Izhaja vsaki četrtek ib 8. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaJa sa celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K, xa druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-turini it. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravniitvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, vjilici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v.,, dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 10. avgusta 1911. 32. številka. Zmofe. Brez števila je dandanes strank in strančic na svetu. Krive temu so osebnosti, a ne vedno. Ako človek bolj natanko premišljuje to strankarstvo, spozna takoj, da je mej ljudmi brez števila zmot, ki so pravzaprav ozadje vsemu strankarstvu. Vprašamo, kaj je rodilo liberalizem in socialno demokracijo? Ali morda same osebnosti? Nikakor! V ozadju stoje zmote, v katere so zabredli najprej voditelji, potem pa še njihovi pristaši. Naloga katoliške cerkve je, te zmote razganjati in razširjati Kristusov nauk med vse ljudi. V luči Kristusovega nauka izginjajo zmote same po sebe. Kjer so zmote, tam ni Kristusovega nauka, kjer je med ljudstvom utrjen Kristusov nauk, tam ni zmot. Da je naše delo prav mnogokrat brezvspešno, izvira od tod, ker ljudstvo dobro ne pozna krščanskega nauka. Večkrat smatra kak nauk za krščanski, ki pa nit To nam veliko škoduje. Zato nimamo v boju pravega vspeha. Nasprotno I Sovražne stranke se še množe in utrjujejo. Edino Kristusov nauk je sposoben razpršiti vse strankarstvo. — Nobena druga filozofije ne more tega storiti. Vse učenjaštvo tega sveta je preslabo, da bi moglo ljudi zjediniti, poboljšati in osrečiti. Za zmago katoliške stranke nad socialno demokracijo pomaga več dobra razlaga šest resnic, deset božjih zapovedi in Oče naš-a ko vse učene socio- logije. Tu je prava luč, ki v temi sveti. V luči Kristusovega nauka bomo spoznali, da imata tudi liberalizem in socializem marsikaj dobrega, česar nam ni treba pobijati. To pobijanje dobri stvari le škoduje. Le postavimo torej luč na svečnik ! Ta luč je neprecenljive važnosti, kakor uči papež Pij X., ki je v posebni okrožnici priporočil krščanski nauk. Mej ljudstvo mora priti več luči I Ta luč pa ne sme svetiti le v cerkvi, ampak tudi zunaj. Pri vseh naših prireditvah, shodih in zborovanjih itd. naj sveti ta luč, ki je glavni pripomoček za zmago nad vsemi zmotami, pa tudi nad vsem strankarstvom! Polom goriške „Banke Popolare" pred porotniki. V četrtek je izvedenec Vierthaler .nadaljeval svoje izpovedbe. Ko je izginil Colle iz »Banke*, se v nji niti vedelo ni, da bi bil Colle njen dolžnik — tako se je cela stvar vodila. Potem je prof. Vierthaler začel praviti o razmerju med »Banko* in Lenas-sijem. Lenassi je imel dva računa v »Banki", enega v kronah drugega v lirah. Ko je bil kurz dober, si je dal prepisati zneske iz računa lir v onega kron, tako da je imel vendarle kak dobiček na škodo »Banke*. Ali to ni nič hudega; če je »Banka* pri njem zgubavala, morala je gledati, da pri drugih pridobi. »Banka* pa je imela ogromen promet v lirah. Konštatiralo pa se je, da je užival Lenassi ugodnosti od »Banke*. Potem se je začel baviti izvedenec o Luzzattovem delovanju pri »Banki*. Luzzatto je imel tri račune. Vpisaval in prepisaval je denarne zneske iz enega računa v drugi, kakor se mu je zdelo. Izventega si je Luzzatto storil izbrisati od njegovega dolga 10.000 K na ta način, da je podkupil Colleta za 2000 K, da je dal izjavo, da Luzzatto res ni dolžan onega zneska. 0 tem se je nato dolgo časa razpravljalo. Pri tem je dr. Pincherle izjavil, da Luzzatto ni tako storil kot Naglos, ki se je upiral plačati dolžan znesek. Nato je odgovoril državni pravd-nik, da hoče Luzzattov zagovornik pre-dočiti Luzzattovo postopanje kot manj težko dejanje kot Naglosovo. Naglos ni namreč storil drugega, nego da je zahteval od Colleta, da mu izbriše 8000 K iz zapisnikov, ki jih je bil dolžan zaradi igre. Naglos se zato tudi nahaja v zaporu. (0 Naglos-ovi aretaciji smo že poročali.) Če bi bila Luzzattova vest glede onih 10.000 K mirna, bi bil celo stvar povedal preiskovalnemu sodniku. Tega ni storil, marveč je še zraven zanikal, da bi bil sploh igral. Nato je Colle izjavil, da bi bil Luzzatto moral plačati onih 10.000 K, ne pa si jih pustiti izbrisati. Iz Luzzattovih knjig, nadaljuje prof. Vierthaler, je posneti, da so bile v redu glede številk. Izdatki so bili zapisani, ali od prejemkov se ni vedelo, odkod so prihajali. Na nadaljnja vprašanja je odgovoril izvedenec, da je »Banka* bila 1. 1907 popolnoma suha in že falirana. Denar je lahko zgineval, brez da bi kdo na to prišel, ker je bilo poslovanje tako. Marsikdo se je lahko posluževal »Ban-kinega* denarja za igre in eventuelni dobiček shranil v lastni žep. Tudi glede igre za tretje osebe si izvedenec ne zna tolmačiti, zakaj se niso registrirale, ko bi pač »Banka" imela dobiček s provizijo. L. 1909 se je enako postopalo z zneskom 10.000 K, ki ga je bil dolžan Broili, kot z onim Luzzatta. Enostavno so ga izbrisali. V petek se je nadaljevalo izpraševanje izvedenca prof Viertlialerja. Začetkom razprave je državni pravd-nik predlagal, da se zasliši porotnik Lazzari kot priča, na njegovo mesto naj pa stopi drugi porotniški nadomestnik. Lazzari bi imel namreč izpovedati o neki menjici za 7000 K, kateri je Ml potvorjen njegov podpis in vsled katere falzifikacije je »Banka* tožila nekega Pecorari za plačilo onega zneska, brez da bi bil Pecorari dobil ta denar. Pecorari je izgubil pravdo in moral bi plačati še pravdne stroške. Toda »Banka* se ni potem nič več brigala za Pecora-rijevih dolžnih 2000 K in plačala je sama pravdne stroške. O tej zadevi naj bi dajal Lazzari potrebna pojasnila. Na razne ugovore od strani zago-vorništva je državni pravdnik inzistiral na svoj predlog. Po nadaljnih ugovorih se je sodni dvor odločil, da odvrne predlog. Državni pravdnik si pridržuje pravico do pritožbe ničnosti. Izpreobrnjeni demokrat. Po ilammcrsteinu: T e S i m i r G. V P. je bival bogoslovec Viktor Sl. Stanoval je pri kovaču Urliu Šmidu. Ta se je bil priselil sem iz mesta M. in se tu oženil. — Zdaj je pohajal po vrtu sč svojo pipico; saj je bil za danes delo dokončal in je bil krasen majni večer, slavčki so žvrgoleli in vešče so šumele po cvetkah hladnice na terasi. Tu na terasi (gredini) je sedel g. Viktor, uprav je bil zaprl knjigo, ker je bilo pretemno, da bi bil mogel še dalje Citati. »Vedno pridni pri učenju, g. Viktor,* reče Šmid. „1 se ve! Dandanes je že treba ttudiranja, če se hoče kaj doseči.* .No, saj ste dovolj modri, g. Viktor; »’nu predgu* že itak lahko napra-»ite ljudem. Za to pač ni treba posebne kunšti.