Št. 145 (14.541) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SREDA, 2. JUNIJA 1993
syan'/g BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BANC0IMT
BALKAN / BOJI V BOSNI, PRETEPI V BEOGRAJSKI SKUPŠČINI
žrtve so zdaj - konvoji
Medtem ko v Italiji protestirajo zaradi uboja njihovih voznikov, so včeraj pri Maglaju ubili še tri danske voznike tovornjakov Unproforja - V Beogradu so na hitro odstavili še Dobrico Cosiča
Ti očeta do praga, sin tebe čez prag
Tone Hočevar
Balkanska norija in morija se imenitno razpletata v skladu s svojo zelo srbsko (anti) logi-Drugače se skoraj ne bi mogla, Ce je verjeti Poznavalcem (zakaj jim ne bi?), ki so že zdavnaj Napovedali, da se bo zadnje dejanje vojne zaCe-1°> ko se bodo Srbi zaceli klati med seboj. Sele Potem torej, ko se bo že udejanilo reklo »ti (Mi-osevic) očeta (Cosida) do praga, sin (Šešelj) tebe Miloševiča) Cez prag« in bo moral nekdo od Zn°traj, verjetno s pomočjo od zunaj nagnati, onemogočiti, morda celo ubiti še sina, ki se ta trenutek piše Vojislav Šešelj, ko se bo vse do Konca razpletalo, pa se bo morda tudi drugače.
Cosic, ki so se ga morale cele generacije (ta-Kj'atnih) Jugoslovanov učiti na pamet, ko je še Pisal o junaštvu in srbstvu kot sinonimih, je porogal napisati tudi scenarij lastne pogube. Nje-8°v in njegovih somišljenikov Memorandum se nresnicuje tako, da revolucija mora pogoltniti tudi lastne očete in sinove, da bi Ideja lahko zaživela in se na koncu izničila.
Tako v prispodobah. V resnici, »na terenu«, vse veliko bolj trdo, banalno, vsakdanje politikantsko in krvavo. Pred CosiCem je moral oditi Panič, ki je prišel iz Amerike, za CosiCem Prav kmalu pride na vrsto drugi Panič, general, ki ga utegnejo kot žrtveno jagnje morda celo po-slati v Haag, pred mednarodno sodišče, ki bo sodilo vojnim zločincem.
Kaj komu v svojih vrstah naprtijo kot »-greh«, je cisto vseeno. Hudo je le, ker se utegne Brbom veliki met posrečiti, Četudi ne bo veC ne Paničev, CosiCa in na koncu tudi ne Miloševi-Ca in Šešlja. Vse beograjske (in beograjskim Podobne zagrebške) igre na šahovnici plaCuje-in utegnejo do konca plačati Bosanci. Tisti, ki jih sredi Sarajeva ubije bomba, ko igrajo no-8°met, tisti, ki bežijo iz Maglaja ali pa iz Moharja, in tisti, ki bodo v rezervatu Sarajevu pripovedovali vnukom, kakšna je bila Bosna, Preden je neki pisatelj, ki se je pisal Dobriča Cosic in so se ga v šoli učili na pamet, s prija-telji napisal neki papir, ki so mu rekli Memo-randum in je v njem pisalo skoraj vse, kar se je Potem zgodilo.
BEOGRAD - Skupščina ZRJ, v kateri ob srbskih sedijo Se poslanci iz Cme gore, je v ponedeljek ponoči izglasovala nezaupnico predsedniku države, ki je svet ne prizna, Dobriči Cosiču. Glasovanje je zahteval Cetni-ški vojvoda Vojislav Šešelj, ki je Cosiču že od zgodnje pomladi očital protiustavno delovanje, svojeglavost, ustanavljanje neformalnih oblastnih skupin, vodenje vzporedne zunanje politike države, dogovarjanje s hrvaškim predsednikom Tudmanom in sramotno predajo Prevlake Hrvatom.
Cosič se pred poslanci tudi ni mogel braniti, ker ga ni bilo na zasedanju. Glasovanje o zaupnici so namreč na Sešljevo zahtevo postavili na dnevni red v zadnjem trenutku. Ob Sešljevih radikalcih so potem za razrešitev predsednika glasovali MiloSevičevi socialisti, torej tisti, ki so ga postavili na oblast, branili pa poslanci iz opozicijskih vrst, ki jih je Cosič zadnje Čase srdito napadal. V zboru republik so se za predsednika »zvezne države« potegnili samo Črnogorci, ki jih je Cosič še pred kratkim obtoževal, da se skušajo odcepiti.
Skupščina je zasedala tudi v torek, vendar so morali sejo popoldne prekiniti, ker je pred skupščinsko dvorano prišlo do - pretepa. Poslanec SeSljeve radikalne stranke Lakič je udaril poslanca Draškovičevega Srbskega gibanja obnove Markoviča, ki so ga morali odpeljati v bolnišni-(R. S.)
Bivši predsednik Cosld, bivši premier Panič in najbrž že prav kmalu tudi bivši general Života Panič (Foto: TRIO)
co.
Žrtve napadov so tudi vozniki tovornjakov s človekoljubno pomočjo
SARAJEVO, BEOGRAD - V Bosni so tarCe ostrostrelcev ali pa topovskih izstrelkov postali tudi tovornjaki svetovne organizacije, ki bolnim in laCnim v obkoljenih krajih dovažajo zdravila in hrano.
Italijanska javnost je z ogorčenjem sprejela novico, da so ubili tri njihove državljane, ki so vozili tovornjake. Po pričevanju očividcev so jih postrelili pripadniki »neregularne vojske«, kar naj bi menda pomenilo, da je Slo za bando oboroženih civilistov doslej neznane narodnosti. Zločin se je zgodil že v soboto, novico pa so objavili šele v pone-
deljek pozno zvečer. Po zadnjih novicah Italijani še niso izgubili upanja, da je kdo izmed žrtev napada Se živ.
V torek je še bolj odjeknila novica, da so na severu Bosne, blizu Maglaja, ubili dva danska voznika Unproforjevih tovornjakov, štiri pa ranili. Po nepotrjenih podatkih je konvoj zadela topovska granata.
Dva konvoja s človekoljubno pomočjo so v torek Srbi ustavili, ko sta se skušala prebiti v Srebrenico in Goražde. Iz Srebrenice tudi poročajo, da ljudje množično bežijo, ker ne zaupajo, da jih 150 modrih Čelad, ki so v mestu, lah-
ko zaščiti pred srbskimi napadi. V Sarajevu so Srbi na muslimanski praznik bajram ubili enajst ljudi, ki so igrali nogomet. Več kot sto je bilo ranjenih.
Na mednarodni ravni sta se medtem francoski in britanski zunanji minister Juppe in Hurd dogovorila, da je potrebno Se ta teden prepričati Članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, da bodo sprejele »program skupne akcije«, predvsem pravico modrim čeladam, da bodo lahko uporabljale orožje pri varovanju Muslimanov, ki jih bodo strpali v »varnostna območja«. (R. S.)
|§g§
'
NEMČIJA / VSI NAPORI BONNA IN ANKARE SO SE IZJALOVILI
Protest Turkov se stopnjuje in širi
Sinoči manifestocije po vsem Severnem Porenju-Vestfaliji, danes v Hamburgu jutri pa lahko dosežejo višek
Z rePresijo nemški policiji ne uspe zaustaviti protesta turških priseljencev, ki ne verjamejo več obljubam (Telefoto AR)
BONN - Tri dni po tragičnem požaru v Solinge-nu se še stopnjuje napetost med turskimi priseljenci. Zaman so bili vsi pozivi nemških in turških oblasti, tudi prejšnjo noC je v Solingenu prišlo do nasilnega protesta turških priseljencev. Obračun je ponovno težak, saj je kakih 2000 protestnikov veC ur kljubovalo policijskim okrepitvam, tako da je razjarjena množica po-vrocila novo gmotno Škodo, več oseb je bilo ranjenih, policija pa je priprla 62 oseb. Za več ur so Turki zaustavili promet na avtocestah v smeri proti Kölnu, Diisseldorfu in Wuppertalu. Včerajšnji dan pa je minil v relativno mirnem ozračju ob vesteh, da policija vneto iSCe štiri »skinheade«, ki naj bi bili vpletem v gnusni zločin. Sinoči je solin-genske ulice ponovno preplavila večtisočglava množica, tako da bi se lahko tudi ta noč izrodila. Val protesta se Siri in je sinoči zajel skoraj vsa večja mesta v Severnem
Porenju-Vestfaliji. Oblasti pa se bojijo predvsem današnjega in jutrišnjega dne.
»Žalovanja je konec«, je včeraj izjavil vodja hamburšldh Turkov Mu-layim Huseyin, »sedaj moramo poskrbeti zase, ker tako ne moremo več.« Kako, je že vsem Nemcem in Turkom znano. Turki iz tega hanseatskega mesta bodo danes vsestransko protestirali, saj ne bodo šli na delo, otroke ne bodo pustili v šolo, z zaporo vseh turških trgovin in drugih obratov pa bodo izrazili svoje nezadovoljstvo do nemških oblasti. Višek tega protesta bo zborovanje pred hamburško občinsko palačo. Sirijo se govorice, da bodo nekaj podobnega uprizorili tudi berlinski Turki, vseh pa je strah predvsem jutrišnjega dne, ko bodo pogrebne svečanosti za petimi žrtvami požara v Solingenu.
Sindikati javnih uslužbencev so že napovedali 15-minutno prekinitev dela v znak žalovanja, tej
pobudi se bodo bržkone odzvali še drugi. V Solin gen bosta odpotovala ministra za zunanje in notranje zadeve, Klaus Kinkel in Rudolf Sehers, svečanosti v kölnski mošeji pa se bo udeležil predsednik republike Richard von Weizsäcker Kancler Kohl bo ostal v Bonnu, kjer naj bi parlament začel razpravo o podelitvi dvojnega državljanstva v Nemčiji že desetletja živečim tujim delavcem. To odločno zah teva Turčija, med nemškimi politiki pa so mnenja deljena. Načelno se večina strinja, da bi lahko priseljencem s stalnim bivališčem v Nemčiji omogočili glasovanje vsaj na krajevnih volitvah, glede dvojnega državljanstva pa se večina boji reakcij med prebivalstvom. Po nesrečnem zakonu, ki je omejil pravico do azila, a ni odpravil so vraštva do tujcev, bo morala Nemčija sprejeti ce lovitejSo rešitev in morda tudi pristati na dvojna državljanstva.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Za samostojno zastopstvo slovenske manjšine
Delegacija Slovenske skupnosti je včeraj izročila predsednikoma opbeh vej parlamenta Spadoliniju in Napolitanu peticijo z zahtevo po samostojnem zastopstvu slovenske manjšine v parlamentu. Popravek z enako zahtevo pa so v komisiji vložili tudi predstavniki DSL in SKP.
stran 2.
Italijo presunila tragična smrt prostovoljcev v Bosni
Kljub velikemu odmevu, ki ga je zbudil uboj treh od petih italijanskih prostovoljcev v osrednji Bosni, se v javnem mnenju utrjuje pre-pičanje, da je treba humanitarno delo nadaljevati, sicer bo njihova smrt zaman. Se glasnejše so tudi zahteve, naj Italija in Evropa povečata prizadevanja za končanje te nesmiselne vojne, medtem ko je rimsko zunanje ministrstvo uradno pozvalo bosanske oblasti, naj tragični dogodek do potankosti raziščejo. Zvečer je iz Sarajeva prišla vest, da so našli truplo enega od treh pogrešanih, ki pa ga še niso identificirali.
.........................stran 2...
Sarajevskim otrokom Nobel za mir
Italijanske mirovne organizacije so sprožile akcijo za zbiranje podpisov pod predlog, po katerem naj bi Nobelovo nagrado za mir 1993 podelili otrokom iz Sarajeva. Iniciativo so včeraj predstavili tudi v Trstu, kjer bodo podpise do srede meseca zbirali po šolah in na ulicah. Tiskovna konferenca je bila hkrati priložnost, da so tržaški predstavniki mirovnih gibanj opozorili na probleme pri njihovi skrbi za bosanske begunce in za humanitarno pomoč prebivalstvu na vojnih območjih.
stran 2,
Lipovec za novo manjšinsko politiko
Kandidat SKP za deželni svet Sergij Lipovec je prepričan, da mora biti slovenska manjšina odprtejša do okolja in odločnejša v boju za narodnostne pravice. Njegova stranka se zavzema za opozicijsko politiko.
stran 3.
Staro v novi preobleki
Zborovsko petje na odprtem z dobrim Izvajalcem in skrbno izbranim programom, stara »zgodovinska« kavarna pod novo upravo in končno nov niz oddaj Radijskega odra na Radiu Trst A. Vse to bi lahko na kratko - in seveda površno - označili kot staro v sodobni preobleki, pač primerno novim razmeram. MePZ Primorec-Tabor je pretekli petek nastopil na prostem v Dolini, dan prej so v Trstu ponovno odprli kavarno Tommaseo, po radijskih valovih pa se z novim nizom oddaj spet predstavlja Radijski oder. Ob teh zapisih pa je še daljši prispevek Ivanke Hergold o Paternujevih »Razpotjih slovenske proze«.
.....................stran 6..
Tatovi že tretjič v štandreškem Copegu
Tatovi so včeraj ponoči že tretjič v šestih mesecih vlomili v skladišče z živili podjetja Copego v Štandrežu. S tovornjakom na dvorišču so se zaleteli v vhodna vrata skladišča in jih razbili. Odnesli so samo pol ducata pršutov in salam, morda ker jih je kdo zmotil. Plen je neznaten, škoda pa velika, saj so se zlikovci z vandalskim početjem znesli tudi nad blagom na drugem tovornjaku.
stran 7.,
Bo Argentin prepustil vodstvo Indurainu?
Poznavalci pričakujejo, da bo na kolesarski dirki po Italiji današnja 10. etapa na kronometer ena odločilnih. Favorit je Spanec Mlguel Indurain, ki bi lahko odvzel Italijanu Argentinu roza majico. Včerajšnjo etapo je z minimalno prednostjo pred glavnino osvojil Italijan Furlan.
stran 21
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Sreda, 2. junija 1993
NOVICE
VOJNA V BOSNI / PO TRAGIČNEM NAPADU NA PETERICO ITALIJANSKIH PROSTOVOLJCEV
Vsepovsod preiskave o podkupninah
RIM - Ob Številnih preiskavah, s katerimi se ubadajo v malodane vseh državnih pravdništvih države, se vrstijo tudi razne izjave. Tako je npr. Guido Caporali, ki je zastopal KPI v upravnem odboru podjetja državnih železnic, tedniku Fami-glia Cristiana povedal svojo zgodbo o podkupninah in vpletenosti raznih strank. Intervju bo objavljen v Številki, ki bo izšla ta teden, vendar pa je že izšel krajši izvleček. »Shanke so draga stvar in kaže, da tega ne ve nihče,« pravi Caporali, ki se nato spraSuje, kako to, da vsedržavni tajniki strank niso in ne vedo ničesar, Ce jim seveda hočemo verjeti. Socialistična shanka si je v hipu nabrala milijardne izgube, DSL razprodaja svoje premoženje, prav tako KD: kaj se je torej zgodilo, sprašuje in se spraSuje Caporali, ki zagotavavlja, da se marsikdo med politiki spreneveda. Zato bi bilo bolj korektno, da bi vsi povedali vso resnico, tudi DSL, pri kateri pa gre za vprašanje vodstvenih organov oz. osebnosti. Nedvomno, pravi Caporali so pritiski na Occhetta, da bi naredil, kot sta storila pred njim Romiti ali De Benedetti, vendar bi imel nato malo možnosti, da bi Se ostal sekretar stranke. Na področju preiskav pa je treba omeniti vsaj zahtevo turinskih sodnikov, da zaslišijo Prima Gregantija, in sicer v zvezi s Švicarskim tekočim računom podjetja Cogefar Impresit. V Genovi pa so izpustili bivšega župana Burlan-da, preiskovalcem pa se je javil Stefano Da Ponte, ki je za podjetje Lodigiano vodil dela za podhod pod Trgom Caricamento. Nanj so sodniki pred dnevi naslovili jamstveno obvestilo.
Šest arestov zaradi mamil
MILAN - »Majski sneg« - ta lep naslov nosi policijska akcija, ki se je zaključila z arestom šestih oseb in zaplembo 13 kilogramov kokaina. Aretirance - 37-letnega Salvatoreja Perroneja, 34-letne-ga Giuseppeja Finardija, 36-letnega Rodolfa Orsi-nija, 31-letnega Nunzianteja Marraffo, 36-letnega Angela Ferattija in 39-letnega Achilleja Federica -obtožujejo prekupčevanja z mamili in združevanja v zločinske namene. Na sled - v prvi vrsti Perroneju, ki je vodja skupine - so jim prišli pred dobrim mesecem.
Val arestov v Abrucih
PESCARA - Mafijsko delovanje, prekupčevanje z mamili, ropi in podobno: pod temi obtožbami so policijski agenti že aretirali 17 oseb, medtem ko eno še išCejo. Preiskava, v katero je vpletenih toliko ljudi, se je začela z umorom Itala Ferrettija, ki je bil vse prej kot neoporečen državljan. Njegovo truplo so našli na pustni dan v prtljažniku njegovega avtomobila, kar je sprožilo prvo preiskavo.
Rahlo upanje, da je eden od pogrešanih še živ - Krvavi dogodek ne sme ustaviti plemenite humanitarne pomoči - Poseg Farnesine in sožalji predsednikov parlamentarnih zbornic
Ena zadnjih slik Guida Pulerttija, ki je tgubil življenje v Bosni med svojo človekoljubno akcijo
BRESCIA - Zadruga »II seme e il frutto« (Seme in sad) včeraj ni odprla vrat. Prijatelji prostovoljcev, ki so umrli v Bosni, so na njene navoj-nice nalepili žalni napis z imeni Guida Pulettija,. Sergia Lane in Fabia Mo-renija. Pred trgovino, ki prodaja vegentarianske izdelke, so se vCeraj ves dan vrstili mešCani Brescie, ki so želeli izraziti sožalje in solidarnost. Predstavniki zadruge, ki so v nenehnem stiku z rimskim zunanjim ministrstvom in z italijanskimi ambasadami v bivši Jugoslaviji, so sinoči potrdili, da so našli trupli dveh od petih prostovoljcev in da oba preži-
vela Člana skupine nista utrpela hujših poškodb, razen kake praske in razumljivega Soka. Oba, Agostino Zanotti in Cri-stian Penocchio, sta že telefonirala svojcem, sedaj pa s elani Unproforja pomagata pri iskanju trupel svojih tovarišev.
Kot smo že poročali, je do tragedije prišlo v soboto, ko se je peterica Italijanov s tovornjakom humanitarne pomoči in brez spremstva vozila proti Novemu Travniku. Na poti jih je napadla neregularna oborožena tolpa, jim je odvzela tovornjak in jih naložila na traktor, s katerim jih je odpeljala na osamljen kraj in tam streljala na
njih. 34-letni Zanotti in 26-letni fotograf Penocchio sta uspela zbežati in po neskončnih dveh dneh hoje priti - vsak zase - do enot Unproforja, medtem ko so njuni trije tovariši najbrž umrli. Čeprav tega ne bo mogoCe zanesljivo trditi vse dotlej, dokler ne bodo našli še tretjega trupla. 40-let-ni Guido Puletti je bil sodelavec dnevnika »Brescia Oggi« in je dopisoval v glavnem iz vojnih območij, 21-letni Sergio Lana je bil vojaški oporečnik in je čakal, da ga za civilno služenje vojaškega roka dodelijo enemu od centrov Cari-tasa, medtem ko je bil 40-letni Fabio Moreni iz
Cremone gradbeni podjetnik. Namen njihove misije je bilo prebitje do naselja Zavidoviči, od koder so nameravali evakuirati 64 oseb, v glavnem žensk in otrok, za katere je bila že dogovorjena namestitev v Brescii.
Pri zunanjem ministrstvu v Rimu je bila medtem ustanovljena posebna krizna enota, ki je že vCeraj odpotovala v Split, od koder namerava v osrednjo Bosno. Farnesina je ob tem izrazila pričakovanje, da bosanske oblasti v celoti osvetlijo to brutalno in zahrbtno epizodo, generalni tajnik ministrstva Bruno Bottai pa je v ta namen vCeraj poklical na pogovor predstavnika bosanske vlade v Rimu. Preiskavo o tragičnem dogodku je vCeraj odprla tudi večstranska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki muslimanskih in hrvaških sil v Bosni in opazovalnih misij EGS in Unproforja.
»Prepričani smo, da je najboljši naCin, s katerim lahko počastimo spomin na prijatelje Fabia, Guida in Sergia ta, da z veliko odločnostjo potrdimo svoje zavračanje vojne in nasilja.« Tako pravijo v tiskovnem sporočilu elani brešanskega iniciativnega odbora za bivšo Jugoslavijo, ki zagotavljajo, da bodo na-
daljevali s solidarnostnimi akcijami in s prizadevanji za mir vse do konca vojne, saj je to edini način, da žrtev njihovih prijateljev ne bo zaman.
Sožalna sporočila ob smrti treh italijanskih prostovoljcev v Bosni so vCeraj prišla tudi od predsednika senata Spa-dolinija, od predsednika poslanske zbornice Na-politana, predsednika vlade Ciampija, od voditeljev Komunistične prenove, katere elan je bil Guido Poletti, in od Italijanske Caritas, ki ob izrazih sožalja družinam poziva k nadaljevanju plemenitega poslanstva v pomoč prebivalstvu Bosne in Hercegovine.
Ubiti Fabio Moreni iz Brescie (lelefoto AP)
Cristian Penacchio je imel več sreče in se je že oglasil svojcem (lelefoto AP)
RIM / OBISK SSK TER POPRAVKA DSL IN SKP
Slovenska manjšina mora biti odslej samostojno zastopana v pariamentu
Delegacijo Slovenske skupnosti sta včeraj sprejela tudi Spadolini in Napolitano
Vomr Tavčar
Predsednik senata Spadolini (AP)	Predsednik zbornice Napolitano (AP)
RIM - Pozornost je precejšnja, vprašanje pa je, ali bo obrodila zaželene sadove. Italijanski parlament, ki se spoprijema s »kislim jabolkom« spremembe volilnih pravil, se v tem okviru sooCa tudi s problemi manjšinskega zastopstva. In pozornost za potrebe priznanih manjšin, specifično pa slovenske narodnostne skupnosti, je precejšnja, morda celo nad pričakovanjem. Ostaja pa dvom: ali bo po veC kot dvajsetih letih, od kar je bil vložen prvi zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine, italijanski parlament tokrat le prešel od besed k dejanjem? Dosedanje izkušnje niso pozitivne. Morda pa je paradoksalno prav obdobje, ko italijanska država preživlja najhujšo politično, družbeno in moralno krizo tisti, ki bo pripomogel k razvozlavanju zapletenega in nikoli razrešenega vozla manjšinskih pravic in manjšinskega političnega zastopstva.
K takemu razmišljanju navaja nekaj včerajšnjih dogodkov, ki so se zgostili v nekaj urah in ki vendarle nakazujejo neke možne perspektive. Predvsem sta tu srečanji, ki sta jih deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in podtajnik Andrej Bratuž imela s predsednikoma senata in poslanske zbornice Giovannijem Spadoli-nijem in Giorgiom Napo-litanom, katerima sta predložila peticijo z nad 1.700 podpisi, ki zahteva, naj parlament upošteva in reši vprašanje političnega zastopstva Slovencev v Italiji. Ob tem
velja omeniti, da sta Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove predložila v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice, ki je vCeraj začela z razpravo o novih volilnih pravilih, popravka, s katerima predlagata rešitev problema zastopstva manjšin. In kaže, da se problema pravic in predstavništva slovenske narodnostne skupnosti zavedajo tudi v italijanskem zunanjem ministrstvu, ki naj bi nameravalo pismeno opozoriti parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja na ta še nerazvozlan vozel. Seveda je v tem trenutku izredno tvegano napovedovati usodo obeh popravkov, peticije in opozoril Far-
nesine, spodbudno pa je dejstvo, da ni bilo zaznati ozračja zaprtosti do manjšinske problematike.
Pojdimo po vrsti. Precejšnjo odprtost je do problema političnega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti pokazal predsednik senata Giovanni Spadolini, ki se je z zastopnikoma SSk Jevnikarjem in Bratužem zadržal nad pol ure. Pogovor je po začetni zadržanosti potekal v sproščenem vzdušju in je seveda, poleg problema slovenske narodnostne skupnosti zajel tudi položaj italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.
Jevnikar in Bratuž sta Spadoliniju orisala položaj slovenske narodno-
stne skupnosti v Italiji, spomnila sta na neizpolnjeno obvezo Italije, da zagotovi manjšini zaščito in mu izročila peticijo (tekst je enak tako za senat kot za poslansko zbornico), z zahtevo, naj bi parlament sprejel posebna določila, ki bi zagotovila slovenski manjšini zastopstvo v državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih izvoljenih telesih, pri oblikovanju teh mehanizmov pa naj bi se posvetoval s predstavniki podpisnikov. Peticija se sklicuje na italijansko ustavo, na veljavne zakone, na načela, ki jih je oblikovala dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme, na dejstvo, da so Slovenci imeli svoje zastopstvo še
v Časih pred nastopom fašističnega režima in na zakonodajo, s katero je veC evropskih drZav zajamčilo manjšinsko zastopstvo.
Predsednik Spadolini je v pogovoru s predstavnikoma SSk in v izjavi za televizijo poudaril, da je zahteva upravičena in da je treba manjšinsko zastopstvo zaščititi. Zadevo pa bo treba preveriti ob oblikovanju volilnih pravil za senat ter v tem okviru poiskati ustrezne tehnične rešitve.
Pogovor s predsednikom zbornice Giorgiom Napolitanom je bil krajši, po svoje pa še konkretnejši. Potem ko je priznal, da spreminjanje proporCnega volilnega zakona v večinski spreminja problem zastopstva manjšin, se je Napolitano obvezal, da bo predal komisiji za ustavna vprašanja peticijo. Obenem pa je omogočil, da je komisija ob koncu dopoldanskega zasedanja sprejela predstavnika SSk na avdicijo. Tako sta Jevnikar in Bratuž predsedniku komisije Adrianu Ciaffiju (KD), ministru za reforme Leopoldu Elii in drugim prisotnim poslancem obrazložila peticijo in položaj manjšine. Ciaffi se je obvezal, da bo seznanil komisijo s peticijo in obenem poudaril, da je komisija občutljiva za manjšinska vprašanja, ker med drugim obravnava ta problem in preučuje okvirni zakon o pravicah jezikovnim skupnosti. Minister Elia pa je dodal, da bo o problemu govoril s premierom Carlom Aze-
gliom Ciampijem in, ne da bi sprejel konkretnejših obvez, zagotovil, da bo »vlada primerno upoštevala nakazano vprašanje«.
Med popoldanskim zasedanjem pa so predstavniki Dsl in Skp predložili v komisiji popravke k Mattarellovemu tekstu volilnih pravil, ki zadevajo zastopstvo manjšin. Predlog Dsl sta strankina predstavnika Cesare Salvi in Augusto Barbera izdelala v sodelovanju s predsednikom strankine slovenske komisije Milošem Budinom.
Popravek je tempiran na sedanji Mattarellov predlog (predvideva izris takih volilnih okrožij, da bodo manjšine lahko glasovale Cim bolj strnjeno, obenem pa v proporCni korekturi izvolitev manjšinskega kandidata, ki bi dobil poln mandat ali pa tistega, ki bi presegel prag 15 odstotkov preferenčnih glasov), obveza pa je, da stranka prilagaja popravek popravkom in dopolnilom k Mattarellovemu tekstu, ki bodo nedvomno izšli iz soočanja v komisiji.
Vsebinsko precej podoben je tudi popravek Skp (ne predvideva pa praga), ki ga je poslanska skupina izoblikovala v sodelovanju z bivšim senatorjem Stojanom Spetičem.
V tem okviru je treba zabeležiti še dejstvo, da je premiera Ciampija na vprašanje manjšinskega zastopstva s pismom opozoril tudi poslanec južnotirolske SVP Michl Ebner.
HbOSNA / PREDLOG MIROVNIH ORGANIZACIJ}''
Sarajevskim otrokom Nobel za mir 1993
Kritike na odnos Slovenije do beguncev
pomoč državljanom Bosne in Herce govine in beguncem. Ce zbiranje pe moči teCe sorazmerno dobro, kijuu temu, da Se niso izkoriščene vse možnosti (ena od teh bi bila npr. cija v supermarketih, kjer bi kuPl-svojemu nakupu prostovoljno doda kak živilski izdelek za Bosno), je nal večja težava njen prevoz oziroma za gotavljanje tovornjakov. Odtod poziv, da bi se na zgopraj omenjeni našlo zglasili prostovoljci, ki bi bili pn pravljeni posoditi svoja prevozna sredstva.
V vrsti drugih problemov, s katerimi so mirovniki podrobno seznam i tisk, je veliko kritik letelo tudi na Slovenijo in na njeno vlogo »oboroženega stražarja Evrope«, kot so oz nacili zadržanje slovenskih mejni organov do bosanskih beguncev. Maja Furlan, ki je zadolžena za sprejemanje beguncev, je naznani zadnja, ponedeljkova primera, ko ®° na slovenski meji zavrnili mater z 1 letnim otrokom, ki se je po Štirih me secih zatočišča v Brescii hotela vrni - Zagreb, kjer so jo čakali svojci-
TRST - Nobelovo nagrado otrokom? Zakaj pa ne, Ce so to otroci iz Sarajeva, Ce so to pod teZo bomb prezgodaj dozoreli majhni ljudje, Ce so to predstavniki rodov, ki morajo zrasti v zagrizene sovražnike vojne in goreče privržence miru. Najuglednejša nagrada na svetu naj jim pomaga na tej poti, naj jih zaveže miru in sožitju med narodi.
Tako so morali razmišljati tisti, ki se jim je 24. aprila letos porodila zamisel, da bi sarajevske otroke predlagali za Nobelovo nagrado za mir 1993. Bili so to elani »Lige za pravice otrok do kominiciranja«, ki so se v Santa Fiori v pokrajini Grosseto udeležili komemoracije ob prvi obletnici smrti oCeta Balduccija, »mojstra miru za vse Človeštvo«, in tudi takoj zaceli zbirati podpise za ta predlog. Podelitev Nobela za mir 93 sarajevskim otrokom naj bi bila velika simbolična gesta za ponovno združitev muCe-niskega bosanskega naroda, ki bi stekla prav od njegovih otrok.
Za predlog so se medtem oglede tudi tržaške mirovne in humanitarne organizacije, se organizhale in vCeraj akcijo predstavile javnosti. Časa ni veliko, podpisi morajo biti zbrani do srede junija, da jih bodo lahko pobudniki pravočasno posredovali odboru za Nobelovo nagrado v Stockholmu. Tržaško Združenje za mir in Arciragazzi sta v ta namen pripravila obrazec za peticijo, ki jo bodo poslali tudi predsedniku republike, obeh parlamentarnih zbornic in vlade. Podpisna akcija bo stekla po šolah in ulicah, obrazce (ki jih lahko podpišejo tudi mladoletni s pripisom starosti) pa bo treba vrniti na naslov: Associazione per la pace/Archagazzi, Trst, Ul. G. Marconi 36/b, tel./fax 040/51572. Na ta naslov se lahko obrnejo tudi vsi tisti, ki želijo pomagati pri zbiranju podpisov, saj je dela veliko, rok pa vedno premalo.
Lama Persig, Gianhanco Schiavo-ne in Maja Furlan pa so včerajšnjo tiskovno konferenco izrabili tudi za širši oris problemov, s katerimi se mirovne in voluntaristicne organizacije in posamezniki vsak dan srečujejo pri svojih prizadevanjih za
greo, Kjer so jo caKan Kljub vsem pohebnim dokumentom, ju niso spustili v Slovenijo, tako ko so prepovedali vstop nekemu drug6 mu bosanskemu državljanu, ki dela Italiji in je nameraval v Ljubljano, a bi hudo bolni ženi v tamkajšnji kn-niki daroval kri. Po pričevanju Maje Furlan je slovenska meja za begunce in humanitarno pomoč popolnoma neobčutljiva: za vsak primer zahteva potrditev italijanske mbasade v Lju bljani, kar pomeni me in me čakanja
na meji, medtem ko za humanitarno pomoč zaračunava normalno carino, ki znaša okrog 25, 30 tisoC lir na kombi. Tisti, ki so angažirani za o pomoč in za sprejem beguncev se nad takim ravnanjem seveda močno zgražajo, predvsem pa naznanjaj nehuman odnos do beguncev, ki jim je vojna odvzela vse, kar so imen m ki jim »na slovenski meji jemljejo se dostojanstvo«. Spričo teh hudih o tožb, ki - Ce so seveda utemeljene mladi državi gotovo niso v ponos, nam kot kronistom ne preostaja dru
-- 1 i J  ____________ J /-rz-vTr/TP TYT1 stol
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 2. junija 1993
S
"CH^~DEŽELNE VOLITVE / POGOVOR S KANDIDATOM SKR
ČEDAD / PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI
VOLITVE
Upovec: manjšina bolj odprta in odločnejša
Levica ima edina možnosti za izvolitev Slovencev v deželno skupščino - »Nismo pozabili no Travnik«
Sandor Tence
TRST - Sergij Lipo-yec je glavni slovenski airdidat Stranke komunistične prenove v baškem volilnem ok-^°žju. Nosilec kandidatne liste S KP je sicer austo Monfalcon, o ein kdo bo Sel v dežel-aknpscino pa bodo odločali seveda predv-sem glasovi, a tudi pre-arence posameznim kandidatom. Komuni-atiCna prenova vsekakor računa na Tr-zaskem na polni volil-111 kvocient (nekaj oaanj kot sedem od-atotkov glasov), ki bi ji dal tudi možnost, da izkoristi ostanke iz akupnega deželnega volilnega kotla“. Lipovca, ki je tudi kandidat za mesto pokrajin-akega svetovalca, smo ^vodoma vprašali, s kakšnimi občutki in motivacijami je sprejel t°> kličemo jo dvojno kandidaturo.
, Hvaležen sem tova-rišem za zaupanje, Ce-prav je to zame prvič, kar nisem politik po Poklicu. Zaupajo mi v tolikšni meri, da mi dajejo možnost izvolit-ve.- Seveda bodo potrebni preferenčni gla-aovi. Besedo imajo to-rej volilci, Ce hočejo, da bo tudi v komuni-stiCni skupini Slove-Uec neposredno zastopal koristi slovenske manjšine.
SKP se volilcem Predstavlja kot opozi-uijska stranka, ki bo v Upravah vodila opozi-ctjo. Ali bi nam lahko utemeljili to stališče?
Tej oblasti, ki so je Vsi siti smo seveda v opoziciji in bomo, dok-ter bo to potrebno. Zgodovina KPI dokaze, da je mogoCe do-seCi pomembne rezultate tudi iz opozicije, Ce je borbena in do-sJedna. Ce bodo na oblasti stare figure, bo-
mo opozicija. Ce pa bodo volilci pometli z nesnago, bomo sodelovali z naprednimi silami, da se korenito spremenijo stvari pri nas. Vendar nam gre predvsem za vsebino, ne za fasado. Torej enakopravnost manjšine, odprtost k sosedom, socialna pravičnost, gospodarski razvoj, ki naj teži predvsem k ustvarjanju delovnih mest. Za nas je škandalozno, da za vse plačujejo delovni ljudje, upokojenci, mladina brez dela. Italiji pa vladajo bankirji.
Kakšne so bistvene točke Vašega programa?
Predvsem moramo pomesti z ljudmi, ki so krivi za sedanjo krizo. Besedo naj vendar dobijo ljudje, ki so doslej plačevali za vse. Volil-
Stranka komunistične prenove bo na današnji tiskovni konferenci predstavila javnosti predloge te stranke in opisala popravke k zakonskemu osnutku o novem volilnem sistemu za zajamčeno 2astopstvo narodnih manjšin. Srečanje z novinarji bo uvedel Stojan Spetič. Tiskovna konferenca bo °b 10.30 na sedežu SKP v Ulici Tarabocchia 3. SKP bo imela danes volilne shode v Križu (ob 19. UH), na Proseku (ob 19.30), v Zgoniku ob 20. uri ter pol ure kasneje v Repnu. Med govorniki bo tudi Sergij Lipovec. Jutri bo imela stranka vrsto letečih shodov v vaseh dolinske občine. Komunistična prenova bo danes med 17. in 19. Uro na Trgu Unitä predstavila javnosti svoje mlade kandidate. Spregovorili bodo Fabio Feri, Giu-Milo, Jacopo Venier in Giulio Lauri. Ob tej pri-tožnosti bodo tudi zbirali podpise za ljudski refe-rendum za ukinitev znanih dekretov Amato o vPrašanju socialnega skrbstva in pokojnin.
ci odločajo, komu zaupati, da bo njihov glasnik. Tisti, ki se bori že desetletja proti temu, ali politiki in stranke vseh barv in imen, ki pa niso nie drugega kot preobleka starega. Kot Slovenec bi se gotovo zavzel, da bi manjšinam neprijazni volilni sistem popravili, da bi naše kulturne ustanove ne bile deležne samo poniževalnih miloščin in morajo celo metati ljudi na cesto. V naši deželi je potrebna decentralizacija, torej prenos pristojnosti in sredstev na pokrajine, gorske skupnosti in občine.
