. Kikolavčiča v prsi tako hudo, da je Nikolav-{i{ umrl kmalu na to v goriški bolnišnici.
Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
do skrajnosti proti nagodbi. Pogačnik je izjavil v imenu .BI. kluba", da bo glasoval za nujnost. „Poljski klub' se je izrekel za nujnost. Seja zopet danes.
foikl Mili Zbor bo razpufiten Se ta mesec. Volitve utegnejo biti koncem februvarija.
FlBlRM lltteil IflljBStll. — Upravno leto 1906. so zaključili s prebitkom. 87 milijonov
prebitka. Država ima fond 478 milijonov. — Ljudstvo pa se komaj preživlja in nima šol!
Mokra mrzli dnevi in leden mrzle noCi
to je že tako v naravi in pol ljudi je prehlajenih. Toda vsled tega ni treba obupati. Fay ove pristne So-denske mineralne pastile sčistijo dihala popolnoma. Že po zavžitju nekoliko teh pastil se bolečina olajša, in ako se jih redno vživa — seveda Če ni bolezen že razvita — popolnoma odpravi. Sploh pastile v vsakem slučaju le koristijo. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobo po vseh lekarnah, mirodilnicah in v trgovinah z mineralnimi vodami.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. fiunizert, Dunaj IV. Grosse Kengasse 27.
Trpita - obrtne in gospodarske vesti.
Obl aKtilp&tt" - goriški in kranjski — izideta ta mesec in bosta priložena „S o čiB brezplačno. — To bosta zopet dve praktični knjigi, ki ju bodo* s pridom rabili trgovci, obrtniki, po uradnijah itd.
Ker dobe" obe knjigi na en dan vsi naročniki »Soče", so oglasi v „Kaži-potih" velike vrednosti za inserente. — Goriške in tržaške izvozne tvrdke pa opozarjamo še posebe na kranjski »Kažipot'. Cena oglasom je zmerna.
Deialm kiflitijska Mi,— Za vodjo slov. oddelka dež. kmetijske šolo je imenovan g. Anton Štrekelj. Učitelj je g. Anton Podgornik, pomožni učitelj M. Lavrenčič, upravitelj je S. Perko. — Na laškem oddelku je imenovan za \odjo J. Turek.
Kmetijskim potuvainim uclieljGH s sedežem v Sežani je imenovan g. Jakob Lah, doma iz Kocola; sedaj je bil knežji oskrbnik na Češkem. V njegov delokrog spada sežanski politični okraj, tržaška okolica in podgrajski sidni okraj.
ZnliMja Jlldkurnajl   dllkl. — Proračunski j odsek v dunajskem parlamentu je razpravljal j «¦ t. m.  o znižanju sladkornega davka. Naj-brže prodre predlog, da se davek zniža takoj za * K, nadaljnje znižanje pa odpade.
Preflč lini imajo na Portugalskem. Zato je vlada prepovedala za 3 leta nove trtne nasade, da se omeji produkcija vina.
Razne vesti.
Šfrljlt težtkOV » Trstu. — V nedeljo je bil na shodu, ki ga je priredila soc. demokracija, proglafienštrajktežakov, V štrajku je kakih S.800 težakov.
Evo kratko poročilo o shodu težakov:
Predsednik socijalistične organizacije težakov Serbo je, otvorivši shod, takoj dal besedo tajniku združenih socialističnih organizacij posl. Pagnini-ju. Isti je prečital odgovor organizacije delodajalcev na spomenico težakov z dne 22. nov. t. 1. V tem odgovoru priznavajo delodajalci, da so pripravljeni stopiti v pogajanja glede rešitve vprašanja legi-timaeijskih listkov (tessere), odklanjajo pa a lunine vseh drugih 14 zahtev, tikajočih se zvišanja plač in skrajšanja delavnega časa. — Predsednik je na to stavil na glasovanje, hočejo li težaki na ta odgovor proglasiti štrajk, ki naj začne z današnjim dnem;, shod se je enoglasno izjavil za štrajk. — Potem je posl. Pagnini podal historijat tega gospodarskega boja in izpodbijal argumentacije delodajalcev, ki trdijo, da ne morejo vsled splošne gospodarske krize iu izlasti radi nedavnih velikanskih izgub vsled ponesrečenih borznih špekulacij za sedaj ugoditi zahtevam težakov. Posl. Pagnini je opomnil, da bo to prvi štrajk v Trstu, v katerem se bori organizacija delojemalcev proti močni organizaciji delodajalcev. — Vspodbudil je vse k vstrajnosti, češ, da zmaga težakov bo tudi zmaga vsega proietarijata, a njihov poraz da bo ob enem poraz vseh njih.