* »Kakor se vzame 1 Če hoče kdo le brbljati in otrobe vezati, ni treba mnogo. Ali. če treba poravnati glavico veleuče-nernu profesorju, ali zvitemu juristu, ^mazanemu z ..., ki se samozavestno [“aha: Kar ste se vi učili, smo mi že avno pozabili (I), ali modremu zdrav- niku, ki ne veruje v dušo, ker mu pri raztelesenju še nikoli ni prišla pod nož itd. — sploh, če se hoče zavračati 270 u-govorov in pomislekov in predsodkov krščenih nevernikov, — je pa že treba nekaj učenja dandanes. To vam rečem, mojster Šmid.* »G. Viktor! Povejte odkrito. Ali res verujete vse to, kar uče duhovniki?" »Kaj to me vprašate? Mislim, da vendar niste kot tisti kovač, ki je dčl, da je že mnogo desetic del topit v ogenj, da bi bil dobil kalup za ponarejanje, pa vse se je stopilo in nič ni dobil. Kaj, ali menite, da sem hinavec, ki hoče postati duhovnik le zaradi kruha? in da bom kdaj učil ljudstvo vero, ki je sam ne bom veroval ? To je že nekako fra-masonsko podtikanje!* »Hn, tako hudo nisem mislil. Ali srečni ste pa res, če vse to verujete. Tudi jaz bi rad veroval. Kajti v starosti začne človek čutiti, da brez vere ne gre. Ali ne morem prav verovati; vse vere se mi zdijo tako vražne. Prav za prav bi moral biti katoličan; ali katoliška vera se mi zdi še bolj prazna, nego lu-terska. Zato nemam zdaj nobene vere. In vendar brez vere noče iti 1“ »Kako je to mojster Urh? Imel sem vas vedno za modrega moža, in zdaj pa tako govorjenje... Kako to, da ne-mate vere?* »Če me hočete poslušati, vam to razodenem. Sediva le sem na klop." »Veste, da sem doma iz M. Oče mi je bil katoličan, mati pa luteranka. Zato bi bili morali biti dečki katoliški, dekleta pa luterska. Ali v resnici nismo ne ptič ne miš. Sinovi niso postali prav katoliški in hčere ne prav luterske. »Ko sem imel 16 let, smo šli v Ameriko. Kakor doma, delal sem tudi tam pri nekem kovaču Tamkaj so bile razne vere; prekrstniki, metodisti, luterani, kvekerji in kaj vem še kako. Jaz se nisem brigal veliko za vero; ali tovariši so zvedeli, da sem katoličan in so me hoteli na vsak način pregovoriti, naj pristopim k njim. Govorili so mi mnogo o »čistem evangelju", zabavljali radi zlorab papeževcev in vsakdo mi je vsiljeval svojo vero. »Pozneje mi ni več ugajalo v Ameriki. Še! sem nazaj na Nemško in prišel v Lipsko. Tam je veliko socijalnih demokratov. Njih mišljenje mi je bilo všeč; kajti že v Ameriki sem se vedno srdil, da nekateri tvorničarji obogatč brez posebnega truda, njih delavci, ki delajo za nje v potu svojega obraza, pa imajo jedva toliko, da se revno preživč z družino. »Tam v Lipskem sem dobil dobrega prijatelja, pisal se je Vihing. Ta je nekaj študiral, tako nekako do pol gimnazije. Ali denar je bil pošel; zato je postal strugar. Neke nedelje na sprehodu mi reče: »Čuj me, Šmid! Ti si razumen mož. Ti bi moral priti v naš socijalistični zbor." — »To bi sicer rad storil," pravim. »Tudi jaz neman mnogo vere; ali vi imate vendar premalo vere; niti toliko ne verujete, da ni Bog !“ — Vihing reče: »Če hočeš še verovati to ropotijo, to lahko storiš, tvoja reč je; radi tega pa vendar lahko prideš k nam. Sicer pa jaz bi vendar ne veroval več teh neumnih duhovskih bajek. Bog je le strašilo, ki ga potrebujejo duhovniki in bogati siiskači, da se ne lotimo njih denarnih vreč, in ne razdelimo vsega kot bi bilo prav. S takimi basnimi sem zares za vedno pri kraji." — Pa mu rečem: »Ali vendar mora biti nekdo, ki je ustvaril svet." — Vihing na to: »Saj svet ni ustvarjen, ampak je od vekomaj; zmerom bolj se je razvijal, dokler ni prišlo do človeka. Človek je najvišje, kar je On je gospodar vseh reči. Ljudje pa smo tudi mi, kot Rotšild, ali drugi judje, in imamo isto pravico do življenja kot oni." (Dalje prih.) Jj-.. ~ slovensko ■ta. vero, dom cosa Nato je začel Colle nekaj popravljati številke, ki jih jo navedel izvedenec prof. Vierthaler. Prof. Vierthaler je izjavil, da Col-lettovi popravki ne morejo imeti nobene veljave in da se jih ne da ugotoviti, ker manjkajo tozadevni zapisniki. Tudi predsednik ne ve, kako vrednost bi imele Colletove izjave. Konečno je nadaljeval Colle svoje izjave. Venomer je govoril o številkah in številkah Razložil je, kako so izvedenci prišli na izgubo 963.000 K. S tem je hotel dokazati, da ni denar izginil v nobene zasebne žepe, kot je trdil izvedenec. Iz tega je nastala debata, v katero je posegel drž. pravdnik s sledečimi izjavami: Razložiti hočem, s kakega stališča je postopa a preiskava. Ni se šlo za to, da se natančno določi koliko denarja se je izgubilo, marveč le zato, ali se je igralo in s tern druge osebe na goljufiv način oškodovalo. Ni treba, da se dokaže dobiček, kakor tudi ne, da manjka kaj denarja. Za obtožbo zado-dostuje, da se je z goljufijo škodovalo za čez 2000 K. Določila je preiskava le 600.000 K. Že začetkom je zahteval, da se spopolni po izvedencih nabrani ma-terijal. Ali predlog je padel. Naj se to torej sedaj zgodi. Izjavljam, da ne verjamem knjigam „Banke Popolare". Pred lagam torej, da se konštatira od izvedencev na podlagi dokumentov, kam je šla razlika od 600.000 K do 960.000 K, katero razliko so našli izvedenci. Če se razprava zavleče, ni moja krivda, marveč zagovorništva, ki se oklepa nezakonitih diskusij. V soboto je Colle nadaljeval svoja izvajanja, s katerimi se opravičuje. Rekel je, da so bile vse njegove izgube krite. Dne 17. decembra 1908, ko je namreč zapustil „Banko", je bil on njen upnik. Potem nadaljuje svoj govor, v katerem je navedel vse polno številk ter konča z ginjenim glasom obrnjen proti porotnikom svoj govor, predočivši jim že preslan 18 mesečni preiskovalni zapor. Vstopil je, pravi, v „Banko“ kot poštenjak ter jo kot tak tudi zapustil. On je vse žrtvoval za „Banko", kar je imel. Če bi bil pa kake stvari sokriv, potem bi bil za to sokrivdo že v dolgem preiskovalnem zaporu odsedel svojo kazen. Konča s solzami v očeh. Poslušalci so ginjeni. Nato je ladaljeval prof. Vierthaler svoje izpovedbe. Rekel je, da je moral dati v 7. ali 8. slučajih prav Colletu, a da ima elaborat izvedencev 700 strani. Nekaj prav čudnega pri celi stvari e o, da so vse igre za tretje osebe vpisane v knjigah, one Dionizija Colle pa ne. Tudi državni pravdnik izrazi svoje začudenje nad tem. Nato je vprašal drž. pravdnik izvedenca, če more reči, da so se vodile knjige „Banke" v redu. Izvedenec je odgovoril, da absolutno ne. O glavnih poslih manjkajo vpiski. Tu je podal izvedenec seznainek, v katerem je bilo vpisanih kakih tisoč postavk, ki niso odgovarjale resnici. Državni pravnik je nato predočil določila § -J86 k. z„ ki zahteva za taka dejanja kazensko postopanje. Nato je očital Colletu, kako je mogel v 1. 