Kaj kot stranka in kandidat pričakujete od te volilne preizkušnje?
Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali trezno in kritično, torej pričakujemo uspeh. Konec koncev smo edina levičarska sila, ki ne rine v zavezništva s strankami, ki so krive za vse, kar se je zgodilo. Rad bi, da bi zato imeli na razpolago objektivno informacijo. Naprimer o tem, da je socialist Tersar bil doslej v deželni vladi, sedaj pa zagovarja nesprejemljive Maccani-cove etnične kletke in »velemestno upravo«, se pravi ukinitev naših okoliških občin. Ali da bi vedeli, kaj zares dela SKP.
Levica se tudi med Slovenci predstavlja
na volitvah razcepljena. Mislite, da bo v bo-doCe najti skupni jezik, ob ugotovitvi, da v tej volilni kampanji ni prišlo do polemik med DSL in SKP. Je to morda pozitiven signal za levico?
Obe levičarski sili sta tudi edini, ki lahko pošljeta Slovenca v deželni svet. Kritični smo do DSL, ko mežika zmernim silam centra, kot so republikanci. Ali tragična parabola slovenskih socialistov ni dovolj zgovorna?
Seveda smo komunisti za enotnost naprednih sil. V 36 italijanskih mestih, od Milana in Turina do Catanie, nam je to uspelo. Včasih z DSL, vCasih brez nje, ali proti Bordonovemu »demokratičnemu zavezništvu«. Novelli, Dalla Chiesa, Bianco lahko postanejo župani. Pri nas to ni bilo mogoče, a ne po naši krivdi. Nekatere sredinske sile so zahtevale diskriminacijo komunistov in SSk, drugi so na to pristali. Mi sedaj hoCemo premakniti tržaško politično os na levo, v drugem krogu pa bomo storili, kar je naSa dolžnost.
Z volitvami se ne konca politično življenje Slovencev. Kako ocenjujete poltiCne perspektive naše manjšine?
Predvsem se bomo morali odločno zoperstaviti nacionalistični desnici, ki v svoje namene izkorišča tudi tragedijo jugoslovanskih narodov. Ne smemo dovoliti, da se blatijo NOB in uporna zgodovina našega ljudstva. Nismo pozabili na Travnik. Nadaljevati moramo boj, da bomo skupaj z naprednimi Italijani delali za sožitje. ZaCenši z zahtevo zajamčenega predstavništva, da bomo lahko v izvoljenih organih zahtevali svoje pravice in zaščitni zakon. Zato potrebujemo svoje izvoljene predstavnike in tak odnos s slovensko civilno družbo, ki naj krepi enotnost ob spoštovanju naših razlik in samostojnosti. Živimo v težkih Časih, ko sta potrebna borbenost in doslednost. Verjamem, da znajo ljudje to ceniti.
Politična dejavnost
Zveze Slovencev
Srečanje s predstavništvi DSL in SSk
Rudi Pavšič
ČEDAD - V okviru srečanj, ki jih je Zveza Slovencev iz videmske pokrajine vzpostavila s strankami in gibanji, ki se predstavljajo na junijski deželni volilni preizkušnji, gre omeniti srečanji z zastopstvom SSk in DSL Na prvem so za SSk bili prisotni deželni tajnik Ivo Jevnikar ter kandidata Jože Pečenko in Marino Vertovec. Goste je Jole Namor seznanila s sedanjim stanjem na Videmskem in izpostavila predvsem vprašanje dvojezičnega šolskega centra v Spetru, ki je nekako predstavljal srž
razgovorov med Zvezo in Slovensko skupnostjo.
Prof. Marino Vertovec je povedal, da se je za kandidaturo na tej stranki odločil, ker je uvidel, da ni veC razloga, da bi se med Slovenci delili po ideoloških vsebinah, ki so bile nekako karakteristika prejšnjih obdobij. Cas je, da se naši ljudje združijo pod isto streho in da skupno natopijo v korist svojih pravic.
Skratka, nima več smisla govoriti o razrednem povezovanju, o skupnem boju na temeljih propadlih in lažnih idealov. Samostojno politično nasto-
glasov). Izjemo predstavljajo le stranke, ki so se povezale med sabo. Na deželni ravni je prišlo do dveh povezav in sicer med DSL in PRI ter med Listo za Trst in liberalci.
Na volitvah za deželo PREKRIŽAMO SIMBOL STRANKE in ob njem lahko napišeno le ENO PREFERENCO. OBVEZNO S PRIIMKOM IZBRANEGA KANDIDATA.
VOLITVE / PREDSTAVITEV V BOLJUNCU
Slovenski kandidati na listi SKP
TRst - Stranka komu-lstiCue prenove je na P^sinocnji skupščini v o adaliscu France Preše-an Boljrmcu predstavila ) vnosti svoje slovenske f-andidate za Pokrajino za deželni svet. Kot je podoma poudaril ; 0Jan Spetič ni res, da a SKP predhodno Pozicijsko usmeritev,
leviSS8lfza z™g°
carskih sil, ne sili pa a oblast za vsako ceno. ovencem v Italiji ne
ore biti po njegovem V^ano, kakšno deželno • a^° bomo imeli po 6. Aapu. Premagati je treba Predvsem tiste sile, ki so
bile doslej v deželni večini in ki so imele zelo krivičen odnos do naše manjšine. Spetič je pozval volilce SKP, naj za deželni svet oddajo preferenco Sergiju Lipovcu.
Volilni zakon za Deželo je krivičen do narodne manjšine, saj ne predvideva zajamčenega zastopstva. Spetič je prepričan, da imata med Slovenci na Tržaškem edina realne možnosti za izvolitev v deželno skupščino Lipovec in kandidat DSL Miloš Budin.
VAŽNO ZA VSE VOLILCE
Volitve samo na nedeljo Nov sistem za Pokrajino
TRST - Nedeljske deželne in pokrajinske volitve bodo prvič samo na nedeljo. Volišča bodo odprta med 7. in 22. uro, štetje glasov pa se bo začelo takoj zatem in se bo nadaljevalo vso noC.
Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki smo ga prejeli na dom.
Kdor ga še ni dobil ga mora dvigniti na volilnem uradu svoje občine.
Na volišCu bomo dobili dve glasovnici. Eno za izvolitev deželnega sveta, drugo za izvolitev pokrajinske uprave. Tukaj bomo volili na osnovi popolnoma novega volilnega sistema, ki predvideva direktno izvolitev predsednika. Na levi strani glasovnice bo natisnjeno ime kandidata za predsednika, na sredi bo simbol stranke, desno pa ime kandidata za skupščino. VOLILEC LAHKO PREKRIŽA LE SIMBOL STRANKE in s tem avtomatično podpre tako kandidata za predsednika, kot kandidata za pokrajinski svet v unino-minalnem okrožju. ZA POKRAJINO NE PIŠEMO PREFERENC, ker so imena vseh kandidatov že natisnjena na glasovnici.
Volitve za deželni svet potekajo po starem sistemu, a z nekaterimi novostmi, ki zadevajo volilni prag za vstop v skupščino in povezovanje med strankama. Pravico do zastopstva v deželnem svetu imajo le stranke, ki v enem izmed volilnem okrožju dosežejo polni volilni kvocient, ki znaša npr. v Trstu nekaj manj kot 7 odst. glasov (v številkah približno 13 tisoC
panje postaja izziv. Z njim bomo gradili novo, neobremenjeno prihodnost kot svobodni ljudje, kot elani naše skupnosti, kot pripadniki našega naroda.
Skrb za gospodarski razvoj območja vzdolž državne meje, ki je doslej v najveCji meri plačalo davek zgrešene politike v korist goratih predelov, predstavlja nosilni steber volilne kampanje Mare Cemo, ki kandidira na listi DSL v videmskem okrožju. Tudi o tem je tekla beseda na srečanju Zveze Slovencev z zastopstvom DSL, v katerem sta poleg Cernove bila še Giulio D’Andrea, Clan videmskega pokrajinskega tajništva, in Giuseppe Blasettig, podžupan iz Spetra.
Tudi na tem srečanju so se zastopniki DSL seznanili z vrsto vprašanj, ki so aktualna v Benečiji ter še posebno s tistimi, ki neposredno zanimajo našo narodnostno skupnost.
V svojem posegu je Mara Cemo ugotovila, da je v sami Benečiji razviden različni razvoj naše skupnosti. Medtem ko so v Spetru in okolici vendarle ustvarili nekaj pomembnih gospodarskih objektov, je položaj v goratih predelih veliko slabši.
PATRONAT INAC SVETUJE n
S pritožbo uveljaviti integracijo
Piše Boris Smoneta
»Od začetka leta me buri problem minimalne pokojnine, ki mi jo je INPS brez motivacije znižal od 618.000 lir na mesec na 420.000 lir. Ko sem se pozanimala, kako in zakaj je do tega prišlo, so mi najprej dejali, da gre za pomoto zaradi napačnega programiranja računalnika, ki naj bi jo INPS sam popravil aprila. Ker se to ni zgodilo, sem ponovno stopila na INPS in tokrat so mi povedali, da je znižanje posledica apliciranja konvencije med Italijo in Slovenijo, ker sem imela ob upokojitvi leta 1978 12 let prispevkov v Italiji in 6 let v tedanji Jugoslaviji. Od vsega začetka sem dobivala minimalno pokojnino, ki so mi jo leta 1985 še malo povišali. Mar ni to pridobljena pravica? Kako lahko preživim z znižano pokojnino, saj od Slovenije ne prejemam ničesar?« M.K.
Vi ste skoraj zanesljivo ena izmed tisočerih upokojenk, katerim je INPS z letošnjim letom neupravičeno znižal minimalno pokojnino na delež realne pokojnine, ki so jo odmenli na podlagi plačanih prispevkov. Ker se zavod sklicuje na "računalniškega škrata”, bi moral tudi sam odpraviti nastalo napako in vzpostaviti prvotno stanje z doplačilom dozorelih meseCninskih razlik.
V nobenem primeru
pa ne more biti legitimni razlog za okrnitev pokojnine naše bralke sklicevanje na italijansko-jugoslovan-sko konvencijo. Ob upokojitvi je celotni minimalni znesek bremenil INPS, po 60. letu pa je upokojenki tudi Jugoslavija morala priznati svoj sorazmerni delež. Na podlagi zakona št. 140/85 pa je INPS vsem upokojencem, ki imajo vsaj 781 tednov zavarovanja, priznal posebno po-višico in integracijski delež je bil vldjuCen v pokojninsko osnovo. INPS se torej ne more sklicevati na sorazmerno delitev integracijskega zneska med dvema zavarovalnima zavodoma, kot je sicer pravilo, katerega operativno izvajanje je naletelo na dokajšnje težave. Treba je torej vložiti pritožbo zoper izplačevanje znižane pokojninske mesecni-ne, kar naj storijo vsi tisti upokojenci, ki se nahajajo v podobnem položaju in ne dobivajo minimalne pokojnine, ki je sicer zajamčena pravica slehernega upokojenca.
Primeren bi bil tudi poseg pri zavodu SPIZ v Ljubljani, da odmeri oziroma zaCne izplačevati pripadajoči sorazmerni delež pokojnine. V ta namen mora upravičenec vsako leto dostaviti. potrdilo o preživetju in nezaposlenosti.
Gost iz Sarajeva na prireditvi SSk
TRST - V Peterlinovi dvorani v Trstu je bil sinoči solidarnostni veCer z bosanskimi begunci. Gost zanimivega in aktualnega večera je bil direktor tretje mreže TV Sarajevo Haris Kuleno-vic. Ugledni gost se je pred tem na tiskovni agenciji ANSA udeležil srečanja z novinarji (na sliki-foto KROMA). SSk je priredila veCer v so-delovanu z Društvom slovenskih izobražencev.
Budin in Codega nocoj v Boljuncu
TRST - V gledališču France Prešeren v Boljuncu bo drevi ob 20.30 predvolilno srečanje, ki se ga bosta udeležila slovenski kandidat DSL za deželni svet Miloš Budin in predsedniški kandidat za Pokrajino Trst Franco Codega.
Budin bo sodeloval na jutrišnji pobudi v Ljudskem domu v Križu, ki jo prireja DSL v sodelovanju s pobudniki javnega poziva v prid Budi-novi izvolitvi. Srečanje bo ob 20.30. Številne podpise v korist ponovne izvolitve zgoniškega župana v deželni svet so zbrali tudi na Proseku in Kontovelu.
Hergoldova in Pahor na skupščini SSk
TRST - Nova volilna zakonodaja grozi, da bomo Slovenci v Italiji imeli bistveno okrnjeno izvoljeno zastopstvo, in to v Času, ko so še nerešeni naši temeljni problemi, začenši s problemom pravnega statusa slovenske manjšine v Italiji. Prav zato so mnogi ugledni kulturni ustvarjalci, kot sta književnica Ivanka Hergold in pisatelj Boris Pahor, Čutili potrebo, da s svojo kandidaturo podprejo SSk v nelahko volilni preizkušnji z dne 6. junija.
Te'temeljne misli sta Hergoldova in Pahor obrazložila na srečanju z volivci v ponedeljek v Barkovljah. Na srečanju so spregovorili še nosilec kandidatne liste SSk za tržaško pokrajino Ivan Peterlin, strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj in rajonski svetovalec Aleksander Furlan. Govorniki so pozvali vse volivke in volivce da 6. junija podprejo samostojno slovensko zastopstvo tako kot so v teh dneh pripadniki francoske manjšine v Dolini Aosta uspešno strnili svoje glasove v podporo Unione Valdotaine.
Krožek Istria podpira kandidaturo Franca Codege
TRST - Livio Dorigo (kandidat PSI), Marino Vocci (Zavezništvo za Trst), Giorgio Depangher (DSL) in Franco Colombo (PRI), ki so vsi odborniki krožka Istria, so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili poziv volilcem, naj za Pokrajino podprejo Codego. Gre za človeka iz tržaške civilne družbe - so napisali v pozivu - ki je v konkretnem pokazal občutljivost do vprašanj ustvarjalnega sožitja in do pravic slovenske manjšine v Italiji. Kot predsednik združenja ACLI si je tudi dosledno prizadeval za premostitev “berlinskega zidu“ nestrpnosti in nacionalizma, ki bremeni tržaški vsakdan.
Na pokrajinskih volitvah si mora po njihovem mnenju vsakdo jasno vzeti svoje odgovornosti in se opredeliti za Codego, ki ima med kandidati demokratičnega Trsta - menijo predstavniki krožka Istria - edini realne možnosti, da pride v balotažo z nacionalističnim kandidatom. Gre pravzaprav za veliko zgodovinsko priložnost, ki je ne gre na noben naCin zamuditi.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697
Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73J73
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sreda, 2. junija 1993
TRST
NOVICE
Miljski župan Ulcigrai (PSI) včeraj odstopil
Miljski župan Femando Ulcigrai, ki pripada PSI, je vCeraj odstopil in s tem tudi formalno odprl krizo občinske uprave, ki je sicer že nekaj Časa v velikih težavah. Do ostrih razhajanj prihaja med koalicijskimi partnerji in tudi znotraj posameznih večinskih strank. Občinski svet ima sedaj dva meseca Časa za izvolitev novega odbora. Mnogi so vsekakor trd n n prepričani, da bodo jeseni v Miljah, kot v Trstu, predčasne občinske volitve. Ni izključeno, da bodo volitve morda tudi v Devi-nu-Nabrežini.
Predstavnika ruske vlade na Univerzi
Tržaško univerzo sta vCeraj obiskala dva ugledna predstavnika ruske vlade. Na obisku sta bila Ki-melov Vladimir Georgievic, ki je predsednik državne komisije za višjo vzgojo na ministrstvu za znanost in politične tehnologije ter Valeri Sali-ga, generalni direktor znanstvenega in tehnološkega centra “Nauka“ iz Moskve. Sovjetska predstavnika so sprejeli rektor Borruso, odgovorni za mednarodne odnose Mauro Graziani ter ravnatelji vseh fakultet. Na pogovorih je tekla beseda predvsem o možnosti znanstvenega sodelovanja na področju posebnih tehnologij, o ustanovitvi mednarodnih interdisciplinarnih centrov po modelu, ki so ga Rusi že uvedli v sodelovanju z Japonci in ZDA ter o možnosti izmenjav mladih raziskovalcev. Ruska predstavnika sta se obvezala, v luči plodnih pogovorov, da bosta seznanila vse ruske univerze o možnostih sodelovanja, ki jim ga nudi tržaško vseučilišče
Posl. Maria Pia Garavaglia o zdravstveni reformi
Novi minister za zrdavstvo Maria Pia Garavaglia bo danes na tržaški univerzi predavala o zdravstveni reformi. Predavanje bo ob 12. uri v konferenčni dvorani ekonomske fakultete.
Bogat obračun dela Dijaškega doma
Domski delavci so obravnavali opravljene dejavnosti v iztekajočem šolskem letu, ki je bilo za njih izredno delovno in pestro. Poleg celoletnih interesnih dejavnosti, odprtja Zelenga centra, konvencije s Tržaško občino za službo Ptički brez gnezda, so pripravili Se Poletno središče, ki bo odprto dvanajst tednov od 21. junija do 10. septembra, letovanje na Ptuju od 1. do 15. julija in tedensko bivanje v Zelenem centru od 19. julija od 14. avgusta.
Za naslednje Šolsko leto 1993/94 se je doslej v Dom vpisalo 93 gojencev. Vpisovanje bo odprto do zasedbe razpoložljivih mest.
V znak zadoščenja nad opravljenim delom so organizirali za sredo, 9. junija zveCer zaključno prireditev, na kateri bo nastopalo preko 120 mladih s Tržaškega in Koprskega.
Razstava domačih vin konec tedna v Podlonjerju
Letos prireja Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union že 15. rajonsko vinsko razstavo, na kateri sodelujejo vsako leto s svojimi vini vinogradniki celotnega svetoivanskega rajona. Ocenjevalna komisija se je sestala dvakrat, da bi najprej odločila o pripustitvi vzorcev in nato še o njihovi kakovosti. Ocenjevalci so pripušCene vzorce (6 Črnih in 8 belih) kar pohvalili in to kljub lanski razmeroma slabi letini. Najboljši vinogradniki bodo priznanja za svoj trud prejeli v soboto ob 18.30.
Razstava bo na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju v soboto, 5., in v nedeljo, 6. junija. Oba dneva, od popoldanskih do večernih ur, bodo lahko obiskovalci pokušavali predstavljena vina in na žaru pripravljene jedi. Za zabavo bo v soboto poskrbela godba Triestinissima, v nedeljo pa skupina Mara, Neva in Cesare.
(W. Mikac)
Mladenič s čolnom izginil neznano kam
31-letni Fabio Sparagna iz Ul. Cologna 7, se je predvčerajšnjim oddaljil z doma, potem ko je prišel na dan z zaskrbljujočimi izjavami. Na osnovi naknadnih preiskav je bilo ugotovljeno, da je Sparagnijev Čoln, ki je bil privezan v kanalu na PonteroSu, odplul neznano kam. Čoln (znamke Adria 400 svetle barve) so pozneje odkrili pred nabrežinsko obalo, bil pa je brez motorja. Trenutno so pred kriško in nabrežinsko obalo v teku preiskave, ki jih vodi osebje kapitanije, karabinjerjev, finančne straže in državne policije.
PODKUPNINE / S1NHROTRON
ŠOLSTVO / NAGRADA DIJAKU DITZ 21GA ZOIS
Nobelovec Rubbia besen in užaloščen
Številna druga imena, ki naj bi bila vpletena v preiskavo, zaenkrat niso prišla na dan
»Besen sem in globoko užaloščen, ko berem, da bi se "Elettre”, velikega italijanskega znanstvene-nega podviga svetovne razsežnosti, lahko dotaknila podkupninska afera.« Taksna je bila reakcija Carla Rubbie, predsednika družbe Sinctro-trone Trieste, ob novici, da je tržaško sodstvo začelo preiskavo v zvezi z domnevnimi podkupina-mi, ki naj bi bile izplačane ob gradnji svetlobnega pospeSevalnika pri Bazovici. »Samo sum,« je še pribil Rubbia, »lahko oblati eno od najlepših in najbolj pogumnih posto-lovšCin v naši državi in podobo podviga v Italiji in tujini. Ce bi bilo res (vendar v kaj takega nočem verjeti),« je zaključil, »bi to bila katastrofa, samo domneva o Cern takem je zame nekaj neznosnega.«
Naj bo Rubbii všeC ali ne, tudi na »njegov« svetlobni pospeševalnih, kot na večino velikih javnih del, je padla temna senca. Težko si je tudi predstavljati, da bi bil prav sinhrotron izvzet iz sistema, ki je preplavil vso Italijo. Nadaljnja preiskava bo vsekakor razkrila, Ce se je za hrbtom »naivnega« Rubbie dogajalo kaj nedovoljenega. VCeraj sicer ni prišlo do bistvenih premikov, saj niso prišla na dan niti ostala imena, ki naj bi bila vple-
Pooblaščeni upravitelj delniške družbe Sincrotro-ne Giuseppe Viani
tena v afero (doslej so jamstveno obvestilo prejeli bivSi pokrajinski tajnik KD in podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Sergio Tripani, predsednik Ustanove za turistično promocijo in elan KD Elio Tafaro ter poverjeni upravitelj družbe Sincrotrone in nekdanji elan framasonov Giuseppe Viani; v družbi Sincrotrone Trieste so Področje za znanstvene in tehnološke raziskave iz PadriC, deželna finančna družba Friulia, SPI - družba za industrijski razvoj grupe IRI in pa ENI-Ricerche).
Tudi v zvezi z drugo
veliko preiskavo, ki pretresa tržaško politično javnost, in sicer glede podmorske napeljave, ni posebnih novosti. Nekateri so pričakovali, da bo morda zapor zapustil bivši deželni podpredsednik Gianfranco Carbo-neje (PSI), a kaže, da zgovornost s sodniki ni prinesla rezultatov. Zahteva po preklicu zapornega naloga ali vsaj spremembe v hišni pripor je bila zavrnjena, Carbonejev branilec pa se še ni odločil, Ce se bo obrnil do sodišča svobode. Za rešetkami so ostali tudi bivši socialistični občinski odbornik in nekdanji podžupan Augusto Seghene, nekdanji pokrajinski tajnik KD Antonio Coslovi-ch ter upravni tajnik tržaške KD Aldo Scagnol.
Po predvčerajšnjem dolgem zasliševanju gradbenika Maria Cividi-na, ki je zaradi vpletenosti v preiskavo o čistilni napravi že dalj časa v hišnem priporu, je bilo računati na preokret: že priletnemu gradbeniku naj bi se bil razvezal jezik, še zlasti, ker so preiskovalci medtem prišli do novih informacij, posebno med pričevanjem inž. Del Mo-naca (slednji je bil skupaj s Seghenejem vpleten tudi v to afero, a so ga zatem pustili domov). Kaže pa, da Cividin le ni povedal vsega: nalog o hišnem priporu ostaja v veljavi.
Antonio na Nizozemsko
z videokaseto o Trstu
Giacominu priznanje ob Evropskem dnevu šole
Marjan Kemperle * v
Preteklo sredo zjutraj je oranžni avtobus pripeljal z zamudo dijaka 5. B razreda trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois Antonia Giacomina iz Zavelj v Trst. Fant se tega dne v avtobusu ni spraševal, Kaj si?, kot
v spisu, s katerim je slaba dva tedna prej zmagal na literarnem natečaju na DO-SP-u v Tolminu. Antonio se je hudoval, ker so dela na cesti zaustavila avtobus in njegovo pot v Solo. Povrhu vsega je ob prihodu v šolsko poslopje še prestregel ravnatelja...
A fant je imel tistega dne fenomenalen adut v rokah, takega, ob katerem bi ravnatelj zaprl tudi obe očesi za sicer opravičljiv zapozneli prihod v šolo: Antonio je seznanil ravnatelja, da so mu telefonirali organizatorji natečaja ob 40. evropskem dnevu šole, in ga obvestili, da je bila njegova videokaseta med najboljšimi prispevki iz vse države; z njo si je zaslužil enotedensko potovanje in bivanje na Nizozemskem! Ravnatelju se je na obrazu takoj razširil zadovoljen nasmeh, uspeh »svojega« dijaka je pravilno razbobnal sredstvom javnega obveščanja, in sedaj fant Ze sedi ob novinarju na klopci pred vhodom v športni center Bora na 1. maju.
Rdečelasi »Toni«, kot
Antonio Giacomin, 5. B razred DTTZ Zois (f. KROMA)
mu pravijo sošolci, se je komaj oprhal po poldrugi uri tekanja za usnjeno žogo na prašnem nogometnem igrišču. Ves zadihan je še, a prav nie jezen na poraz njegovih B-jevcev proti kolegom iz A razreda. O zadnji nagradi pove takoj skoraj vse:
»Profesorica slovenščine Magda Jevnikar me je seznanila z natečajem ob 40. evropskem dnevu Sole. Naslov je bil zanimiv: Strahovi in upanja stare Evropi in upanja in strahovi nove Evrope. Profesorica mi je predlagala, naj izdelam videokaseto, in sem jo. Gradivo sem Črpal iz
slik v reviji, ki jo je izdal II Piccolo ob 100-letnici izhajanja, iz revije La Bora, iz Primorskega dnevnika. Mnogo materiala sem imel že pripravljenega, saj mi slike ugajajo. Slika je nekaj statičnega, ki se v filmu premika! Nato sem posnel Se vrsto grafitov in rasističnih napisov, ki jih v Trstu ni bilo težko dobiti, ob koncu pa sem priložil še posnetek ameriške letalonosilke Saratoge, nekakšnega simbola sedanjega strahu v Jadranu, ki je bila v tistem Času privezana v tržaškem pristanišču. Zaobjel sem tako obdobje, ki gre od leta 1920 do lani,
al 15-mmutnemußl;
prav podnaslov irs 1-1992. Posne*6 ® tiral, opremil gl^be ;o s skladbami Vang
nOrfikindelojebd
recalzvideo^--
3kaj leti, ko ]ö dedeK
■•aparat«. Zadd) a ijem na
cah, na prazni^
je prišlo na vrs
iemuralesov;neka)
di uporabil za na
videoKaseiu.
zlatem maju« J ; ! na DOSP-u, vse
a nagrada za
•to), Čaka sedaj An
zpitni junij' . da mu nekate ti bolj ležijo, dn^ (»A fantazije
‘V °Hf T»»
„'“sidon včasih »« i«. Antonio je me družine, ^ a priznava - P° ladanju jezika- , razredu sem i __
.opravilo, da je
“„0poP«v“S.
KRAJEVNE UPRAVE / RAZVESELJIVA VEST
V Dolini so dobro poslovali Proračun 1992 beleži aktivo
Odobrili resolucijo za globalno zaščito naše manjšine
Dolinska občinska uprava je med redkimi občinami v naši deželi, ki se lahko ponaša z aktivno finančno bilanco. V občinskih blagajnah je iz proračuna poslovnega leta 1992 ostalo kar 122 milijonov lir, kar priCa, da so domači upravitelji finančno gledano zelo dobro poslovali. Vest o aktivni proračunski postavki je na občinski seji sporočil župan Marino PeCenik, ki je tudi povedal, kako misli občina investirati vsaj del teh sredstev. Denar bodo izkoristili za slovenski prevod občinskega statuta, za namestitev oziroma popravilo smerokazov in cestnih tabel ter še za nekatere druge posege, ki jih bo določil občinski odbor.
VeCji del seje so vsekakor svetovalci posvetili tekočim upravnim zadevam, skupščina pa je soglasno odobrila politično resolucijo, v kateri zahteva od vlade in od parlamenta, naj uzakonita globalno zaščito za Slovence v Italiji. Dokument bodo poslali vsem rimskim pol-tienim dejavnikom, začenši s predsednikom republike Scalfarom in ministrskim predsednikom Ciampijem. Občinski svet je tudi odobril resolucijo o demilitarizaciji deželnega obmejnega območja, ki jo je predložil svetovalec Zelena alternativne liste Alessandro Capuzzo.
Zupan je uvodoma, kot vedno, poročal o tekočih občinskih zade-
vah. Povedal je med drugim, da so dokončana gradbena dela za preureditev ricmanjske Babne hiše. Zaprtje dvorane je moCno bremenila kulturno dejavnost v tej vasi, ki se bo sedaj lahko redno nadaljevala najbrž jeseni. Nared je tudi občinska knjižnica ob gledališču France Prešeren v Boljuncu, ki jo bodo uradno predali namenu jeseni. PeCenik je tudi sporočil, da bo v občini od 1. do 23. julija poletni center za najmlajse.
Tudi Občina Dolina je - podobno kot ostale krajevne uprave - odobrila statut za Kmetijske dneve. Finančni primanjkljaj te pobude bodo krili iz sklada za bencinske bone, ki ga upravlja Trgovinska zbornica. Za
Kmetijske dneve je formalno vse nared, pobudo pa bodo zaradi organizacijskih težav skoraj gotovo izpeljali prihodnje leto, najverjetneje v mesecu maju. PeCenik je tudi sporočil, da so pristojna telesa konCno postavila panoje proti hrupu na delu hitre ceste v bližini LakotiSC. Napovedal je tudi, da potekajo dela za oblikovanje novega regulacijskega naCrta s pospešenim tempom, na dobrem je tudi projekt za meta-nizacijo občinskega ozemlja. KonCno je župan sporočil, da je Občina posegla pri pristojnih telesih za nadomestitev vseh cestnih tabel in vseh smerokazov, na katerih Se vedno piSe Jugoslavija.
H UVEDLI BODO AVTOMATIZIRANA OKENC/T}"
Občina obljublja: nič več dolgo čakanje za izdajanje potrdil
Tržaška občina skuša že delj Časa Čimbolj izboljšati funkcionalnost in ekonomičnost storitev v korist prebivalstva. Lani je v vseh svojih izpostavah odredila tudi delno popoldansko odprtje okenc za izdajanje matičnih, volilnih in drugih potrdil, ker pa zaradi pomanjkanja denarja ne more najeti novih uslužbencev, bo poskusila zdaj okrepiti infor-maticno certifikativno omrežje. V tem okviru bodo postali ustrezni uradi oziroma okenca povsem avtonomni nasproti rajonskim svetom, s katerimi so zdaj povezani tako logistično kakor prek osebja, ki mora opravljati dvojno nalogo. Tako imenova-
ne institucionalne oziroma »politične« naloge rajonskih svetov bodo torej vključili v občinski sektor, ki je zadolžen za delovanje skupščine in odbora, a certifikativno dejavnost bodo spet vklopili v sektor za demografsko službo, kamor paC naravno sodi.
V drugi fazi pa bodo izoblikovali prave certi-fikativne pole, tako da bodo imeli v vseh strateških krajih na Kraški planoti redno službo za izdajanje vsakovrstnih potrdil, a taksen pol bo tudi v anagrafski palači županstva (Passo Co-stanzi 2). Ne samo, ob vsakem polu bodo zraven okenc z osebjem nastavili posebne infor-matske aparature za iz-
dajanje potrdil, ki jih h° lahko vsakdo lastnoro no aktiviral; dva taka aparata bodo kmalu na mestili tudi v najbolj obljudenih prod6]-1*1 mestu, delovala p bos neprekinjeno 24 u • Vsakovrstna potrdila 1 tudi osebne izkaznic bo mogoče dobiti v nekaj minutah, torej brez dolgega Čakanja, te za izvlečke ter integr ne kopije matičnih m
zgodovinskih listin bo
treba nekaj Časa počaka^ ti, ker to paC zahtev določeno kontrolo m seveda tudi iskanje.
Županstvo sporoča, da bodo vse te storitve
kljub nižjemu
številu
rvrj ur	----.	"Un-
uslužbencev, ki pa D " do bolje kvalificiram -hitrejše in sploh kakovostnejše.	_
BOLJUNEC / V PETEK V OBČINSKEM GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN
OSTARELI / FEDERACIJA SOCIO-SKRBSTVENIH PODJETNIKOV^
V znamenju spomina na vaške navade m običaje
Čar kresne noči bo nekaj več kot navadna zaključna šolska prireditev
Pesem, narečje in prikaz nekdanjih običajnih vaških poklicev so osnova predstave, ki so jo učenci celodnevne osnovne Sole Fran Venturini iz Boljunca pripravili ob zaključku letošnjega šolskega leta. Zaokroženo odrsko gla-sbeno-gledalisko postavitev bo spremljala tudi vsakoletna razstava ročnih del in izdelkov boljunskih učenčev, ki se bo ob tej priložnosti prvič "izselila” iz Šolskih prostorov in bo prav tako kot omenjena prireditev na ogled v petek ob 20. uri v pro-
storih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu.
Med raznimi pobudami, ki so v zadnjem mesecu dni označevale dejavnosti boljunske osnovne Sole, gre najprej omeniti šolski izlet na Gorenjsko, pri katerem so Ze drugo leto po vrsti sodelovali tudi starši otrok. V okviru združenja starSev je tako vesela druščina odpotovala na enodnevni ogled kovaškega muzeja v Kropi, Čebelarskega
Damiana Ota
muzeja v Radovljici in Blejskega jezera. Drugo pomembno doživetje boljunskih osnovnošolcev je kmalu nato bilo podeljevanje bralnih značk. Letos je GOS Fran Venturini obiskal književnik Marko Kravos: najstarejši uCenci so ob tej priložnosti prebrali eno izmed Kra-vosovih zgodb, zapeli so mu dve pesmi in se z njim vživeli v razgovor.
V petek pa je na vrsti Se najpomembnejši dogodek šolskega leta, s
katerim bodo uCenci prikazali svojo zavzetost pri raziskovanju navad in običajev domače vasi. Predstavi je naslov Car kresne noči, v njej pa se ob pesmi, knjižni in narečni besedi prepletajo prvine starodavnega ljudskega običaja kresov v noCi pred godom sv. Ivana. Poleg skrivnostnih obredov te Čarobne noči (prikazal jih bo ples Čarovnic in ladanic ob ognju) vsebuje predstava boljunskih otrok tudi zanimi-
vo obujanje starih poklicev, ki so še pred nekaj desetletji bili značilni za to vaško okolje. Predstavile se nam bodo torej perice, mlekarice, mlinarji: delovni liki, ki jih po sili Časov in razmer sedaj ne srečujemo veC. Prizore bosta povezovali pesem in igra luCi.
S Čarom kresne noči se torej uresničuje trud vseh učenčev in seveda učiteljev, ki so se ob letošnjem zaključku šolskega leta še posebej potrudili, da bi to postal pravi kulturni dogodek za vso vas in okolico.
Predlog o ureditvi skupinskih stanovanj
Problem je v mestu vse večji, ker se število ostarelih stalno viša
Zveza socio-skrbstve-nih podjetnikov (FISA) je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je .orisala svoje predloge glede ureditve vprašanja skupinskih stanovanj za ostarele, za katere bi morali skrbeti zasebniki. Cilje in predloge je na sedežu Združenja trgovcev, v prisotnosti številnega občinstva, orisal predsednik FISA Claudio Berlingerio, ki je že uvodoma podčrtal, da je problem post-hospitali-zacije ostarelih v zadnjih letib dosegel pravi kolaps. V mestu živi veliko število ostarelih, ki stal-
no potrebujejo vsakovrstno zdravstveno nego, medtem ko javne strukture še zdaleč niso sposobne, da bi prenesle celotno breme oskrbe. Prav zaradi tega, kot je bilo poudarjeno na včerajšnji tiskovni konferenci, se je postavila nuja, da bi tudi zasebniki posegli v ta sektor. In to ne zaradi tega, da bi se postavili kot neposredni konkurenti z javnimi ustanovami, ampak da bi ustvarili morebitne alternative za prebivalstvo. Pokazalo se je namreč, da so zasebniki v zadnjih letih krepko posegli v socialni sektor
in v te namene že usposobili številne strukture. Zaradi tega jim je treba omogočiti - je bilo poudarjeno - da lahko uresničijo svoje naCrte. Ustvaril se bo tako konkurenčni režim, ki bo prav gotovo omogočil, da se bo raven zdravstvene oskrbe izboljšala. Poleg tega pa FISA tudi poudarja, da ima vsakdo pravico, predvsem pa ostareli, da izbira med javnimi in zasebnimi skrbstvenimi strukturami. Obenem dodaja, da bi se morale podobne ustanove Cimprej povezati s sorodnimi službami, da bi
ostarelim lahko zagotov
lippfSÄr
morali zasebni podjetniki Cim tesneje poveza v skupnem naporu, bili kos potrebam socia -ne politike, tako v z , . . stvu, kot v skrbstvu, ,
sicer v Furlaniji-Jtthjsk
krajini na zelo visok kakovostni ravni, strukture pa je tteba utrditi, da bo vsakomur, predvsem pa revnejšin
slojem in c^tarol1111’ gotovljena vsa Potre, oskrba, kot je še P°se,. poudaril Claudio Berlin gerio na tiskovni konie renči.
DrUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV / PONEDELJKOV VEČER
Zasluženo priznanje Stanislavu Sobanu
Šolniku slovesno podelili Černetovo nagrado
.Helena Jovanovič
s] ^zdusje v Društvu Ruskih izobražencev
s® bilo v ponedeljek M eCano in slavnostno, ju sP°redu je bila pode-da D^8 na8racle iz Skla-
je r,^U?a,na C-ornotn. ki j°
S1 Pr®iel prof. dr. Stani-^ Soban za Rvnip "dra-
-ban za svoje uiti-
^o za S1!1 pomembTf0 liii” v ‘5i°vence v lta" 'kot je bilo zapisano
utemeljitvi nagrade. in i°lnik’ javni delavec
Pravni izvedenec ni
Nikoli odrekel svoje po-
reJevaü je bil°
f,vatl za nas važne
Probleme.
v krvi- spominski del , 6ra je uvedel Saša
likrIelanc> ki je opisal
j m°ža, po katerem se
skl i ' r n,« imenuje. Pokojni San Černe, ki je bil do s ?z§odnje smrti ča-d;. ,ar na slovenski ra-, Jski postaji v Trstu, je vodno toleranten v Lih z ljudmi z vsakrš-
rrim
nazorom, izreden
sm.anizator' ki je
mo-
h,°Ve med ljudmi gradil nikoli podiral”. Deja-
j6n je bil na raznih po-
oojih, kjer je bilo iC s- °goCe kaj storiti za rast o Venske narodnostne bKur
npnosti v zamejstvu in
6 bil vedno poln naCr-°v in svežih idej,
, 6d drugim dejal Marte-'nc. Sklad je nastal j^oj po njegovi smrti le-
l975 in leto kasneje
Prof. Stanislav Soban med ponedeljkovim večerom v DSI, ko so mu slovesno podelili nagrado iz Černetovega sklada (foto Ferrari/KROMA)
so že podelili prvo nagrado.
Pred mikrofon je nato stopil dr. Zorko Harej, ki je v imenu Sklada prebral utemeljitev nagrade. Poudaril je pomen dela, ki ga je opravil prof. Soban, opisal je njegovo življenjsko pot pred vojno in po njej, ko je zaCel poučevati na slovenskih šolah, predvsem na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, kjer je ostal do upokojitve. Tudi tu je bila njegova prisotnost izredno dragoce-
na, saj je v času, ko na naših šolah še ni bilo učbenikov, sam napisal tekste za nekatere predmete. Poleg tega pa je kot diplomirani pravnik napravil mnogo koristnega za našo narodnostno skupnost.
V imenu Hranilnice in posojilnice z Opčin je nagrado dr. Sobanu, svojemu nekdanjemu profesorju, izročil prof. Robert Petaros. Nato je bil na vrsti slavljenec, vidno ganjen zaradi takega priznanja, ki ga ni
"bil deležen vse življenje”. Iz vsega srca se je zahvalil vsem za nagrado in lepe besede, nato pa obudil nekaj spominov na pokojnega Dušana Černeta, dolgoletnega prijatelja, s katerim sta se poznala že z dijaških let.
O delu nagrajenca je nato spregovoril deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Govoril je predvsem o Sobanovih prizadevanjih za globalni zaščitni zakon, s katerim se ukvarja že skoraj dve desetletji. V tem času je aktivno sodeloval pri izdelavi osnutkov in peticij pa tudi raznih popravkov.
Slovesen večer v Društvu slovenskih izobražencev pa se je zaključil z besedami dr. Draga Legiše, ki je prisotne najprej spomnil na primer Beneške Slovenije in njeno zgodovino. Beneška republika je v srednjem veku tej zemlji priznala veliko samostojnost, ko pa so se na plebiscitu odločili na Italijo, slednja ni držala obljub in je začela s sistematičnim poitalijančevanjem Slovencev v tistih krajih. Ista usoda bi bila lahko doletela tudi Primorsko, če ne bi asimilacijski val naletel na trdijie čeri, ki so to preprečile, je dejal. Ena od teh je7bil gotovo prof. Stanislav Soban.
Prijeten zaključek sezone v KD Grbec
ecerom se
dip* si
foteljev etosnjo sez Kot je v ,,ustvu, je t^P0^
^emje g
B,ia-U2Zl
skega odd
P°d/U2n
aica zb' sta nate °pravlj Nakazal katerin;
Neva Lukes
svojim zborom in drugimi dejavnostmi, tako na primer tudi s skrbjo za nadaljevanje dela v domači Ludoteki, tudi v prihodnji sezoni slediti.
Zenski pevski zbor (na sliki - foto Križman-čič/KROMA), ki ga je to sezono požrtvovalno vodil zborovodja Ignacij Ota, se je na večeru predstavil z osmimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Da je bila izvedba nekaj posebnega, so poskrbele pevke Daidi, Melita, Sara, Jožica, Boža, Laura in En-rica, ki so predvajanim pesmim dodale svojo predstavitev. Seveda so bile za svoj nastop deležne zaslužnega aplavza, ki so ga delile s pevovodjem, kateremu so podarile spominsko knjigo, v katero so zapisale "Majhna besedica postane beseda brez meja, če je izrečena z vso iskrenostjo naših src”.
Med nastopom pevk in pianista so bili na vrsti še govori, v katerih sta De-vana in Laura nanizali najpomembnjše društve-
ne in pevske ter druge prireditve v tej sezoni. Omenili sta na prvem mestu obisk in nastop zbora v Reziji, kjer so se v Stolbici spoznale s tamkajšnjo stvarnostjo in navezale stik z domačini in ljubitelji slovenske pesmi. Omenili sta nato Martinovanje, Miklavže-vanje in Silvestrovanje v društvenih prostorih, nato otroško pustno rajanje in pustno zabavo tudi za odrasle, lepo proslavo 8. marca z nastopom Sovodenj skih deklet, skupno Prešernovo proslavo v domu J. Ukmar, predavanje biologinje Damjane Ota, predstavitev knjige Borisa Pangerca "Majen-ca”, lep večer v Kulturnem domu v Trstu, posvečen našemu ustvarjalcu dokumentarnih filmov Aljoši Žerjalu, otvoritev sezone Ludoteke in še nastop zbora v Naborjetu na letošnji reviji "Primorska poje”.
Zbor bo že v soboto nastopil na Proseku na srečanju ženskih zborov "Zapojmo si pesem veselo”, ki bo tokrat v organizaciji ženskega zbora Pro-sek-Kontovel.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, 2. junija 1993
DAN REPUBLIKE ITALIJE
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 -Dolžina dneva 15.31 -Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 3.30.
Jutri, ČETRTEK, 3. junija 1993
1Č ARFT
VREME VČERAJ:
temperatura zraka 27,4 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, veter 6 km severo-zahod-nik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mi- i
chele Crociati, Filippo Emanuele Peruzzo, De-siröe Esposito, Lorenza Muscardin, Marzia Forti.
UMRLI SO: 87-letni Bruno Mitri, 71-letna Maria Corbatti, 84-letna Maria Primossi, 66-let-na Livia Richter, 85-let-na Albina Zahar, 91-let-ni Carlo Buttazoni, 89-letni Manlio Valerio, 45-letni Marino Mrku-za, 40-letna Claudia Si-gur, 77-letna Bianca Brunelli Bonetti, 84-letna Anna Forni.
LEKARNE
Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Ca-vana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije
GLASBENA
MATICA
TRST
Šola «Marij Kogoj»
Danes, ob 18. uri v Avditoriju muzeja «Revoltella»
V. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Šolski godalni orkester in komorne skupine.
Vabljeni
SLOVENSKA SKUPNOST
KOMISIJA ZA SPORT
PRIREJA
DEŽELNI POSVET 0 VPRAŠANJU VADBENIH PROSTOROV IN ŠPORTNIH OBJEKTOV
SLOVENSKIH DRUŠTEV V ZAMEJSTVU
DANES, 2. junija 1993, ob 20.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SPORED:
UVODNA BESEDA - prof. Ivan Peterlin REFERAT O STANJU OBJEKTOV NA TRŽAŠKEM
- prof. Mario Cač
REFERAT O STANJU OBJEKTOV NA GORIŠKEM
- pokrajinski odbornik SSk Mirko Spazzapan RAZPRAVA
Zaradi pereče problematike vabimo vse predstavnike vseh naših športnih društev in ljubitelje športa, da se tega odprtega posveta udeležijo v čimvečjem številu.
OGLAS NAROČILA SLOVENSKA SKUPNOST - TRST
Silviji, Mauriziu in Meti se je pridružil
Martin
Iskrene Čestitke izreka
Godbeno društvo Prosek
KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Fiorile», r. Paolo in Vittorio Ta-viani.
EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un gior-no di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall.
EXCELSIOR AZ-ZURRA - 17.45, 19.50, 22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
NAZIONALE 1	-
17.30,	19.45,	22.00
»Luna di fiele«, r. Roman Polanski.
NAZIONALE 2	-
15.45,	17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«.
NAZIONALE 3	-
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Magnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi De-liberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav.
NAZIONALE 4	-
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’incantevole aprile», i. Miranda Ri-chardson.
GRATTACIELO -
17.45,	19.50,	22.00
»Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky To-gnazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »I vizi anali di Moana», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Alive -Sopravvissuti« r. Frank Marshall. .
LUMIERE - 18.30, 20.15, 22.10 »Othello», r. Orson Welles, originalna verzija, samo danes in jutri.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle epoque« r. Fernando Trueba, i. Penelope Cruz, Jorge Sanz.
RADIO - 15.30, 21.30 »Alto godimento«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
SKD GRAD sporoča, da bo razstava ONDILE CEZ STARI VRH v Ovčarjevi hiši pri Banih odprta še vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja danes, ob
18. uri
ZAKLJUČNO AKADEMIJO
svojih gojencevtr2. junijai v Muzeju Revoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Vljudno vabljeni!
ŽPZ PROSEK-KON-TOVEL prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”. Poleg domačega sodelujejo še zbori L Grbec - Skedenj, Tabor
-	Opčine in Igo Gruden
-	Nabrežina.
SD MLADINA-RE-SCO prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni!
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z
Opčin vabi 5. in 6. junija 12. na PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Clusoneja (Bergamo), ki ga vodi dirigent Gian-Juigi Bigoni. Nastopila bo tudi DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v Marijanišču-Finžgarjevem domu na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebč ter domači zbori Vesela pomlad, čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godita na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Verč in Boris Kobal. Vabljeni.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec prireja 5., 6. in 7. junija v Hri-benci 23. PRAZNIK VINA. Vabljeni!
GLASBENA MATI-
CA TRST - Sola »Marij Kogoj« - podružnica Prosek-Kontovel, vabi na zaključni nastop harmonikarskega oddelka, v petek, 4. junija ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku
GLASBENA SOLA godbe iz Ricmani vabi v soboto, 5. t.m., ob 20.30 na L ZAKLJUČNO PRIREDITEV svojih gojencev v občinskem gledališču »F. Prešeren« Boljunec. Vabljeni.
V NEDELJO, 6. JUNIJA bo v Trebčah v okviru vaškega praznika SKD Primorec pevska revija PESEM NE POZNA MEJA. To bo 18. zaporedna izvedba tega pevskega srečanja, ki poteka vsako leto v organizaciji enega izmed sodelujočih društev. Na reviji bodo nastopili: MePZ Svoboda II iz Trbovelj, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ Vesna in Dekliški zbor Vesna iz Križa, MoPZ Jezero in Dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, MoPZ Fol-tej Hartman iz Pliberka in MePZ Ptimorec-Ta-bor Trebče-Opčine. Sodelovala bo godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Revija bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, ob 16. uri.
□ OBVESTILA
Vas zanima filmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofe-
SL0VENSK0 STALNO GLEDALIŠČE
Kulturni dom Sezono 1992/93 bosta zaključila
MARJANA DERŽAJ
in
ALEKSANDER
VODOPIVEC
s koncertom ob kozarcu domačega'vina jutri, 3. junija, ob 22. uri.
Vabljeni vsi prijatelji, vstop prost!
Ob 20. uri v Kulturnem domu še zadnja ponovitev komedije Milana Kleča
VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ
Ne zamudite!
DSL - Sekcija Dolina
vabi na srečanje, ki bo s kandidati za deželni svet in pokrajinsko upravo, danes, ob 20.30 v gledališču “F. Prešeren” v Boljuncu.
Naročila sekcija DSL-Dolina
sionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luči, montaža, dramaturgija, scenaristika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah.
Društvo SLOKAD obvešča starSe otrok do 13. leta starosti, da je na razpolago še nekaj mest za kolonijo. Za informacije tel. 226117.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za proslavo 50-letnice nastanka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, sklicuje danes, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerega vljudno vabi bivše borce, aktiviste, invalide in udeležence NOB. Beseda bo o izvedbi prve od dveh prireditev, ki je programirana za 4. julij na Vrhu na Goriškem.
POLETNO SREDIŠČE Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29.
TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se v četrtek, 3. t.m., ob 19.45 udeleži javnega televizijskega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice...»Snemanje bo v sejni dvorani dolinskega županstva. Tema: Zamejski šport.
IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI
in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Odhod iz Boljunca, ob 7. uri. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Informacije tel. 228378 ali 228050.
Klub prijateljstva vabi jutri, J. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh učencev sv. Cirila in Metoda“ (Roč, Hum in Draguč). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Pa-ganini 2 v Trstu.
Društvo Slovencev miljske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belok-
MPZ Vasilij Mirk
Prosek - Kontovel
priredi v kontovelski cerkvi v petek, 4.6.1993, ob 20.30
celovečerni
koncert
Sodeluje tudi zbor Primorje iz Ajdovščine Vabljeni
ranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do Adlešičev, ogled domače obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nästop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na št. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna).
Sl ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE sporoča, da
so razpisane štipendije za študijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Bretaniji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS.
DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 3. junija, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo prikaz o srečanju Evropskih manjšinskih šol - Euro-skoalle Fryslan ’93, ki se je vršilo v Friziji na Nizozemskem in so se ga udeležili učenci II. razreda srednje šole Ivan Cankar.
ZDRUŽENJE STARSEV vabi na zaključno prireditev »Car kresne noči«, ki jo prirejajo učenci COS Fran Venturini iz Boljunca v petek, 4. junija, ob 20. uri v gledališču France Prešeren. Istočasno si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in likovnih izdelkov.
UCENCI IN UČITELJI COS S. Gruden -Sempolaj-Slivno vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, ob 14. uri na šempolajski šoli.
S ČESTITKE
Pri Banih praznuje danes 80. rojstni dan DANICA KREVATIN. Ob visokem jubileju ji želijo vse najboljše in Se mnogo zdravih in srečnih let sinova Leo in Fabio z družinami.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Jožko Škrk - Salež 61.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot st. 18.
PRI GOLJEVIH so
odprli osmico v Sama-torci 20.
OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah.
OSMICA je odprta pri Jožefu Kukanji - De-vinščina št. 1.
OSMICO v Bazovici odpre Nada.
OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1
V PREBENEGU farma Kraljič ima osmico.
OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32
OSMICO ima Milič Mario v Repniču 39.
PRODAM motorno kolo suzuki DR 650 RSE v odličnem stanju, letnik ’91, prevoženih samo 11.000 km. Tel. 214527.
PRODAM Fiat 500 L zadnji model Tel. 827832.
ORIGINALNO stilno pohištvo: jedilnica, razne kredence in omare, češnjeva spalnica leta 1920 prodam. Tel. 54390 - 575145
PRODAM metalizi-ran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412.
29-LETNI FANT, Slovenec, domačin, s srednjevišjo izobrazbo želi spoznati slovenko,
URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611
samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne 13.30-17.00:
od ponedeljka do petka PUBLIEST
ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600
pošteno, iskreno, nekadilko z resnimi nameni. Pisati na: Publiest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod šifro »Slovenka«.
NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembru. Tel. 662111.
PEKANA na Krasu išče peka. Telefon 225220 v jutranjih urah.
IZGUBILA se je na področju Skorklje psica pasme nemški ovčar z vtetovirano št. 62433 na levem ušesu. Najditelja naprošamo telefonirati 572000.
IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah.
RIBOGOJNICA AGROTTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Borisa Tavčarja daruje družina Cač
100.000	lir za SKD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob Marije Žerjal vd. Mihelčič darujeta Edi-gia in Miljo Zobec
20.000	lir za MPZ Upokojencev z Brega.
V	spomin na Frančiško Trošt vd. Sferza daruje hči Luciana z možem Aldom Colja 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na brata Vladimira Trampuža darujejo sestre Ema, Valerija, Milena, brat Franc in svakinja Alma z družinami
125.000	lir za postavitev spomenika Ubal-du Vrabcu.
V	spomin na drago Marijo Godnič Pahor darujeta vaščanki Olga in Anica 60.000 lir za Srednjo šolo Fran Levstik na Proseku.
V	spomin na Borisa Tavčarja darujejo On-dinine prijateljice Ekipe 10 120.000 lir za OK Bor.
Francka in Tonko z družinama darujeta
50.000	lir za spomenik v Gabrovcu, ob 20. obletnici postavit-
grob Serata Hrovati: daruje Ljudmila Jog; 20.000 lir za SkL
Namesto cvetja na grob Serafa Hrovatina
ad
Mitja Cuk.
V počastitev spomina dr. Serafa Hrovatina darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za SKD Tabor.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Vanje Raceta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in nam bili v tej težki uri ob strani.
Vsi njegovi
Trst, 2. junija 1993
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni v tem težkem trenutku, se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v tej neizmerni žalosti in lajšali naše bolečine, ob nenadni izgubi našega ljubega
Borisa
Posebna zahvala sve-toivanskemu župniku in gospodu Milanu Nemacu za cerkveni obred, Pomorski agenciji Mediter-ranea ter vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Družini Tavčar in Maila
Trst, 2. junija 1993
ZBOROVSKO PETJE / POBUDA DOLINSKEGA DRUŠTVA VALENTIN VODNIK
LITERARNA ZGODOVINA
Pesem ob studencu
Dober celovečerni koncert mešanega zbora Primorec-Tabor
MePZ Primorec-Tabor med celovečernim koncertom v Dolini (Foto M. Magajna)
Mehko je odmevala pesem, ki jo je prejšnji petek zveCer podajal mešani pevski zbor Primorec Tabor. Lepo pa je bilo tudi vzdušje, ki ga je pobuda ustvarila pod milim nebom na svojem celovečernim koncertu v Dolini. Vabilu dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik se je odzvalo razveseljivo število ljudi: poleg užitka ob poslušanju zborovskega petja pa je petkova Pesem ob studencu -tako se je glasil naslov večera - ponudila tudi »nov« prireditveni prostor. Pevci so namreč predstavili občinstvu v mikavnem vaškem okolju, ki ga ustvarja studenec sredi Doline in ki so ga odborniki domačega društva (tudi ob pomoči nakaterih občinskih delavcev) za to priložnost prečistili in ga spremenili v skorajda brezhibno koncertno prizorišče.
Zamisel o glasbi pod milim nebom v okviru značilnih vaških predelov nastaja iz velike želje odbornikov dolinskega društva, da bi vas oživeli z nekoliko nevsakdanjimi kulturnimi dogodki in to tudi v času, ko se pravzaprav z Majenco sklene določeni ciklus priprav in zato medsebojnih srečanj med
mlajšimi in starejšimi vaščani.
Ob dolgoletnem pomanjkanju vaškega prireditvenega prostora pa so pri dolinskem društvu zaceli iskati možne rešitve, ki so sicer precej tvegane - predvsem zaradi nepredvidljivosti vremena - in seveda uresničljive le v pozno-spomladanskem oziroma poletnem času. Petkova Pesem ob studencu je tako nastajala ob dvojnem prizadevanju: na eni strani je gostovanje enega najboljših zborov, ki jih premoremo v zamejstvu. Na drugi strani pa v tej pobudi beremo prizadevanje dolinskega društva, da predvsem svojim sovaščanom ponudi kulturni dogodek, z le-tem ovrednoti sicer »neopaženi« delček vaškega okolja in si obenem prizadeva za otiplji-vejši odnos do vaščanov.
Ob vsem tem prav gotovo zasluži posebno pozornost nastop MePZ Primorec-Tabor. Petkovo gostovanje v Dolini je bil prvi uradni celovečerni koncert tega zbora v zamejstvu. Nedavno tega je zbor namreč nastopil v Križu pri Sežani, še prej je zapel pred ožjim domačim zborom.
Koncertni spored, ki ga MePZ Primorec-Tabor
ponuja v zaokroženem prepletanju pete pesmi, vezne besede Marija Cuka in slovenskih poezij (doživeto jih bere Danijel Malalan, član dramske skupineSKD Primorec iz Trebč), v svojem glasbenem delu obsega slovensko ljudsko pesem v priredbi znanih skladateljev in umetne skladbe na besedila slovenskih pesnikov.
Kot po navadi gre zboru in zborovodji Matjažu Sčeku priznati dokajšnje prizadevanje pri uresničevanju tematsko zaokroženih koncertnih
enot: tudi tokrat ne gre le za dobro pripravljene in z občutkom podane pesmi, temveč še za dodatne vsebine, v katere se petje odlično uokvirja in ustvarja učinkovito ritmično melodijo glasbe, misli in pozije.
Mešani zbor Primorec-Tabor se v tej sezoni predstavlja občinstvu v večinoma prenovljeni sestavi, ki združuje pevce iz najrazličnejših krajev Tržaške, pa tudi iz kraških vasi ontran meje. Umetniški vodja in zborovodja je še vedno Matjaž Sček, pod vodstvom katerega je
zbor pravzaprav zrastel in v prejšnji sestavi dosegel marsikateri zavidljivi uspeh (med najvidnejšimi zlata plaketa na Naši pesmi leta 1988). Čeprav so mnogi pevci pristopili k zboru šele lanskega septembra, je skupina dosegla že dobro raven skupnega poustvarjanja. Celovitost glasov, zvočna podoba, ki jo MePZ Primorec-Tabor uspe posredovati s svojim petjem, postaja še vabljivejša, ko v pesmi zaznavamo tudi globljo, srčno prisotnost vsakega posameznega pevca.
V tem vzdušju je zaz-
venela petkova Pesem ob studencu: v pozdrav gostom jo je uvedel domači moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote, goste in občinstvo je nagovoril predsednik društva David Bandi, koncertni spored pesmi pa sta povezovala Milena Padovan z branjem Čukovih razmišljanj in Danijel Malalan s podajanjem stihov slovenskih pesnikov iz matice in zamejstva. Koncert je bil v prvem delu posvečen uglasbitvam slovenskih skladateljev (po uvodnem Trubarjevem Ne daj oča naš lubi Bug v Lipovškovi priredbi so bili še Premrl, Vrabec, Malič, Kumar).
Posebno pričakovanje je ustvarila skladba Ignacija Ote na Pavčkove verze Pravijo: imeti, ki jo je dolinski glasbenik napisal izrecno za zbor in je na petkovi Pesmi ob studenci doživela krstno izvedbo.
Drugi del koncerta pa je obsegal ljudske napeve v priredbi znanih skladateljev, kot so Adamič, Lebič, Tomc, Mer-kü in Vremšak. Se poseben občutek pa je ustvarila sklepna Ziljska oh-cet, s katero je Samo Vremšak v splet zborovskih pesmi prelil enega najstarejših in najlepših slovenskih ljudskih obredov na Koroškem.
RADIJSKE ODDAJE / NA VALOVIH RADIA TRST A
ZNAMENITOSTI / KAVARNA TOMMASEO SPET ODPRTA
Ob srebrni reki ■ nov niz Radijskega odra
Ob sobotah ob 18. uri z nedeljsko ponovitvijo
V zadnjih tednih smo na valovih Radia Trst A zasledili novo serijo oddaj, ki jih pripravlja Radijski oder. O tem smo se pogovorili s predsednikom Marijanom Kravosom, ki je najprej pojasnil, da gre za izbor izseljeniške proze Ob srebrni reki, ki jo je pripravila Zora Tavčar, režijo pa podpisala Marijana Prepeluh. »To je ne le za Radio Trst A, ampak tudi za druge slovenske radijske postaje prava novost. Medtem ko je bila emigrantska literatura v Sloveniji vse do današnjih dni neznana in prezrta, je Radio Trst A uvrščal že vso povojno dobo v svoje sporede dela emigrantskih avtorjev. V izvedbi RO so poslušalci lahko spoznali predvsem dramske tekste nekaterih »zamolčanih avtorjev«, proza in poezija pa sta ostali nepoznani. Zato smo s to serijo oddaj skušali napolniti to vrzel. V njih avtorica, ki se s to tematiko že dalj čas ukvarja, predstavi naj-markantnejše pisatelje, ki ustvarjajo na različnih kontinentih. Sinteza doživetij v novi domovini in hrepenenja po rojstni Sloveniji daje emigrantski prozi enkraten pečat.«
Kakšno je vaše sodelovanje z Radiom Trst A, saj so se razmere, v katerih. delate, zelo spremenile?«
»S tem vprašanjem ste zadeli v živo, v samo bistvo našega obstoja. Kot so nekateri zvesti poslušalci dramskih sporedov verjetno opazili, je naša skupina od leta 1984 tja do leta 1991
praktičnon utihnila. Zanimivo je, da se ob tem nenadnem molku ni nihče zamislil, kaj šele, da bi kdo o tem napisal vsaj vrstico v našem tisku. Sicer mi ni do tega, da bi pogreval stare, že pozabljene zadeve. Povedati pa moram, da smo v teh sedmih letih iskali izhod iz slepe ulice. Že od vsega začetka je bilo namreč jasno, da se je situacija zelo spremenila in da ne bo nič več tako kot prej skoraj 40 let. Izhod je bil v popolni osamosvojitvi. Znašli smo se pred izbiro: ali se popolnoma podredimo določenim zahtevam, ki jih postavlja radijska uprava ali pa popolnoma utihnemo. Odločili smo se za življenje, pa čeprav smo vedeli, da ne bo lahko. In dejansko smo, mimo vseh tehničnih težav, takoj naleteli na prvo in največjo oviro. Novi pogoji so nam takoj pokazali, da plasiranje naših proizvodov na radio ne bo lahko. Predvsem zaradi ekonomskih razlogov smo zaslutili, da bo dela verjetno zelo malo. A kako naj skupina, kot je naša, ki ima kot izključno podlago trak, živi brez zadostne količine dela, s predolgimi presledki med enim snemanjem in drugim? Vidite, to je naš največji problem. Na občnem zboru smo se marca letos sicer odločili, da moramo v tem letu storiti nekaj zelo konkretnih korakov za pomladek, a se ob tem sprašujem, kakšen smisel ima ta napor, če pa v tem trenutku ne vemo, kdaj in koliko bomo sploh lahko delali.«
Omenili ste pomladek To je problem, s katerim se ukvarjajo pravzaprav vse naše kulturne ustanove. Zanima po kakšnem kriteriju izbirate člane?
»Naj najprej povem, da našo skupino sestavljajo izključno ljudje, ki živijo na našem ožjem področju. Sicer se občasno poslužujemo tudi pedagogov in režiserjev iz Slovenije, a večinoma opravljamo delo sami. Med mladimi pa iščemo ljudi, ki imajo smisel za jezik - dikcijo, in seveda za igranje. Pri tem ni nihče izključen, naša skupina, s tega vidika ni zaprta, razen toliko, kolikor sem prej omenil: zaradi strahu, da bi ne imeli kaj ponuditi. 2e v našem statutu je določeno, da lahko postane naš član, kdorkoli za to zaprosi. Odbor pa ima po avdiciji pravico kandidata sprejeti ali odkloniti. Kdor bi se nam torej rad pridružil, naj pošlje prošnjo na naš sedež v Ul. Donizetti 3 in se mu bomo z veseljem odzvali.«
In sedaj še obvezno rutinsko vprašanje. Kakšni so vaši prihodnji načrti?
»Naši načrti so pravzaprav zelo odvisni od radijske ustanove. Z naše strani smo sicer v maju že vložili 8 predlogov in v tem trenutku še vedno čakamo na odgovor. Vem pa, tudi na osnovi razgovorov, ki sem jih imel z dr. Benedetičem, da dela ne bo veliko, saj se naš Radio Trst A nenehno ubada s finančnimi težavami. Zato skušamo te luknje napolniti z drugimi dejavnostmi.« (O.R.)
Ob kovici tudi malo glasbe
K nekdanji podobi mittelevropskega ali vsaj bolj omikanega mesta, ki je o sebi rado pravilo, da je »stičišče različnih kultur«, so sodile tudi »dunajske« kavarne. V zadnjih letih je Trst izgubil skoraj vse priče tega pomembnega poglavja v svoji kulturni zgodovini, saj se je »pogube« rešila samo kavarna San Marco. Sedaj se v tržaško kulturno areno vrača tudi kavarna Tom-maseo, ki je nekdaj prenašala politično-kulturni utrip mesta. Po zaprtju zaradi afere, ki pa je žal odraz sedanjega časa, je kavarno ob prometnem tržaškem nabrežju prevzela podjetna trojica, ki tvori družbo z omejeno odgovornostjo »II caffe«. Za dober začetek je dala najprej pobeliti notranjost kavarne,' ki so ji s pre-šnjo prenovitvijo tudi z
estetskega vidika vzeli nekdanji blišč. Sten in stropov pa ne krasijo več lestenci in ogledala v »zlatem« baročnem stilu, temveč so novi upravitelji tokrat izbrali sve-tlješe tone muranskega stekla. Povsem v duhu s tradicijo - seveda ne v dobesednem smislu - pa so novi upravitelji zastavili program kavarne, ki naj bi spet postala kulturno središče. Najprimernejša oblika, ki se je med drugim poslužujejo širom po svetu, je glasba, ki je označevala že otvoritveni večer kavarne (foto Križmančič). Ob banalni, vendar še vedno veljavni ugotovitvi, da je glasbena govorica mednarodna, je nove upravitelje k takšni izbiri napotilo tudi dejstvo, da je v Trstu malo prijetnih prostorov, kjer je mimo koncertov mogoče
poslušati najrazličnejšo glasbo, istočasno pa mladi glasbeniki skorajda nimajo možnosti, da bi se preizkusili pred občinstvom.
Čeprav glasbeni večeri - pravzaprav nameravajo v Tommaseu uvesti tudi nedeljske matineje -niso izključno namenjeni resni glasbi, bo tej zvrsti vseeno pripadel zaznaven delež, med izvajalci pa naj bi bili gojenci glasbenih šol, med temi tudi Glasbene matice. V kavarni bodo torej svoj »mali oder« našli mladi izvajalci, mladi pa naj bi zasedali tudi precej kavarniških mizic: zato bodo (vsaj nekaj časa) cene dovolj zmerne, da se bodo lahko v novem Tommaseu zadrževali odjemalci vseh starosti, ki se jim ob pijači prileže tudi nekaj kulture, (bip)
»Razpotja slovenske proze« B. Paternuja v Tržaški knjigami
V	petek, 28. maja, so v Tržaški knjigami predstavili knjigo Borisa Paternuja »Razpotja slovenske proze«. Ob tej priložnosti je Ivanka Hergold prebrala zanimiv zapis, Id ga v celoti objavljamo.
Začela bom pri zadnji od dvanajstih Profesorjevih razprav, to je s Pripovedjo v literarni znanosti. Značilna je pravzaprav ugotovitev, da je literarni zgodovinar (kot drugi humanistični znanstveniki) tudi sam ujet v zgodbo, v pripoved, Id jo piše o literaturi (seveda z bolj ali manj strogo določenimi znanstvenimi pravili, vendar zmeraj na način osmislujoče in smiselne zgodbe). V tej študiji se je Paternu poleg razčlenitve problema - zgodba da ali ne - ozrl še nazaj v zgodovino svoje stroke na Slovenskem in podal kratke orise literarnoznanstvenih zgodb od Ivana Prijatelja, preko Dušana Pirjevca do sodobnikov. Ramišljanje zaključi s tem, da je prednost in težava literarne vede prav v tem, da zavzema vmesni prostor med znanostjo in umetnostjo.
V	kratkem zapisu bom skušala prikazati nekaj - seveda ne vseh -značilnosti Paternujeve »zgodbe« o literaturi. Najprej je treba omeniti njegov širok evropski razgled po svoji stroki in literaturi, spremljanje novosti ter njenih sprejemanj v slovensko, s tem predvsem v svojo literarno vedo. O tem nas pouči primerjava med študijo o Martinu Krpanu iz leta 1965 (v knjigi Slovenska proza do modeme) in študijo o njem v Razpotjih slovenske proze. Novosti je pri Martinu Krpanu toliko in tako tehtnih, da mimo njih ne bo mogel noben šolnik in dijak. Novost je, recimo, razčlenitev »temeljne dvojnosti«, ki se v besedilu kaže skozi mitično in družbeno mišljenje, sploh je pojem »mitičnega« zelo prodorno podan, poleg tega pa ga Paternu zasleduje tudi na drugih mestih svoje nove knjige. Prav v soočanju dvojnosti dveh ali več različnih prvin in iz nje (njih) izhajajočega »razpotja« Profesor razbira razvojne poti slovenske literature. Dmga značilna stvar so nove slogovne analize, raziskava poetike pri posameznih proznih delih. Pri čemer je treba nemara upoštevati to, da je prof. Paternu pač tudi raziskovalec slovenske poezije in so tudi zato njegove prozne razprave tako subtilne.
Pojma »mitično« se Paternu na primer dotakne že v svoji prvi razpravi v tej knjigi, v Pomenu reformacije za nastanek slovenske književnosti. Tudi tu je pristop v bistvu inovativen. Da bi literatura lahko postala »samostojna in razvita umetnost«, mora razpolagati z razvitim knjižnim jezikom, poleg tega pa se mora rešiti »mitičnega in kolektivnega mišljenja«. Paternu nam v bistvu pokaže, da je pri reformatorjih z novim pristopom do čaščenja Boga, prišlo do bistvenega prehoda k individualizmu. Ce bi nekoliko poenostavili: Zgodilo se jim je natanko to, kar se je zgodilo nekoč v antiki, ko so ob razpadanju mita nastopili veliki tragedi in ga začeli v dramah na novo obnavljati, da bi ga ljudje lahko spet razumeli. In velikani so ob kultiviranju jezika in svojega poslanstva naši reformatorji tudi bili, čeprav se prav zaradi tega zadnjega niso mogli izviti iz religiozno - mitičnega pogleda na svet. V isti študiji je tudi lepa interpretacija odlomka o stiski srca izpod Dalmatinovega peresa, pri njem vidi Profesor že daljnje zamete Prešernove razklanosti med strahom in upom. No, tu sta že dve drugi značilnosti Paternujevega pogleda. Prva ni samo v tem, da se suvereno sprehaja ob analognih mestih naprej in nazaj po literarnih prostorih in časih, ampak ves čas zasleduje literarno umetnino, ki bi bila nekako osvobojena ideologij, različnih namenskosti, zavezana le pravilom svoje poetike. Kot da se pri svoji znanstveni »zgodbi« ravna po koordinatnem sistemu, kjer horizontalna črta opazuje in razbira človeško pogojenost, ujeto v literarno delo, vertikalna pa vse tisto, kar to pogojenost skuša na tak ali drugačen umetniški način preseči (velikokrat sam zapiše besede »horizontala«, »vertikala«; tudi »razvoj«, »notranji razvoj« je mogoče brati v tem smislu). Druga značilnost pa je prava ustvarjalna intuicija, s katero odkriva umetniško polna in vznemirljiva mesta v obravnavanih delih, do njih se dokoplje pa z nazorno slogovno analizo, vpeto v razčlenitev celotne pomenske strukture dela. Takšna je interpretacija simbolnega pomena ciklamna v istoimenskem Kersnikovem romanu, ko se šele po analizi spopada med ljubeznijo kot čustvom in ljubeznijo kot računom zaradi te analize žlahtni cvet more spremeniti v ironični simbol računa. Umetniško polna mesta raziskuje ob Kersnikovih dialogih, celo v govornih pavzah in izpustih. Ob tem
je pomembno še, da na Ciklam61? gleda več samo kot na »dogaja*111 , man«, ampak ga definira kot pre no delo k »romanu prostora« LaS5„r_ družbe). Se več, glede na vrsto je snik, po Paternuju, z ambivalen Hrastom že nakazal pot k >>r0ITa t((
osebe«. S takim pogledom »trsk0 ^ Kersnikovih romanov - pri ora c vrednostno poraste in se celo eVT0P žira. Podobno je Paternu razčlenil njegovega Agitatorja, roman na aP° tično temo, vzel »pod pero« ZIiaI? °-koncipienta Koren in ga prikazal s ^ lok začetnega navdušenja nad >>sve, narodno idejo«, delovanja zanjo m vzrokov, ki so ga pripeljali do zl°m> ko agitira samo še za svojo osebno rist. Mitičnosti in vere v Kersnikov postavah ni več, temveč člove življenje v nekakšni objektivnos • Takšen zorni kot pa seveda Kersm i
rudariti, da prof. Paternu vse teks bravnava v soupoštevanju vsakokr iega zgodovinskega časa, se zaustav J iri recepciji pri kritiki in včasih tu iralcih. Pri obravnavi Bartoloveg^ damauta se sploh dolgo mudi Pra b recepciji tega dela nekdaj in da11® n zdaj tudi v tujini. V pomenski raz enitvi pa bere problem Bartoloveg^
elahke svobode, ki ima edino duho
o vertikalo v sli po spoznavanju, k°
! razvidno iz Tahirjeve zgodbe. Zau :avi se tudi ob »literarnih referen^ ih«, še posebej ob Velikem Inkvizi >rju F. M. Dostojevskega. Svoj pogleQ a tega ruskega avtorja in njegove Bra : Karamazove pa obravnava še v p ibni študiji proti koncu knjig6’ N ’ o smo že tu: Brate Karamazove na izadnje analizira na tak način, da P ied nanje - različen od Bahtinovega ot na ljudi »dvojnih natur«, z »
.etljuje tudi Paternujevo lastn odbo o slovenski literaturi.