„Narodna delavska organizacija" je izdala tak klic:
„ Vsled enoglasnega sklepa prizadetih zasebnih težakov, učlanjenih pri »Narodni delavski organizaciji", naznanja podpisana, da se ne udeležuje kakor taka gibanja in štrajka, uprizorjenega od tukajšnje socijalne demokratične stranke. Ta sklep je storilo prizadeto delavstvo v spoznanju, da ni sedaj ugoden trenutek za tako dalekosežno gibanje. Izjavljajoč to naznanja podpisana, da bo njena dolžnost skrbeti, da se ne bo nobenega de-I lavea, ki bo hotel delati, oviralo pri njego-' vem delu. V to svrho je sestavljen permanentni odbor, ki bo posloval ves dan, dokler bo trajal štrajk. Na ta naj se obrnejo prizadeti delavci za morebitne nasvete ali za pomoč."
Švedski kralj Oskir je umrl 8. t. m. ob
915 zjntraj v Stokhoimu. Rojen je bil 20. jan. 1829. Prestolonaslednik je že proglašen za kralja. Vladal bo kot Gustav V. z geslom: z ljudstvom za domovino.
V iupniSti i drnemirtiu so udrli v nedeljo neznani tatovi. Odnesli so za 20.000 obligacij.
Zl telofonlstinje je nastavila njujorška centrala 5 slepih deklet.
Politični pregled.
Poslanski Zbornica. - Pri razpravi o nuj-neQi predlogu glede" avstro-ogrske nagodbe je Storil dr. TreSič-Pavičič, rekoč, da Hrvatje se nahajajo v najslabšem položaju nasproti avstro-ogrski carinski in trgovinski zvezi. Hrvatski narod je razdeljen v plen Madjarom h Nemcem. Glede" dalmatinske železnice omenja, da je ui v nagodbi, ogrska vlada pa n'll» ni predložila zakonskega načrta za ličan-^o železnico. Ako se zgradi, se to ne zgodi 12 ljubezni do Hrvatov, ampak iz strategičnih Mrov. Njegova stranka bo glasovala proti ^jnosti predloga, in merito pa le za predlo-8° dalmatinske železnice. Ivaniševic je izvajal, da najsvetejša dolŽuos,t Hrvatov je: boriti se
nSfldrorciu so v Trstu odnesli iz skladišča tvrdke Kozulič 680 K.
V  slafiaskett filedillšfiu v LJua;|anl so igrali
v soboto izvirno   rodbinsko dramo „V somraku" ; spisal Ad. Robida.
V   nidllku FllriMt je ponesrečilo kakor poročajo h Nevjorka, 580 rudarjev.
Nisrtčl M iilBttlCl. — Vsled. velikih nalivov je spodjedla vod* iezniški nasip med Ljubnom in Sv. Mih8e»om. Dva voza tovornega vlaka sta padla v Muro.
400 Železničarjev stavka v Palermu; zahtevajo izpremembo delavskega reda.
fiDjkOt proti Nemcem radi znane državne nemške predloge proti Poljakom v Nemčiji so sklenili poljski trgovci v Galiciji in v Rusiji.
Kl)jiže$l)05i%
Polčas prifni llflpICI. — Zvezek L — Zakon o dovolj e vanju poti za silo od 7. jul. 1896. drž. zak. šti 140. Uredil dr. Ed. Volčič. Cena 40 vin, Izdalo In  založilo
društvo »Pravnik" v Ljubljani. -- Taka poljudna pravna knjižnica je res nekaj potrebnega za naš narod. Zato je toplo priporočamo.