1906 in 1907, ravno ko je imel največje izgube v igri. kupiti si hišo Mari bi bil rajše plačal svoje dolgove. Predsednik je nato naznanil, da sta priči Marina iz Bedon bolani. Drž. pravdnik in zagovorniki so se zedinili, da se bodo prečitali le oni spisi, ki se bodo predlagali, sicer bi samo Cilanje spisov trajalo cele tri dneve. - V' pond. je nadaljeval in končal prof Vierthaler svoje izpovedbe kot izvedenec. Colle mu je poka/al nek izkaz svojega denarnega prom-ta pri „Binki‘. 1 l tega izkaza -««e ne more priti na jasno, kajti sestavljen je nekam skrivnostno. Tu je navedel izvedenec več takih skrivnostnih postavk. Bil je večkrat pretrgan v izvajanjih od Colletovega zagovornika Pangrazi. Nato je pričel izvedenec Marsiglio govoriti o Confortijevih kupčijah z „Banko“. L. 1908, ko je izstopil Bratti iz tvrdke, je bilo podjetje že falirano. A vseeno se je izdala bilanca, ki je izkazala dobiček 14.000 K. V bilanci ni bilo vpisanih mnogo dolžnikov za večje svote. Tvrdka je izkazavala 60 od sto dobička, kar je pač nemogoče. Razne zasebne izdatke je Conforti zapisaval v podjetjine knjige. Potem je izvedenec začel dokazovati s številkami. Izvedenec je dognal, da je tvrdka imela 69.000 K izgube. Tvrdkin kapital pa je znašal po izstopu Brattija le 15.000 K. V knjigovodstvu je mnogo nepravilnosti in mnogo takih postavk, ki vzbujajo sum nepravilnosti. V torek je izvedenec Marsiglio nadaljeval svoje izpovedbe. Govoril je o raznih v Confortijevih knjigah nepravilno vpisanih postavk ter o raznih njegovih kupčijah. Drž. pravdnik je predlagal, naj se zaslišijo še razne druge priče, kar se je odklonilo. Nato je predsednik naznanil, da se priči prof. Žnideršiču ni mogla dostaviti pozivnica. (Je v Čepovanu. Op. ur.) Potem se je sklenilo, da se smatrajo vsi spisi kot prečitani, nakar se je začela razprava o vprašanjih, ki se bodo stavila na porotnike. Včeraj predpoludne so bila preči-tana vprašanja, ki se bodo stavila porotnikom. Vprašanja so sestavljena na podlagi obtožnice. Po prečitanju vprašanj je nastala debata o njihovi sestavi. Razprava se je popoldne ob 4. uri nadaljevala. Govoril je državni pravdnik. Rekel je, da pričakujejo izid procesa ne le prebivalci mesta in naše dežele, marveč tudi oni onstran meje. Vzdržal je obtožnico proti Colletu, Lenassiju, Luzzattu in Pianiju. Ko je hotel govoriti o Confortiju, so ga opozorili, da je 8. ura, nakar seje razprava prekinila. Upamo, da bode prihodnja številka zamogla že objaviti razsodbo. (Dalje ali konec prihodnjič.) Politični pregled. Gosposka zbornica. Gospodska zbornica je imela v četrtek sejo, na kateri je v vseh čitanjih vsprejela bančno predlogo. Odstop vojnega ministra Schonalcb. Pred kratkim so poročali listi, da odstopi vojni minister Schonaich že v teku teh parlamentarnih počitnic ter da pride na njegovo mesto sekcijski načelnik v vojnem ministerstvu fini. Kro-batin. Židovska „Neue Freie Presse“ je to vest dementirala, ali koj isti dan so označili drugi listi ta dementi kot pium desiderium dunajske Židinje, ki simpatizira s SchOnaichom najbrže zaradi njegovega pokolenja. Isti listi, med njimi graška „Tagespost", hočejo namreč vedeti iz prav gotovega vira, da bode SchOnaich ov odstop še tekom tega meseca določen. Ti listi pa hočejo tudi vedeti, da je bil te dni sam prestolonaslednik pri cesarju ter mu izrazil mnenje, da je Schonaich-ov odstop neobliodno potreben. Avstrijsko patrlotično ligo nameravajo ustanoviti dunajski katoliški krogi spričo razpada krščanskosocialne stranke. Liga naj bi že pri prihodnjih dunajskih občinskih volitvah nastopila. Češko-nemška pogajanja. Praška „Samostatnost" prinaša vest, da prično začetkom septembra češko-nemška spravna pogajanja. Nova revolucija ua Ruskem. Na Ruskem se pripravlja na novo revolucija. Glavni sedež revolucionarnega odbora je Petrograd. Od tu se razprostira revolucijonarna agitacija po celem Ruskem Vlada je obrnila svojo posebno pozornost na delavce in študente. V nekaterih krajih so prišli pododborom na sled, več oseb aretirali ter konfisci-rali bombe in kompromitujoče spise. Južna Albanija stoji še pod orožjem ter zahteva od Turčije iste koncesije, kot so jih dobili Malisori. Izjavili so južni Albanci, da se bodo bojevali do zadnje kaplje krvi. V Skadru bode najbrže v kralkem času dvignjeno obsedno stanje. Poroča se, da je turški ministerski svet že napravil tozadevni sklep. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": Slavno županstvo na Vogerskem letnino 10 K, N. S. 1 K, N. L. 1 K, N. K. 1 K, N. N. 1 K, Hranilnica in posojilnica Pevma 20 K, Teodor Hribar, trgovec 5 K, Dekleva Josip, trgovec 1 K, Anton Cigoj, trgovec 1 K, v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc 80 v. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l Za „A1 oj zi j e v išče": Monsignor Pavletič, stolni župnik 30 K, Anton Rutar, novomašnik 2 K. č. g. novomašnik Kodrič, nabral med bogoslovci 20 K, č. g. bogoslovec Mrevlje, nabral med gosti novomašnika Kodriča 42 K, gostje pri mizi novomašnika Pahorja v Temnici nabrali 33 K 64 v, „0rli" nabrali 4 K 4 v, preč. g. K. Čigon 22 tič 26 K, o priliki nove sv. maše č. g. Oskarja Pahor v Kojskem se je nabralo dne 30. julija 29 K. Vsem blagim darovateljem prisrčna hvala in Bog plati I Domače in razne vesti. f Knezonadškof kardinal Grusoha. — Dunajski knezonadškof dr. Anton Gruscha 'e umrl v soboto na gradu Kra-nichsberg. Rodil se je dne 3. novembra 1820 na Dunaju kakor sin rokodelca. Gimnazijske študije je dovršil na aka-demični gimnaziji ter je bil potem vspre-jet v dunajsko bogoslovno semenišče. Leta 1843 je bil duhovni pomočnik v Pillichsdorfu (na Nižje Avstrijskem), leta 1848 je prišel na Dunaj, kjer je bil leta 1849 promoviran doktorjem bogoslovja. Leta 1855 je bil imenovan stolnim pro-povednikom pri sv. Štefanu in leta 1863 je postal profesor pastoralnega bogoslovja na dunajskem vseučilišču. Leta 1878 je bil imenovan vojaškim škofom, leta 1890 pa dunajskim nadškofom. Naslednje leto je bil kreiran kardinalom. Na škofovskih konferencah je vedno predsedoval kardinal dr. Gruscha.Z dnem 1. januarja 1910 mu je bil prideljen koadjutor cum jure successionis v osebi bivšega tržaškega škofa dr.a Nagla, ki mu sedaj sledi na nadškofijski stolici. Pogreb se je vršil včeraj dne 9. t. m. ob 3.30 pop. Truplo su položili v grobnico v cerkvi sv. Štefana. Pri včerajšnjem pogrebu kardinala Grusche je ccsarja zastopal nadvojvoda Franc Salvator, kot zastopnik prestolonaslednika je bil višji dvorni mojster baron Rumerskirch, zastopan je bil tudi nadvojvoda Leopold balvator. Nadvojvodi Franc Steian in Rainer sta se po- greba osebno udeležila. Pogreb je vodil (ardinal nadškof baron Skrbensky z veliko asistcnco. Imenovanja. — Nadkomisarjema I. razreda v IX. čin. razr. sta imenovana inančna komisarja I. razreda Ivan V i-rant in Frančišek Umek. V dobi kislih kumaric. — Torkova „Soča" se je v dobi kislih kumaric spravila v svojem uvodniku zopet na derikalnega zmaja. Neki „Jo.