Vsakega profesorja in vsakeg jaka, rekla bi, vsakega količkaj P0^ mega bralca bi morala pritegniti no analiza, ki nosi naslov (za Pater ijev način pristopa značilen naslov, napoveduje spet soočanje dveh pr i, kar vnaša napetost v obravnavo! ismačevo pripovedništvo m6 laiko in modernizmom. Arhaičnos L tem piscu ugotavlja skozi njegovo mtificiranje z ljudskim etosom (P11 n je zanimiva analiza pojma >>srC®<<’ ima pri Kosmaču še pomens izpraznjen, že kar mitičen pomeni’ to ponotranjeno mitičnost, po Pater ju, vnesejo pri Kosmaču razdejan) godki dveh vojn s fašizmom vred ajem sprožijo zavest o nemožnos i ačanja. Motiv nemogočega vračaja, pravzaprav povzroči pisateljev cas molk, je tu nemara res daljnovicmo mlenjen in je absolutna novost, jnih romanih Rožanca, Kavčiča i ižiča - kot romanih iz otroške p6 ^ ektive - skozi analizo razbira ide0 Ske oz. antiideološke segmente. J P6 ;ot pri drugih študijah - gre za ne vo razpotje, tokrat med pripovedno ovacijo in pripovedno konvencij • iarjev Oče naš »opazuje« skozi m ljubezen-zemlja-smrt tudi z zgo vinske strani kot dramo kmets v , jo je povzročilo povojno razre n čenje, osvetli pa ga tudi z duhovn ani skozi pisateljevo »fluidno re iznost«, nenazadnje pa se z un16 !ke, ko ob slogovni analizi definir iateljevo jezikovno polifoničnos i etično metaforiko. Tudi Pn re ejih o prozaistih: Kavčiču, M6 erju in Lipušu gre navsezadnje za
dobne prijeme. Tako pri Vladinurj včiču kot tvorcu novodobne ljuds vesti poleg drugega vidi vertikalo igovem »stvarnem humanizmu« ano Pustoto kot »spoj novodobneg sanja z domačo prozno tyacllcP0*? ) analizi pa izpostavi mejne si u e, v katere ta pisatelj umešča svoj ubovalne puntarske ljudi. Eseja issnerju in Lipušu sta važna tudi z ker poleg »neizprosne prvinske žiranosti« pri prvem (Messnerju^
i m samo seue	---- ,
ri drugem (Lipušu), prikaže ooa j političnem ter socialnem okviru šinskega prostora, v katerem s le njuna umetniška dela. »odprtosti pristopa« do litera • nje »Razpotij« ne bi bilo, namre ;a mesta opazovanja, na ka ere :rja tudi literatura sama v °P i svoj sestavljeni pogled. V tem ’u lahko rečemo, da so »
« knjiga, ki je napisana za
■	jutrišnjega bralca^^ld

GORICA / JAVNA TRIBUNA O ŠOLSKI PROBLEMATIKI
Poskus opredelitve skupne strategije
Šolskim vprašanjem še zmeraj premalo pozornosti
JavrVi tribuni je pozorno sledilo številno občinstvo (foto Studio Reportage)
rT
VOLILNA KRONIKA
Kandidati in dva senatorja na srečanju DSL na Vrhu
PSL je predstavila svoje kandidate na Vrhu. VeCer Js Uvedel Marjo Lavrenčič, kandidat za deželo. Gle-j*e predstavništva Slovencev in razcepljenosti, je Lavrenčič dejal, da je že nekdanja KPI - in enako pala danes DSL - dosledno zagotavljala izvolitev slovenskih predstavnikov na vseh nivojih. Glede SSk je Lavrenčič dejal, da se je ta stranka sama izo-L^ula in bo morala spremeniti svoja stališča glede zavezništev.
Llaurizio Salomoni, kandidat za predsednika pokrajine, je podčrtal, da DSL pomaga Slovencem z uejanji in konkretno z izvolitvijo predstavnikov. Tudi v pokrajinsko vlado je DSL postavila Slo-Venko Aleksandro Devetak za odbornico za šolstvo, da bi bila bliže tej problematiki, ki je za Slovence bistvene važnosti. Devetakova bo tudi tokrat kandidirala za pokrajinski svet, Lavrenčič ima dobre Otožnosti izvolitve v deželni svet.
Nato je spregovoril senator Darko Bratina, ki je Predstavil kolego senatorja Marca Pezzonija iz Cre-fiaone. Bratina je podčrtal, da je osnova delovanja pSL sožitje med Italijani in Slovenci in nikakor ne Lzolacionizem. Važno je tudi da ima DSL vsedržavni domet in ne samo lokalni. Brez tega bi bili zelo daleč od centra, kjer se stvari odločajo. Omenil je Primer učiteljišča v Gorici. Pokrajinska odbornica za Šolstvo Aleksandra Devetak je poslala protestno Izjavo v Rim, slovenski senator je osebno posegel, da se je stvar hitro rešila. Bratina je bil tudi mnenja, da stalna opozicija ni veC plodna in je zato brez konkretnih rezultatov. Tudi vsi glasovi SSk za deželo bodo izgubljeni, ker so brez možnega rezul-tata. Nato je spregovoril še sen. Marco Pezzoni, ki Pri DSL skrbi za evropske zadeve.
Volilna kampanja deželnega kandidata DSL Marja Lavrenčiča se nadaljuje danes ob 20.30 s srečanjem z volilni v ZdravšCinah.
PSI predstavi Alenko Florenin v Sovodnjah in v Doberdobu
S® posebno v primeru uspeha predsedniškega kan-judata za Pokrajino prof. Maurizia Salomonija, ki je lzraz tako socialistične stranke kot demokratične stranke levice, ima neodvisna kandidatinja na listi “SI Alenka Florenin vse možnosti, da si zagotovi jpesto v tem upravnem telesu. Tako ugotavlja LeZelna slovenska komisija PSI v tiskovnem po-rijdilu in nadlajuje, da bi imenovanje Alenke Flore-pLn v pokrajinski svet predstavljalo velik uspeh ce-lQLue naše narodnostne skupnosti in bi nagradilo Vse> ki še verjamejo, da se da politično stvarnost §raditi na novih in do pohticne preteklosti neopredeljenih ljudeh.
u teh in drugih vprašanjih bo moC spregovoriti na srečanjih z Alenko Florenin, ki jih prireja Deželna riovenska komisija PSI. Prvo bo nocoj ob 20.30 na Sedežu KD Jezero v Doberdobu, jutri pa bo srečanje v Sovodnjah ob 20.30 na županstvu. Na obeh sreCanjih bo govor tudi o perspektivah slovenske Politične stvarnosti po 6. juniju, o možnosti sestave skupnega zastopstva ter o nadaljnih odnosih med slovenskimi zastopniki različnih političnih forma-
Kandidat SSk Damijan Terpin 2a enotno nastopanje Slovencev
Tredsinoci se je v Gradnikovi kleti na Plešivem od-vijalo srečanje s kandidati Slovenske skupnosti, ki ga je organizirala domača sekcija SSk.
0 uvodnem pozdravu sekcijskega tajnika Edija Ke-ra sta spregovorila kandidata Stanko PrinCiC in arrujan Terpin. Slednji, beremo v sporočilu za ti-sk, se je predvsem zavzel za enoten nastop Sloven-cev na teh volitvah, kar je po njegovem mnenju tu-91 želja velike večine slovenskih volilcev. Ožigosal |® staligca strank, ki jih Slovenci še vedno volimo, •u niso hotele sprejeti predloga SSk o skupni listi Vseh Slovencev za deželne volitve. Tudi za pok-rajinske volitve, je obžaloval Terpin, Slovenci na-atopamo razpršeno, dodal pa je, da imajo volilci °krat možnost, da z glasom za SSk najbolj jasno Podprejo idejo o skupnem nastopu vseh Slovencev. “Pregovorila sta še pokrajinski predsednik Stefan ukovec, ki je predstavil program SSk in tajnik Hadrijan Corsi, ki se je dotaknil specifičnih vprašanj riškega področja.
Kaj pomeni racionalizacija šolske mreže, spe-rimentacija, vse večja birokratizacija, prizadevanja za Cimvišjo kakovost slovenske šole, vloga in poučevanje slovenščine, demografski in družbeni premiki in njih odražanje v šoli, visokošolsko izobraževanje v slovenščini. Ta in še mnoga druga vprašanja so bila izpostavljena na ponedeljkovi javni tribuni, na pobudo in v organizaciji SKGZ - Gorica, Sindikata slovenske šole, Sveta slovenskih organizacij in Svetovnega slovenskega kongresa. Razlog za sklic javne razprave o nadvse aktualni problematiki je bila nedavna odločitev Ministrstva za šolstvo o združitvi učiteljišča - pedagoškega liceja s klasiCnemi licejem P. Trubar. Dogodki so se od takrat hitro odvijali. Ministrstvo je po odločnih protestih odlok zamrznilo. To pa še ne pomeni, da na področju manjšinjskega šolstva ni nerešenih vprašanj. Prav obratno. Veliko jih je, ki so se nakopičila v dolgih letih, ko smo manjšinjsko šolstvo obravnavali s prevelikim razumevanjem, ali pa razreševanje vprašanj v glavnem prepuščali šolnikom. Stanje je danes tako, da se je treba o šoli, o uravnavanju njenega obstoja, racionalizacije in razvoja, predvsem pa v iskanju najbolj primernih in uspešnih prijemov za njeno kakovostno rast, začeti pogovarjati, kajti samo na kakovosti je mogoče graditi bodočnost. To so na ponedeljkovi razpravi podčrtali številni razpravljale! in s tega vidika velja pobudo - Čeprav so mnogi tudi izrazili pomisleke, da predvolilni Cas za kaj takega ni najbolj primeren -
Prof. Aleš Doktorič
vsekakor pozdraviti, organizatorje pa sočasno spodbuditi, da s pobudo nadaljujejo tudi v prihodnje s ciljem izdelave skupne strategije.
Dnevni red javne tribune, ki jo je vodil dr. Aleš Doktoric - pozdravili pa so soorganizatorji (dr. Karlo Devetak, Marija FerletiCeva, Janez Povše in dr. Leopold Devetak, pozdravno pismo pa je poslala tudi pokrajinska odbornica A. Devetakova), je bil nedvomno preobširen, zato je bila razprava nujno omejena na nekaj vprašanj in še teh ni bilo mogoče podrobneje razčleniti. Tako je prvi od razpravljalcev, upokojeni ravnatelj prof. Albin Sirk pojasnil ozadje ustanavljanja slovenskih višjih srednjih šol v Gorici in opozoril na potrebo po ureditvi juridiCnega statusa za sekcijo ind. tehničnega zavoda. Ravnatelj dr. Josip PeCenko je utemeljeval, da ni razlik med tržaško in goriško pokrajino glede ustanavljanja, oziroma delovanja šol ter se zavzel, v kolikor bo treba, za in-ternacionalizacijg nerešenih vprašanj. Z inte-nacionalizacijo se je strinjal tudi Danilo Stekar, pedagoški svetovalec za slovenske šole.
Ravnateljica učiteljišča Corsijeva, je ugotavljala, da bi morala manjšina sama izdelati svoj predlog racionalizacije ( projekt Brocca naj bi prilagodili specifiki slovenskih šol).
Prof. Marija Pirjevec je opozorila na zapostavljanje poučevanja slovenščine na Univerzah v Vidmu in zlasti v Trstu, na kar prepogosto pozabljamo.
V razpravo so posegli še mnogi drugi, žal pretežno iz vrst šolnikov, oziroma politikov.
VLADO KLEMSE
VOLITVE / KANDIDAT SKR VILJEM GERGOLET
Socialne pravice ostajajo aktualne
SKPzavrača vzklikanje k "novemu" za katerim se pogosto skriva staro v novi preobleki
NOVICE
ŠZ Dom prireja “Cirkus” v telovadnici Kulturnega doma
Sekcija za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko pri SZ ”Dom” prireja v petek, 4. t.m., ob 20.30 in v soboto, 5. t.m., ob 10.30, zaključno telovadno akademijo. Letos bo posvečena 30-letnici
Viljem Gergolet kandidira na listi Stranke komunistične prenove za pokrajino v okrožju Doberdob-So-vodnje-Zagraj. Vprašali smo ga, zakaj se je odločili za kandidaturo na listi SKP?
»Kandidaturo sem sprejel na prošnjo tovarišev, ki so želeli tudi na območju sovodenjske in doberdob-ske občine predstaviti slovenskega kandidata. Nastop na Usti SKP pa je zame naravna posledica političnega udejstvovanja v stranki, v kateri sem elan pokrajinskega vodstva. V SKP sem vstopil iz potrebe, da bolj neposredno izpričam svoje politično prepričanje v trenutku, ko ga mnogi “bivši tovariši” razprodajajo iz golega oportunizma.«
Novi volilni mehanizmi ogrožajo potrditev dosedanjega slovenskega predstavništva. Se vam zdi koristno volilno povezovanje manjšine oz. kako mislite, da bi lahko najbolje uveljavljali interese naSe narodnostne skupnosti?
»Kot stranka smo vedno zagovarjali demokratičnost proporcionalnega sistema, ki omogoCa tudi manjšinam predstavništvo. Nekateri pa sedaj začudeno jamrajo ob negativnih posledicah večinskega sistema... Politična razhajanja, ki (delno) onemogočajo volilno povezovanje med Slovenci pa ne jemljem kot nekaj tragičnega, temveč kot odraz demokratičnega pluraliz-
ma. Narodnost ne more biti absolutna vrednota (ex Jugoslavija docet...); naj npr. brezposelni Slovenec misli le na “Našo Stvar”? Vse to pa seveda ne izključuje možnosti skupnega nastopa za spedficne probleme.«
V tej volilni kampanji je močno prisotna zahteva po prenovi, preseganju tradicionalnih strank in ideologij. Kako pri SKP gledate na ta vprašanja?
»V zadnjem Času smo priCa obsesivnemu vzklikanju k “novemu”, za tem pa se večkrat prebrisano skriva staro v novi preobleki. Zal se je te bolezni nalezel tudi del levice, ki v svojem kopr-nenju po “modernosti” vse bolj pozablja na “zastarele” ideale socialne pravičnosti. Ne strinjam se s trditvijo, da so ideo-
NATEČAJ / DAN V PARLAMENTU
Devet dijakov bo odpotovalo v Strassburg
Devet dijakov z Goriškega bo skupaj s šestnajstimi vrstniki iz naše dežele v ponedeljek, 7. junija, prisostvovalo delu Evropskega parlamenta v Strassburgu. Dijaki iz Furlanije - Julijske krajine bodo tudi edini, ki bodo predstavljali Italijo na Evropskem dnevu šole.
Obisk v Strassburgu je nagrada za njihovo sodelovanje na 16. natečaju "Evropa in mladi”, ki ga je razpisala ustanova IR-SE v sodelovanju s konzorcijem ljudskih bank, katerega Članica je tudi Kmečka banka.V nedeljo so avtorje najboljših izdelkov nagradili na slovesnosti v Pordenonu.
V Strassburg bodo, v spremstvu dveh profesoric (Loredane Ferencich
in Emme Curci), odpotovali Stefania Caputo, Elena Denadai, Eva Cec-chetto in Silvia Pussini iz 4. b razreda znanstvenega liceja Buonarotti iz Tržiča, Irene Bellanca, Alice Citti, Erika Corsi, Feliciano Medeot in Ca-terina Simonit iz 4. razreda TTZ Fermi iz Gorice. Na nedeljski slovesnosti so nagradili nadalje: Giovanno Celdini, Francesco Berne, Luco Boscarola, Eliso Cecchi-ni, Maura Clapiza, Tiziane Mucchino in Cristia-no Valle dijake znanstvenega liceja Buonarotti iz TržiCa.
V kategoriji dijakov nižjih srednjih šol so nagradili šest dijakov šole Marco Polo iz Gradeža ter Emanueleja Boema iz šole Perco v LoCniku.
________STANDREŽ / TRETJI VLOM V ŠESTIH MESECIH_
Tatovi s tovornjakom v skladišče Copego
Odnesli so le nekaj pršutov in salam, večja pa je škoda zaradi vloma in vandalizma
Tatovi so minulo noC že tretjič v šestih mesecih vdrli v skladišče jestvin Copego v Ul. Gregorčič v Standrežu. Odnesli so le pršute in salame vredne nekaj sto tisoč lir, občutno večja pa je škoda zaradi vloma in vandalizma tatov. Zlikovci so se s tovornjakom Copega, ki je bil na dvorišču, zaleteli v porton skladišča in ga razbili. To se je zgodilo točno opolnoči, kot je ostalo zapisano na napravi tovornjaka, ki registrira premike vozila. Polastili so se pol ducata pršutov in večjih salam,
drugega pa niso utegnili nagrabiti, morda ker jih je kdo zmotil. PaC pa so tatovi razbili ali zmetali na tla konfekcije mlečnih in drugih izdelkov na tovornjaku, ki naj bi jih včeraj zjutraj odpeljal v Trst. Se največ je škode zaradi vandalizma in pa seveda na portonu, je vCeraj ugotavljal lastnik Danilo Nanut. Po prvih ocenah naj bi škoda (sicer zavarovana) znašala vsaj 5-6 milijonov lir. Ob prejšnjih vlomih v Copego so tatovi odnesli nekaj denarja iz urada, drugič pa večjo količino jestvin iz hladilnika.
logije preživele: danes kraljuje kapitalistična ideologija (ali “demokratični trg”?). Ideologija kot pogled na svet se odraža, Ce se tega zavedamo ali ne, v vsaki naši dejavnosti: v delu, v prostem Času, celo v ljubezni. Tudi naši “edini zagovorniki Slovenstva”, ki trdijo, da niso ideološko usmerjeni, so precej nedosledni: kako si lahko razlagamo njihova skoro tedenska shajanja s Peterletom ali pa njihovo prikrito (?) podporo KD ob priliki političnih volitev? «
Katere so po vaši oceni glavne naloge pokrajinske uprave v bodočem mandatu?
»Pokrajina, ki ima sicer danes zelo omejene kompetence, bi na področju javnega prevoza morala prekiniti s pogubno prakso lotizacije, glede okolja, bi morala upravljati z vsemi postopki nabiranja in uničevanja odpadkov ob spoštovanju volje ljudi pri izbiri lokacij za odlaganje smeti. Ubranijo naj se in okrepijo vse obstoječe zdravstvene strukture. Ovrednoti naj se krajevne narodne in jezikovne posebnosti, s posebno pozornostjo na slovensko manjšino ob spodbujanju kulturne izmenjave kot najucinko-vitejšega sredstva za gradnjo kulture miru, solidarnosti in strpnosti.«
: bodo popeljali slon, Čarovnik, akrobati, spret-neži (OS Solkan), medved, konjički in koCijaži, Cmi panterji, mažoretke (OS 9. Korpusa) in seveda klovni. Petkova prireditev bo namenjena staršem in širšemu občinstvu, v soboto dopoldne pa vabijo v telovadnico Kulturnega doma uCence osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva.
Trgovci napovedujejo zaporo
Trgovci na Goriškem napovedujejo v torek, 8. junija, zaporo svojih obratov, sočasno pa tudi izredno
obratov torek popoldne so dali elani združenja ASCOM v Tržiču, podprli pa so ga tudi elani združenja v Gorici in Gradežu. Protest bo tako dobil splošni znaCaj. Na skupščini, ki se bo zaCela ob 17. uri, bodo razpravljali o stvareh, ki so že dolgo na dnevnem redu in ki žulijo trgovce: od minimum taxa, do prijave dohodkov, predujma, davka na zdravje, izrednega davka na premoženje itd.
Na Oslavje le še avtobus ART
Z včerajšnjim dnem mestni avtobus št. 7 ne vozi veC v Pevmo in na Oslavje, paC pa vozi na relaciji glavna pošta-Ul. Palladio. Briško progo bo poslej upravljala APT. Cene vozovnic bodo nespremenjene, na relaciji do Oslavja pa bo tudi cena abonmaja APT enaka ceni abonmaja mestnih avtobusov. Informacije nudijo na avtobusni postaji APT.
Žalna seja za Antonom Nanutom
Člani Slovenskega gospodarskega združenja so se predsinoCi zbrali na žalni seji za pokojnim predsednikom Antonom Nanutom. O liku pokojnika ter o njegovih prizadevanjih za uveljavljanje slovenske stanovske organizacije, pri Čemer je poglavitnega pomena ohranjanje enotnosti, je spregovoril podpredsednik Hadrijan Corsi. Corsi je dejal, da ie Nanut zapustil vidno sled v delovanju SGZ. Treba bo nadaljevati po zastavljeni poti.
Inventar poškodovanih konfekcij (foto S. Reportage)
JUNIJA REORGANIZACIJA SSO
V sredo, 9. junija 1993 bo v župnjiski dvorani v Doberdobu, Goriška 8, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
PRVO ZASEDANJE SVETA ■ NOVEGA ORGANA SSO
Društva in Federacije so naprošene, da zagotovijo prisotnost svojih predstavnikov.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
“EMIL KOMEL" vljudno vabi na
Diplomski nastop Michele De Castro • klavir (Bach-Liszt, Schumann, Saint- Saens, Debussy) Danes, 2. junija 1993, ob 20.30
V DVORANI POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GORIŠKEM GRADU
KINO
OBVESTILA
SLOVENSKO POLETNO SREDISCE bo v
dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. ure do 11. junija.
SPD GORICA priredi 6. junija avtobusni izlet v bolnico Franja in na Ravne z ogledom Ravenske jame. Prijave samo še danes med 11. in 12. uro na sedežu. Ob prijavi je treba obvezno vplačati znesek za prevoz in vstopnino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešča elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro. Vpisovanje se nepreklicno zaključi danes, v sredo, 2. junija.
GORICA
VTITORIA 20.30-22.15 »Magnificat«. Rež. Pupi Avati.
CORSO Zaprto. Jutri: 18.15-22.15 »La scorta«.
VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«.
TRŽI C
EXCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Orgie camali di una ereditiera«.
POGREBI
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497
Danes: ob 9.30 Maria Antoni iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Anton Nanut iz hiše žalosti (Tržaška ul. 118) v cerkev in na pokopališče v Standrežu, ob 12.30 Giuseppi-na Bregant iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Natalina Badin iz splošne bolnišnice v Koprivno, ob 13.15 Elvira Bolzan iz splošne bolnišnice v Romans.
Pogreb našega dragega
Antona Nanuta
bo danes, v sredo, ob 11. uri iz hiše žalosti.
Svojci
2. junija 1993
Profesorici Nadji Nanut izrekajo ob izgubi dragega oCeta, iskreno sožalje njeni kolegi, ravnateljica in neuCno osebje sole Ivan Trinko
Ob nenadni smrti Antona Nanuta, tudi našega zvestega odbornika, izrekamo njegovim najbližjim iskreno sožalje. Kot soustvarjalec Svetovnega slovenskega kongresa je bil Anton Nanut eden najbolj zavzetih in požrtvovalnih elanov, zato nam bo za vedno ostal v globokem in hvaležnem spominu.
Deželni odbor SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
Ob smrti Antona Nanuta, odličnega gospodarstvenika in človeka, izrekamo globoko sožalje njegovi družini in njegovim bližnjim. Bil je resnično pomembna osebnost našega podro-cja, zato nam bo njegova enkratna ustvarjalnost za zgled in v veliko opo-ro pri nadaljnjem razvo-ju naše celotne skupnosti
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA
Ob smrti Antona Nanuta se pridružuje žalovanju in sočustvuje z družino SDGZ iz videmske pokrajine
Dragi profesorici Nadji Nanut občuteno sožalje
njeni učenci
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje se pridružuje žalovanju ob smrti Antona Nanuta in izreka prizadeti družini iskreno sožalje.
NOVICE
Francozi podpirajo Balladurjevo vlado
PARIZ - Rezultati ankete, ki jih je objavil torkov Figaro, so pokazali, da je dva meseca po imenovanju Edouarda Balladurja za francoskega premiera zadovoljnih z njegovo pohtiko 65 odstotkov Francozov, razočaranih nad njim pa 20 odstotkov. Kar zadeva varnostna vprašanja, se z vlado strinja 66 od 100 vprašanih, s strožjo pohtiko do priseljencev 54, z naCrtom za zmanjšanje brezposelnosti pa 51.
Na vprašanje, kdo je dejanski izvršni šef države, se je 67 odstotkov anketirancev opredelilo za premiera, 24 pa za predsednika. Večina vprašanih je tudi mnenja, da konservativni Balladur in socialist Mitterrand dobro sodelujeta. (STA/AFP)
Novi spopadi v Abhaziji
MOSKVA - V Abhaziji so se v ponedeljkovi noCi ponovno zaCeh ostri spopadi, ki so se nadaljevali tudi v torek. Gruzinsko in abhaško vojaško poveljstvo se medsebojno obtožujeta za kršitev premirja, ki naj bi veljalo od 20. maja. Abhazijska stran je sporočila, da je nasprotnik s topništvom in tanki napadel njene položaje v okraju OCamCira, gruzinska pa trdi, da so abhazijske enote izvedle napad na območju reke Gumista, pri Čemer so ranile pet gruzinskih vojakov. (STA/DPA)
Poljske volitve septembra
VARŠAVA - V ponedeljek zveCer je Poljska vlada uradno razpustila parlament, predsednik Walensa pa je sporočil, da bodo splošne vohtve izpeljah predvidoma 12. septembra. Ob tem je napovedal vso podporo premierki Suchocki in njeni ekipi reformistov ter posvaril njenega nasprotnika, predsednika sindikata Sofrdamost Krzaklewskega, naj ne ovira volilne kampanje z napovedano splošno stavko. Sobdamost, ki jo je vCasib vodil Walensa, je že dalj Časa v sporu s predsednico vlade zaradi pohtike plaC. V novi parlament bodo lahko vstopile le stranke z najmanj petimi odstotki volilnih glasov, saj je v prejšnjem sodelovalo kar 29 strank, kar je onemogočalo oblikovanje stabilne vlade. (Reuter)
Srečanja Kohl - Jelcin še ne bo
BONN - Nemški kancler Kohl in ruski predsednik Jelcin se, kjub napovedim iz Moskve, junija še ne bosta sestala. Iz Bonna so sporocih, da bo do srečanja morda res prišlo še to poletje, vsekakor pa ne med kanclerjevim obiskom v Kijevu prihodnji teden. (STA/DPA) .
Prve svobodne volitve v Burundiju
BUJUMBURA - Burundi se je pridružil afriškemu pohodu v demokracijo. V torek so se prebivalci te nekdanje belgijske kolonije odpravih na prve večstrankarske vohtve v zgodovini dežele, upajoč, da se tako končuje dolgo obdobje krvavih plemenskih spopadov in vojaške vladavine. (Reuter)
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Clinton v težavah
Predsednik izgublja podporo javnosti, politikov iz svoje stranke in ameriškega parlamenta
Barbara Kramzar
Ameriški predsednik Bill Clinton je pravkar prestal eno od najnepri-jetnejših preizkušenj v svojem polletnem predsednikovanju. Ko je v ponedeljek obiskal spomenik žrtvam vietnamske vojne, so veterani sedanjega vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ki se je v 60. letih izognil služenju v Vietnamu, pričakali z žvižgi in vzkliki: »Sramota, strahopetec!« »Možnost nestrinjanja je privilegij svobode,« je odgovoril prvi ameriški predsednik v zadnji polovici stoletja, ki ni sodeloval v nobeni vojni. Celo tisti iz zbrane množice, ki so sodelovali v dolgi vietnamski agoniji, za katero je osfalo 58 tisoC ameriških grobov in 304 tisoC ranjenih vojakov, so mu dali prav. Vietnam je še danes kolektivna bolečina ameriške duše in ciljev izgubljene vojne nekje daleč stran ne morejo zagovarjati niti veterani, ki predsedniku zamerijo predvsem, da se je lahko izognil tistemu. Čemur se sami niso mogli. Bill Clinton je Čedalje večje razočaranje ameriških državljanov zaradi drugih stvari, ki imajo z njegovim begom pred vpoklicem skupno samo moralistično in ideološko ozadje. Ker je Bill Clinton dober človek,
pred 23. leti ni hotel ubijati, danes pa ne zna dovolj učinkovito odločati. Državnikov ne odlikuje morala, ampak izbiranje prioritet in žrtvovanje neprednostnih nalog za »višje« cilje.
Visoki cilj, za katerega so Billa Clintona izvolili na predsedniško mesto, je obnovitev izčrpane, zadolžene in preobremenjene Amerike v vlogi najmočnejše države na svetu. Danes kaže, da mu bo spodletelo. Njegova doktrina o večjih davkih za zmanjšanje velikanskega trgovinskega primanjkljaja in spremembi predragega in preveč neučinkovitega sistema zdravstva, izobraževanja in socialnega zavarovanja, je še vedno videti simpatična. Toda ne bo vec dolgo, Ce je ne bo tudi uresničil; in vse kaže, da je ne bo. Billa Clintona zdaj že senatorji iz njegove stranke obtožujejo sindroma »tax and spend«, nevarne zapravljivosti, zato mu grozijo z nasprotovanjem vsem ključnim zakonom. Z njimi pa predsednik Clinton stoji ali pade.
Se hujši so očitki, ki letijo na Clintonov zunanjepolitični raCun. Ne toliko zaradi dvomljivih in spreminjajočih se
predsedhikovih izjav o Bosni/n Hercegovini,
. saj ob popolni negibno-sti''evropskih držav ZDA res ne morejo biti policaj v bližnji evropski soseščini. V oCeh navadnih Američanov bo odločilna predsednikova sposobnost, da ameriškemu gospodarstvu omogoči prodor v svet namesto sedanjega nenehnega umikanja pred japonskimi in evropskimi tekmeci. Tu bi Bill Clinton potreboval ne le državniške, ampak skorajda vizionarske sposobnosti, s katerimi bi pravilno ugotovil, zakaj Amerika po petih desetletjih izgublja gospodarsko prevlado v svetu. Sedanja taktika Bele hiše grozi bolj protekcionističnim državam z zaprtjem ameriškega trga ali s kaznovanjem. Američanom, ki izgubljajo službe zaradi cenejše delovne sile v tujini, je morda to všeC, toda starodavna doktrina razvršča velesile po nasprotnem merilu, po sposobnosti globalnega uveljavljanja svobodnega trga, v katerem bi se resnična velika sila morala počutiti kot riba v vodi. Clintonove grožnje Japonski zaradi zaprtega trga in nelojalne konkurence, ki povzroča ZDA velik trgovin-
ski primanjkljaj in gigantsko zadolževanje, bi najbrž ponavljal tudi George Bush, Ce bi bil zdaj v Beli hiši. Toda Američani so o Bushu že povedali svoje, zdaj presojajo Billa Clintona. Njegova mednarodna trgovinska politika pa stoji v obdobju velike gibljivosti kapitala in dvomljive nacionalnosti vseh proizvodov sveta na enako trhlih temeljih kot evropske kmetijske subvencije ali prenapihnjenost japonske borze.
Billa Clintona so izvolili za ameriškega predsednika zato, da bi našel odgovore na še neznana, a življenjsko pomembna vprašanja na prelomu tisočletja - in Ce bi se samo približal temu cilju, bi mu odpustili tudi zadnji škandal s 50 tisoC dolarjev vrednim striženjem las. Clinton pa se je zapletel že pri razmeroma preprostem lobiranju v parlamentu. Ob vse hujših kritikah se je ameriški predsednik odločil za prve spremembe v svoji vladi in v znamenje odločenosti, da naredi red, odslovil neurejenega »čudežnega dečka«, predstavnika za tisk Ste-phanophulosa. Najbrž ima še nekaj Časa, da spremeni Čedalje bolj temačno usodo svoje administracije na bolje. Nima pa vec »svobode«, da dela napake.
VELIKA BRITANIJA / SPOMINI
RUSIJA / PODPREDSEDNIK RUCKOJ NAPADA PREDSEDNIKA JELCINA
Kajbo z monarhijo
Ob 40. obletnici kronanja Elizabete II. in vzpona na streho sveta
Alja Kosak/London
LONDON - Natanko pred 40 leti so v West-minstra v Londonu z vsem bliščem in ceremonialom, ki ga je zapustila tradicija britanskega imperija, kronali kraljico Elizabeto H., prikupno mlado žensko, ki je že takrat kazala, da bo usodno nalogo izpolnjevala resno in s požrtvovalnostjo.
To je bilo 2. junija leta 1953, ko so Britancem tudi prvič sporočili, da sta Hillary in Tenzing osvojila Mt. Everest. Dejstvo, da je Novozelandec Illary (elan Commonweltha), s Tanzin-gom osvojil »streho sveta«, pa je v prazničnem vzdušju dalo dodaten polet takratnemu britanskemu optimizmu, da se z novo elizabetinsko dobo nedvomno začenjajo boljši Časi.
Očividci se spominjajo, kako je novica navdušila in razburila kolone ljudi, ki so se po dežju prebujali na londonskih cestah, kjer so prenočevali, da bi lahko bolje videli slavnostni sprevod in mlado kraljico v pozlačeni kočiji. »Pred 40 leti, kar se danes zdi drugo stoletje, sta kraljica in Mount Everest doživela svoj višek: kronali so kraljico in zavzeli Mt. Everest,« je zapisal dnevnik The Times, ki je
tudi prvi sporočil zavzetje najvišje gore sveta.
Toda po štiridesetih letih, ko pomembnost kraljice Elizabete D. kot simbola monarhije bledi in se britanski Commonwelth nezadržno krci, se Britanci odkrito sprašujejo, kakšna je prihodnost njihove monarhije in Ce jo. sploh še potrebujejo. Javne razprave o teh dilemah se končujejo z različnimi tesnimi izidi glasovanj, kar kaže, da prepričljive veCine s prepričljivim odgovorom zaenkrat še ni.
Britanska monarhija pa se kljub temu po sili razmer spreminja in nekateri komentatorji napovedujejo, da bo ob koncu stoletja enakovredna nizozemski, danski in španski.Odgovor na nezaustavljive spremembe pa verjetno tiči tudi v ugotovitvi Roya Stronga, ki je v tedniku The Sundav Times zapisal: »Pripadam generaciji, ki je zrasla v neizpodbitnem spoštovanju do krone. Zdaj pa je treba najti odgovor na spremenjen odnos generacij, ki sledijo. Za te generacije, otroke sistema napredovanj po sposobnosti, si je treba spoštovanje zaslužiti z dejanji, ne pa le s podedovano krono na glavi.«
»Boris Jelcin je lažnivec, ki vodi dižavo v propad, Zahod pa ga pri tem celo podpira«
Jelcin je Ruckoju omejil pooblastila, ne more pa ga odstaviti
Ruski podpredsednik Ruckoj na zborovanju v Moskvi (Telefoto: AP)
MOSKVA - Ruski podpredsednik Aleksander Ruckoj je v torek dejal, da je Boris Jelcin lažnivec in da mora parlament v dveh mesecih odstraniti njegovo vlado. Napad je prišel v trenutku, ko predsednik Jelcin sklicuje zborovanje, ki naj bi preoblikovalo Rusijo. Tudi njegov glavni politični nasprotnik, predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov je dejal, da se bo uprl slehernemu poskusu, da bi bilo telo, ki ga sklicuje Jelcin, izkoriščeno za kakršenkoli »udar« v državi. Jelcin je namreč z dekretom pozval voditelje vseh regionalnih uprav na posebno zasedanje v soboto, kjer naj bi oblikovali osnutek nove ustave, ustava iz ere Sovjetov pa naj bi šla med staro železo.