MatlCI hnitekS izda za 1907. sledeče knjige: 1. Skabičevskij: Povjest novije ruske književnosti. 2. Posljednji Zrinjski i Franko-pani (Zgodovinski opis s slikami). 3. Hrvatsko Kolo III. knj. (zbornik). 4 D*. G. .Arnold. Pjesme. 5. I. E. Tomič. I. Manjša dela. 6. Niko AndrijaSevič: Slike iz neretvanske krajine. 7. Slovenske izbrane pripoviesti. Dr. HesiC 7. Kolo hrvatskih umjetnika II. del. (slike.) Kedar knjige dojdejo, se naročniki posebej povabijo. Dr. H. Turna, poverjenik.
*#*&*&&*»&&&&*&&
Proda se
stavbišče v sredini mesta na lepem kraju, nadalje zemljišče tudi v sredini mesta in hiša. Natančneje se izve v našem upravništvu.
Odlikovana pekarija In sladčldarna
Karol Draščik
v Corici na Komu v (lastni hiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pinc® itd. Prodaja različna fina viri In likarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo W- po Jako zmernih cenah. -*•
po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 ur idoča nikel-remont. Žepna ura s sefcundnikom, znamka ,,System-ltoskopf-Patent". Ta ura ima svctli-kajočo se cifernieo — tako, da se vidi na uro tudi v temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 ____        ______okraskov)._________________
Fina, lepo Izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 5'66.
Za neugajajoče se povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. OdpoSilja se proti povzetju ali proti naprej plaCilu.
M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holrer
tovarniška zaloga ur, zlatnine, srabrnine, kitajskega
srebra ter zaloga godal
KRAKAU St Gertrudgasse 29. Hochparterre
(preje Dietelgasse 73). Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Iščejo se potniki?
za nemško stenografijo.
Ponudbo na iipravniitvo pod šifro: „Stenograf".
Ivan Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*•*     trg Koranj št. II.      *««.
Največji iebitekj
Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
|Za dobitke garantira država
Pruo žrebanje 19. decembra. Vabilo k udeležbi
¦¦ dobltnlh Sans
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 miiijonou 841.476 ITIark dobitkov.
Glavni dobitki te prekorlstne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.                                                     '
1 premija a S00.000 Mk.	1 dobitek a 40.000 Mk.		
1     »       »200.000  »	1	»	»80.000   »
1     »       »  60.000   »	7	»	»20.000   »
1     »       »  60.000   »	1	»	»15.000   »
1     >       > 45.000   »	U	»	»10.000   »
l     »       » 40.000   »	40	»	*  5.000   »
1     »       p  35.000   »	10»	»	*   8.000' »
1     >       »  210.000   »	trn	»	• 2.000   »
1 dobitek » 100.000  »	539	»	*   1.000   »
1      »      >  00.000   »	093	»	»     800   »
1      »      »  50.000   »	181	»	»     200   »
V celem obsega loterija, katera je 7.wedov razvrsteua 100.000 srečk a 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaSa v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Srei&anje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6— ali K 7— pol     »       *     »   3-— »  » 3-50 četrt »                »   1-50 »   » 1-75
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-jeSeas sreokanja takoj, ali pa vsaj do
19. decembra
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgsscbiift t HAMBURGU.
Proda se iz proste roke
y "!"¦» ih Mm hiša z vrtom.
Ista leži ob glayni cesti ca zelo pripravnem kraju in se je v njej vršila dosedaj gostilniška obrt in trgovina z jestvinami združena z pekarijo.
Za slučaj, da bi se hiša ne odprodala išče se zmožnega najemnika ali pa izvežbanega poslovodja, kateri bi vodil tam zalogo in trgovino mlevskih izdelkov na račun lastnika.
Ponudbe poslati je  do  25. t. m.  na ,5va!jČni  mlin
W. Jochmann", Ajdovščina.
V nedeljo dne 15- decembra
se  bode prostovoljno prodalo v Biljani,  več parcel  zemljišča in eno   poslopje,  natančneje   pove   gosp.  Anton   PrinČič
==== v BiUani. =====
l
Trgovina s kolonijalnim bfegam, jestvinami in delikatesami
Anton Lutmann.
Telefon 128.             RaŠteU Št. 24.             Telefon 128.
Ta že znana v 1. 1891. ustanovljena tvrdka je preuredila svoj lokal po najmodernejšem načinu. Ob tej priliki se je založila z najfinejšim svežim blagom svoje stroke, kakor: svinjino, sir, konzerve iz mesa, rib m sadja, različne testenine, vino, liker, kakao, čokolado, piškote ter razi. kolonijalno blago domače in tuje. =====  Vsak dan dohaja sveže čajno maslo.  =====
Bm~ Cene zmerne. Velika izber slovečih ilirskih testenin.