“ prevedel e par člankov iz tujih svobodomiselnih listov ter jih podal potrpežljivim čita-teljem „Soče" kot lek proti sedanji neznosni vročini in, kar je najboljše, kot lek proti koleri; kajti gotovo je, da poginejo vsi bacili ali vibrioni, kakor se naziva te nevarne mrčese, ako se na-vžijejo take hrane, kakoršno podaja torkova „Soča" v svojem uvodniku svojim čitaleljem. „J-o." pa vendar še vedno misli, da ni i-a ? I Obletnica kronanja papeža. — Povodom obletnice kronanja papeža se je vršila včeraj v Sikstinskl kapeli slovesna služba božja. Papež ni bil navzoč radi bolezni. Mašo je pel kardinal Merry del Val. Službi božji je prisostvovalo dvajset kardinalov, mnogo škofov, vsi papeževi dostojanstveniki, dipiomatični zbor, členi rimskega plemstva in mnogo gostov. Povodom obletnice kronanja je došlo papežu mnogo brzojavnih čestitk. Stoletnloa Škofa Dobrlle. — Istra se pripravlja, da proslavi stoletnico rojstva škofa Jurija Dobrile. Ta proslava bo velika manifestacija probujenega istrskega ljudstva. Ni dvoma, da je škof Dobrila mnogo storil za povzdigo ljudske prosvete v Istri. Saj je osnoval „Našo Slogo", ki sedaj izhaja v Pulju že 43. leto. Podpiral je dijake po šolah, ustanovil konvikt in zapustil velike štipendije. Lepo bi bilo, ako bi „Mat. Hrvatska" in »Matica Slovenska" izdali za leto 1912 v proslavo škofa J. Dobrila, ki je enako ljubil Slovence in Hrvate, knjigo, v kateri bi bila opisana Istra v zemljepisnem, zgodovinskem, narodnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu. Nov kanonik. — Cesar je imenoval častnega kanonika stolnega kapitelja in župnika pri Starem sv. Antonu v Trstu Antona L u peti na kanonikom omenjenega kapitelja. Hrvaško-sloveusklpedagoški katehetski tečaj je bil v torek v Zagrebu slav -nostno otvorjen. Na predvečer so se zbrali udeleženci tega tečaja k prijateljskem sestanku, na katerem šobili prisrčno pozdravljeni slovenski udeleženci. V torek je bila slovesna sv. maša, kateri je prisostvoval pokrovitelj tečaja nadškof koadjutor dr Anton Bauer. Po sv. maši je bila slavnostna otvoritev tečaja. Kot prvi je govoril preč. g. dr. Josip Jerše iz Ljubljane o temi: „Katehet kot dušni pastir I" Ti tečaji so velikega pedagoškega pomena za katehete in učitelje, ker se na njih razpravlja o dolžnostih obeh glede krščanske vzgoje mladine ter kako se ima mladina utrditi v kršč. krepostih. Na prijateljskem sestanku je katehet iz Rume preč. g. Franjo Neubauer pozdravil hrvaške udeležence s sledečo lepo pesmico: Na jug velelo je srce, hoteč se tam ogreti, kjer bratje rodni nam živtž, za mater skupno vneti. Pozdravljamo vas, bratje vrli, na lepih vaših rodnih tleh, ko zemljo vašo smo uzrli, sijala radost je v očeh. Prispeli v vaše smo središče, objem nas združi tu gorak, tu bodi skupno nam svetišče, ne drzni vanj se vrag nikak! Ljubezen v srcu si netimo do idealov in idej in v delo tesno se združimo I —■ Slovenec in Hrvat — naprej I Veliki nemški katoliški shod v Bo guncu Med velikim navalom občinstva si je pričel v nedeljo v Moguncu 58. splošni shod katolikov v Nemčiji. Mesto je okrašeno z nemškimi hesenskimi in papeževimi zastavami. Hiše so okrašene s preprogami, venci in cvetjem. Na stoti-soče ljudi je v nedeljo hodilo po ulicah, v smeri proti glavnemu zborovališču. Med drugimi je prišlo na nemški katoliški shod mnogo plemenitašev in državnih poslancev. V nedeljo se je pripeljalo zaradi tega shoda 222 posebnih vlakov v Mogunc. Zvečer je bil v slavnostni dvorani pozdravni večer, na katerem je tudi govoril višji mestni župan. Komerčni svetnik Mollhan je zaključil zborovanje med navdušenimi ovacijami papežu. Uravnava Vipave ln njenih pritokov. — V „Samoupravi" čitamo : C. kr. namestništvo je doposlalo deželnemu odboru načrte za uravnavo hudournikov Branice, Vitulice in Lijaka. V načrt Lijaka je sprejeto tudi osuševanje šein-paskega polja. Proračun za vse tri uravnave in za osuševanje znaša 430.000 K. Namestništvo je povabilo deželni odbor naj se o načrtih izrazi. Deželni odbor je predlagal nekatere premembe in je glede na finančno vprašanje omenjal, naj bi se to razpravi alo skupno z vprašanjem o kritju troškov za uravnavo Vipave, ker je smatrati vse štiri regulacije za enotno napravo. Pri tej priliki omenjamo, da je velik del uravnavnih načrtov Vipa-vinih že izdelan. Členi ces. dvora v Mlramaru. — V soboto z jutranjim brzovlakom sta v Miramar nadvojvodinja Marija "K in njen sin nadvojvoda Maksi-'inilij. Ou, tdan poseben vlak v Postojno. — Z Dunaja poročajo, da je iravnateljstvo južne železnice z ozirom na nevarnost kolere prepovedalo posebni izletniški vlak v Postojno dne 15. t. m. Kolera v Trsta. V zadnjih 48 urah ni bilo v Trstu nobenega slučaja kolere. Požar v Trstu. Včeraj zjutraj je pogorela pri Sv. Andreju pri Trstu tovarna linoleja. Škode je okoio polovica milijona kron. Pri gašenju je bilo več oseb ranjenih. Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško-gradi-ščanski grofovini je izdala svoje 27. letno poročilo o svojem delovanju v letu 1910. Iz njega se posnemlje, kod se je ta akcija v minolein letu razširila ter koliko in kake vrste dreves se je za pogozdovanje porabilo. Komisija je imela do I. 1910 v goriškem, sežanskem in gradiščanskem okraju 8.291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča je še 2.172 hektarov za pogozditi. Dohodkov je imela komisija do-sedaj 737.817*38 K, med temi 584.500 K državnega in 134.700 deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737.488-94 K. V letu 1910 je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedanji podpredsednik tržaškega namestništva Henrik grof Attems. Upravo je vodil c. kr. gozdni svetnik Tulij Bersa pl. Leiden-thal. — Pomanjkanje kornze se občutno kaže na Ogrskem in Hrvaškem; lanski pridelek je bil sicer izredno bogat, a poraba raste od leta do leta. Tudi na inozemskih borzah so cene koruze poskočile. Gospodinjska šola v Tomaja na Krasu otvori začetkom novembra t. 1. svoj četrti tečaj, ki traja celo leto. Gojenke stanujejo v zavodu in se uče praktično in teoretično vsih onih predmetov, ki so potrebni dobri gospodinji. Kuhanje, šivanje, gospodinjstvo, živinoreja, vrtnarstvo, mlekarstvo, domače zdravilstvo in razne druge koristne panoge pridejo pri tem poduku v kolikor največji meri