Po Ruckojevih besedah
Anatoly Verbin / Reuter
vodi Jelcin državo v propad, medtem ko ga Zahod pri tem celo spodbuja. »Predsednik si dovoli lagati in zato si upa lagati tudi vlada,« je dejal. Medtem ko ministri govorijo o uspehu pri tržnih reformah, pa se industrija sesu-va bolj kot kdajkoh.
Ruckoj se je postavil na Celo opozicije, odkar je aprila dokončno prelomil s predsednikom Jelcinom. Vlado obtožuje za »ekonomski kriminal zoper ljudstvo« in pravi, da bi morah njeni elani položiti račune pred sodiščem. Trdi, da so ruski problemi posledica zunanjega vmešavanja, s Čimer implicitno očita Jelcinu, da je orodje v rokah sovražnih tujih
sil. »Zahod in ZDA danes tekmujejo v svojih pohvalah za 'demokratično vlado in za velikega demokrata Borisa Nikolajeviča Jelcina’,« je dejal Ruckoj, pri Čemer so bile njegove besede polne sarkazma. »Spomnimo se tragičnih izkušenj s perestrojko leta 1985. Takrat sta Zahod in ZDA vzklikala »Čorbi, perestrojka!« Do Česa je pripeljala? Do propada velike države, ki jo je upošteval ves svet in je bila element svetovnega ravnovesja moči,« je dejal. Odnosi med Ruckojem in Jelcinom so že dalj Časa ledeni. Do popolnega razkola pa je prišlo po predsednikovi zmagi na aprilskem splošnem glasovanju o zaupni-
:i. Predsednik je zaCU,tl!
ibkost položaja svojega
meča in odvzel Ruck°) ! Javna pooblastila. Ru e nekdanji letalski °“c.
n heroj afganistanske vo]^
le. Objavil je, da se bo po neril z Jelcinom na no. 'olitvah. Te bi bile lat*0 azpisane po sprejetju no" re ustave. Visoki Jelen/ odelavec je v torek dejala pričakuje, da bo pre ednikova ustavna skup Cina, ki se sestaja y s° , o, dokončala svoje de
lo 16. junija-kar je precej
esen rok za tako zalite ialogo. Jelcin vztraja p em, da bo samo njeg° ^ isnutek podlaga za ° :onCno ustavo. Osnu larlamenta, po katerem ala predsednikova po dastila pod moCnejSm ladzorom, naj ne bi ig1^1

MADRID - Sodec po odmevih na drugi televizijski dvoboj med socialistom Gonzalezom in voditeljem desničarske Ljudske stranke Aznarjem se prav lahko zgodi, da bo dosedanji premier tudi po volitvah Cez pet dni ostal v palači Mon-cloa. Spanci, ki tudi politične dvoboje spremljajo, kot da bi šlo za bikoborbo ah za spopad v boksarskem ringu, so včeraj pripisali Gon-zalezovemu nastopu v ponedeljek zveCer »svežino in iznajdljivost izzivalca«, mlajšemu Aznarju pa »utrujenost in neinventivnost naveličanega branilca naslova«.
ŠPANIJA / ZADNJI DNEVI PRED ODLOČITVIJO
Volitve kot bikoborba ali boksarski dvoboj
Gonzaleza razglašajo za velikega zmagovalca drugega dvoboja pred kamerami
Rafael Antonio H. Menjivar
Barcelonski Časnik Van-guardia, ki ga prištevajo k desnemu centru, je zapisal, da je Gonzalez ves Cas dvoboja »gledal nasprotniku naravnost v oCi in mu vsak trenutek dopovedoval, da ni dovolj pogumen za fo, da bi vedel, kaj poCeti, Ce bi morda zmagal«.
Tudi resni analitiki ugotavljajo, da je premier dotolkel nasprotnika zato, ker se je znal po porazu na prvem televizijskem dvoboju odreči »vaškim« volilnim zborovanjem po notranjosti države in se je raje odpočil
in pripravil za nastop pred enajstmilijonskim avditorijem zasebne televizijske družbe Tele 5.
Nasprotnika sta se obdelovala skoraj tri ure, Aznar je pogorel že v začetku, ko je začel mlatiti prazno slamo z visoko donečimi, besedami o poštenosti, napadi na socialiste zaradi starih afer in korupcije ter obljubami o novih delovnih mestih, Cesar pa ni podkrepil s številkami in oprijemljivimi načrti. Felipe Gonzalez, ki se očitno zaveda svoje krivde za veC kot dvajsetod-
stotno brezposelnost, se je branil s številkami, potem pa je prešel v napad in znal zabrenkati tudi na strune, ki jim Spanci prav zaradi krize in brezposelnosti radi prisluhnejo - socialno pohtiko in modernizacijo gospodarstva. Aznar se je zapletel v lastno mrežo, ko je obljubil znižanje davkov in povečanje izdatkov za socialo, hkrati pa napovedal bistveno zmanjšanje proračunskega primankljaja.
Zadnje ankete pred ponedeljkovim dvobojem so socialistom pripisovale malenkostno prednost, dobrih dvajset odstotkov volilcev pa je bilo še neodločenih.
Predvolilni televizijski dvoboj Gonzaleza in Aznarja (Telefoto: AP)
SARAJEVO / ENAJST MRTVIH IN STO RANJENIH
NOVICE
Prebivalci sarajevskega predmestja Dobrinje so mislili, da si lahko vsaj med muslimanskim praznikom bajramom privoščijo nekaj zabave, nogometno tekmo pa so prekinile srbske granate
^ncoska vojaka iz, vrst Unproforja sta se morala umakniti pred smrtonosnimi izstrelki CTelefoto: AP)
SARAJEVO - Dvesto Sarajevčanov je ob začetku bajrama menilo, da si lahko privoščijo malo sprostitve vsaj na muslimanski verski praznik. Toda srbski napadalci niso zamudili priložnosti: bombi, ki so ju vrgli na zasilno nogometno igri-SCe, nekdanje parkirišče v zahodnem predmestju Dobrinje, sta ubili najmanj enajst ljudi in ranili sto. Na najboljšem možnem nogometnem igrišču, ki jih je Sarajevo premoglo po štirinajstmesecnem obleganju, je nekaj ur po tragičnem napadu ostal le raztrgan Čevelj na temni lisi posušene krvi in na vsaki strani prevrnjen gol.
»Ljudje so si želeli samo malo življenja in zabave,« je pripomnil dr.
Youssef Hajir iz bližnje bolnišnice, v katero so pripeljali žrtve.
»Vedeli smo, da nas lahko napadejo, toda prepričani smo bili, da nas bodo zaščitile okoliške zgradbe,« je povedal devetnajstletni Adnan Sulja-gič, ko je ranjen Čakal na prevoz v travmatološki oddelek bolnišnice.
»Tako ne moremo veC naprej. Svet naj odkrito pove, Ce nam noče pomagati. Sramota!« je jokala 62-letna begunka iz nemirne vzhodne Bosne Subha OhranoviC, ki je bombni napad opazovala z okna svojega stanovanja.
Torkov napad na Do-brinjo je bil najhujši posamični incident po razvpitem pokolu ljudi, ki so 27.
maja 1992 v vrsti Čakali na kruh v središCu Sarajeva. Takrat je umrlo 20 ljudi, 70 pa je bilo ranjenih. Z dogodkom v Dobrinji pa se je zaključil eden najbolj krvavih koncev tedna v bosanski prestolnici v zadnjih mesecih. Minulo nedeljo so Srbi na Sarajevo zmetali veC kot 1300 granat in bomb ter ubili dvajset ljudi in ranili 151.
Dobrinja, kjer živi blizu 35 tisoč ljudi, je bila v prvih mesecih vojne skorajda popolnoma odrezana od drugih delov Sarajeva. VeC kot 400 ljudi je bilo ubitih ali ranjenih med potovanjem po edini cesti, ki območje povezuje s Sarajevom in ki je zato dobila ime »avtocesta smrti«. (Reuter)
Muslimani v območjih«
SARAJEVO, PARIZ - Muslimani v mestih, ki so jih v OZN že razglasili za »varnostna območja«, niso Cisto nie vami, so v torek opozorili predstavniki svetovne organizacije v Sarajevu. Iz Srebrenice in Goražda ljudje množično bežijo, ker se bojijo, da bodo Srbi mesti zasedli, ljudi pa pobili. Alija Izetbegovic je že zaprosil za pomoC Varnostni svet in ga opozoril, da se Srbi prav nie ne bojijo morebitne kazni mednarodne skupnosti, Ce bi izvedli še en pokol civilnega prebivalstva.
Izetbegovic še ni dobil odgovora, varnostni svet pa naj bi že ta teden
»varnostnih niso vami
razpravljal o resoluciji, ki naj omogoči pripadnikom sil OZN, da bodo pri varovanju »muslimanskih rezervatov« lahko uporabljali orožje. O tem sta se v torek v Parizu dogovarjala francoski zunanji minister Juppe in njegov britanski kolega Hurd, ki je iz Pariza odpotoval na obiske v Romunijo, Bolgarijo in Makedonijo. Hurd in Juppe upata, da se bodo Članice VS strinjale s podpisnicami »programa skupne akcije« in zagotavljata, da so Muslimani v krajih, ki jih varujejo francoski in britanski vojaki, bolj varni. (R. S.)
Predstavniki italijanske manjšine v Strasbourgu
ZAGREB - Delegacija Italijanske unije se je od 26. do 28. maja mudila v Strasbourgu, kjer se je sestala s predstavniki Evropskega sveta in Evropskega parlamenta. V delegaciji so bili predsednik izvršega odbora Unije Tremul, predstavnik predstavniškega doma Sabora Radin ter predstavnik slovenskega Državnega zbora Battelli.
Srečali so se med drugim s predsednikom komisije Evropskega parlamenta za zunanje zadeve in varnost Ferrerom, predsednikom paral-mentarne skupine za manjšine Avgerinosom ter šefom direkcije Evropskega sveta za človekove pravice Leuprechtom. Pogovarjali so se o modelu reševanja statusa italijanske manjšine z enotno zaščito v dveh suverenih državah, o projektu regionalizacije in o dvojezičnosti v občinah z avtohtonim italijanskim prebivalstvom. Unija je podprla prizadevanja Istre, da postane Članica stalne konference o regionalnih in lokalnih oblasteh v Evropi s statusom opazovalca. (G. M.)
Dalmacija vsak dan več ur brez elektrike
SPLIT - Dalmacija bo odslej vsak dan med 7. do 17. uro brez električne energije, zaradi suše pa so možne še večje omejitve.Tako se še poglablja prepad med Dalmacijo in Zagrebom, ki sicer ima elektriko, pa zato dovolj drugih problemov. Z velikim zanimanjem pričakujejo torkovo povratno tekmo nogometnega prvenstva med Hajdukom in Croatio, saj bo na njej spet navzoč predsednik Tudman, ki ga je občinstvo na prvem srečanju zasulo s pestro paleto žaljivk. (G. M.)
Grčija zahteva odškodnino zaradi sankcij proti Srbiji
ATENE - Grčija je od Evropske skupnosti zahtevala odškodnino za izgubo skoraj pol milijarde dolarjev, ki jo je utrpel njen turizem zaradi krize v nekdanji'Jugoslavij, predvsem pa zaradi ukrepov proti samozvani Zvezni republiki Jugoslaviji. V poročilu, ki so ga Atene poslale Bruslju, piše, da je Grčija od začetka vojne na Balkanu izgubila kar 700.000 gostov, ki so v mirnodobnem Času vstopali Cez jugoslovan-sko-makedonsko mejo.
K izgubljenim gostom so prišteli tudi državljane severne sosede Makedonije. Za prihodnjo turistično sezono obstajajo povsem različna pričakovanja. Prometni minister Anagnostopo-ulos govori o veliki škodi, ki jo povzročajo sankcije proti ZRJ, medtem ko nemška agencija TUI trdi, da je pravi vzrok zmanjšanega zanimanja za obisk Grčije v dvigu cen. (STA, AFP)
Balkan / turneja britanskega ministra
London skuša opogumiti prizadete
Pomoč Romuniji, Bolgariji in Makedoniji
LOIsjdqn _ Britanski jj’tianji minister Douglas 'ttd je v torek odpotoval a štiridnevni obisk v Ro-"Njo, Bolgarijo in Make-. °tüjci, da bi proučil, kako jjajo sankcije zoper Ju-jMavijo. Za kratek Cas se j? zadržal tudi v Parizu, J r “° s francoskim minira 0rtl Alain0111 Juppejem opravlja! o konfliktu v ekdanji Jugoslaviji in j^oueil uveljavljanje san-,9 ZN, so sporočili skal Precistavniki- Obi" bo bolgarsko pristani-® Ruse na Donavi, ki je ajpornembnejši kraj za jj^abitne kršitelje, od ko-1 bolgarski cariniki v so-^Jovanju s predstavniki nadzorujejo reCni pro-ki je na tej reki zelo
''1iajoVdLOnd0inU-Zag0ta'
op1.’ na sankcije zoper
DlJ0 in njeno majhno za-
Sue Baker / Reuter
veznico Cmo goro in s katerimi hočejo pritisniti na Srbe, da bi končali svojo vojno v BiH, že delujejo.
Po vsej verjetnosti se zdaj nič veC ne izogne blokadi Nata v Jadranskem morju, nezakonit promet po Donavi pa je skoraj povsem zamrl, je izjavil britanski predstavnik. Vendar nekaj prepovedanega blaga še prodre v Jugoslavijo Cez kopenske meje.
Hurd bo po vsej verjetnosti vse tri države, zlasti pa Makedonijo, spodbudil, naj okrepijo svoja prizadevanja za blokado ter ponudil nekaj upanja za neposredno povračilo škode, ki so jo utrpela njihova gospodarstva. »Vse tri dr-
žave imajo dobre namene, vendar pa imajo tudi zaradi blokade škodo, zato išCejo pomoC,« je izjavil omenjeni predstavnik.
Romunija in Bolgarija ocenjujeta, da ju izvajanje gospodarskih, trgovinskih in finančnih sankcij stane milijarde dolarjev in da bi morali dobiti zahodno pomoC. Učinke sankcij na sosednje države že proučujeta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Slo naj bi za pomoC pri izravnavi trgovinske bilance. Minister Hurd naj bi v Bukarešto pripotoval v torek zveCer, imel v sredo pogovore z romunskimi voditelji, v Četrtek, pred svojim odhodom v Sofijo, pa bo obiskal še pristanišče Ruse. Svoj obisk bo končal v petek v makedonski prestolnici.
.Hrvaška / satirični štirinajstdnevnik
Nekdanji novinarji Slobodne Dalmacije so s Feral Tribune posvetili v medijski mrak
7 MAGREB - Lahko se ^godi, da bodo nekateri d* glavnih »krivcev« za ’ da Hrvaška ni bila Prejeta v Svet Evrope, aslužni tudi za spre-tega stališča. 0C.0Ppki strokovnjaki so , dali Hrvaški pomanj-ailje svobode medijev J vrsto težav z drža-Jattskimi in narodnimi joboscinami. Prvi oci-„i. po novem delno .. azda skupina nekda-Pu novinarjev Slobo-e Dalmacije, ki se ji je avkljub množici ovir Osreeil0 natisniti prvo ®vilko Feral Tribuna. e za nekdaj satiricno-
humoristiCno prilogo Slobodne Dalmacije, ki jo je slavna trojica Ivančič - Lučič - Dežulovič spremenila v štirinajstdnevnik.
V njem je mogoče poleg zabave najti tudi resno branje, za kar skrbi znana novinarka nekdanjega Danasa Jelena Lovrič. Feral je tako postal prva prava luC v hrvaškem medijskem mraku in bo, Ce ne pride do (pričakovane) tožbe Slobodne Dalmacije zaradi imena, prava osvežitev in obenem eden redkih dokazov o svobodi tiska. Feralovci, ki so se mora-
li iz Splita preseliti na Reko k Novemu Listu, ker jih prejšnja hiša ni hotela tiskati, v prvi številki pišejo: »Feral Tribune danes, v državi Hrvaški, na dvoru Franja Tudmana, z veseljem jemlje v roke slovesno žezlo in si natika kapo z zvončki, vselej pripravljen pokazati vam jezik naravnost iz ogledala, vnaprej vedoč, da mu je v ceneni opereti, na tem prostoru imenovani demokracija, zagotovljena epizodna vloga. Ce je že treba počiti, je najbolje počiti od smeha.«
Gojko Marinkovič
ZAGREB / ŠE EN NAPAD NA HRVAŠKO DRŽAVNOST
»Ljubša mi je Jugoslavija, v kateri bi bili Hrvati svobodni, kot pa diktatorska Hrvaška«
Med hrvaškimi politiki je veliko prahu dvignilo objavo dokumenta iz leto 1942, v katerem vodjo Hrvaške kmečke stranke Maček govori o svojem videnju prihodnosti hrvaške države
Gojko Marinkovič / Zagreb
ZAGREB - Odkritje in objava nekega doslej povsem neznanega dokumenta, ki ga je Arhiv Hrvaške nedavno prevzel od ministrstva za notranje zadeve, sta povzročila pravi vihar v hrvaški javnosti, še zlasti pa v strankah, ki si lastijo Mačkovo zapuščino. Gre za zapis, zaradi katerega bo morda treba spremeniti nekatera historiografska spoznanja o Banovim Hr-vatski, naslovljen pa je »Pogledi dr. MaCka na razmere in politiko Neodvisne države Hrvatske« (pogovor med nekim usta-škim agentom in voditeljem HSS v taborišču Jasenovac). Menijo, da je zapis z začetka 1942. leta, nepodpisani agent pa je pravzaprav nekdanji šef obveščevalne službe hrvaške policije Vlado Singer.
Tega dolgoletnega ustaške-ga emigranta, sicer Zida, so aretirali po znani diverzantski akciji na zagrebški glavni pošti, ker je pred pregonom ščitil glavnega nastavljalca razstrefiva Vitima Galjera. Se zdaleC ni bilo naključje, da so ga odvedli v Jasenovac in ga zaprti skupaj z Mačkom, a ko je opravil nalogo, zaslišanje svojega »sostanovalca«, so ga njegovi nekdanji kolegi kratko in malo zaklali.
Na neposredno Singe-rjevo vprašanje, zakaj se je zavzemal za sporazum o ustanovitvi Banovine Hrvatske, s katerim je Jugoslaviji podaljšal življenje, je MaCek odgovoril, da ga je zanimalo predvsem to, ali hoCejo Hrvati priti do svojih neodtujljivih pravic po demokratični poti, ker
je to paC edino jamstvo za obstoj vsake države. »Zame država ni bistvena stvar. Ljubša mi je Jugoslavija, v kateri bi bili Hrvati svobodni, kot pa hrvaška država, v kateri bi se vladalo z diktatorskimi metodami. Poleg tega ne verjamem v možnost, da bi Hrvaška ohranila državno neodvisnost. Mi smo majhni in šibki, naš geopolitični položaj pa je taksen, da se moramo opreti na koga močnejšega, ki nas bo branil, sicer bomo izginili. Sicer pa to, Čemur vi danes pravite NDH, zame ni neodvisna država - obstala bo samo tako dolgo, dokler bo to po volji Nemcem in Italijanom. Tudi moj ideal bi bila NDH, vendar ta ide-
al ni uresničljiv, vsaj ne v trajnejši obliki, a toliko žrtvovati za nekaj, kar je minljivo, zares nima smisla. Po mojem mnenju bi bila najboljša rešitev nekakšna balkanska ali podonavska federacija.«
Na vprašanje, zakaj je prišlo do tako ostrega spora med njim in Paveličem, je MaCek odgovoril, da je kriva zgolj druga stran, vendar sam nikakor ne more odobravati ustaških metod pri reševanju srbskega, a Ce hočete tudi židovskega vprašanja.
Ker je ta pogovor potekal v Času, ko se partizansko gibanje še ni uveljavilo kot vodilna obrambna sila, je bil MaCek prepričan, da bodo Britanci, ki so imeti
obveznosti do Srbije, glavni oblikovalci hrvaške prihodnosti. »Hrvaška bo izginila, razkosati jo bodo. Ce bi nam bila sreCa mila, bi prišlo do zasnove Jugoslavije, kajti v njej bi vsaj biti skupaj (namreč Hrvati) in bi se okrepljeni s Slovenci lahko tudi branili, vendar tega ne verjamem veC. Vzpostaviti bodo Veliko Srbijo z Bosno, Sremom, delom Slavonije, morda pa tudi z vso Dalmacijo. Srbi se bodo tedaj mogli po miti volji maščevati za te vaše pokole in zato ne bomo ostati samo brez države, temveC tudi brez ljudi na tem območju.
Po mojem Nemci ne bi mogli nikoli dovoliti, da bi Srbi po podpisu pakta ohraniti svojo vojsko, ki bi jim kdaj pozneje utegnila delati težave, in zato ne bi
zahtevati samo razpustitve vojske, temveC kar splošno razorožitev. Jugoslavija brez vojske pa za nas Hrvate ne bi pomenila nikakršne nevarnosti. Mi bi naše cilje postopoma širili, vse dokler si ne bi izbojevati popolne svobode.«
Ni se treba spraševati, zakaj gre to pisanje današnjim politikom v nos in zakaj so poskočili, ker je bil ta dokument objavljen -nespodbitno paC dokazuje, da so obstajale pri reševanju hrvaškega nacionalnega vprašanja tri metode, in ne le dve. Se zlasti pa je nekatere stranke razsrdila očitna povezava tega dokumenta s sedanjostjo, in prav to jih je spodbodlo, da so objavo tega zapisa obsodile kot politično diverzijo proti hrvaški državnosti.
SPOMINJANJE
Dosedanji predsednik ZRJ Dobriča Čosič je bil velik pisatelj, z leti pa se je iz pobomika enakopravnosti narodov prelevil v skrajnega srbskega nacionalista
Veliki srbski pisatelj Dobriča Čosič se je iz mladega aktivnega udeleženca NOB, pogumnega partizana kasneje prelevil v politikanta, ki je obtoževal NOB in Tita za »sramotno podrejen in neenakopravni položaj« Srbije v SRFJ. Od pobomika enakopravnosti narodov je z leti postal skrajni srbski nacionalist. Takoj po drugi svetovni vojni je obsojal srbske nacionaliste in pogosto zanje porabljal pejorativno besedo »Srbende«; a nekaj let pozneje se je pojavil v javnosti kot popoln »Srbenda«. Cosič sodi med glavne avtorje proslulega Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem je bila celovito izdelana strategija boja za uresničitev ideje o »Veliki Srbiji«. Tega skrajno nacionalističnega in hegemonisti-cnega pristopa se je sprva ustrašil celo Slobodan Miloševič in je imel do Memoranduma rezervirano stališče. Sele pozneje ga je v celoti prevzel za svojega. In prav pri izvajanju famoznega Memoranduma so zdaj Miloševič in druge skrajne nacionalistične sile politično likvidirale so avtorja te strategije - pisatelja Dobrico GosiCa, predsednika tako imenovane ZRJ. Ob začetku znanih dogodkov na Madžarskem leta 1956, ko se je pripravljal množični
Jože Smole
upor zoper sovjetsko dominacijo, sem kot urednik Borbe nagovoril Dobrico Cosiča, da je šel kot poročevalec na Madžarsko. Za Borbo je napisal dnevnik, ki nedvomno sodi med najboljše opise tedanjega burnega dogajanja na Madžarskem. V njem je izražal velike simpatije za madžarski upor proti SZ, hkrati pa opozoril tudi na nevarnosti skrajnih nacionalističnih sil. In v tem dnevniku je zapisal misel: sleherni skrajni nacionalizem se slabo konCa.
V 60. letih sta Dušan Pirjevec-Ahac in Dobriča Čosič vodila na straneh Borbe polemiko o slovensko-srbskih odnosih. Čosič je tedaj umirjeno branil srbske interese in je znal prisluhniti slovenskim argumentom. Zato me je toliko bolj presenetila poznejša Čosičeva prelevitev v skrajnega srbskega nacionalista, ki je obsojal tedanje vodstvo Srbije, Ceš da izdaja srbske nacionalne interese na Kosovu. Ko Miloševiča sploh še ni bilo na politični sceni, se je Čosič vehementno zavzemal za odpravo avtono-
mije Kosova. 2e tedaj je pozival na »sveto vojno« za združitev vseh Srbov, kjerkoli živijo, v »Veliko Srbijo«. Srbsko vojaško ekspanzijo na ozemlju Hrvaške in BiH je aktivno podpiral vse do trenutka, ko so se začele kazati resnejše posledice ekonomskega embarga tako imenovane ZRJ in njene mednarodne osamitve. Naredil je novi salto mortale in začel dokazovati nujnost sprejema Van-ce-Ownovega načrta in potrebo mirnega reševanja odnosov s Hrvaško. In prav ta zadnji salto mortale ga je stal predsedniškega stolčka. ES, ZDA in ZN so pred meseci igrah na karto tedanjega predsednika »zvezne vlade« Milana Paniča v prepričanju, da on lahko zaustavi srbsko agresijo in popelje Srbijo na pot demokracije in mirnega urejanja problemov. Vodilne strukture v Srbiji so s Paničem kmalu pometle. Potem so, zlasti po famozni srbski skupščini na Palah, igrali na karto Dobriče Cosiča kot »treznega politika«. Tedaj se je začelo celo uveljavljati mnenje, da bosta Srbija in Črna gora delovati proti Srbom v BiH ter njihovemu ekstremnemu eksponentu Ka-radžiču. In spet so se ušteli. Ati bodo sedaj, po odstavitvi Dobriče Cosiča, igrati na karto Slobodana Miloševiča?
DRŽAVNI ZBOR
Spremenili
lastninski
zakon
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so vCeraj popoldne z velikimi napori in s Se večjimi zapleti okrog glasovanja kon-Cno sprejeli spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. S temi spremembami so predvsem izničili vse dosedanje brezplačne prenose družbene lastnine v podjetjih, vključno s t. i. by-pass firmami, kar so z aplavzom sinod še posebej pozdravili poslanci ljudske stranke in samostojne poslanske skupine.
.Opozicija pa vCeraj vendarle ni uspela s t. i. »Kopsetovim« dopolnilom k spremembi zakona, ki je govorilo o tem, da so do brezplačne razdelitve lastninskih certifikatov upravičeni le tisti državljani, ki so imeli slovensko državljanstvo na dan 9. maja 1990. To je tisti sporni amandma, zaradi katerega so prejšnji petek sejo zbora prekinili, glasovalne naprave zapečatili in jih do vCeraj zaupali le elanom treh neodvisnih ekspertnih skupin, ki so ugotavljale njihovo brezhibnost. Strokovnjaki niso ugotovili nikakršne okvare na teh napravah, ki bi lahko vplivala na izid glasovanja, kot je v petek po izglasovanju Ko-pšetovega dopolnila najprej ugotovila poslanka
ZL Mateja Kožuh-Novak. A takrat so glasovanje pac ponovili in je predlagano dopolnilo padlo. Po tem pa so sejo prekinili, saj je opozicija izražala dvom v glasovalne naprave, predsednik zbora pa je predlagal, naj o tem presodijo strokovnjaki. Včeraj je svoje očitke opozicija ponovila in zahtevala, naj o spornem dopolnilu glasujejo še tretjič, toda poslanci so z večino glasov to zavrnili. Vnovič se je zapletlo ob predlogu dopolnila SLS, ki govori o izdaji certifikatov državljanom glede na starost in delovno dobo z dodatkom, ki se nanaša na dvojne državljane in brezplačno razdelitev certifikatov tudi njim. Na zahtevo Zmaga Jelinčiča so glasovanje ponovili, obakrat pa je amandma »padel«. Tretjič pa se je včeraj zapletlo ob 18. členu spremembe tega zakona, saj so najprej izglasovali, da se ga Črta, potem pa so se zapletli okrog tega ali sploh lahko glasujejo o dopolnilih tega člena. Zato se je sestala tudi pristojna komisija zbora in zadevo rešila tako, da je v dikcijo Člena vpeljala 18.a Člen in tako omogočila glasovanje o dopolnilih.
Državni zbor danes nadaljuje z delom.
PREISKOVALNA KOMISIJA
Preiskava ne bo uspešna, dokler je ne bo podprla vlada
Aldo Fanelli glavna priča? - Hvalica dokazuje, da ni bil udbovec
Tania Starič
LJUBLJANA - Preiskovalna parlamentarna komisija je vCeraj lahko samo znova ugotovila, da se niti peta vabljena priCa, Aldo Fanelli, ni udeležila zash-šanja. Ker je bil gospod s štirimi imeni, ki ga slovensko notranje ministrstvo pozna kot Alda Fanellija, vodja posojilne službe v portoroškem Casinoju, hkrati pa po trditvah italijanskega pravosodja povezan z mafijo iz Bresta in Službo državne varnosti, so elani komisije menili, da gre za eno od ključnih prič, ki bi lahko bistveno pojasnila ozadja igralniških poslov. Zato so sklenili, da bodo Fanellija spet povabili na zaslišanje, ki bo predvidoma prihodnji teden. Ce priCe spet ne bo, bo to komisija razumela kot oviranje preiskave in bo primemo ukrepala.
Komisija je hkrati zaprosila vlado, naj preiskovalcem izroči vso dokumentacijo o Aldu Fanelli-ju. Po mnenju Lea Šešerka bi morala vlada odgovoriti na najmanj dve vprašanji: kaj se je zgodilo z zahtevo po izročitvi omenjenega gospoda, ki ga je Italija poslala v Slovenijo že leta 1987, in s katerimi slovenskimi ali jugoslovanskimi službami je bil povezan Fanelli.
Tudi poslanci vladne koalicije so vCeraj omenja-li ignorantski odnos vlade do sklepov parlamenta in preiskovalne komisije,
opozicijski poslanci pa so menili, da bo preiskava neuspešna, dokler je ne bo podprla vlada. Marjan Podobnik je prepričan, da se je vlada s tem, ko je sprejela poročilo ministrske trojke o zlorabah pristojnosti Varnostno-informa-tivne službe, »odkrito postavila na stran Danila Kovačiča in zoper parlamentarno preiskavo«. Se veC, Drnovšek samo zato ni pregledal Visove doku-
mentacije, ker bi moral za-menjati Janeza Siršeta, pravi Podobnik, ki je prepričan, da je temeljni problem vseh afer lastninjenje oziroma »legalizirana kraja družbenega premoženja«, ki ga dopušča Drnovškova vladna koalicija. Jože Lenič je protestiral zoper »Podobnikov političen govor« in poudaril, da morajo na pričevanje povabiti tiste, ki bi lahko zlorabili svoja pooblastila, to-
rej pohtike. Na tem mestu se je končala razprava o funkcionarjih, tako da ostajajo javno izrečena še vedno samo štiri imena politikov, ki bi lahko osvetlili ozadje afere (Širše, Draksler, BavCar, Brejc). Na seji so mimogrede razčiščevali tudi medsebojne odnose: Ivo Hvalica je protestiral zoper izjavo Jožeta Leniča na tiskovni konferenci LDS, da so nekateri elani komisije
»posilili« druge pri sprejemanju določenih odločitev. Hvalica je sporočil, da bo tožil generalnega tajnika LDS Gregorja Golobica za »velike denarje«, ki jih bo potem izročil v dobrodelne namene. Razlog za tožbo je podnaslov Ali je bil Ivo Hvalica udbovec?, ki je bil objavljen ob intervjuju z Golobičem v Gorenjskem glasu. Hvalica je predložil kot dokazno gradivo dopis, ki ga je podpisal Janez Širše, in v katerem je zapisano, da Vis nima njegovega dosjeja.
Komisija bo vabila na pričevanje tudi politike (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
PARLAMENTARNA PREISKAVA
Čimprej do pravil
Odbor za notranjo politik0 podpira teze zakona
Majda Vukelič	_-
LJUBLJANA - Zaradi učinkovitega dela preiskovalnih komisij in varstva Človekovih pravic naj bi državni zbor Cim-prej sprejel zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi. Njune teze je na včerajšnji seji obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje. Menil je, da sta gradivi dobro pripravljeni, zato naj bi poslanci na prvi prihodnji seji sprejeli predloga za izdajo zakona in poslovnika z osnutkoma.
V zvezi z zakonom o parlamentarni preiskavi je bilo med elani odbora največ različnih mnenj o vlogi ustavnega sodišča. V tezah je namreč predvideno, da naj bi v primeru dvoma o dopustnosti parlamentarne preiskave svoje mnenje podalo ustavno sodišče, upoštevati pa bi ga moral državni zbor. Takšni rešitvi je najbolj oporekal Stefan Matuš (SLS), ki je sodil, da je ustavna določba, po kateri mora državni zbor uvesti parlamentarno preiskavo, Ce to zahteva tretjina poslancev, nedvoumna, in da dvom o dopustnosti preiskave sploh ne more obstajati. Menil je, da se s tem ustavno sodišče postavlja nad državni zbor, kar je nedopustno.
Ce bi se že odloCi > »poseg« ustavnega s šCa, potem njegovo nv nje ne bi bilo obvezno državni zbor, amp3* se poslanci z njim znanih, je Pre^^a^Iore šCanski demokrat N
Polajnar.	i.p
Clan ljudske stra^ Zoran Madon je me •’ da bi morali jasno zap sati, da lahko ustaVm sodišče presoja le o e ’ ali gre za zadevo java g. pomena (in ne zaseu ga), saj je parlamenta^ ^ preiskava dopustna takšnih primerih. Dr vni zbor namreC ne 111 re uvesti parlamenti# . preiskave o zadevam niso v njegovi pristoln sti. Zaradi različnih P gledov na vlogo us vnega sodišča bo od to rešitev poslane® predložil v veC raz# cah-	„d
Odbor je obravna ^ tudi teze za poslovni parlamentarni Pre's^an0 K tezam je imel le e”
pripombo. Ta zadeva s stavo preiskovalne h0# sije. Med elani ni biloa glas j a o tem, kako na] o do v komisiji zastopa poslanske skupine. ,
Za zaprtimi vrati ^
odbor obravnavat
odnose med Sloveni)0 1 j Hrvaško, predvsem s s lisca notranjih zadev i pravosodnih organov-
NOVICE
ZUNANJE MINISTRSTVO / REDNA TISKOVNA KONFERENCA
Sindikat ogorčeno o prodaji Tekstilindusa
LJUBLJANA - Sindikat tekstilne in usnjarsko-pre-delovalne industrije Slovenije ostro protestira proti prodaji Tekstilindusa. Organe oblasti poziva, naj preprečijo takšna neustavna dejanja. V svojem sporočilu za javnost so zapisah, da ob slutnji, da podobna usoda, kot je Tekstilindusova, Čaka še nekaj tovarn tekstilne dejavnosti, celo iz iste regije, sporočajo javnosti, da ta dejanja obsojajo in zahtevajo, da zaposleni enakopravno sodelujejo v procesih, dejanja pa naj bodo v skladu ustavnih določil. Zato Sindikat tekstilne in usnjarske predelovalne industrije pričakuje razveljavitev družbeno škodljive prodaje Tekstilindusa in zahteva ponovno prodajo skladno s predpisi in prednostno nakupno pravico za domače pravne osebe. (-MIG)
Za čimprejšnjo izvedbo lastninjenja
LJUBLJANA - Vodstvo sindikata Neodvisnost-KNSS in predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja ugotavljajo, da so stališča obeh organizacij glede lastninjenja identična. Menijo, da mora lastnina Cimprej dobiti svoje prave lastnike, saj bodo le oni znali vestno gospodarih in preprečevati divja lastninjenja. Zato je treba Cimprej izvesti denacionalizacijo, in sicer z vračanjem premoženja v naravi. Zato si bosta KNSS in Združenje lastnikov razlaščenega premoženja prizadevala, da bi slovenski kapital ostal v domačih rokah in se nikakor ne bosta strinjala s podcenjeno razprodajo državnega premoženja, kakršna je najnovejša prodaja Tekstilindusa iz Kranja. (A. K.)