Da čimbolj postrežemo cenj. odjemalcem, pošiljamo blago brezplačno
na dom. — Zunanja naročila se pošiljajo po pošti  in po železnici
¦                        z obratno pošto.                               -------
ICHRISTOFLE&Gi
flamizno orodje in posodje oseh urst.
IMznano težko posrebrajeno najlepše foraie.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospodinjstvo itd. €. kr. dvorni založniki   UllSil
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofie.
Žene!
Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pilite na t. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolinn ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. fe W. piše: Lepa hvala! Valo sredstvo je učinkovalo že 5, dan".
Gospa L. v M. piše: »Priporočala bom vsakomn Va3e izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*.
Arhitekt S. v JL piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevnt rabi brez boleCin učinkovalo".
Proti pošiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš, — Pojasnila brezpIaCno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Lekarna Cristofofetti
v Gorici.
¦  ŽELODČNE KAPLJICE
J          z znamko sv. Antona Padovan&kega.
J     j^—1*^          Zdravilna moč teh
a   /0^^i.y^   kapljic J8 neprekosljiva
Christofie & C.^ Dunaj
L Opernring 5 (Heinrichshoi).
Te kapljice vredijo redno prebavljaaje, _                         če se jih dvakrat na dan
$ ^&Mg*SSjffl P8 jedno ŽHčico popije. a ^SKIP^ Okrepe pokvarjeni že-v      ^—*^      lodec, storč, da zgine
j  •      (Varstvena [znamka).   y  kratkem ČaSU 0010-
I X tica in životna lenost (mrtvost). Te ^ kapljice tudi store, da človek raji je.
J      Cena steklenici 60 vin.
' ?   IristofolettijBva pijača iz kino
Sin 5plp7a najboljši pripomoček pri J lil   miKrnkt zdravljenju s trskmim oljem.
2 Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikj
Francoske   prckoinorske  družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko,
Veljavne vozne listke in~ tjrezpladaa  pojasnila dale samo
Ld. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarila
v I jabljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  BKmetske posojilnice", znane gostilne pri 9Figovcu".
nasproti
Adolf Pey
urar in optik
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Lmi
v GORICI i/sprejema poprave ur in optičnih prttaetsi vseli vrst
Zaloga žepnih, nazldnih ur budilk vseh vrst
------ in optičnih predmetov.  —-
Za vsako uro se jamči 1  leto
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlfti, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telefon št. 79.
Batom poStne hranilnice Itev. 837.313.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca  1907.  se:
Hranilno uloflo obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vlo?e se sprejemalo od vsattoffaiv
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5lft%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5!/tL,
Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 'z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188SŽ. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.8S2-63. — Vrednost hiS: 112.328-—
Cenj. dame in  gospodje -- pozor!
tnEnEUBSB^^
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.
Original-Sictoria stroji $&L
uporabi brezšuinno.
Oripal-Vicioria stroji "L5ggt
za domačo rabo in obrtne namene.
BrliiMl-Vietoriastnji^Š
za umetno vezenje (rekarairanje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
flriiioai-Victoria stroji $r$L
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victorfc« troje? in drugih šivalnih strojev, dvokole3 »Paca«, oroija, municijo in vssh lovskih priprav pri tvrdki
Denar prihrani, kdor liiif.i izgsiovljefle pohištvo m
KERŠEVANII & CUK - GORICA
Stolni trg" št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea RIVA C1STELL0 Št 4.
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV   BRANCAV   MtLAKU
jediui lastniki načina ga izdelovanje,
|a najbolj učinkujoča želodčna grenčica **$*!
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn«
Ant. Brešcaku |
v Gorici,       j
v Gosposki ulici št. 14 j|
(v lastni hiši)             jj
kateri ima f zalogi najfeogatojža d izbere pohištva vseh slogov ga |'| vgak atan, preprostega in naj- ||-
flnejega izdelka.              |
Daje tudi ns obroke, jjj
Lastna delavnica    j| za tapecirano pohištvo. 'X
.    Cene km konkurence.    H
I      Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno« ogledala, ,                       žima in platno.