v poštev, ker so za dobro gospodinjstvo velike važnosti. Ta zavod je kmetijskega značaja in posebno pripraven za kmetska dekleta, ki naj enkrat postanejo dobre gospodinje. Namen današnjih kmetjskih gospodinjskih šol se zrcali v njih uredbi praktičnega poduka. Glavni cilj pri tem je ta, da gojenka vse to, kar ji je potrebno v življenju, praktično poskuša in se izuči tako, da brez nadaljnega prakticiranja vode lahko vsako kmetijsko gospodinjstvo. In v tej smeri deluje v prvi vrsti gospodinjska šola v Tomaju, ki sprejema gojenke iz Primorske in tudi sosednih dežel. Poduk na isti je slovenski in brezplačen. Pismene prošnje za sprejem na ta zavod in tostvarna vprašanja naj se dopošiljajo na spodnji naslov. Priloženo naj bode šolsko in zdravniško spričevalo. Tomaj je izredno zdrav in primeren kraj za gojenke in ima tudi ugodnost dveh železniških postaj v bližini, Dutovlje ob državni in Sežano ob južni železnici. Slovenski posestniki, ki imate hčer godno za gospodinjsko Šolo (dekle mora biti 16 let staro, le izjemoma pri popolni razvitosti zadostuje 15 let), pošljite jo na ta zavod, da se nauči dobrega gospodinjstva! — Vodstvo gospodinjske šole v Tomaju, pošta Dutovlje na Krasu. Gozdni požar. — Na razklanem hribu pri Trstu je v nedeljo popoldne začel goreti gozd in uničil precejšen del gozda. Na lice mesta so prišli ognje-gasci in vojaki iz Bazovice. Govori se, da je požar nastal vsled nekega balona, ki sc dviga z gorečim špiritom. Za domobrance. — Domobransko ministerstvo je odredilo, da se odslej ne bodo več javili na začasnem dopustu se nahajajoči domobranci pri evidenčnem uradu, marveč v krajih brez vojaštva le orožništvu, in sicer nastop in konec svojega dopusta. Za rezerviste, ki bivajo v Trstu in okolici. C. kr. namestniški svetovalec naznanja z dne 7. avgusta t. I. št. 1926|2 11: C. in kr. zapovedništvo tretjega vojaškega kora je z razpisom z dne 4. t. m. naznanilo, da se tega leta rezervisti, kateri v Trstu in okolici stalno bivajo, k orožnim vajam ne pokličejo. Katoliški shod Jugoslovanske mladine — odgoden. Ker je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine z ozirom na nove slučaje kolere vsled odločbe kranjske deželne vlade onemogočena udeležba iz južnih krajev, posebno iz Primorja, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ker je s tem že sedaj onemogočena udeležba bratov Hrvatov in primorskih Slovencev in ker je nevarnost, da bi bil, ako se v Ljubljani in njeni okolici pojavi le en slučaj kolere, sploh cel shod prepovedan, je sklenil osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine, da se vladnim odredbam ukloni ter shod za letos opusti. Shod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se je proglasil za permanentnega in prosi vse krajevne odbore in odbore naših društev, naj nadaljujejo z organizacijo sestanka. Čo kodo gg.ov ne dobi dobrega olja za cerkveno luč, so najboljše lu-čice od »Monopol svečarne" — Jung-bunzlau, da se olje porabi in luč vendar zanesljivo gori. Vodovod za Jeruzalem. — Jeruzalem, kateri je bil več stoletij brez vode, je dobil zdaj vodovod. Inženirji so porabili za to vodovod črez 3000 let stare vodovodne naprave. Prof. dr. Spiegelberg, spisatelj slovite knjige „Lebrbuch filr Geburtsbllfe", piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni v Vratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef-ova grenčica v tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa. ne da bi to imelo kakih posledic in ne da bi gren- čica vsled tega izgubila na svojem učinkovanju. Mestne novice. Samomor. V noči na torek se je na svojem stanovanju zastrupil nado-mestnik tukajšnjega protestantovskega pastorja Herman Briiutigan. Našel ga je mežnar mrtvega, ko je v torek zjutraj prišel k njemu. Umoril se je baje v blaznosti. Pokojnik je 40 let star ter ima ženo ter 3 otroke, ki se st Jaj nahajajo v Bielitzu. Zastrupiti so Je hotel s karbolno kislino danes zjutraj v ul. soškega mosta št. 49 stanujoči 29 letni pleskar Bregant Anton. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Nahaja se še v nevarnem stanju. Zaradi nevarnosti kolere je go-riški municipij odredil, da so vse iz Trsta v Gorico prihajajoče osebe podvržene petdnevnemu zdravniškemu opazovanju. Zaraditega imajo vsi gostilničarji, hotelirji in tudi zasebniki, h katerim bi prišel kdo iz Trsta, dolžnost javiti njegov prihod mestnemu zdravstvenemu uradu ter ga napotiti, da se istotam sam javi. Prod kolero so se ustrašili včeraj zvečer prebivalci Tržaške ceste v bližini tovarne užigalic. Prišel je namreč v tiste kraje voz iz bolnišnice, s katerim prevažajo blago, ki se ima desinficirati ali pa vsled kužnih bolezni umrle osebe. Ljudstvo je bito pokoncu in je mislilo, da se gre za kolero. Bilo pa ni nič drugega, nego da so odpeljali mrtvo dete, ki se je predvčeranjim rodilo, na pokopališče. Vojaška vest. — V petek zjutraj so zapustili tukajšnji dragonci Gorico ter se podali na vojaške vaje, ki se bodo vršile za njih na Gorenjskem pri Radovljici in Lescah. V Gorico se zopet vrnejo dne 10. septembra. Iz goriške okolice. g Iz Mirna. — Praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta se bo obhajal pri nas kaj slovesno. Isti dan pride veliko romarjev na Grad, popoldne ob 3. in pol pa bo v Župni cerkvi slovesen sprejem novih članic v Marijino družbo. Ob tej priliki prirede naša dekleta v »Društvenem Domu" lepo veselico ter bodo predstavljale lep igrokaz „Smrt Marijina", naši mali pa bodo predstavljali Domenovo „Klenčeva Anica". Upamo, da nas bodo obiskali sosedje in bližnje Marijine družbe. — Pret. nedeljo smo obhajali v župni cerkvi »porcijun-kulo"; nad 450 domačinov je prejelo sv. sakramente. — Naprednjaki mislijo zidati kar dva »Sokolska Doma" — a naši ustanavljajo društveno godbo. g Renče. —Znani javni ples o sv. Mohorju trajal je letos samo tri dni, z enodnevnim počitkom vmes. Človek mora biti res blazen, da skače v taki vročini. Plesali so in hodili so po plesišču „a brazzetto" tudi otroci, recimo mularija, še mokra za ušesi — kajpada z dovoljenjem in vednostjo svojih skrbnih mater! g Renče. — Tri nove pumpe je napravilo županstvo pri starih vodnjakih in sicer v britofu pred šolo, pod Vmiščami in pri Arčonih. Vodnjaki so sedaj popolnoma pokriti. To je prav in hvalevredno! Bog daj, da bi bila sedaj tudi voda boljša! g Renče. — Znanega slaboumnega „Rikiča“, ki je pred kratkim napadel zjutraj ob 3. mlekarice na cesti ter se svojim vedenjem napravil veliko pohujšanje, so aretirali in peljali v Gorico. Od tam so ga zopet poslali v Renče. Pošiljali ga bodo menda sem in tja, nazadnje izpustili, da bo nesrečnež zopet strašil po hišah in lovil ženske po cestah. Pristojna oblast mora skrbeti, da se tak nevaren človek enkrat za vselej spravi na varno! g Hranilnica ln posojilnica v So-vodnjah reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 20. t. rn. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev letnega računa. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. g Iz Brd. —• Čudno, da nihče ni vzel peresa v svojo desno roko in napisal vsaj par vrstic o lepi slovesnosti, ki se je vršila v K o j s k e m dne 30. jul. t. I. — Ali niste videli, kako lepo so Kojščani okinčali vas okoli cerkve in kako slovesno so spremljali v cerkev — č. g. novomašnika Oskarja Pahor? Ali niste slišali, kako ginljivo je govoril novomašniški govor preč. g. kurat iz Podgore? Ali niste z veseljem poslušali, kako izvrstno so peli kojščan-ski pevci latinsko mašo, »Te Deum“ in druge pesmi? — Ja, videli ste in slišali vse in gotovo potrdite: Zaslužili so vrli Kojščani, da se jih tudi javno pohvali! Zlasti cerkv. zboru vsa čast: — lčs se hodite Brici učit lepega in cerkvenega petja! Č. g. novo-mašniku pa, ki odhaja v Istro, kličem v slovo: Na delo med brate na pota nova, a delu obilo daj Bog blagoslova 1 Zakasnčl. g Desno roko sije zlomil 17 letni Edvard Šinigoj iz Dornberga pri padcu s senika. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico. g Strelaje nbila v četrtek popoldne na senožeti na Vrhu nad Kanalom 59 letno Nežo Bucik. Bila je takoj mrtva. Zraven stoječa deklica pa je bila ožgana. g Domačin na tujem smrtno ponesrečil. — Ciril Gorjup iz Čepovana se je nahajal v Brannenburgu na Bavarskem na delu. Med delom je padel v globočino ter se tako hudo ranil, da je dan pozneje v bolnišnici umrl. Star je bil še-le 20 let. Iz ajdovskega okraja. a Dol. Otlica. — Pri nas traja že več tednov velika in občutna suša. Pridelki so skoro vsi uničeni in le malo bo dobil kmet za svoje naporno delo. — Sedaj kmalu bodo občinske volitve, ki bodo gotovo izpadle ugodno za našo stranko. Prej so se postavljali z Gregorinom, sedaj pa komandirajo tega čudnega poslanca v Trstu in volilcev še upraša ne nič. Tako so liberalci pogoreli na vsej črti. -- Želeli bi tudi, da se že enkrat uredi občinska cesta in drugo. Deželni odbor je nakazal že več podpore, a stvari še niso v redu. Tedaj le hitro na noge! — Na Otlici imamo gozdno zadrugo, katere načelnik ne razpiše še po 6 letih volitev. Kaj pa mož misli? Čas je že, da sežgane, ker ljudska potrpežljivost vendar ni večna. — Drugič še kaj malega. a Ajdovščina. — Po hudi suši smo imeli minoli petek pri nas hudo nevihto. Ulila se je še precej velika ploha. Padati je začela jako debela toča, ki je uničila v ajdovski in šturski okolici vse ono malo poljskih pridelkov, kar jih ni mogla suša pokončati. V predilnici je toča razbila mnogo šip. Iz kanalskega okraja. ki Ročinj. — Za solnčarico je umri v torek v Ročinju 35-leini kmet Andrej Stanič. Bil je priden in delaven mož. ki Ročinj. V naši drugače popolnoma zapuščeni vasi je zdaj poleti nekaj več življenja. Prineslo ga je vojaštvo, katerega imamo polno tukaj ob državni meji. V Ročinju samem sicer niso nastanjeni vojaki, a zato jih je dosti v bližini, v Kanalu, na Srednjem in v Vol čali. Pri nas imamo le začasno bolnišnico in polkovnega zdravnika. Vojake bi mi imeli že radi, če bi ne delali toliko škode po senožetih. — Letos je pri nas tudi precej letovičarjev, ki prav pridno zahajajo v naše maloznane toplice. Večina čitateljev najbrže ne ve, da izvira pri Ročinju vrelec, ki ima kakih 23° C. — Po dolgih letih dobimo spet kaplana v osebi č. g. Hektorja Carlet-a. Čaka ga mnogo dela. Oskrbovati bo moral tudi srenjsko duhovnijo. — Toča. V četrtek smo imeli nevihto s točo, ki je napravila precej škode. Zato pa bomo v nedeljo veselo plesali, kajti društvo Sloga nam priredi javen ples. Kar so mladeniči v potu svojega obraza letos poleti zaslužili, bodo v nedeljo v potu svojega obraza po fliki zaplesali. Koliko krega in krika bo v nedeljo zvečer, pilo se bo in pelo in možje bodo pretepali žene, v pondeljek pa ne bo še za sol. Društvo Sloga je izobraževalno društvo. — Županstvo. Naš župan, oziroma g. nadučitelj, vlada že peto leto, a ni še nič slišali o volitvi župana. Poročali smo že, kako je bilo županstvo zadržalo re-kurz, katerega so vložili nekateri Občinarji proti volitvam starešinstva. Zagrešila se je zloraba uradne oblasti, a gospodje v Trstu in v Gorici se za to ve- liko ne menijo. Vsa reč spi in dosedanje županstvo vlada naprej, kako pa, — ne vprašajte. ki Iz Krestenlce 6. 8. 1911. — Zelo domišljav je nek učitelj na Vipavskem, da-si vedno in povsod prodajh mižerijo, da mu lahko rečež: Boter Mižerija. Pravijo, da hoče ta boter Mižerija biti celo »žepan". Da mu bo bolj lahko do „že-panske" slave in časti in več moči proti farjem, mu povem zgodbico. Nekje na Kanalskem je živel mož, ki je zraven težkega kmečkega dela tudi cunje okoli pobiral, samo da je sina bolj lahko iz študiral. Ker je šla pa le trda za hrano, so se odprla na Kostanjevici samostanska vrata vsaki dan opoldne: skoz nje je šel sin študent nad „meneštro". R frater Angelik bi znal marsikaj povedati pozabljivemu sinu, ki je pa sedaj mogočen liberalno-socialni tambur, domišljav učitelj, protifarški gromovnik! To dobro ve on sam pa tudi Pecotarjev Štefulja. ki Kanal. — V nedeljo se je kopal nek domobranski podčastnik v Soči. Prišel je v 4 m globok kraj, kjer se je začel potapljati. Nadporočnik Oskar pl. Tonkli 7. lovskega bataljona je to opazil ter skočil za potapljajočim podčastnikom v vodo. Opetovano je moral pod vodo in še le po dolgem trudu se mu mu je posrečilo potegniti nezavestnega podčastnika na kraj, kjer so ga oživili. Rešitelju vse priznanje. ki Brzojavni urad v Plaveh. — S 1. avgustom t. I. se upeljali na našem poštnem uradu brzojavno službo. Iz tolminskega okraja. I Z gor. 4. avg. Žuga nam huda šiba — kolera. Roka mojega Sina je pretežka, jaz je ne morem več zadrževati, je dejala Dev. Marija I. 146 blizo Grenčbla. Naj pa navedem tu, kako so pri nas zdravili to bolezen I. 1855. L. 1854 je napisanih tu 20 slučajev radi griže, 1. 1855 pa le 14 radi krča. Zdravili so menda tako: V lekarni se dobi 1 kvintelj Ze-donia zedoaria (4 grame), 1 kv. Gentiana, 1 Angelica, 2 Theriae a andromachi, 3 krajcer. Pimprnella, 3 kraje, tavžent-rože. V mirodilnici: 2 lota najboljše Aloe Sucotrina, 1 kvint. (4 gr.) Zlate mirte, 1 kv. »grče" (Polyporus afficta. Larchensclnvamm), I kv. Rabarbare, 1 kv. najboljšega žafrana, pol kafre, 3 kraje, sladke skorje, 3 kraje, ženofovih listov, 6 kraje, encijanove korenike. (1 lot — I dekagr. 