»Ne vemo, ali gre za uradna stališča«
Lojze Peterle je zavrnil nekatere izjave veleposlanika Žagarja - Zgodovina je problematičen kriterij -Najbolj pomemben je sprejem Slovenije v Svet Evrope - Živahni tudi gospodarski stiki - Amasada ES v Ljubljad
Lojze Peterle (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na včerajšnji redni tiskovni konferenci predstavil delo svojega ministrstva v minulem mesecu in ocenil, »da je bil maj živahen in predvsem deloven mesec«. Čeprav je bila dejavnost MZZ pestra, se je velik del pogovora z novinarji sukal okrog odnosov s sosednjo Hrvaško. Peterle je komentiral tudi izjave Miljenka Žagarja, hrvaškega veleposlanika v Sloveniji, ki je prejšnji teden razburil slovensko javnost. »To ne prispeva k dobrim odnosom med državama, zato smo že zaprosili za uradno tolmačenje iz Zagreba,« je dejal Peterle. Ob tem je zunanji minister posebej poudaril problematičnost »zgodo-
Bostjan Lajovic
vinskega« merila, na katerega se sklicuje veleposlanik Žagar. »Ce bi tako razmišljali, bi se postavilo tudi vprašanje, komu pripada Istra, saj je v zgodovini le kratek Cas pripadala Hrvaški,« je menil Peterle in se ponovno zavzel za upoštevanje merila katastrskih meja, za kar sta se že dogovorili obe skupini strokovnjakov in celo podpisali ustrezni sporazum. Vendar, kot je dejal slovenski zunanji minister, »nimamo nobenih zagotovil, da so Žagarjeve besede uradna stališča Zagreba«. Peterle je zavrnil trditve, da je treba v zvezi s Hrvaško določiti in sprejeti novo politiko (oziroma strategi-
jo). Lojze Peterle je kot pomembna dogodka v maju omenil predvsem sprejem Slovenije v Svet Evrope in mednarodno konferenco o manjšinah na Bledu (ki je pomembna zlasti za promocijo Slovenije). Zunanji minister je govoril tudi o obisku ukrajinske delegacije in odhodu slovenskega veleposlanika v Rusijo. Sporočil je še, da je odpotoval v Kairo tudi naš odpravnik poslov, ki bo pripravil vse potrebno za odprtje veleposlaništva v Egiptu.
O odnosih z Italijo je govoril državni sekretar Ignac Golob, ki je sporočil, da se od zadnjih pogajanj v Rimu ni zgodilo nie novega, prihodnji sestanek obeh komisij pa bo prihodnji mesec.
Hrvaška naj pazi na odnose s Slovenijo
ZAGREB - Odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma hrvaškega sabora je podprl zahtevo, da naj se Cimprej formulira sporazum o ustanovitvi skupnih organov za določitev državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški predstavnik v KVSE dr. Darko BekiC je pojasnil, da svoje elane tam ocenjujejo po treh merilih: zunanjepolitičnih odnosih, stanju pravne države in svobodi medijev. Zato je za Hrvaško zelo pomembno, kakšne odnose ima s Sloveni-
jo. KVSE od Hrvaške in Slovenije pričakuje, kot pravi BekiC, mimo, strpno in politično urejanje medsebojnih odnosov.
Hrvaška po BekiC6' vem mnenju ne spoštuje dovolj obveznosti, ki jih nalaga članstvo v KVSE, zlasti še pravne
države, kot argument pa je navedel podkupljivost ministrov, rušenje hiš in politične umore. Pripombe so tudi na svobodo medijev in na zapoznele hrvaške odgovore, kadar gr6 za zahteve evropskih
ustanov. (G. M.)_______
ODGOVOR DR. MIHE BREJCA NA POROČILO TRIČLANSKE VLADNE KOMISIJE
Vlada RS je 27. 5. 1993 obravnavala dopolnitev poročila komisije za spremljanje izvajanja pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Vis in na tiskovni konferenci 31. 5.1993 predstavila svoje ugotovitve in sklepe. V svojem sporočilu vlada navaja, da je ugotovila številne nepravilnosti in kršitve predpisov v delovanju Vis v obravnavanem obdobju, pri tem pa ni navedla dokazov za svoje trditve. Presenetljivo nekorektno je tudi ravnanje tričlanske komisije, ki še je odločila javnosti predstaviti svoje ugotovitve, ne da bi imel jaz prej možnost odgovora oziroma pojasnitve. Komisija torej nadaljuje z ravnanjem, ki mu ni primere v demokratičnih ureditvah, saj obtoženemu sporoča prek javnosti svoje obtožbe. Ob tem naj še dodam, da komisija sploh ni upoštevala niti argumentirano zavrnila nobenega mojega ugovora na njeno prvo poročilo.
Vlada RS mi najprej očita »neupravičeno odtujitev dokumentacije Hita in Casina Portorož«. Parlamentarna komisija je na svoji drugi seji ugotovila, da dejansko ni bilo nikakršne odtujitve tega gradiva in da sem ravnal popolnoma pravilno, ker je nisem predal Siršetu ali drugim posameznikom. Obsežna utemeljitev mojega ravnanja in sklep parlamentarne komisije sta očitno za komisijo treh ministrov in vlado brezpredmetna.
Vlada nadalje trdi, da »Vis v primeru Hit ni le prekoračil pooblastil, ki jih ima v skladu z zakonom
o notranjih zadevah, saj bi delovanje Hita morala spremljati kriminalistična služba MNZ, temveč z izsledki, ki jih je pridobil na nezakonit način kriminalistične, službe niti seznanil ni.« Vlada v nadaljevanju citira tisti del zakona o notranjih zadevah, ki jasno določa, da je Vis bil in je pristojen za take raziskave. Zakon namreC določa, da Vis zbira, dokumentira in analizira dokumentacijo o delovanju tujih držav, njihovih obveščevalnih služb ter drugih ustanov in njihovih organizacij, s katerimi ogrožajo obrambne in varnostne interese ali škodujejo gospodarskim in političnim interesom države. Vis je v skladu z zakonom in po naročilu ministra Bavčarja raziskoval igralniško dejavnost in o svojih izsledkih sproti obveščal kriminalistično službo. Vlada trdi, da je Vis prišel do izsledkov na nezakonit način, vendar tega ne dokazuje. Izjavljam, da smo za vse kontrole telefona imeli sodne odredbe in torej naše delo ni bilo nezakonito.
Vlada trdi, da je bila dokumentacija specialnega fonda uničena 20. 2. 1993. Izjavljam, da je bila dokumentacija specialnega fonda na sedežu Vis komisijsko uničena skladno z dosedanjo prakso v petek, 15. 1. 1993, kar smo potrdili s podpisom vsi trije elani komisije.
Vlada objavlja konkretne številke o višini sredstev specialnega fonda in pri tem pozablja, da gre za državno tajnost. Med drugim trdi, da sem prejel »na
roko« 12710 DEM in 3000000 LIT. Izjavljam, da nikakršnega denarja nisem osebno prejel, sem pa podpisan na večini dokumentov, s katerimi smo za potrebe Vis dvigovali denar na blagajni MNZ.
Predpisi o vodenju evidenc specialnega fonda ne obstajajo, obstaja pa praksa in navodila nekdanjih zveznih organov. V Visu smo pripravili osnutke podzakonskih aktov, tudi pravilnik o vodenju spei-alnega fonda, vendar ti dokumenti še niso bili sprejeti. Poslovanja Visovega specialnega fonda ni mogoče primerjati s poslovanjem podjetij. Tudi praksa na MNZ je že ves Cas takšna, da se vsak dvig sredstev specialnega fonda v knjigovodskih evidencah MNZ prikaze kot takojšnja poraba in ti dokumenti se hranijo pet let. Dokumentacija o porabi sredstev za akcijsko dejavnost in tako dalje pa se je vsako leto uničevala iz varnostnih razlogov.
Glede administrativnih upokojitev želim opozoriti, da se z mojim podpisom na odločbi ni upokojil noben delavec Visa. Na vseh odločbah je podpisan Širše in vsi datumi na odločbah so po 1. marcu 1993.
Sodelavska mreža Visa v Času, ko sem bil njen predstojnik, ni bila nikdar ažurirana. Moje stališče o tem je bilo jasno in javno predstavljeno. Sem proti koncentraciji podatkov o sodelavcih v eni točki. Glede 514 obrazcev, ki naj bi bili izpolnjeni in meni izročeni, pa naj pojasnim, da ne gre za sodelavce,
ampak za neregistrirane pozicije in sogovornike Visa. Vodstvo operative Visa je želelo urediti evidenco neregistriranih pozicij in sogovornikov Visa predvsem zaradi uskladitve psevdonimov. Takoj po začetku te akcije smo vso zadevo ustavili, ker se s tem niso strinjali operativci in nekateri šefi. Na kolegiju smo nato sklenili, da se akcija ustavi. Dokumentacijo, ki je nastala do tedaj, je uničilo vodstvo operative.
V javnosti sem že pojasnil, da smo v Visu poskusili odkriti, kaj se je zgodilo z arhivi nekdanje SDV. Minister BavCar je na tiskovni konferenci pred veC kot letom dni javnost obvestil o naših namerah in odkritjih. O tem so obvestili tudi vse tri predsednike. Ugotovili smo torej, da je bilo uničenih okrog 17000 dosjejev. Ponovno izjavljam, da ne jaz ne moji ožji sodelavci teh dosjejev na mikrofilmih nimamo. O tem je treba vprašati moje predhodnike.
Prav neverjetno je, da je komisija meni naprtila odgovornost za manjkajočih 130 preverk delavcev Visa. Za kadrovsko področje sta namreč zadolžena Roman Jeglič in Slobodanka Lešnjak. Ce kakršni koli dokumenti v kadrovski službi manjkajo, morata to pojasniti onadva in ne jaz. Meni nista ne Jeglič ne Lesnjakova nikdar poročala o izginotju kakršne koli dokumentacije kadrovskega oddelka. Prvič sem za to izvedel iz poročila komisije.
KonCno vlada trdi, da smo uporabili posebne me-
tode in sredstva v nasprotju s predpisi. Ponovnp izjavljam, da smo za vse posege v tajnost komunici' ranja imeli sodne odredbe, kar je ugotovila tudi Ba-keševa komisija, ki je neprestano preverjala naše delo. Komisija, ki jo vodi Kozinc, pa danes »ugotavlja«, da smo v zadevi Rigl, to je lansko jesen, p16' koračili svoje pristojnosti. To preprosto ni res.
Vlada mi torej očita prekoračitev pooblastil in kr' šitve predpisov, ne da bi za to ponudila dokaze, v javnosti se je tako ustvaril vtis, da sem kriv, ne da ni mi bila krivda dokazana. Kako naj se borim sam proti vladni komisiji in vladi, ki imata na voljo ves represivni aparat? Kako naj verjamem ugotovitvam komisije, ki z menoj očitno ne želi komunicirati, C®" prav me obtožuje. Kako naj verjamem v zakonitost. Ce vlada sama krši predpise in tolerira kršenje pr6“' pisov svoje komisije. Nekaj pa je sedaj jasno. Za vladno komisijo in vlado ni bistvena zadeva Hit, ampak moje ravnanje. Niso bistvena spoznanja kriminalistične službe in SDK, ampak je bistveno pr6U' smeriti pozornost na Brejca, ki je poskušal razkrinkavati nezakonita ravnanja v naši državi. Najboljša in preizkušena metoda je zato diskreditacija, ker se s tem v javnosti ustvari vtis, da sem ravnal nezakonito, hkrati pa se minimalizira zadeva Hit. Očitno je> da me bo oblast skušala kaznovati zato, ker se nisem ustavil na želeni točki.
Dr. Miha Brejc
AVSTRIJA
Sreda, 2. junija 1993
AVSTRIJA / MANJŠINE
Brez priznavalne prisile do osnovnih pravic
Kongres v Neumarktu
Neumarkt - Manj-löe in možnosti njiho-ega razvoja v novi Ev-?Pj iz federalistišnega lcüka je bila glavna te-atika letošnjega tradi-l0nalnega binkostnega anjsinskjega kongresa v ^Vr°pski hiši v Neu-arktu na avstrijskem ‘ajerskem. Pri tem so Se P°sebej obravnavali po-°žaj Romov in Sintov, aodo takoimenovanih “Eandlerjev«, ki so se j ?..vec kot sto leti pre-aiili iz srednje Evrope Prostovoljno v Rumunijo, ®r situacijo nemške na-odnostne skupnosti na
^iovaskem.
^eliko zanimanje je zbudil zaključni referat Krafta iz Oslberga . Zahodni Nemčiji, ki se j6 v svojem predavanju tematike manj-rnskih pravic iz fede-ralisticnega vidika. Opo-z°ril je na razvoj ev-r°Pske družbe, ki gre v ranlitkulturnost in ne v srner etnično Čistih na-ClQnalnih držav. Kraft, ki Je s svojimi tezami izzval Vr0Co diskusijo, se je v sv°jeni referatu odločno lzrekel ne samo proti za-Prranju nacionalnih dr-av. marveč svaril tudi Pred tem, da bi se ^anjsine, narodnostne skripnosti, same vase za-Prriale. Predavatelj je s em v Zvezi je poudaril, Pä mora imeti vsak posameznik, tudi pripadnik manjšine, pravico do
svobodnje odoloCitve, da mora biti znotraj narodnostne skupnosti zagotovljen pluralizem, in da bi bila politika, ki sili posameznika k priznavanju, napačna. Izrekel se je tudi proti vsakršni obliki narodnostnega katastra, o katerem trenutno razpravlja tudi del slovenske narodnostne skupnosti, da bi po tej poti uveljavil manjšinske pravice. »Etnična Čistost, predvsem na teritorijih, kjer živita dva naroda ali celo veC, na pragu v tretje tisocleta, ni veC mogoča«, je dejal predavatelj iz Nemčije in pri tem opozoril, da gre pri tem ne samo za vprašanje sožitja med avtohtonimi manjšinami in večino, marveč tudi za«nove manjšine«, torej skupine priseljencev, ki so prišli iz različnih držav in kultur. »Manjšine so gradbeni kamen naše družbe, le-ta pa je in bo v veliko večji meri odprta, pluralistična in multikulturna«, je zaključil predavatelj.
Udeleženci so bo koncu seminarja sprejeli še resolucijo, v kateri pozivajo avstrijsko zvezno vlado, naj se bolj zavzema za pravice staroavstrijskih manjšin v Kanalski dolini v Italiji, na Spodnjem Štajerskem v Sloveniji ter Banatu in Romuniji.
r SODIŠČE UGOTAVLJA
Jörg Haider je ravnal
protizakonito
Poraz proti Ambrozyju
CELOVEC/DUNAJ -Vodja svobodnjaške stranke v Avstriji, Jörg Haider (slika zgoraj), je konec preteklega tedna kar dvakrat doživel poraz - tokrat pred sodiščem. Celovško državno tožilstvo je namreC zavrnilo njegovo tožbo proti koroškemu deželnemu glavarju in predsedniku koroške ljudske stranke Christofu Zernattu, katerega je ovadil zaradi domneve zlorabe uradnega položja. Zernatto je v pismu, naslovjenemu koroškim sodežela-nom, namreC uporabljal uradni pismeni papir deželnega glavarja.
Na Dunaju pa je šef
avstrijskih svobodnjakov v prvi instanci izgubil proces proti vodji koroške socialdemokratske stranke in namestniku deželnega glavarja Petru Ambrozyju.
Le-ta mu je leta 1990 - Haider je takrat še bil koroški deželni glavar - očital zakonske prekrške, konkretno v zvezi z ukinitvijo delovnega razmerja predsednika obratnega sveta v celovški deželni bolnici Arbeiterjem.
Haider je nato tožil Ambrozyja, sodišče pa je zdaj ugotovilo, da vodja svobodnjakov kot deželni glavar kar trikrat ni upošteval zakonov.
____AVSTRIJA / IZ JAVNIH SREDSTEV_
877 milijonov za politične stranke
\/ letu 1992 dosežen nov rekord
SALZBURG - Politične stranke v posameznih avstrijskih zveznih deželah prejemajo skupno 877 milijonov šilingov strankarske podpore iz javnih sredstev!
To je zdaj razkril salzburški politolog Herbert Dachs, ki je »pod izredno težkimi pogoji«, kot sam pravi, raziskoval in dokumentiral izdatke zveznih dežel za v deželnih zborih zastopane stranke.
Z 877 milijono šilingi je strankarsko subven-cijoniranje iz sredstev avstrijskih davkoplačevalčev (ne glede na vi-
soke zvezne strankarske podpore, ki so si jih izglasovale avstrijske stranke v parlamentu) v letu 1992 doseglo nov rekord. Leta 1985 so zvezne dežele svojim strankam odstopile le 564 milijonov šilinogov in 1979.leta le 325 milijonov šilingov.
Izredno stopnjevanje izdatkov za stranke pri tem ni mogoCe razložiti z indeksnim povišanjem potrošniških cen, ki od leta 1979 do 1992 znaša 60, 5 odstotkov, saj so si stranke privoščile povišanje podpore kar za 247 odstotkov.
Iz zveznega proračuna avstrijske stranke prejemajo dodatnih 496 milijonov šilingov, tako da skupni dohodki strank iz avstrijskih davčnih sredstev znašajo 1, 4 milijard šilingov. Pri tej pa še niso upoštevane strankarske doklade in subvencije, o katerih sklepajo posamezna mesta in okraji.
Salzburški politolog Herbert Dachs s tem v zvezi zahteva, da je treba - že glede na državni proračun - ustaviti nenehno povišanje strankarskih subvencij, razen tega, tako opozarja, javnost na ta pojav reagira z stopnjevanim nezaupanjem do političnih strank.
Predvsem pa naj bi bila potrebna kontrola nad uporabo teh sredstev, poudarja politiolog iz zvezne dežele Salzburg.
Polaganje računov predpisujejo strankam trenutno samo zvezne dežele Salzburg, Gornja Avstrija in Štajerska. Samo v teh navedenih zveznih deželah in tudi na Koroškem in v Nižji Avstriji je subvencioniranje strank tudi zakonsko urejeno, v ostali zveznih deželah pa zadeve ostajajo nepregledne, kar je po mnenju salzburškega politologa »demokracijskopolitiCni škandal«.
Denarje avstrijskim strankram vedno dobrodošel.
-Avstrija / afera noricum
Zvezni predsednik Thomas Klestil kot priča pred sodiščem
Pričal bo tudi še Kirchschläger
DUNAJ - Sodnijska c Uvnava 'afere Noricurr ^galne prodaje avsti sjhh Specialnih topov v ‘^ujocemu se Iranu h 985 v katero naj bi b ^Pleteni takratni vodil 'hžavni politiki - se v n ®CI* juniju bliža svojer ^ku. Za konec mese PttCakujejo odločitev sc ^ka Fuchslehnerja in p r°hiikov - obsodbo bivi °a kanclerja Sinowats otranjega ministra BI , e in zunanjega minisl e°Polda Gratza.
Proces se ta teden n ^ijuje z enim izmed r Peto pričakovanih vi °v. Pred sodiščem dan ot priča stoji avstrijs ^ezni predsednik Th 11138 Klestil. V času, ko P°tekala sporna proda
strijski ambasador v ZDA. 1986.leta so Kles-tilu v Washingtonu pokazali posnetke ameriških obveščevalnih satelitov, na katerih je bilo mogoče spoznati avstrijske topove v iranskem območju za preizkušanje artilerije. Klestil je o tem pismeno obvestil zunanjega ministra Gratza, ne pa tudi državnega tožilstva na Dunaju. Predsednik danes med drugim odgovarja na vprašanje zakaj tega ni storil.
Jutri bo nato nekdanji zvezni predsednik, ambasador in zunanji minister Kirchschläger razlagal sodišču, kako je v praksi v vladi potekalo obveščanje o takih zadevah, kot je bila 'afera Noricum’.
AVSTRIJA / GIROCREDIT
Podkupnine za funkcionarje KPI na dunajskih kontih?
DUnaj - Del podkup-. 11?> ki so jih nekatera a9anska podjetja plavala funkcionarjem Ko-unisticne stranke Ita-T6, naj bi bil naložen na nnajskih bančnih kon-p. To je poročal ita-Lanski tednik 'Panorama'.
Potemtakem naj bi 31nazani denarji pretakali a konte dunajske Giro-antrale (danes Giro-aredit). Za kontom 'Giba-AUWw’ naj bi stali ita-banski komunisti, njenjeni tednik se skli-aO)e na izjave dveh po-ovnežev v preiskoval-ein priporu (poslovodja
medtem bankrotiranega podjetja za izdelavo železniških vagonov 'S-ocimi’ in elan nadzornega odbora italijanskih državnih železnic), ki naj bi v zvezi s plačevanjem podkupnim komunistični pratiji Italije navedla dunajsko bančno ustanovo in omenjeni konto.
Pri dunajski GiroCredit obstoj kontov, na katerih naj bi bil naložen denar za funkcionarje italijanske komunistične partije - sklicujoč se na avstrijsko banCno tajnost -niso ne dementirali ne potrdili. (I.S.)
PRED KONGRESOM S P Ö
Kako naprej z
avstrijsko socialdemokracijo?
........... -
Igor Schellander
DUNAJ - V ospredju razprav na letošnjem strankarskem kongresu avstrijskih socialdemokratov bodo reforma stranke in priprave za nov strankarski program, ki naj bi bil poso-dobljen in prikojen trendom novega Časa.
V bodoče se bodo mandatarji Socialdemokratske stranek Avstrije morali izpostaviti notranjestrankarskemu predvolilnem postopku, v nekaterih vprašanjih pa bo mogoCe tudi neposredno glasovanje vseh elanov.
'Nova socialdemokracija’ tako napovedujejo v strankarskem sekretariatu v dunajski Löwelstrasse, bo med drugim dobila predpisano 40-odstotno kvoto žena, ki jo bo treba upoštevati pri zasedanju funkcionarskih mest. SPÖ bo postala stranka odprtega tipa, pri kateri bodo lahko v strokovnih projektih in referatih sodelovali tudi nečlani, napoveduje centralni sekretar Josef Cap. Zavrnil je tudi govorice, da naj bi prišlo do njegove zamenjave.
Skupaj s kolegom Ma-rizzijem bosta stranki še naprej na razpolago, poudarja Cap, funkcija centralnih sekretarjev pa bo preimenovana v 'poslovodjo'.
»Varnost v razgibanem svetu« je geslo kongresa SPÖ, ki se bo pričel ta teden v Četrtek (3.junij). Udeležilo se ga bo 1100 delegatov. Predsednik stranke zvezni kancler Vranitzky (slika) in finančni minister Lacina se bosta, toliko je že znano, v svojih govorih pred funkcionarji stranke ukvarjala predvsem z aktualnimi problemi državne industrije in vprašanjem brezposelnosti. V trenutno težki gospodarski situaciji mnogi pričakujejo od avstrijskih socialdemokratov tudi močnejši
poudarek socialne politike. Predvsem iz dunajske in gornjeavstrijske SPÖ je v preteklih letih zaradi kompromisne drže socialdemokratov v socialnih vprašanjih -geslo: bremenitve za delojemalce - dostikrat prišla'kritika o brezzobni SPÖ.
Zadnje povpraševanje Gallupovega inštituta za anketiranje javnega mnenja socialdemokratom izstavlja dosti boljše iz-glede kot v mesecih poprej. Potemtakem bi SPÖ lahko prejela 41 odstotkov volilnih glasov, ljudska stranka 31 odstotkov, svobodnjaki pa 15 odstotkov. Popularnost Zelenih je nazadovala v preteklem mesecu od 9 na 7 odstotkov, zares presentljivi
pa so po Gallupovi anketi izgledi v februarju ustanovljenega Liberalnega foruma: njemu prisojajo kar celih 10 odstotkov glasov volilcev.
Slabo medtem izgle-da v blagajni SPÖ. Stranka ima nad 100 milijonov šilingov dolga, je pred kongresom potrdil blagajnik SPÖ in župan gornjeavstrij-skega glavnega mesta Linz Franz Dobusch. Pretekli teden je spodletela možna sanacija strankarskih financ -načrtovana prodaja socialdemokratskega deleža pri Narodni banki, ki ga naj bi po prvotnem načrtu odkupila delavska zbornica za 100 milijonov šilingov. Stranka mora letno odplačevati nad 22 milijonov šilingov kreditnih povračili in obresti, 112 milijonov gre za strankine na-stavljence, 51 milijonov šilingov pa za reklamo. V velike finančne težave je SPÖ v preteklih letih zabredla zlasti zaradi likvidacije dnevnika AZ, nekdanjega tradicionalnega glasila avstrijskih socialdemokratov Ar-beiter-Zeitung, ko je morala velikemu številu nastavljenih novinarjev in sodelavcev izplačati ogromne odpravnine.
Iz članskih prisprevkov stranka prejema trenutno nekaj nad 112 milijonov šilingov. In tudi ta dohodek je nižji kot v preteklih letih, saj je SPÖ glede na število svojih elanov konec leta 1992 pristala na do zdaj najnižji točki: samo še 561.338 elanov, za skoraj 24.000 manj kot še v letu poprej. Vendar je centralni sekretar Cap, ki govori o spremembi trenda, tudi v tem pogledu optimističen: popularnost stranke spet raste, letos naj bi imela SPÖ spet okoli 600.000 elanov.
■Mm
m

i j §

!1!
NOVICE
Avstrija omejila število priseljencev na 27.000 oseb
DUNAJ - Minister Franz Löschnak je sporočil, da je ministrstvo za notranje zadeve omejilo število priseljencev v prihodnjih 12 mesecih na 27.000 oseb. V tem številu je že upoštevanih okrog 15.000 tujih delavcev in 5000 tujih študentov, ki so že v državi. Omejitev na samo še 7000 dejanskih priseljencev je za svobodnjaško stranko še vedno nezadovoljiva (zahtevajo polpolno ustavitev - op. ured.), nadstrankarska pobuda »SOS-soClovek« pa kritizira odločitev notranjega ministrstva oz. avstrijske zvezne vlade kot »restriktivno in birokratsko«.
Dvojezični tednik »Tango« prenehal izhajati
CELOVEC - Pretekli teden je na Koro’kem izšla zadnja številka »Tanga«, dvojezičnega tednika, ki je bil na avstrijskem medijskem trgu prisoten dobro leto in pol. Glavna urednica Marija Halmer utemeljuje ukinitev tednika s tem, da izdajateljem ni uspelo urediti dologoroCnega finansiranja lista ter da je od vsega začetka šlo za tvegan publicistični projekt. »Tango«, ki ga je skoraj izključno finansirala komunistična stranka Avstrije, pa da je postal v nekem oziru tudi žrtev avstrijskega sistema podpiranja medijskega delovanja, saj s strani dežele in države ni bilo omembe vredne podpore. List po napovedi Halmerjeva pa naj ne bi popolnoma prenehal z izhajanjem, marveč naj bi se od septembra dalje spremenil v mesečnik z istim imenom.
Zemotto je obiskal dvojezično občino Bilčovs
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zemat-to je te dni obiskal dvojezično občino BilCoCvs (okraj Celovec-dežela), ta bi se s tamkajšnjimi komunalni politiki (na Čelu z županjo Štefko Quantsch-nig) seznanil s problemi, s katerimi je soočena občina. Slovesni sprejem deželnega glavarja je sooblikoval tudi moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Bilka«. Županja Quantschnig je Zematta seznanila z negativnim stališčem občine glede načrtovane gradnje hitrostne ceste skozi Rož, slabim sprejemom televizijskih signalov ORF ter težavnem položaju na področju gospodarstva oz. delovnega trga. Tema razgovorov je bilo tudi sožitje obeh narodnostnih skupnosti v občini, pri Čemer je bilo poudarjeno, da sicer še niso uresničene vse želje pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, da se pa je možno govoriti o pozitivnem razvoju v sožitju med pripadniki obeh narodov.
Občini Pulj in Medulin predstavili turistično ponudbo
CELOVEC - Predstavniki turističnih zvez istrskih občin Pulj in Medulin so na tiskovni konferenci v koroški metropoli predstavili letošnjo turistično ponudbo obeh turističnih krajev. V prisotnosti celovškega župana Guggenbergerja, ki je predvsem
šteje Istra med vama področja in da ni nevarnosti, da bi vojna v BiH in na nekaterih področjih Hrvaške zajela tudi Istro. Medulinski župan Dario MezuliC pa je dejal, da je zanimanje tujih gostov, predvsem Avstrijcev, da bi preživeh svoj letošnji dopust v Istri, izredno veliko.
izpostavil tesne veze med Celovcem in Puljem, je glavar istrske regije Luciano Delbianco poudaril, da
Sejem »Componenta ’93«
CELOVEC - Direkcija Celovškega sejma je pred-, stavila težišča tehnološkega sejma »Componenta , ’93«, ki ga bodo letos priredih že tretjič. Pri tem sejmu gre za edini tovrstni strokovni sejem v Avstriji, priredili pa ga bodo od 29. septembra do 2. oktobra letos. V tiskovni izjavi direkcija sejma sporoča, da bodo na sejmu razstavljali mednarodno priznana podjetja, predvsem iz področij elektronike in elektrotehnike, gospodinjske industrije ter avtomobilske industrije. Med razstavljala bo tudi letos slovensko podjetje Step, prav tako bo zastopan italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) ter podjetje Ipari-Reclam iz Madžarske. Poleg obsežnih in informativnih razstav so na sporedu tudi simpoziji in predavanja uglednih predavatelji.
Pogrebne obrede za Zablatnika bo vodil škof Kapellari
CELOVEC - Pogrebne obrede za dohovnega svetnika, kulturnega delavca in pegagoga dr. Pavleta Zablatnika, ki je pretekli teden umrl v 81. letu starosti, bodo v Četrtek, 3. junija ob 15. uri v Bilcovsu. Vodil jih bo krški škof Egon Kapellari. Isti dan ob 13. uri bo v Tišlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu žalna seja Mohorjeve, Slovenske gimnazije in Krščanske kulturne zveze.
AVSTRIJA / BILANCA
Pozitivni zaključek zimske turistične sezone
DUNAJ - Avstrijski minister za gospodarstvo Wolfgang Schüssel je pretekli teden javnosti predstavil izredno pozitivno bilanco avstrijskega zimskega turizma 1992/93.
Promet v turizmu je potemtakem narasel za 5, 9 odstotka na 101,2 milijardi šilingov. S tem se je pozitivni trend zimske sezone 1991/92 (stopnjevanje prometa za osem odstotkov) kljub recesij nadaljeval.
Število nočitev je v pretekli zimski sezoni
1992/93 naraslo za skoraj dva odstotka na 54,1 milijonov šilingov, nad 42 odstokov nočitev pa gre na raCun tujih gostov, pri Čemer se je število nemških zimskih turistov povišalo za 7,3 odstokov.
Pri prirastku zimskega turizma so predvsem profitirale zvezne dežele Salzburg, Predarlska in Štajerska, moCno nazadovala pa sta Dunaj in Nižja Avstrija.
Srednjo pa sta odrezali zvezni deželi Ko-roša in Tirolska.
12
Sreda, 2. junija 1993
KULTURA
O 26. BLEJSKEM SREČANJU PEN
. . .. c;; 7. /. ';' •.: •.:"-v -:w" "■ %
Zdravila ne najde svet, kako naj ga pisatelji
Tone D. Vrhovnik
Mednarodno srečanje pisateljev, ki je potekalo minuli teden na Bledu, je letos padlo v prelomen Cas za svetovni Pen: v Cas okrnjenega dubrovniškega svetovnega kongresa zaradi bližnje vojne, mnenja večine elanov o nesvobodi tiska na Hrvaškem in nenavadnih potez predsednika mednarodnega Pena Györgyja Konrada (ta je v krožnem pismu svetovnim centrom navedel predvsem razloge proti udeležbi v Dubrovniku) ter 60. kongresa, ki bo v španskem San-tiagu di Compostella; tam bo organizacija morala sprejeti stališče o vojni v Bosni in Hercegovini in pojasniti tudi »turistično jugo-nostalgijo« svojega predsednika, kakor je Konradovo stališče v sredo na Bledu imenoval hrvaški gost Ivo RuntiC. Slovenski Pen ima znotraj takega stanja pomembno vlogo: blejska srečanja (zadnje je bilo že 26. po vrsti) je vrsta udeležencev ocenila kot pripravo, zdaj pa tudi udejanjenje mehanizma solidarnosti med elani, saj prav slovenski center že dve leti uspešno vodi in usklajuje pošiljanje pomoči pisateljem v Sarajevo ter skrb za pisateljske begunce,
Pisatelji iz različnih dežel med seboj (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
Miloš Mikeln je predsednik komiteja za mir, ene štirih »specialističnih ustanov«, hkrati pa je prav slovenski Pen najbolj pomagal hrvaškemu pri organizaciji minulega kongresa, saj »se nam zdi, da je bilo treba poslati v svet sporočilo miru« in obenem hrvaškim pisateljem »pomagati demokratizirati njihovo deželo«, kakor je po vrnitvi iz Dubrovnika povedal Boris A. Novak.
Prav zato je imelo
blejsko srečanje pomenljiv naslov, citat iz Geneze »Mar sem jaz varuh svojega brata?«. Pomenljivo Kajnovo vprašanje, ki ga ta po umoru Abela zastavi kot protivprašanje Bogu, so udeleženci kongresa reševali in interpretirali na najrazličnejše načine, skupna pa sta bila zaskrbljenost nad grozečo iracionalnostjo balkanske morije in mnenje, da so prav srbski pisatelji in humanisti aktivno ali
pasivno postavili zahteve po veliki državi in etnično Čistih ozemljih. Referati so nihali od intimnih razmišljanj prek psihoanalitičnih in zgodovinskih interpretacij do konkretnih predlogov, seveda pa nismo mogli pričakovati, da bodo pisatelji našli zdravilo za konec bosanske vojne, ki ga dandanes bolj ali manj neuspešno išCe ves svet. Dejansko je med vsemi razpravami treh okroglih miz najjasneje
izzvenela kitajska pisateljica Han Suyin, ki je predlagala, da se pragmatično ugotovi dejansko stanje v balkanski vojni in odredi konkretne ukrepe, Ce že ne Združenih narodov in posameznih držav, pa vsaj pisateljskega glasu razuma.
Ce lahko blejsko srečanje merimo vrednostno, je uspelo predvsem zato, ker je s kresanjem različnih mnenj pomagalo uvideti bližnjim in tujim gostom (predvsem iz držav, ki go Dubrovnik bojkotirale), Ce ne resnice o vojni in vzrokih zanjo, pa vsaj izkušnje in mnenja najbližjih sosedov o begunski problematiki. V tem je bilo veliko in pozitivno delo slovenskih organizatorjev.
Vendar pa stališče svetovnega Pena do vojne v Bosni ni vprašanje, na katerem naj bi se lomila kopja, saj je učinkovitost moralnega apela v posameznih državah Članicah zelo spremenljiva, vseeno pa je prav ta, žal popolnoma neliterarna in nehumana tema očitno pokazatelj, ali in koliko je svetovna organizacija pesnikov, esejistov in pisateljev nasploh še eminentni varuh svobode pisane besede in izražanja ter človekovih pravic.
KULTURA ŽIVLJENJA / SPOMENIKI ŽIVIM
Ferlinghetti v slepi ulici
Ah bo znameniti ameriški pesnik in založnik Lawrence Ferlinghetti postal prvi prebivalec San Francisca, po katerem bodo še za Časa njegovega življenja poimenovah ulico? To je vprašanje, s katerim se v teh dneh ubadajo številni ljudje v Kaliforniji, predvsem pa v San Franciscu, v katerem poteka kampanja za preimenovanje ene od tamkajšnjih ulic v »Via Ferlinghetti«, s Čimer naj bi se pisatelju oddolžili za njegov prispevek k zgodovini mesta San Francisca in nasploh k ameriški kulturi.
Danes 74-letni Lawrence Ferlinghetti je namreč toCno pred štiridesetimi leti (junija leta 1953) v San Franciscu odprl knjigarno City Lights, iz katere je dve leti kasneje nastala slavna istoimenska založba, ki je neposredno povezana s pojavom beatni-ške literature in »pesniške renesanse v San Franciscu«. Ferlinghetti je izdajal knjige pesnikov in literatov, kot so Allen Ginsberg, Jack Kerouac, Gregory Cor-so, William Burroughs in drugi.
Leta 1988 pa so v San Franciscu uresnicih njegovo pobudo in dvanajst tamkajšnjih ulic poimenovali po znamenitih umetnikih iz San Francisca. Tako na primer takoj za vogalom založbe City Lights, pri boemskem lokalu Vesuvio (v katerem so
Marko Jensterle
se zbirali beatniki), naletimo na Jack Kerouac Street, sicer pa so poleg tega najslavnejšega ameriškega be-atnika tedaj svoje ulice ali trge dobili še naslednji umetniki: Mark Twain, Jack London, Richard Henry Dana, Dashiell Hammett, Isadora Duncan, Wilham Saroyan, Beniami-no Bufano, Frank Norris, Ambrose Bierce, Bob Kaufman in Kenneth Rexroth. Ferlinghetti pa bi bil zdaj prvi, ki bi ulico dobil še za Časa svojega življenja.
Via Ferlinghetti naj bi bila nedaleč od založbe City Lights, gre pa za manjšo slepo ulico, zdajšnjo Hamlin Street. Lepe naCrte pobudnikov (med njimi je tudi režiser Francis Ford Coppola), ki menijo, da je že Cas, da ulice poimenujemo tudi po živih in ne samo po že umrlih, pa so prekrižali stanovalci, ki so odločno proti temu, da bi se njihova ulica Hamlin odslej imenovala po Ferlinghettiju. Kot glavni argument navajajo, da bi se s tem v njihovem okolišu povečalo število tujih turistov, posledica tega pa bi bila manjša varnost in predvsem veC kriminala. Poleg tega pravijo, da ta ulica ni na področju North Beach, kjer je večina od omenjenih dvanajstih »umetniških« ulic in tudi založba City Lights.
Štirideset stanovalcev iz neposredne bližine je že podpisalo peticijo proti preimenovanju ulice. V
njej sicer Ferlinghettiju priznavajo nesporne za sluge za kulturo in zgodovino mesta, vendar predlagajo, da po njem Preime nujejo kakšno drugo m njihovo ulico.
»International Book Award« za Astrid Lindgren .,
DUNAJ - Švedska pisateljica za otroke Astri Lindgren bo 4. junija v dunajski mestni hiši prejela Mednarodno književno nagrado (International Boo Award), ki jo literatom podeljuje mednarodni knjiž®1 odbor pri Unescu za njihova prizadevanja na področju sirjenja knjig in spodbujanja k branju.
Astrid Lindgren po mnenju odbora ni le ena najbolj priljubljenih mladinskih in otroških pisateljic, s svojimi deli naj bi veliko prispevala tudi k »uveljavitvi splošnih vrednot«. »V svojih člankih in govorih je vedno poudarjala pomen branja in domišljij® ko dveh temeljev razvoja posameznika,« je se zapisano v obrazložitvi odbora. (STA)
40 let poletne akademije
SALZBURG - Oskar Kokoschka je leta 1953 s pomočjo trgovca z umetninami Friedricha Welza ustanovil mednarodno poletno Solo za likovne umetnosti. V štiridesetih letih je šolo obiskovalo veC kot deset tisoč slušateljev s celega sveta. Salzburška poletna akademija, ki velja za eno najboljših poletnih š°l v Evropi, je tudi letos pripravila zanimive teCaje. Tako v Času od 26. julija do 28. avgusta »šola gledanja«, kot jo tudi imenujejo, organizira različne delavnice-Arhitekturno delavnico na temo Sočasnost sistemov bo vodil Coop Himmelblau, štiri slikarske razrede pa Nancy Spero, Hermann Nitsch, Ingeborg Liischer in Milan Knizak. Isabel Quintanilla in Jim Dine bosta tečajnike učila umetnosti risanja. Zaradi vse večjega zanimanja za kiparstvo bodo letos pripravili kar sest kiparskih razredov. Günther Scheider-Siemssen bo predaval o umetnosti scenografije, ki bo na poleti» akademiji letos na sporedu že 25. zapored. Za podrobnejše informacije in prijave pišite na naslov: Internationale Sommerakademie für Bildende Kunst, Postfach 18, A-5010 Salzburg, (A.K.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 24.05. do 30.05.1993)
Od današnjega dne dalje pri ljubljanski lestvici upoštevamo tudi obisk v Cankarjevem domu, kjer je bila prejšni teden prenuera filma Pršut, pršut (211 gl., 84.400 SIT), Igralec (ki se je ta teden poslovil z lestvice) pa je v CD zbral skupaj 1500 gledalcev (600.000 SIT). Obisk v CD tudi poveča skupni seštevek pri filmih Igra solz (+ 2.179 gl., 871.600 SIT) in Priveži me! (+ 1.838 gl., 735.200 SIT), VeCno mlad, drugi premierni film v Ljubljani, je v štirih dneh imel kar 3.226 gledalcev, prav tako premierna Prva ljubezen pa se je slabše odrezala.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih kažejo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Beethoven / Camium
25 (89)	4.384 (15.757) 1.487.150 (5.413.550)
2.	VeCno mlad / Lj. kinem.
21 (21)	3.226 (3.226) 1.268.600 (1.268.600)
3.	Reka poje mi / Mladina film
15 (46)	1.169 (3.154)	373.900 (1.064.300)
4.	Igra solz / Mladina film
25 (235)	1.026 (15.460)	403.050 (6.093.100)
5.	Oddaljena obzorja / Camium
17 (47)	972 (3.718)	371.500 (1.452.000)
6.	Prva ljubezen / Mladina film
23 (23)	749 (749)	262.150 (262.150)
7.	Priveži me! / Mladina film
21(84)	700(9.035)	274.500(3.515.850)
8.	Oblegani / Lj. kinem.
19 (94)	604 (7.586)	192.850 (2.552.150)
9.	Prehod prepovedan / Camium
15 (27)	347 (608)	115.700 (207.050)
10.	Petelinji rock / Art Video
14 (77)	347 (4.605)	69.400 (1.223.700)
Z zagrebške lestvice sta se umaknila Krvava Marie in Zlatne godine, premierni film VeCno mlad pa je (tako kot v Ljubljani) začel odlično in takoj prevzel vodstvo na lestvici. Navajamo Število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno Število gledalcev.
1. VeCno mlad	9.444	(9.444)
2. Oddaljena obzorja	3.579	(7.238)
3. Singles	2.838	(9.239)
4. Shattered	1.181	(1.862)
5. Igra solz	1.168	(20.581)
6. Priveži me!	.1.150	(10.663)
7. Igralec	1.091	(11.961)
8. Wind	871	(4.055)
9. Prva ljubezen	64	(3.786)
Prvih pet mest na mednarodnem tržišču (V. Britanija,		
Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Avstralija, Španija in Švedska) so v tednu med 12. in 18. majem zasedli filmi (izkupiček v milijonih USD);
1. Indecenlproposal	7,57	(11.9)
2. Sommersby	3,26	(36,3)
3. Groundhog day	3,2	(9,8)
4. Sister act	1,93	(7,9)
5. Ali ve	1,9	(7,8)
		Igor Kemel
Najprej zvezde, potem pa film
Slovenske filmske zvezde, album (zbirka Slovenski film, 12), Ljubljana: Slovenski filmski in gledališki muzej, 1993,
V uvodu izjemne zbirke obrazov slovenskega filma Silvan Furlan in Marcel Stefančič, jr. zapišeta presenetljivo dejstvo, ki nas loCuje od Hollywooda: "Slovenska kinematografija je najverjetneje edina nacionalna kinematografija, ki je zvezdniški sistem ustvarila pred nacionalnim filmom samim." Sledi 29 izbranih zapisov (in še dodatnih osem "zvezdic"), v katerih nastopajo z biografilo, izbrano filmografilo in seveda v eseju in sliki Miha Baloh, Polde Bibič, Demeter Bitenc, Mirko Bogataj, Boris Cavazza, Janez Cuk, Avgusta Danilova, Štefka Drolc, Metka Gabrijelčič, Marjeta Gregorač, Ita Rina, Olga Kacjan, Rudi Kosmač, Bojan Mark, Frane Milčinski, Duša Počkaj, Radko Polic, Lojze, Majda in Stane Potokar, Ali Ra-
ner, Spela Rozin, Lojze Rozman, Stane Sever, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Marina Urbanc, Jože Zupan in Milena Zupančič - galerija filmskih junakov, ki ne le potrjujejo navidez napibnjeno uvodno tezo, temveč potrjujejo, da bi bili slavospevi urednikov mimo lahko še mogočnejši. Spremne zapise k vsakem naštetih junakov domačega platna so prispevali Silvan Furlan, Bojan KavCiC, Stojan Pelko, Majda Sirca, Marcel Stefančič, jr. in Liljana Nedič, ki je zbrala tudi bio-fihnografije igralcev. Knjiga, ki jo ob renesansi slovenskega filma na televiziji (in ko prav zato postaja še muCneje, da tako bogata zgodovina nima ustreznih naslednikov) potrebujemo že iz preprostega razloga, da po navdušenem branju najavne špice ne išCemo "svojega" junaka med drugimi postavnimi mladci in brhkimi mladenkami prav do napisa Konec. (T. D. V.)
Kazina:
najbolj filmska
ljubljanska
knjigarna
Čeprav Slovenci glede filmske literature nikakor nismo reven narod - to dokazuje vrsta Kinotečnih zvezkov z biografijami znanih režiserjev,
izdaje Gledališkega in filmskega muzeja ter vsakoletni "vse, kar ste lahko videli" almanah Marcela Stefančiča, jr. - pa smo doslej specialistično filmsko literaturo v knjigarnah dobili bolj po sreči kakor drugače. Zato razveseljuje poteza Knjigarne Kazina, kjer (ob filmu se specializirajo tudi
za gledališko literaturo) ob navedenih domačih lahko dobite tudi vrsto pregledov, monografij in almanahov s področja sedme umetnosti, posebna zanimivost pa je cela vrsta romanov, bodisi predlog za filme ali literari-ziranih scenarijev, ki smo jih zadnja leta spremljali na platnu. Tako si
lahko na primer v dobrem tednu, kolikor imamo še Časa do premiere Coppolinega filma, na hitro preberemo originalno izdajo romana Brama Stokerja Drakula, ali pa ustrezen roman izberemo po pregledu najnovejše številke revije Variety, ki jo tudi dobite v Kazini. (T.D.V.)
Premieri v Komuni in
Cankarjevem domu
Dracula (Bram Stoker‘s Dracula), scenarij James V. Hart, režija Francis Ford Coppola, igrajo Gary Oldman, Winona Ryder, Anthony Hopkins, Ke-anu Reeves, ZDA, 1992, Columbia Pi-ctures, distribucija Mladina film Po dokajšnjem zamiku končno jutri opolnoči v ljubljansko Komuno, hkrati pa v Celje, Novo mesto in Maribor prihajajo zadnji trije letošnji oskarji (kostumi, maska, zvočni efekti) v enem kosu, hkrati pa nov val drakulomanije, ki obseda Evropo. Četudi niste prebrali Stokerjevega romana ali si ogledali vsaj enega od okoli 6000 filmov, v katerih se od Nosferatuja (1922, F. W. Mumau) do danes pojavljajo vempirji v vseh možnih oblikah in vlogah -imate vseeno dovolj predznanja za Coppolo. V kratkem: ljubezenski film z ne ravno vsakdanjimi izlivi ljubezni. In za poznavalce: Hartov scenarij gre v predzgodbi v zgodovino dlje kot Stoker, z iskanjem 400 let stare ljubezni pa transilvanski grof deluje manj moralno vprašljivo in nasploh pozitivneje kot originalni, ki za temeljno žrtev izbere ženo svojega londonskega (ali amsterdamskega, odvisno od izvedbe) gosta.
Meso (La Čarne), scenarij Marc® Ferreri, Liliana Betti in drugi, režija Marco Ferreri, igrajo Sergio Castelli' to, Francesca Dellera, Philippe Leo-tard, Italija 1991, distribucija Starec Koper
Premiera ta petek v Cankarjevem domu, ponovitve tudi, kar pomeni, da se imamo za filme enega kultnih italijanskih režiserjev, kolikor smo jih videli mimo Zgodb navadne norosti (1981), ki so jih vrteli pred desetletjem v Vicu, zahvaliti predvsem tej ustanovi. Ferreri (1928) je v svoji karieri kot scenarist, igralec ali producent sodeloval v vrsti filmov, sam pa jih je režiral 15 in vsi njegovi izdelki so precej ennavadni.
Tako je tudi z Mesom, v katerem se v samotno vilo, kjer stoji mogoCni hladilnik kar ob postelji, zapreta nesrečni uradnik Paolo, ki išCe najvišje duhovne stvari, in Francesca, ki jo je edina religiozna izkušnja v življenju nagradila z nosečnostjo. Intenzivno srečevanje ob različnih mesninah junakoma ne prinese željene transcendence, prinese pa prijetno izkušnjo gledalcu.
(T.D.V.)
KULTURA
GLEDALIŠČE / POROČILO S FESTIVALA WIENER FESTWOCHEN
Dve imeni, dve predstavi, o katerih je vredno govoriti
Andrej Drapal
Dim leTer Festwochen -vi a slavnostni dne-V0 celo že v naših lo-šUi °SV0)ili ugled, s kakr-tpri Oe P°uaša redkoka-ali dalnji oko-Veria festlval; Ugleda se-
VeHa ri-~vai' ugieua se-
J-iiÄToÄ
§ih ^ klasike v na-Pige Marjan
kolikoC’iPaC Pa P° tem’ r)alp ° s ovenskih ustva-
v uiiöisail Ut>L\
dni 6I mlaiSega rodu te dar, j aCe na Dunaj za
To •<aVa aP Pa 1UCH veC-
Dn(,^nainrec slovenska Dn e nosl: po svetu kot re?P°reli letai° in iščejo dna V^,ntne umetniške
äf»emPt8dumcS
tem Vsertl ustvarjalci in s i7r,kUst;varjajo tisti temelj ki ,raženstva in kulture, vVrtavlja, da bo slo-m s^a neodvisna kul-Prei t Ysivarjalnost še na-tmi, a^° Prodorna v sve-
dfrnes”1 smislu’ kot )e že Vse skupaj omenjam
na Ce Zato’ opozorim u .prePad, ki loCi mlajše St^arjalce, kritike in niai ucente od tistih z iiti Ce siarejSo letnico, ki seveda praviloma ni goče srečati dlje od ga rikorske metropole v jp 11 Borštnikove vesele to 6jla’ uialce pa tudi za-’ da v zvezi z Dunajski-om s avnostnimi tedni enim, da so se znašli svojem zenitu in da jih «zadrzni tok vleCe v ^ahtetni zaton.
* , unajski slavnostni r,r'j1 ,so v zadnjih letih izvV0tuli svoj pomen seo ^UCno zaradi tistega gnienta programa, ki
o n	dali ime Big Moti-
štorfff1^0 8iban)e’ v
Vnl' astem prevodu). PUv tega dela progra-
PredlC," petih letih
a,,., v petin letin , ustavil najpomem-
spo SO(lobne pojave renske umetnosti, se v Za3ein letu začenja ka-jjp lUcli v tako imenova-
st\ 1°sre(lnjem delu fe-Uvala. Tudi y tistem de_
le S° Uanirec zaceli potim PoYsocl že videne in £lS°,d že sUsanu klasi-glasbe z zagorelimi
zvezdami, ki zagotavljajo komercialni uspeh in na-spoh mirno spanje mestnim veljakom, programirati velika imena sodobne scenske in glasbene ustvarjalnosti. In tu se začenja in končuje problem Dunajskih slavnostni dni - problem, ki je iz naše perspektive skrajno ciničen: kako razvijati program, ki je že dosegel svoj vrhunec, ki je že pokazal preverjeno najboljše in najdražje hkrati? Medtem ko je cela Slovenija v zadnjih petih letih zmogla povabiti le dva ali tri vrhunske scenske dogodke, pri Čemer v zadnjem poldrugem letu nobenega, se na Dunaju v nekaj dneh zvrsti ne le kak ducat najdražjih scenskih projektov, ampak med njimi tudi kakih šest takih, ki sodijo v sam vrh sodobnega ustvarjanja.
Steve Reich: Jama
Ameriška sodobna umetnost je v bistvu uboga, ponuja pa nekaj posameznikov ali skupin, ki - kako značilno -ohranjajo in celo razvijajo svojo umetniško moC in vrednost prav na krutem evropskem umetniškem trgu. Dunaj je ponudil dve imeni, dve predstavi, o katerih je vredno spregovoriti.
Steve Reich je skupaj z Beryl Korot ustvaril triinpolurni glasbeno-vi-deo-scenski dogodek pod naslovom The Cave, Jama. Reich nam je mo-Cno znan po svojem glasbenem delu. Američani poznano radi težijo in šarmirajo z video instalacijami ter kvazi avantgardnimi prijemi. Po vseh pravilih bi morala biti torej Reichova Jama še en megalomansko blešCeCi repeticijski dolgčas, ki bi ga na koncu hvalili vsi, ki jim je med predstavo uspelo zadremati. In res se tako tudi zaCne. Fascinantna
tehnologija, duhovita sinhronizacija med živo izvajano glasbo in videom ter predvsem govorom ljudi, ki se na tem videu pojavljajo. Zapo-vrh še biblična tema: Neki Židje govorijo o tem, kaj jim pomeni Abraham, njegovi dve ženi in dva sinova. Dovolj, da se po prvih dvajsetih minutah, ko si napaseš oči in ušesa, zaziblješ v kulturniško omotico in pelješ možgane in ostale Čute na pašo.
Potem pa kar brez posebnega odmora drugi del. Identičen kompozicijski in scenski princip. Spet Abraham in njegova zgodba, samo da tokrat na podoben naCin, kot so prej o njem govorili Židje, zdaj razpredajo Arabci. Ce so prej Židje dokazovali, kako je Abraham oCe celotnega krščanskega sveta, zdaj Arabci z enakimi argumenti dokazujejo, kako je Abraham oCe islama. Pogledaš v programsko knjižico in opaziš, da osebe, ki se pojavljajo na video zaslonih, niso fiktivne, ampak realne osebnosti židovske in islamske skupnosti. Nenadoma postane prej abstraktna religiozna tema kruto konkretna, tako rekoč sarajevska. To konkretnost v tretjem delu dopolni, relativizira in deloma tudi komentira ameriški pogled. V tem delu namreč o Abrahamu in njegovi zgodbi govore tipični Američani. Abraham nenadoma postane Moby Dick in osamljeni kavboj.
Prek te tematske večplastnosti, trojnega pogleda na isto, briljantne razgrnitve sodobnega multikulturalizma postane nenadoma tudi Reichov na videz skrajno formalni kompozicijski princip nenavadno bogat in celo orgijastiCen. Tako vsebinsko podprti postajata glasba in celotna predstava iz trenutka v trenutek manj dolgočasni, pomembnejši in
navsezadnje celo navdušujoči. Dogodek torej, ki je že zaradi te nenavadne rasti, saj običajno v tega tipa predstavah dolgočasje raste, vreden, da se zapiše v zgodovino.
The Wooster Group: Ribja zgodba
Druga ameriška skupina, ki je že dolgoletni gost Dunajskih slavnostnih dni pa tudi vseh pomembnejših in premožnejših evropskih festivalov, je bila The Wooster Group, ki je danes že legenda. V osemnajstih letih so naredili deset predstav in z njimi natančno in brezkompromisno gledališko poetiko, ki jo danes s skromnim uspehom kopirajo že mnoge skupine. Elizabeth Le Com-pte kot režiserka in idejni generator ter Willem Dafoe, ki mu je The Wooster Group intimni dom, kamor se zateka po snemanju filmov, ki jih paC mora snemati, sta medijsko sicer najbolj izpostavljeni osebi iz skupine, toda v resnici so vsi skupaj gledališka družina v klasičnem pomenu te besede, saj predstave nastajajo prek izrazito kolektivističnega postopka, ki združuje popolno predanost projektu na eni strani ter zabavo in igro kot gonilo dela na drugi.
The Fish Story (Ribja zgodba) je njihova zadnja predstava, ki jo pravzaprav sestavljata dve ločeni predstavi. Prva temelji na besedilu Eugena O’Neilla The Emperor Jones, druga pa na Četrtem dejanju Treh sester. Vedeti je treba, da so The Wooster Group obsedeni s Čehovim in predvsem Tremi sestrami. Njihova prejšnja predstava Brace Up je v celoti temeljila na tej drami. In Ce reCem temeljila, to v njihovem primeru pomeni nekaj pov-
sem drugega kot denimo, kadar se pri nas Jovanovič ali Korun spravita preinterpretirati Cankarja ali Schillerja. The Wooster Group piše svojo zgodbo, svoje besedilo v svojem značilnem okolju, napolnjenem z video zasloni, mikrofoni, vnaprej posnetimi teksti, predmeti iz sodobnega vsakdanjega življenja, neprenehnim komentiranjem. Sem ter tja prepoznamo kako osebo iz Čehova, kakšne stavke iz drame in se pri tem ne Čudimo, da vse skupaj pravzaprav poteka od zadnjega dejanja proti prvemu.
Ce je njihovo poigravanje s Čehovim, ki ga v okviru Ribje zgodbe uprizarjajo v drugem delu, že neke vrste klasika, pa je popolno presenečenje prvi del. V njem se The Wooster Group tudi
zanje nenavadno poigrava z manj znano 0’Neil-lovo dramo The Emperor Jones. Trije igralci, med njimi v vseh pogledih briljanten Willem Dafoe, uprizarjajo relativno preprosto in dovolj dolgočasno zgodbico nekje med japonskim ka-bukijem, ritualnim plesom s Samoe, in newyorskim metropoli-zmom. Predstava s svojo mešanico perverzne bizarnosti in profesionalne natančnosti radikalno prestopa meje sodobnih scenskih obrazcev. Ta trenutek smo lahko presenečeni, navdušeni pa bomo lahko šele Cez nekaj let.
Dve predstavi, dva pretresa v polju sodobne umetnosti na festivalu na bližnjem Dunaju. Pri nas pa še kar le Dunajski dečki in kastrirani festivali.
/U «udi tut.nun •.oifeei» sle Mi
■Mi U iUHMM
MÄH sle. ds.
The Wooster Group o svojem »gledališču napredovanja«
DUNAJ - S skupino The Wooster Group iz New Yorka se je začel tretji - avantgardni del Dunajskih slavnostnih dnevov, ki letos predstavlja še pet drugih gledaliških skupin in posameznih predstavnikov tega žanra. To so: skupina Reza Abdoh, prav tako iz New Yorka: Company Esther Linley z Dunaja, Ron Vawter, IRRA Theatre iz Melbourna ter Tom Jansen in Jan lauwers.
Skupina The Wooster je kolektiv umetnikov s stalnim prostorom The Performing Garage, ki razvija in ustvarja avantgardno gledališče že veC kot sedemnajst let. Njeni elani Jim Clayburh, Willem Dafoe, Spal-ding Gray, Peyton Smnith, Kate Valk, Ron Vawter in navsezadnje režiserka ter vodilna sila Elizabeth LeCompte podajajo s svojo interpretacijo sodobnejših ameriških dramskih del - tokrat delo Eugena O’Neilla The Emperor Jones za Fish story part I -avantgardnemu ustvarjanju posebno značilnost, ki je zelo blizu sodobnemu multi-medijsko zasvojenemu človeku.
Njihovi letošnji predstavi, performancea Fish story part I in Fish story part II - A Work in Progress sta prhnili v občinstvo ter ga postavili pred dilemo, kako ju razumeti. Zgodba cesarja Jonesa je splet raznovrstnosti, ki na prvi pogled moti. Videoposnetki, mikrofoni, ki dajejo glasovom elektronski zvok, orientalsko skrojeni kostumi, zvočni efekti in sama igra se prepletajo med seboj na poseben naCin. Toda kaj kmalu spoznamo, da je tehnična oprema »živa« in sestavni del predstave. Na vprašanje, ali tehnična oprema omejuje igralca v njegovem pripovedovanju, so nam elani skupine odgovorili takole: »Ne. Video je naš partner in sogovornik, pomeni pa tudi manjkajoči obraz, ki ga nimamo. Ce ne bi imeli videa, bi jaz sedel tam v kotu in govoričil v mikrofon, vi pa bi si mislili vse mogoče - tako pa pride do posebnih učinkov, ki vas pritegne-
jo, zbudijo v vas pozornost in emocionalni odziv: tesnobnost, smeh itd. Video je tudi naš kostum, naša gesta, ki jo postavimo v kontrast z gesto živega igralca, ki ste ga videli na odru.«
O nastajanju raznovrstnih posnetkov so nam vedeli povedati tole: »Video je skupek dokumentarnih posnetkov iz hollywoodskih filmov tridesetih let ter naše lastne produkcije, pa tudi snemanja v živo. Celotno videotelo, ki ga potem vidite, nastaja ob predstavi sami. Tako kot glasba, se tudi ta razvija stopenjsko. Ko se odločimo za temo, začnejo Člani skupine prinašati vse mogoCe kasete, predlogi kar dežujejo. Ob koncu izberemo tisto glasbo, ki je najprimernejša, jo priredimo ali pa kar sami skomponiramo.«
Režiserko Elizabeth LeCompte smo vprašali, kakšen je njihov odnos do besedila. Nekateri namreč menijo, da ga preveč skrajšajo, poenostavijo, zmaličijo. »Vnajprej nimamo nobene določene ideje, potem se na vajah ob poigravanju v gledališkem prostoru odločimo za neko delo ali temo. O tem zadnjem - delu Eugena O’Neilla - sem Cisto po naključju razmišljala že deset let, toda lanskoletni BRACE UP! je bil izrazito hiter projekt, lahko bi rekli komercialen. Naredili smo ga v dveh mesecih. Potem ko smo delo izbrali, si zamislimo tudi možno strukturo, ki se je bomo lotili: struktura in besedilo nam torej narekujeta neko zgodbo, pripoved in se nam v tem pogledu 'postavita v bran’. Pride do konflikta, prek katerega se razvije (nedo) končno stanje predstave. Besedilo se tako do določene mere 'zmaliči’, toda v njegovi predstavitvi je tudi del avtorja, saj naš študij obsega vsa možna področja v zvezi s samim besedilom. Lahko bi rekli, da pridobivamo celo nove dimenzije.« Tamara Deu
>'< ttey w«m lomi»
» Šfišt»
!>m; imä tä ijomm,
-■ad the iand
tl-* fumrtnt :,sir Je pip4eC*«l»fL
«fl W» arrlvtrcfH .iiiftzysdcCacwan.
4L

A i fr .


Iz predstave Steva Reicha
Trie
abi
ha
vanja Tria Lorenz v zgodovini glasbene dejavnosti na Slovenskem zagotovo našlo svoje posebno mesto v razvoju komorne glasbene ustvarjalnosti.
Na Dobrovem smo doživeli izjemen dogodek njegove ustvarjalne moči. Na koncertu v Muši-Cevi galeriji ni le potrdil trajnosti svojih izvajalskih odlik in muzikalne oblikovalske doslednosti, temveč je naravnost presnetil s svežino duha, s pronicljivostjo dojemanja in z izredno nazorno muzikalno izraznostjo, globoko občutenih del L. M. Škerjanca -Maestoso lugubre - Mar-cia funebre, D. Šostakoviča Trio op. 67 v a-mo-lu in B. SmetaneTrio op. 15 v g-molu, ki so v svoji povedni napetosti odražala izredno iskrive ustvarjalne trenutke ansambla. (I. S.)
Slovenski zbor na tekmovanju v Toursu
TOURS - Vokalna skupina Ave iz Ljubljane, najbolje ocenjeni zbor letošnjega 13. slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem 1993, je odpotovala v franco-
ski Tours. Tam je od 28. do 31. maja v konkurenci 33 zborov iz 20 držav Evrope in Amerike nastopila na uglednem mednarodnem zborovskem tekmovanju Florilege Vocal de Tours. Pod vodstvom Andraža Hauptmana je v petih tekmovalnih nastopih predstavila izbrana dela slovenskih in tujih skladateljev. Potegovali so se tudi za Grand Prix de Tours, priznanje najboljšemu zboru tekmovanja, ki ga je med drugimi leta 1984 osvojil APZ Tone Tomšič (p. v. Jerneja Habjaniča). Prihodnji teden pa potuje v finski Tampere na mednarodno zborovsko tekmovanje tudi ženski pevski zbor Rotovž iz Maribora (Karmina Silec), eden najboljših zborov mednarodne Naše pesmi 1992. (M. S.)
Makedonca v Brdih
DOBROVO - V okviru Dnevov makedonske kulture v Sloveniji sta v MušiCevi galeriji na gradu v Dobrovem v Goriških Brdih nastopila trombonist Kiril Ribar-ski in pianistka Milica Sperovič-Ribarski, ki je
v samostojnem izvajanju izpolnila prvo polovico sporeda z deli C. Debussya (Trije preludiji - La Puerta del vino, Ce qu’a vuz le vent d’ouvest, Feux d’artifi-ce) in F. Chopina (Impromptu v cis-molu op. 66 posth., Etudi v f-mo-lu, op. 25 št. 2, Scherzo v b-molu, op. 31). V drugi polovici koncerta pa je Kiril Ribarski ob spemljavi iste pianistke izvajal Frescobaldijevo Toccato, Ognjeni ples M. de Falla, Schumannovo Romaco v a-molu, op. 94, Kadenco za solo trombon, ki jo je L Petrič posvetil Ribarske-mu, Brahmsov Madžarski ples št. 5, Izvajalčevo skladbo Premišljevanje in Montijev Czardas. Ce izvzamemo deli Petriča in Ribarskega, torej lažji del programa, so skladbe zahtevale izredne odlike virtuozne ige; ta pa je pri Ribar-skem edinstvena. Umetnik se v izpopolnjevanju tehnike igranja na tem instrumentu ni zadovoljil le z izvrstno šolo, temveč se je do visoke dognanosti prebijal in tudi z lastnim iskanjem, da je lahko odkril nove možnosti, barvne značilnosti in še nezna-
ne in neizrabljene tonske iztanjšanosti. S tem je razširil in opelemeni-til izrazne razsežnosti instrumenta. Ribarski je med neprekosljivimi izvajalci po tehničnem obvladovanju tega instrumenta. S svojo virtuoznostjo se tako rekoC poigrava, medtem ko glasbo osvetljuje osebnostni doživljajski žar umetnika, ki zaradi svoje muziki zapisane in predane narave sega tudi h globljim izvorom glasbe.
To je potrdil z izvedbo Petričeve Kadence; zaigral jo je s svojo specifično tehnično spretnostjo in tonskimi tancina-mi, ki jih je ubral v individualno občuteno, muzikalno napeto tonsko stvaritev. Iz njegove lastne ustvarjalne nuje nastalo Premišljevanje smo doživljali na enak naCin.
Milica Sperovid je bila njegova skladna spremljevalka in prepričljiva sooblikovalka. V samostojnem izvajanju je izpričala pianistično perfekcijo in otipljivo inter-pretacijsko prepričljivost; največ neposrednega muzikalnega občutja je odseval Scherzo v b-molu F. Chopina. (I. S.)
Premiera madrigalne komedije Festino
DOBROVO - V resno, sentimentalno noto slovenske zborovske kulture, tisto, ki največkrat ponuja statični zamorjeni perfekcionizem, so se pritihotapili slovenski kantorji, se podali na lov za partituro, s katero bi lahko »hojo na koncerte« razvedrili in sprostili. V nekem tržaškem arhivu so odkrili zapis (ne izvirnik) madrigalne komedije Fastino (Nella seda del giovedi grasso avanti cena - Na predvečer debelega Četrtka pred večerjo) Adriana Banchieria in šaljivo glasbeno zabavico vtkali v razgibamo renesančno vzdušje gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Premiera se je zgodila 21. maja z organizacijsko pomočjo Kulturnega doma Nova Gorica in s finančnim posluhom Zavarovalnice Slovenica Nova Gorica.
Skupina enajstih pevcev in pevk mlajše generacije iz različnih glasbeno razvitih in tudi manj razvitih slovenskih okolij je v pisanih kostumih in maskah, kot si jih je za večer pustnega Četrtka pred večerjo zamislila (in izbrala) Meta Bizjan, z vso sproščenostjo prebudila čar prave družabne umetnosti. Delo, ki ga je bolonjski menih (pozneje opat) Adriano Banchieri (1567-1634), ob Oraziu Vecchiju največji mojster madrigalne komedije, zapisal leta 1606, je razdeljeno na 12 petglasnih madrigalov, v katerih zbor nastopa kot nosilec dramskih likov in izvaja njihove vloge v formi, sorodni konceptu madrigala. Kompozicijsko je Festino primer tako renesančne polifonije kot baročne homofonije. Glasbeno-scenska oblika (ki lahko pomeni tudi eno od poti pri nastajanju opere) izvajalcem ne predpiše teže scenske obdelave; slednja je tako prepuščena iznajdljivosti in kreativnosti posamezne vokalne skupine.
Slovenski kantorji so ohranili prioriteto glasbenega sporočila, ga razgibali z malenkostnimi dramaturškimi in režijskimi elementi (Igorja Sakside), ga oplodili še z dokončno postavitvijo vmesnih recitacij AleSa Valiča in nekaterim vokalnim partom dodali rekonstruirane spremljave lutnje 0anez Jocif, Uroš Lovšin). Nastala je vedra, ljubka, sveža in seveda zabavna glasbena predstavica, ki je na trenutke sicer odsevala neizkušenost pevcev-igralcev, zato so nekatere prvine urbanega petja poniknile, v celoti pa pljusknila in odkrila nov mik koncertnemu življenju.
Mnogoplastno besedilo, polno ironije, namigovanj na dejanja, ki se jih »lahko počne z vreteni«, začinjeno s skrajno vulgarnimi replikami, besedilo, ki je pogosto parodija na visoke renesančne oblike, so interpreti podali v izvirniku - italijanščini. Za slovenski desert je poskrbel Igor Saksida, ki je Zabavico duhovito prepesnil, komične rime in ritem pa je na nastopu poživil Ales Valič. Dodatno je kantorje kot like Festina preoblekel v Živalskem kontrapunktu (na pamet) Mitja Bovcon, ki jim je izdelal larfe sove, kukavice, mačke in psa, in prav madrigal, ki ga vodi zelo ugleden bas, je razkril Se nekatere drobne monotonosti ansambla. Prav tu bi namreč lahko slovenski kantorji popolnoma uresničili cilj svojega projekta: več šaljivosti, grotesknosti, vedrine, radoživosti, sproščenosti in zabavnosti na koncertnem odru.
Kajti moto slovenskih kantorjev, vsaj kot ga zagovarja druga violina skupine Igor Saksida (prva je vsekakor umetniški vodja Janez Jocif!), je: »Cas je preutrujen in preveč zamorjen, da bi bilo mogoče z veseljem poslušati temne glasbene izpovedi. Prav madrigalna komedija je dokaz, da lahko s pomočjo glasbe gledamo na življenje tudi z vedre plati. Povezujemo pantomimski teater z glasbenim izrazom in mojstrsko recitacijo, doživljamo vedrino duha in telesa v glasbi in s sproščenim, razgibanim renesančnim vzdušjem želimo neposredno nagovoriti tudi občinstvo.« (T. G.)
14
Sreda, 2. junija 1993
ZNANJE
NOVICE
MATEMATIKA / ISKANJA SE BO TREBA LOTITI S POMOČJO SUPERRAČUNALNIKA
Instantne laserske plošče
NEW YORK - V ameriških prodajalnah plošC vam bodo prihodnje leto lasersko plošCo, ki si jo boste zaželeli, izdelali kar v trgovini. Projekta sta se skupaj lotili družbi IBM in Blockbuster Entertainment; ta ima v Združenih državah in drugod po svetu kar 3400 trgovin s ploščami. Zadeva bo delovala, če bodo glasbene založbe odstopile digitalne posnetke svojih izdaj centralizirani knjižnici. V prodajalnah plošč bodo nameščene kabine z računalniki, ki bodo s sodobnimi zvezami v stiku s knjižnico. Ko si bo kupec izbral želeno ploščo, bo računalnik s pomočjo digitalnega posnetka iz osrednje knjižnice izdelal lasersko ploščo in natisnil ovitek. Nekoč bi se po mnenju strokovnjakov tak način založništva lahko uveljavil tudi pri prodaji glasbenih kaset, računalniških programov, videoiger in drugega. S tem bi bili trgovci na drobno kos nenadnim skokom povpraševanja - recimo ob izidu novih plošC -, pa tudi izgubljanja kupcev zaradi razprodanih zalog bi bilo konec. Taka organizacija prodaje bi seveda poleg tega še znatno znižala stroške prevoza. Veliko glasbenih založb ni preveč navdušenih nad zamislijo, saj se bojijo, da bi bili ob del tantiem. Tudi družba Sony Musič Entertainment nasprotuje temu projektu: »Ker je kopiranje v komercialne namene nezakonito in ker nam ni jasno, kakšno korist bi od vsega imeli kupci, novega sistema ne podpiramo.« Strokovnjaki IBM in Blockbuster Entertainment poudarjajo, da bodo naprave štele, kolikokrat bo neki digitalni posnetek iz osrednje knjižnice uporabljen, tako da bo nedvoumno jasno, koliko je treba odšteti založnikom.
TV-kanal z videoigrami
NEW YORK - Japonski proizvajalec elektronskih iger Sega ter ameriški kabelski družbi Tele-Communications in Time Warner pripravljajo poseben kanal, ki bo prenašal le programe za igrice. Kanal Sega bodo zaceli testirati že jeseni v izbranih gospodinjstvih. Prihodnje leto naj bi se mreža razširila po vseh Združenih državah. Naročniki bodo mesečno plačevali blizu 10 dolarjev za vmesnik, ki povezuje igralno konzolo s kablom, pa bodo lahko izbirali med kakimi sto igrami. Trgovcem z videoigrami to ni povleci, saj se bodo naročniki za 120 dolarjev, kolikor stanejo le tri igre, lahko celo leto zabavali s stotimi igrami. Želijo, da bi kanal nudil le starejše igre.