8 gr., 1 kvintelj — 4 grame.) Vse te reči treba drobno stolči, v steklenico dejati in na to 2 maslica najboljšega vinskega špirita vliti, poleg tega radi grenkobe dodejati >/4 funt. sladkorja »kandis", drobno stolčenega. Na to se zaveže steklenica z mehurjem (blatler) 'n ga zgoraj prebode z buciko, potem pusti to 3 tedne na solncu, ali pri peči, vsak dan se steklenico strese, dokler ne dobi barve marčnega piva; in potem je tekočina za rabo. Če je komu hudo, se vzame v vsaki bolezni lahko — 15 do 20 ali 25 kapljic na mlačnem čaju ali kavi zjutraj. Če je bolezen hujša, pa lahko vsaki čas in pri večjih boleznih tudi v večji meri. — Če so se pokazali krč, griža, je dajal dotični g. 1 žlico na mlačni »brinjevi kavi"; poleg tega se nadrgne s francoskim žganjem bolnikovo glavo, prsi, trebuh, sploh dele, kjer je krč; če ni krča, pa le glavo in trebuh. Bolnik gre v posteljo in vzame nekaj kamilč-nega čaja, potem se začne močno potiti. Ko to zgornjo tinkturo vzame, se počuti bolje. Večina onih, ki so to vzeli, so mogli iti že za eno uro potem po svojih opravkih, če tudi jim je gospod to odsvetoval. Tako v 38 slučajih. Zopet drugi so priporočali naslednje ravnanje po „Wiener Zeitung" od 30|8 1855 št. 240: Štabni zdravnik v Linču je iznašel zoper kolero to zdravilo, da mu pri tem noben bolnik ni umrl. Dene se na trebuh vrečico gor-kego ovsa, na želodec vrečico gorkega lanenega semena in 2 razbeljeni opeki, na noge ravno tako oboje. t Kmečka hranilnica In posojilnica pri Sv. Luciji", registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne 20. avgusta v svojih prostorih redni občni zbor ob 3. popoldne po večernicah z naslednjim dnevnim redom: a) poročilo načelstva; b) poročilo nadzorstva; c) potrjenje bilance za 1. 1910; č) volitev načelstva; d) volitev nadzorstva; e) slučajnosti. Vse čislane člane vabi k ude ležbi odbor. t Slap ob Idriji. — V naši občini imamo zabeležiti nov napredek. S 1. tega meseca namreč imamo na tukajšnjem poštnem uradu tudi brzojav. t Pečine. „Primorski List“ se nam dostavlja neredno ter vedno eden ali dva dni bolj pozno. Tudi ves omazan in raztrgan se nam dostavlja. Protestiramo proti takemu početju. Opozarjamo c. kr. poštno ravnateljstvo na ta dejstva. t Konj Je udaril pri Sv. Luciji 24 letnega Podorek Janeza v glavo ter mu izbil 5 zobov. Leči se v tuk. bolnišnici. Iz komenskega okraja. km Konferenca Sod. SS. Cordls Jesn za komenski dekanat bode dne 21. t. m. točno ob 10 in pol zjutraj v Rihenbergu v župnišču. pri drugih podjetjih, ki s svojimi za- I pazil, da mu ni iztekla kri, ko ga je služkl vzdržujejo sebe in družine; mar- | žena zavezavala. ' ljivi, pošteni ljudje, ki so v strašni nesreči, ki jih je zadela, zares vredni, da jim sočutno na poinoč priskoči, kdor more. Najizdalniše podpore je seveda pričakovati od države in dežele, pa tudi zasebna milodarnost nekaj zaleže in pričuje o plemenitem čutstvu tistih, ki v sili pomagajo. Ginljiv dokaz take plemenitosti so prejeli naši pogorelci od družbe tolminskih delavcev v Admontu na Koroškem. Neki Jernej Pušnar, baje iz /.adlaza nad Tolminom, je po slal tukajšnjemu č. g. kuratu po poštni nakaznici 10 K z dostavkom: »Darobi za požar! Je zložla maja kampanije usak nekaj. Delama pri štiftu Admont. Doma smo s Tolmina. Adije." Čast takim možem, ki si odrežejo od svojih skromnih zaslužkov, da pomagajo svo jim nesrečnim rojakom! Lep dokaz take plemenitosti daje tudi pevsko društvo v Bovcu, katero priredi v nedeljo 13. t. m. zabavo v prid našim pogorelcem. Ime našega dičnega pesnika Simona Gregorčiča ima privlačno moč, posebno za nas goriške Slovence. Zato je pevsko društvo pravo pogodilo, da je dobrodelno zabavo posvetilo njegovemu spo minu, saj se je dobrodelnost kakor vodilna nit vila skozi njegovo življenje. Upamo, da plemeniti namen zdru- Iz sežanskega okraja. s S Krasa. Po Krasu je vsled velike suše in hude vročine že vse porumenelo. Polja in travniki izgledajo tako kot ob Svečnici. Nekatero drevje se osiplje kot v novembru. Kljub temu pa prirejajo nekateri brezverni liberalni naprednjaki pohujšljive in dragocene plese z brezpotrobnimi igrami, da se mladina duševno in telesno kvari. Mladeniči in dekleta, ne poslušajte teh zapeljivcev 1 Cel teden se potite in trudite, da si zaslužite s krvavimi žulji denar in v nedeljo ni vam potreba truditi se, da ga zapravite. Kraški župani bi lahko bili toliko razsodni, da spoznajo, da plesi ne pospešujejo napredka, marveč le pohujšanje. Kakor je to na Krasu, je tudi po ostali deželi. s Sežana. — (Kolera med vo- jaki.) Pred par dnevi je obolel med žen z jako'zanimivim sporedom pri- I tuka] se nahajajočim vojaštvom en vo-vabi v,nedeljo večer mnogo radodar- ■ lak na zna'<''' kolere. Takoj so ga Iz bovškega okraja. b V Logu, 8. avgusta 1911. Izv. d o p. — V nedeljo sta naš čast. gosp. kurat in gosp. župan dogovorno z zaupnimi možmi iz Loga razdelila med pogorelce nabrano svoto podpor in mi-lodarov, in sicer 1500 K prejetih od dež. odbora, 300 K od Centralne posojilnice in 422 K iz raznih krajev, vsega skupaj 2222 K. Razdelitev se je ižvršila povsem pravično z ozirom na znane razmere in potrebe posameznih družin, na večjo ali manjšo škodo, ki so jo trpele in na število nepreskrbljenih otrok. Največji delež podpore je znašal 340, najmanjši 220 K. Za prvo silo je torej preskrbljeno; nekoliko bode po-magano z zavarovalnino. Vendar pa si ne bode mogel s tem, kar dobi, nihče več sezidati svojih poslopij, še manj omisliti si novo hišno opravo in obleko ter preskrbeti si potrebne piče. Pogorelci so sami delavci v rudnikih in nega občinstva v prijazne prostore gostilne »Pri Pošti" v Bovcu. b Pevsko društvo v Bovcu priredi v nedeljo dne 13. avgusta v prostorih gostilne „Pri Pošti" Simon Gregorčičev večer v prid pogorelcem Srednjega Loga. Spored: 1. Aljaž: „Ujetega tička tožba", mešan zbor. 2 Spomin na Simona Gregorčiča, predavanje. 3. »Velikonočna", deklamacija. 4. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 5. »Moj narodni dom", deklamacija. 6. Aljaž: »Oj z Bogom ti planinski raj!“, mešan zbor. 7. „0 nevihti", deklamacija Po besedi prosta zabava. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: 60 vin. za osebo. Sedeži: 30 vin. za osebo. Rojaki! pridite v obilnem številu ter odprite srce in mošnjo v pomoč našim nesrečnim sosedom. Kdor se ne more udeležiti osebno, naj blagovoli poslati kak milodarček — bo vse hvaležno sprejeto. V Bovcu, 6. avgusta 1911. Odbor. b T Logu pod Mangartom, 4. avg 1911. — »Soča" je v torkovi številki priobčila vest, da je tukajšnji občinski tajnik ponesrečil in takoj potem umrl. — Da ne ponatisnete te vesti, Vam poročam, da Miha Černota, posestnik in obč. tajnik v Logu, še živi in da je bil od tistega dne, ko je na Predelu padel z voza in se na glavi potolkel, že dvakrat v Rablju in nazaj; da je torej »Sočin" poročevalec prezgodaj štel njegove zadnje dihljaje. Tukaj imamo veliko sušo; vse po-točine so suhe in studenci se usihajo drug za drugim. Griva je porumenela in samo na močni zemlji je videti še kaj zelenja. Vsa poljščina umira in. otave ne bode menda prav nič. Žalostno za kmeta. — V Bovcu je suša še hujša. b Predil. S Predila nam piše Srb Ludvig Bugarin, ki ima tamkaj gostilno, sledeče vrstice: Spoštovani g. urednik! Čital sem v nekem časniku dne 3. 8., da je g. Miha Črnota iz Loga umrl. To ni res. On je bil le močno potolčen vsled padca in so ga ob 1. uri ponoči prinesli vojaki k meni. Moja žena mu je rane izprala s karbolovo kislino in mu jih zavezala. Potem je šel spat. Spal je do 10. ure. Ko se je dvignil, je šel v Rajbelj k zdravniku, ki mu je rane zašil, in kolere. izolirali in spravili v Trst. Prostore, kjer je imel ta vojak opravila, so des-inficirali. Tudi onim vojakom, ki šobili ž njim v dotiki, je prepovedano zapustiti za nekaj časa svoje prostore. Občinstvo se je pri nas ustrašilo, a upati je, da ni nevarnosti za to bolezen. Iz korminskega okraja. kr Vabilo k rednemu občnemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice v Mirniku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 13. avgusta t. I. ob 3. uri pop. v župnišču z dnevnim redom: L Potrjenje računskega sklepa za leto 1910. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Odbor. kr V Fojanl bo priredilo »Slov. kat. izobraževalno društvo" veselico • dne 13. avgusta in ne 18. kakor je pisala zadnja štev. ^Primorskega lista". Vspored bo jako raznoličen in zanimiv. Vabimo zlasti okolico, naj se udeleži naše prve veselice. Odbor. 0CLAS. Služba občinskega tajnika in hkrati služba župnijskega organista se stem razpisuje. Kot tajnik vdobiva letnih S00 K in kot organist letnih 500 K stalne plače. Postranski dohodek ni vračunjen. Prosilec mora biti v tajništvu in v cerkveni glasbi dobro izurjen ter zmožem tudi nemščine. Nastop službe s 1. sept. t. 1. Prošnjo je vložiti do 25. t. m. v roke župana Vinkota Jazbec v Svetem, pri Komnu. Županstvo v Komnu. Župni-dekanijski urad v Komnu. Išče se or ganista - pevovodja za neko duhovnijo v Goriški okolici. Podučeval bi tudi društveno danes še 'živi g. Miha I Petje- Rokodelci imajo prednost. Črnota. Bog ga živi še 100 let, ker je Plača po dogovoru. — Natančneje dober človek. Jaz sem pa kakor Srb | pove uprava lista. Priloga »Primorskemu Lisfu“ šf. 32. z dne 10. avgusfa 1911. Loterijske številke. 5. avgusta. Drnaj.............. 34 83 35 42 68 Gradec............. 68 54 69 29 13 _ • i " | Spominjajte se ob vsaki * priliki »Šolskega Doma " Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se loplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem Škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorjo za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni, M Lekarna I | Gristofoletti v Gorici i rifcl = M fiji Prave in edine žel. kapljice Li znamko sv. Antona Pado- ^ vanskeg-a. M LTi Zdravilna m o č KK teli kapljic je ne-prekosljiva. Te M kapljice uredijo ^ redno prebav-Ijanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico 5™ (Varstvena znamka) popij e. Okrepč M aelodec, storž, da izgine v krat- L**; ’ ' it>n W kema £asu omotica in šivotna M Ld Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi hud storč, da človek raje j č. jwj Cena steklenica 60 vin. |$j ♦ i ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičariia ^ K. DraščikJ v Gorici na Kornu (v lastni hlkl) ||p IzvrSuJe naročila vsakovrstnega ut peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja 4^ različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstrn. Cene Jako nizk*. žtev. 2383 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja ii junija 10 začne v ponedeljek, V. sept. I9ll, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do f. po-poludne. Dne 6., 9., 13., 16. in 20. sept. bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 24. julija 1911. 01 ravnateljstva zastavljalnice. Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25 v Gorici.------------------ jJK Priporoča svojo zalogo vsa-*£<8 §lg3 „ CENTRALNA POSOJILNICA f^EQI5CF50VflnA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZftVČZO v GORICI ♦-♦♦-♦♦lit obrestuje hranilne vloge po 4' ,"|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5',%, na menice po (>00, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. & & OOO ■€> OOO BOŽIPAR BOŽIČ, pek in sladčičar pri Sv. Luciji ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! ■O-O-G- ■€> OOO Podpisani naznanjam svojini in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smot, krojaški mojster v Gorici. 9 1 i 1; —^0 Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nainp hutph uotrelii in pri prodaji ^ ^ ^ tmefljskili piMov. •'v* ^ •'v* Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- JOSIP CULOT v Rašfeliu štev. 2 Z5 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za^božično drevesce In punlc za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. BS5-------------------------------------------55?5n Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z železjem v Gorici v hiši,,Goriške ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pnnipe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, knliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cone konkurenčne. --------------------------—= V Postrc Prosimo zahtevati listi, e blagiijno radi kontrolo. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi- zarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. — Za nmogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. Čevljarska zadrugo v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po ■r zmernih cenah. -*■ Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih najboljši glas. Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Crez 650 kolajn In prvih daril Itd. Ph. Mayfarth & C.o Dunaj, II. Taborstrasse 71. Iščejo se zastopniki. V Ljubljanske kreditne banke" so bavi z vsrmi v bančno stroko spadajočimi posli. v v/v ffloge na ftnjižice obrestuje po ¥'/2%, vloge v tekočem računu po dogouorii. Delniška Blavnlca K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 450.000. — ===== PODRUŽNICE: Celovec. Gorica. Sarajevo. Split. Trst. --------------------------------------------- TFT] mu J dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦ pn J. MEDVED - GORIC A. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.