11'
• , *
I 1
ia
PSI

■

11
Raketa za večkratno uporabo
ST. LOUIS - Najnovejša zamisel v zvezi z raziskavami vesolja je naravnost iz stripa o Tintinu: gre za raketo za večkratno uporabo, ki po opravljeni nalogi pristane na Zemlji na majavih no-žicah. Ameriška družba McDonnell Douglas Ae-rospace je 3. aprila predstavila raketo. Delta Clipper Experimental (kratko DC-X). Raketa lahko poleti večkrat in ni zahtevna za vzdrževanje, kar bi stroške prevoza tovora na orbito znatno zmanjšalo. Zato bi bili vesoljski poleti precej bolj vsakdanji. KrCenje programa Vojna zvezd pa utegne projekt ustaviti, saj je bil razvoj DC-X financiran prav s temi sredstvi. Trinajstmetrska DC-X je trikrat manjša od prave rakete Delta Clipper. Poskusni poleti naj bi se zaceli junija v puščavi New Mexico, pravi vodja programa Paul Klevatt. Stožčasta raketa bo vzletela navpično kot običajna vesoljska plovila, od katerih se bo razlikovala tudi po tem, da ne bo odmetavala posameznih stopenj. Na orbito bo dospela celotna raketa. Plovilo se bo s pomočjo motorjev vrnilo na Zemljo in navpično pristalo na vzletišču. Raketo lahko vodi posadka ali pa jo upravljajo z Zemlje. Klevatt trdi, da bo prava raketa DC prepeljala 12.000 kilogramov tovora po ceni 900 dolarjev za kilogram, kar je manj, kot stane prevoz z raketami za enkratno uporabo ali z vesoljskim Čolničkom. Po njegovem mnenju omogoča Delta Clipper cenen dostop do vesolja. Za nizke stroške obratovanja plovila je bistveno, da je Cimveč v uporabi. Tako bi nakupno ceno rakete lahko razporedili na več odprav. Bushova administracija je v DC-X videla plovilo, ki bi vdahnilo nekaj življenja ameriški komercialni vesoljski industriji in bi uspešno tekmovala z evropsko nosilno raketo Ariane 5. Sedaj je prihodnost rakete precej negotova, saj se lahko pripeti, da ameriško obrambno ministrstvo programa ne bo vec podpiralo. Za vojaški vrh ZDA je bil DC-X predvsem prevoz vesoljskih prestreznikov raket v orbiti. Clintonovo zmanjševanje proračuna pa bo bržkone ustavilo nadaljnji razvoj teh prestreznikov, imenovanih Brilliant Pebbles. »Z raketo Delta Clipper so težave posebne vrste,« pravi John Pike iz Zveze ameriških znanstvenikov. »Čeprav deluje, kot je bilo zamišljeno, nima prav svetle prihodnosti.« (G. V.)
Vse več perfektnih Števil iz Kolorada
Elisabeth Wuson
Ameriški matematik odkriva vse večja in večja multiperfektna števila. Naravno število je perfektno, Ce je enako polovični vsoti lastnih debteljev. 6 je recimo perfektno število, ker je deljivo z 1, 2, 3 in 6. Ce je vsota debteljev nekega števila enaka kateremu od drugih mnogokratnikov samega števila, je to multi-perfektno. Debtelji 120 dajo 360, zato je 120 multi-perfektno število z indeksom 3.
Čeprav perfektna in multiperfektna števila nimajo praktičnega pomena, so se z njimi zabavali mnogi matematiki od Eu-lerja do Descartesa. Grški matematik Evkhd je iznašel formulo za perfektna števila, ki se končajo s 6 ali 28. Manj pravilnih multiperfektnih števil ni mogoCe opisati s kakim znanim vzorcem. Matematiki jih morajo iskati s pomočjo računalnikov.
Nedavno tega pa je koloradski matematik Fred Helenius izdelal program, ki daje na kupe multiperfektnih števil. Odkar so to matematično kategorijo odkrili, so našli le kakih 700 multiperfektnih števil, najveCje z indeksom 8. He-leniusu se je posrečilo to množico povečati na 1288 elementov, med katerimi je tudi 14 ogromnih multiperfektnih števil z indeksom 9. Največje od teh je odkril pred dvema mesecema in ima 588 cifer.
Po mnenju Richa Schroeppela, ki dela na Univerzi Arizona v Tucsonu kot programer in je
sestavil seznam znanih multiperfektnih števil, je Heleniusov program velik korak naprej glede na
starejše algoritme. »Pred Fredom smo poznali le ducat multiperfektnih števil z indeksom 8,« do-
daja Schroeppel.
Schroeppel pravi Hele-niusovemu algoritmu metoda postopnega prilagajanja. Program začne iskanje s t. i. semenom - zmnožkom potenc majhnih pra-števil -, ki ga nato vedno znova popravlja, dokler ne najde multiperfektnega števila.
Teoretično pripada vsakemu indeksu le konCno mnogo multiperfektnih števil. Tako poznamo le 6 takih števil z indeksom 3, 36 z indeksom 4 in 65 z indeksom 5. Multiperfektnih števil z indeksom 8 pa je več kot 400 in skoraj vsa je našel Helenius. »Lahko bi rekh, da mi gre s temi z indeksom 8 kar dobro, multiperfektnih števil z indeksom 9 pa sem se komaj dotaknil,« pravi Helenius.
Se vedno ni jasno, ah je množica multiperfektnih števil končna ab ne. Večja, kot so ta števila, redkeje so posejana. Vprašanje je, ab jih morda preprosto nekje ne zmanjka.
Heleniusova srčna želja je najti multiperfektno število z indeksom 10, ki ima bržkone več kot 700 cifer. Iskanja se bo treba lotiti s pomočjo kakega superračunalnika, če naj bo konCano v znosnem času. »Upam, da se bo našel nekdo z dostopom do zmogljivejšega računalnika in prevzel vso zadevo,« dodaja Helenius. (Prev. G. V.)
Evklid je odkril formulo za določanje nekaterih multiperfektnih števil
MEDITACIJA 3 / SOLA OSEBNE REINTEGRACIJE - PRIPRAVA NA MEDITACIJO
Notranji jaz si lahko simbolično predstavljamo kot notranje sonce
Meditacija ni sanjarjenje, temveč osredotočena budnost in prisebnost
Pred poglobitvijo v duhovno plat nas samih je potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje, ki nam omogočijo odtegnitev pozornosti od vtisov zunanjega sveta in njen obrat navznoter. Temu sta namenjeni zunanja in notranja priprava na meditacijo.
Pomembno je, da izberemo ustrezen prostor in Cas. Najprej moramo poskrbeti, da nas nihče ne bo motil. V prostoru mora biti dovolj svežega zraka, ob ugodnem vemenu pa seveda, če poznamo pripraven kotiček, lahko meditiramo tudi v naravi. Zaradi pravšnjega vzdušja je dobro, če je soba, kjer meditiramo, čista in urejena. Najbolj primeren čas za meditacijo je jutro, ker bomo tako s polnimi jadri zapluli v nov dan, sicer pa je poglavitno predvsem to, da ne meditiramo takoj po jedi.
Bistvena sestavina priprave na meditacijo je tudi drža, ki naj jo zavzamemo. Pri tem je mišljen tako telesni položaj kot tudi naša notranja naravnanost.
Glede meditativnega telesnega položaja se različne šole med seboj razlikujejo v strogosti. Obstajajo tri osnovne različice: sedenje na tleh, klecanje ali sedenje na stolu. Najpomembneje je, da je hrbet vzravnan, kar pripomore k ohranjanju budnosti, in da je telo sproščeno, vendar ne mlahavo, kar pomaga vzdrževati pravo mero notranje napetosti. Tako telesna drža simbolično odseva pravilno notranjo
naravnanost in jo do določene mere, v skladu s povezavo med govorico telesa in našo notranjostjo, tudi vzpostavlja.
Meditacija ni zgolj tehnika. Tehnika kot zaporedje korakov, ki jim sledimo med meditacijo, je
predvsem sredstvo za postopno prodiranje v svet notranjega jaza, podobno kot je glasbilo sredstvo, ki glasbeniku omogoča, da izrazi glasbo, ki je v njem samem. Seveda je za kvalitetno izvajanje glasbe kvaliteta
glasbila zelo pomembna. Podobno nam tudi različne tehnike omogočajo doseganje različnih učinkov. To, kar nam tehnika predvsem omogoči, je usmeritev naše pozornosti navznoter. Pri tem pa je temeljna kvali-
tetta pozornost, ki jo dosežemo z ustrezno notra-njo naravnanostjo na meditacijo.
Meditacija ni nekaj mehanskega, temveč je, ravno nasprotno, zbrano uglaševanje s svojo notranjo živostjo. Biti pravilno pozoren, pomeni biti vsakič znova nedolžen, odprt za dogajanje, brez kakih vnaprejšnjih pričakovanj in želja po ponavljanju izkušenj. Tako kot otrok, ki iz trenutka v trenutek odkriva nekaj novega, povsem zatopljen v to, kar počne. V meditaciji smo torej vsakič znova začetniki. Ko meditiramo, smo kot roža, ki se obrača k soncu, kajti notranji jaz si lahko simbolično predstavljamo kot notranje sonce. Iz njega namreč izvirata notranja svetloba, naša zavest in energija, ki nas oživlja kot telesno, duševno, razumsko in duhovno bitje. Zaupanje, ki ga razvijemo v stiku z njim, nam »zmehča« pozornost, da ni trda in fiksirana, kakršna je običajno, ko skušamo v vsakdanjem življenju imeti vse popolnoma pod svojim nadzorom. Po drugi strani pa meditacija ni sanjarjenje, temveč osredotočena budnost in popolna prisebnost. (Eden izmed blagodejnih učinkov meditacije je,' da se ta kvaliteta pozornosti sčasoma preseli tudi v zunanjo dejavnost Cez dan in nam tako omogoči bolj ubrano delovanje.)
Prihodnjič si bomo ogledali proces meditacije.
(Se nadaljuje)
ZGODBA
HMÜ
Nekdo je bil močnejši ali filozofovi zapisi
September 1991
Ne spominjam, se dovolj dobro zemljevida s s tlobne ploSCe, zato ne vem natančno, s katere p nine se razširja sevanje. Prepričan pa sem, a I njen izvir nekje nad vasico, kjer trenutno biv • Vendar si ne upam navkreber, kajti strmina Jß likšna, da bi brez plezalne opreme in solidne fiz* ne kondicije slejkoprej zgrmel v smrt. In kan sem razbral iz besedila s svetlobne ploSče, se s valnik skriva pod skalami, tako da tudi sicer ne ničesar videl (kar potrjuje tudi moje opazova ] skozi daljnogled). Za psihično detekcijo i.° a matrice, kar bi mi preostalo kot edini orientir poti k bližini sevalnika, pa v strminah prav nobenih možnosti - v visečem položaju se naIV\i^ za nobeno ceno ne bi predajal snu. Tujci so izora zelo dobro lokacijo.
Sicer pa ne Čutim nobene potrebe po dokaz vanju obstoja sevalnika. Matrica obstaja, t° v ^ zagotovo; da jo oddaja kakšna bližnja reč,P_ lahko (poleg vizije s svetlobne plošče, ki jo iem‘le.-s precejšnjim pridržkom) z veliko mero gotoVO sklepam po nočnem doživetju. Matrico sem n011; reč zaznaval jasno in močno kot Se nikoli. Bila J navzoča tako rekoč vso noč. Se potem, ko sen1.,s zjutraj prebudil in Se najmanj desetkrat potonil polsen, seje vsakič pojavila pred mojimi očmi - K se mi doma nikdar ni zgodilo.
Se nečesa sem se spomnil. Pred leti sem v vasici (izbral sem jo tako rekoč povsem naključno! preživel nekaj dopustniških dni. Tedaj sem se ukvarjal s tehniko gledanja rok, s katero naj bi se pte budil v svet budnih sanj. Dotlej sem jo izvajal neuspešno skoraj pol leta, že po nekaj nočeh v vasi pa sem zagledal svoje sanjske roke ter v sanjah vZ' postavil polno budnost in zavest. To je bila pravzaprav moja življenjska prekretnica: odstrl se mi 1 nov svet, svet duhovnih horizontov, ki mi je vlil novega optimizma in volje do umskega napredovanja. Tisti dan sem med hojo po gozdovih m počitkom na travniku prakticiral tudi tako imenovano »integralno gledanje« ter doživel svoje pN0 »videnje«: pokrajina, prej vsa znana in dolgočasna, se je spremenila v morje svetlih utripajočm nitk. Naslednje noči sem imel Se nekaj močnih nenavadnih sanj - med drugim sem sanjal svetleče se mehurčke. Zdaj vem, da so bile te vizije moje pN zaznavanje univerzalne matrice. Tisti dnevi so bu zares prelomni.
Avgust 1992	.. ,
V metropoli, kjer sem na obisku pri prijatelp01’ je matrica precej močnejša in jasnejša kot južneje. Zdi se mi, da je v tej intenziteti idealna za uporabo. V vasici pod planino, kjer je nameščen domnevni sevalnik, pa je njeno sevanje premočno -° tem sem se prepričal na včerajšnjem izletu. Čeprav pomoči matrice vsaj zaenkrat ne potrebujem, se bom vendarle preselil na sever, najverjetneje kar v mesto. Morda jo bom kmalu spet potreboval-
Oktober 1992
Danes sem na ulici naletel na osebo, za katero si ne bi nikdar mishl, da jo je mogoče videti z »nevednimi« očmi in v navadnem okolju. Dotlej sem jo namreč videval zgolj v budnih sanjah. Ko sva se srečala, se je ustavila in me za nekaj trenutkov priklenila s svojimi ogljenočrnimi očmi. Ne vem prav, kaj se je dogajalo z menoj, kajti um se mi le izpraznil, edino, česar se spominjam, pa je občutek, kako me napolnjuje z nekakšnimi telepatskimi direktivami. Se zmeraj sem malce omamljen, vsebina direktiv pa postaja vse bolj jasna; izraža se kot odločitev za potezo, kakršne še pred dobro uro ne bi storil za nič na svetu: svoje odkritje univerzalne matrice ter znanje, do katerega sem se dokopal Z njeno pomočjo, bom posredoval javnosti! Dotlej sem ta svoja izkustva skrbno skrival, najbrž iz bojazni pred negativno reakcijo znancev in neznancev, pa morda tudi zaradi svojevrstne ljubosumnosti. Za začetek bom napisal članek in ga razposlal časopisom; morda se mi posreči vzbuditi interes in pritegniti sodelavce, zlasti iz vrst znanosti - čeprav o tem močno dvomim, kajti ljudje so preveč okupirani z vsakdanjimi skrbmi, zanimivostmi in igricami, da bi se mogli resno zamisliti nad nečim tako nevsakdanjim, četudi tolikanj pomembnim; znanstveniki pa so preveč zaverovani v svoje akademske okvire, da bi si upali pokukati čez, in preveč ponosni na svoje titule, da bi tvegan posmeh in izobčenje. A vendarle bom končal tudi tekst o psihoterapevtski metodi, izpeljani iz univerzalne paradigme, ter ga ponudil psihologom in psihoterapevtom v znanstveno verifikacijo in uporabo. Ko uredim še druga besedila, bom ponudil svoja odkritja še fizikom, filozofom znanosti, pedagogom... Morda se najde kdo dovolj odprtega duha in pogumnega srca.
Ne vem natanko, zakaj vse to, ampak nekdo nekje in nekaj v meni že ve. Čutim namreč, da ja tako prav. Se več: tako MORA biti.
Maj 1993
Odkar ne zaznavam univerzalne matrice, je minilo že dobrega pol leta. Kaj se je zgodilo? je ugasnila? Tudi v podplaninski vasici je ne zaznavam več. Ali pa še seva in sem postal neobčutljiv za njeno sprejemanje? Povsem mogoče, kajti v sebi doživljam močan občutek krivde. Počutim se kot izdajalec. Izdal sem nekoga, ki mi je zaupal nekaj velikega; oskrunil sem svetinjo, razkril skrivnost, v katero sem bil posvečen in ki bi jo moral skrbno čuvati. Se nikdar nisem potegnil tako nepremišljene poteze, niti po samostojni odločitvi, kaj šele pod vplivom tuje sugestije. Nekdo je bil močnejši. Bitje z ulice, prav tisto, s katerim sem v lucidnih sanjah preživel toliko grdih trenutkov. Le kako sem mu mogel nasesti?
No, morda pa ni nič zelo hudega. Morda mi uspe tudi brez matrice.
taisti
TRIBUNA
Sreda, 2. junija 1993
Ob spominskih obletnicah
*23 menoj hodi P sti, dg mrtvi svc
^iöiusov OQyo
sil a^eniCu> ki ga je p > naj ga pusti poko j^svrjjega očeta. Cud
^•mrtve-mrtve! ta|5ai je bil Učenik lag clovegko utru
J J t	«-»-»A AjAAVj l_/JL L±
eniča z nesmisel: besedami? Kandidat-za Kr ovega učenca je n ', ü veren Jud, ki aržal izročila in a anja svojega nar r°Cilo in verov nista bila toliko o
Ijena od kulture drugih narodov, pri katerih je v navadi, da mrtvim pripravijo spodobno »bivališče«, ko jih sprejme zemlja, iz katere so izšli. Živi so pokopavali mrtve, to je bil njihov dolg in le redkokdaj se je človeštvo ali del človeštva oddaljil od tega pravila. Spoštovanje in čaščenje mrtvih je bilo nekaj naravnega, saj so bili potomci mrtvih odvisni od njih v življenju in Se po smrti. Stari predkrščanski svet ni delal razlik med mrtvimi bližnjimi in sovražniki. Mrtvi so posegali v usodo živih, v usodo družbe, po
smrti so včasih imeli celo več besede kot v življenju.
Pred poltretjim tisočletjem ubiti Polineik, ki ga je pokopala njegova sestra Antigona, ima danes prav tak družbeni sloves, kot ga je imel takrat, ko so se stvari dogajale v stari Grčiji. Morda celo večji! Človeštvo je v tisočletjih razčlenilo vlogo članov družine Labdacidov: trdega, nepopustljivega, dogmatičnega Kreona, vdane, usodo sprejemajoče Jokaste, predestini-ranega Edipa, Se v smrti zmagoslavnega Eteokla, v zmoti padlega Poline-ika, ohranjevalke in prodajalke izročila An-
tigone, ki gre v prostovoljno smrt, vendar prej izpolni od vekomaj nenapisano voljo bogov. S tem odvrne njihovo jezo tudi za prihodnje rodove.
Nekaj stoletij pozneje je prišel na svet tesarjev sin Jezus. Rodil se je v drugačnem kulturnem izročilu, v drugačnem pojmovanju pravic in dolžnosti. Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega! je udaril njegov glas v družbo, ki je imela vraščene in prepletene božje in človeške zakone. Odmeril je človeške dolžnosti do Boga, do sočloveka, postavil meje človeškim
pravicam, ločil in hkrati povezal božje in človeško, oznanjal je vero ljubezni. Vendar je vse, kar je bilo povezanega s smrtjo, pustil nedotaknjeno. Se po njegovi smrti na križu je njegov učenec, razlagalec in razvijalec nauka zatrdil: »Tempelj Svetega Duha ste!« Kot da bi potrdil že tisočletja obstoječe zakone in jih s tem samo vtisnil v luči odrešilnega nauka v spomin človeštva. Za telo je veljala lex con-suetudinis - zakon, ki si ga je zadalo človeštvo samo. Ni ga bilo treba dopolnjevati ne spreminjati.
Vse do tistega leta
Odprlo pismo
Gospod Franc Šetinc! Primorski dnevnik je aprila objavil odlo-^k iz Vaše knjige J>Zbogom Jugoslavija! z naslovom »Moji spomini na Slobodana Miloševiča«.
mea dragim navajate neko polemiko, ki da ste 1° imeli skupaj z Milanom Kučanom in z znanim srbskim novinarjem, ki se ga Vi spominjate ne kot novinarja, iemveč kot veleposlanika Jugoslavije v Budimpešti. Ce bi se pred oddajo knjige v tisk posve-tovali s Kučanom, ki je, npam, boljšega spomina kot Vi, bi Vas on opozoril, da Miloš Corovič ni
llrTK ftQYTtl r 1 /-n 1	I ^ ,
uupisniK i anjuga. 2e ta netočnost spravlja v dvom veljavnost ^asih spominov. To pa, kar ste napisali v knjigi 0 meni, je iz trte zvito. *^3 konferenci tujih novinarjev je prišlo do majhnega incidenta: ne-
ki gospod Božič, tuj dopisnik, sicer pa naše gore list, me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zapro ‘Janeza Janše et consortes“. Nekaj dopisnikov se je že dvigalo, da bi iz protesta zapustili konferenco, ko sem jih pomiril z izjavo, da na taka provokativna vprašanja, ki žalijo čut demokratičnosti in človečnosti ne bom odgovarjal.«
Ne razumem, gospod Šetinc, zakaj bi tako vprašanje, če bi ga kdo postavil, žalilo »čut demokratičnosti in človečnosti«. Naj bo, to je Vaše mišljenje.
Gospod Šetinc, za Vas sem jaz »neki gospod Božič«, čeprav dobro veste, kdo sem, kar ste potrdili že z besedami »sicer naše gore list«, torej Vaš rojak. Toda Vi me dobro poznate, razen če Vas spomin ni čisto zapustil, ker ste se prav na tej konferenci, ki je bila edina Vaša konferenca, na kateri sem bil navzoč, z mano osebno seznanili in pogovarjali.
Nadalje, gospod Šetinc, jaz se kolikor je to mogoče,
izogibam tujk in ne bi nikdar rekel »et consortes«, kar mi podtikate z navajanjem teh besed med nave-dnicami, temveč bi v slovenščini dejal »in sodru-gov« ali v srbščini »in tovarišev«. Mogoče ste hoteti s temi besedami dokazati, da ste dober znalec francoščine.
Vaša trditev, da se je zaradi mojega vprašanja »nekaj dopisnikov že dvigalo, da bi iz protesta zapustiti konferenco«, je vrhunec Vaše domišljavosti. Doslej se v Beogradu, in prepričan sem, da tudi nikjer drugod po svetu, ni zgodilo, da bi kakšen novinar zaradi vprašanja nekega svojega poklicnega kolega hotel zapustiti konferenco.
Gospod Šetinc, bodite prepričani, da jaz, če bi Vi res, tako kot trdite, pomirili novinarje, nikdar po konfereci ne bi prišel k Vam in se z Vami pogovarjal o vprašanju, ki se ni nanašalo na konferenco, temveč na trditve nekaterih slovenskih razumnikov, češ da je v Jugoslaviji
ogrožena samobitnost slovenskega naroda in njegovega jezika. Na moje vprašanje, če veste, da je bilo to zagotovljeno že v predvojni Jugoslaviji, da je bila slovenščina enakopravna s srbščino in hrvaščino, da so slovenski poslanci v Narodni skupščini Jugoslavije v Beogradu neovirano govoriti v materinem jeziku, da so biti njihovi govori v biltenih, ki so izhajati po vsaki seji, natisnjeni v slovenščini, na vse to ste Vi presenečeni rekli: »Ati je mogoče, da so naši poslanci v skupščini govoriti slovensko,« nakar sem Vam jaz svetoval, da se o točnosti moje trditve lahko prepričate v knjižnici Skupščine s prelistavanjem knjig o vsakoletnih zasedanjih. In da boste med prelistavanjem knjig od leta 1932 do aprila 1941, ko sem bil v Skupščini stenograf za slovenščino, med drugim našli v slovenščini govore Gajška, Cerarja, duhovnika Pavliča iz Trbovelj, Hajdinjaka iz Prekmurja, ki ga zaradi
njegovega izražanja v prekmurskem narečju ni bilo lahko stenografi-rati in strojepiskam narekovati v pravilni slovenščini. Čeprav bom letos, upam, dopolnil 86 let, mi spomin še ni opešal.
Gospod Šetinc, svetujem Vam, da v prihodnje pred oddajo rokopisov v tisk vse dobro preverite, sicer si boste zapraviti oseben ugled. Zavedati se morate, da človek velja samo toliko, kolikor velja njegova beseda.
Moj bog je moja vest! Mirne vesti žetim oditi s tega sveta, prepričan, da bodo Slovenci prej-koslej spoznati, da boljših prijateljev nimajo, kot so Srbi, saj so jih, ko so hitlerjevci zasedli Slovenijo, kot brate sprejeti v Srbijo. Pregnane, goloroke Slovence, ki so jim nuditi gostoljubje do vrnitve domov po osvoboditvi Slovenije.
Božo Božič, Beograd
1945, ko je bil tisočkrat prelomljen, ter do leta 1991, ko naj bi bil vnovič vzpostavljen. Ne za vse in ne popolnoma. Ce se je Polineikova stran vrnila k zakonom, ki so človeštvu veljali tisočletja, je druga stran po petinštiridesetih letih laži komaj malo odgrnila zaveso naše najbolj žalostne dobe. V zameno za to delno priznanje krivde pa se je vlila ploha novih obtožb. Leto 1991 ni postalo leto sprave, odpuščanja in novega življenja.
Zaman je bila tvoja žrtev, Antigona! Preteči bo moral še čas, da bo izginila senca Kreo-
na, ki loči Eteokla od Polineika.
Ni bila trda, nejasna in odbijajoča beseda Učenika o mrtvih, ki naj pokopljejo mrtve, le razumeti jo je treba prav. Reči je hotel: Naj se vaše srce ne zapre, ne otrdi, ne omrtvi! Kajti če se to zgodi, bo vaš posel pokopavati mrtve. Mrtvi, brezčutni grobarji boste ne samo mrtvih, ampak tudi živih. Naroda!
Tam zadaj sta ostala Kočevski Rog in Teharje, ki sta vendarle dočakala s tisočerimi mrtvimi blagoslov svojh posmrtnih bivališč. Po človeških in božjih zakonih je premalo.
Tone Brulc
Čigava je bila dmžba?
V	ponedeljek 17. maja je Republika v rubriki »Jutri« (str. 14) objavila zapis o Slovenski filharmoniji.
V	njem med drugim piše: »... Zamudništva Ljubljani in Slovencem nikakor ni mogoče očitati... ustanovili so že leta 1701... Acade-mijo philharmonicorum, ki je po kratki prekinitvi postala leta 1794 Filharmonična družba, v kateri se članstva niso branili ljudje kot Haydn, Beethoven, Paganini in Brahms. Tako stare glasbene ustanove ni lahko najti v Evropi«, itd,
Dejstva pa so naslednja: Filharmonična družba je bila (prav tako kot opera) nemška kulturna inštitucija. Ustanovili in vodili so jo ljubljanski Nemci. Slovenska je postala šele v letih 1918 in 1919, ko so jo »nacionalizirali«.
Ljubljana se vsekakor lahko ponaša s to častitljivo ustanovo od leta 1701; Slovenci pa od leta 1919 naprej!
Tudi to ni malo.
Lojze Skok Ljubljana, Cerkova 9
Cronique scandaleuse
Seveda bi lahko stopil o odvetnice, ki bi poslala zgovornemu uredniku 5°spodu Brezigarju pi-f110- tako in tako, v zvezi zakonom o tisku zahte-aino popravek... In po-ettt bi v listu nekje spodaj aonpareju izšel droben ra3!8, .^a je °b zaključku edakcije prišlo do nelju-6 Pomote, zaradi katere uredništvo opravičuje gospod Milanu Mavra, ki uuua nobene zveze s pre-Pr°dajanjem strateških aterialov na Vzhod...
Ker Republike ne ku-PUjem redno, nekaj dni lsem razumel čudnega Uzanja znancev, dokler !z nekoga vendarle uda-r,.0; »Ti, tega si pa ne bi stil, da si tudi ti vpleten umazane kupčije z oro-Z)em!« Tako mi je z zamu-0 Prišla v roko torkova
številka Republike, v kateri novinarka Ivanka Mihelčič v obsežnem članku o Visovih mahinacijah sporoča slovenski javnosti med drugim tudi o nekem problematičnem sestanku pri ministru Bavčarju, na katerem naj bi ga Peter Rigl nagovarjal h kršitvi embarga. Članek končuje z velepomembnim stavkom: »Pri tem je bil navzoč tudi Milan Maver.«
O, ti boga! Naposled mi je le uspelo prilesti v dražbo eminenc, ki delajo zgodovino! O Riglu je obtožba kljub vsemu še zapisana v pogojniku, »da naj bi prišel k Bavčarju« - dopuščen je torej dvom -medtem ko je moja vplete-' nost ugotovljena s kategorično gotovostjo: je bil navzoč! Pika. In konec članka.
Ni mi do ugibanja, komu se blede. V vsem svojem življenju sem užival privilegij, da se mi ni bilo nikoli treba družiti z ministri in najvišjimi predstavniki oblasti, tudi gospoda Bavčarja osebno ne poznam in se nisva nikoli srečala (ne v njegovi pisarni ne kje drugje).
Sprašujem se, kako se bomo navadni državljani, ki nismo obdani s telefoni, govomiškimi pulti, taj-nicami in novinarji, ki potem sproti objavijo vse demantije, ubraniti pred silno demokratizacijo, ko lahko vsakdo, ki ima čas, pošlje v obtok v množični nakladi nepreverjene govorice in obtožbe, ki jih ni treba nikomur dokazovati. Najprej Roman Jeglič, donedavni namestnik dr. Miha Brejca, hudo obtoži
celo vrsto ljudi. In obtožbe gredo še tople v tiskarske stroje. Torej je res. Potem predsednik parlamentarne komisije dr. Bučar ugotovi, da niso obtožbe z ničimer dokazane. In gre to promptno tudi v časopisne rotacije. Torej ni res. Ati pa je in naj dokaze priskrbijo, če jih znajo, tisti, ki zatrjujejo, da so nedolžni. Potemtakem, če smo natančni, se še ne ve, kaj je pravzaprav res, ampak to sploh ni pomembno. Tudi to bo kot vse drago pošteno objavljeno. Kajti za mentalno higieno demokratične javnosti je očitno najpomembneje, da je vse sproti objavljeno, informacija mora biti kot Veliki brat povsod pričujoča, nihče ji ne sme uiti.
(Mimogrede, zdaj bomo bržkone izvedeti še to, čez
katere mejne prehode je prihajalo k nam orožje, ki ne bi smelo, kateri naši in tuji organi so kršiti embargo, katere tuje vlade so pri tem iz naklonjenosti malo zamižale - joj, to nas bodo po svetu še veseli!)
V primerjavi z novinarstvom prejšnjega časa - ko se je dober novinar po svoji vesti skušal uveljaviti z izpričevanjem dvoma o eni sami zapovedani resnici - smo dobiti zdaj tako imenovano raziskovalno novinarstvo, ko novinar ponuja eno samo, svojo resnico, do katere se je dokopal na podlagi zbranih »dejstev«.
Seveda nič slabega o objektivnih dejstvih, naj le bodo zbrana in pregledna. Toda oblikovalci javnega mnenja v ZDA vsaj že takole pol stoletja ve-
Neresnično in zlonamerno
Spoštovani,
v petek, 28. maja 1993 je bil v vašem cenjenem časopisu v rubriki Tribuna obja-vIjen prispevek Bori-sa Gombača Zgodovi-na ne deli odpustkov 111 priznanj, v katerem med drugim avtor piše: »Delo Janka
Pleterskega je izšlo v samozaložbi, saj v času prekrščevanja za to zanimivo knjigo, ki nas med drugim uvršča v tok evropskih iskanj nove družbe, pri slovenskih založbah ni bilo posluha, tudi pri največji zasebni založbi Mi-haleč ne, saj urednik in lastnik, ki je izdal že
marsikaj iz Argentine, ni razumel notranje dialektike naših razmer, naših sporov in navsezadnje tudi ne naše rasti in našega zorenja.«
Ne vemo, kaj je vodilo avtorja, da je to zapisal. Janko Pleterski nikoli ni naši založbi ponudil nikakršnega teksta, zato je Gombačeva
trditev, da pri naši založbi zanj ni bilo posluha neresnična in zlonamerna. Prav tako ni toCna trditev, da smo izdali že marsikaj iz Argentine.
Od argentinskih slovenskih pisateljev smo izdali le delo Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene, za katerega je avtor letos dobil
nagrado Prešernovega sklada.
Prosimo, da na istem mestu, na katerem je bil objavljen omenjeni prispevek, objavite tudi naše pojasnilo, od avtorja Borisa Gombača pa pričakujemo opravičilo.
Jaro Mihelač, glavni urednik
do, da je najučinkovitejša propaganda tista, ki temelji na samih verodostojnih informacijah. Da se da tudi točne informacije uspešno selekcionirati, tako da se s premišljenim izborom doseže povsem določena usmerjenost javnega mneja, v navodilih sicer ne piše, toda v tem je pravzaprav vsa umetnost spretnega manipuliranja.
Prav zaradi povedanega nisem osebno nikoli medlel od vzhičenosti, kadar se je izbranim uredništvom posrečilo dokopati do zaupnih informacij posebnega pomena. Preveč je na dlani, da so te informacije postale za javnost dostopne zaradi povsem določenih interesov informatorjev - pa najsi se jim reče klike ati državne službe, policija,
vojska, denarni centri ati strankarske politične kuhinje -, ki niso samo presodili, zakaj in kdaj naj kaj pride v javnost, marveč tudi, kaj naj pride... Hočem reči, da je tudi najbolj raziskovalni novinar v bistvu orodje v rokah tistih, ki so se odločili, da mu omogočijo dostop do informacij...
Pardon, predaleč me je zaneslo. Kot obrekovana stran se bom zadovoljil, če me v prihodnje ne boste po svojem navdihu razporejali na mesta, kjer me ni - čeprav bi me morda kdo želel videti tam.
Milan Maver
Opravičujemo se g. Milanu Mavru in morebitnim drugim soimenjakom, ker gre za Darka Mavra... Uredništvo
Napačen sklep
Prosim, da objavite pojasnilo k članku dr. Borisa Gombača »Zgodovina ne deli odpustkov« (Republika, 28. maj 1993).
Svoje knjige nisem ponudil v objavo nobeni slovenski založbi, tudi založbi Mihelač ne. Zato iz dejstva, da sem se odločil za
samozaložbo, ni mogoče ničesar sklepati o založniški politiki. Založbi Mihelač sera svojo knjigo ponudil v prodajo 20. maja, dan po njeni predstavitvi, Te ponudbe ni mogla sprejeti zaradi svoje prevelike zatrpanosti z drugimi knjigami.
Dr. Janko Pleterski
CIVILNA DRUŽBA
	
Vpliv šmarnice na razvoj ekološke zavesti
Vlado Miheuak
Kakorkoli že je bil prizor protesta krajanov posavskega Ka-lišovca, ki so globoko za-frustrirani in iz obupa zajeli novinarsko ekipo in potem za nekaj časa, J še ekipo s katero so pogojevali izpust prve, » tragičen, je bila neinter-vencija policije vendarle najhujša napaka med večimi, ki so v zvezi z zapletom zvrstile. Sicer se bo hitro našel kdo, ki bo to pisanje obsodil kot ščuvanje k policijskemu nasilju, a možno obsodbo vendarle treba vzeti nase in zapisati, da je bilo največjo zlo storjeno s tem, ko spontane radikalnost krajanov niso sankcionirali s policijsko intervencijo, oziroma so bili krajani -če smo nekoliko cinično - prikrajšani za policijsko intervencijo, ki jim je pripadala. Tu ne pomaga kaj dosti sprenevedanje. Nesporno dejstvo, da je bila omenjeni televizijski ekipi nasilno vzeta svoboda in je - kar morda niti ni najbolj bistveno - šmarnica dajala ritem oblikovanju civilne družbe. In v vsaki demokratični državi je treba radikalno ločevati med političnim bojem in političnimi konflikti ter nasilnimi metodami razreševanja le teh. Sele, ko bi policija brezkompromisno dosegla izpustitev zajetih, bi moralo priti do političnih pogovorov. Pa navsezadnje, vsak, ki ima vsaj malo smisla za oceno tovrstnih "množičnopsiholo-ških eksplozij" ve, da je bila situacija v policijskem in "diplomatkem" smislu več kot enostavna in direktno rešljiva. Seveda pa slednje nikakor ne more biti merilo za odločanje o tem, ali naj se najelementarnejša državljanska pravica (zaščita osebne svobode in integritete) zagotovi.
Vse tisto, kar je sledilo iz samega dogodka je bilo vsaj dvakratno perverzno. Po eni strani so izjemno perverzno delovali Zeleni (oboji; tako narodnjaški kot liberlani), ki so takoj pristavili svoj lonček in začeli nakladati o stvareh, ki so bile brezizjemno trasirane v času, ko so bili še dovolj pomebna sila v vladi in se po standarni maniri evropskih ekoloških strank kompromitirali v tistem trenutku, ko so se odločili vstopiti v vlado in se odpovedali fundamentalnemu ekološkemu realizmu ("zahtevati nemogoče"). Zato se jih podpisani spomni predvsem po bebastih protestih proti žaganju dreves na mestu nove Narodne galerije in tudi po, v jedru, anto-ekološkega predloga izvoza odpadkov. No, sedaj so šli tako daleč, da so začeli obsojati Ja-zbinška, ki je bil donedavna "Zeleni minister" in ki - povrhu - nima z lokacijami za jedrske ocjpadke prav veliko opraviti (in to Zeleni prav dobro vedo). Pa o Zelenih (enih in drugih) je nesmiselno zgubljati besede, saj se en za drugim potrjuje krilatica, da je ekologija preresen problem, da bi ga prepustili (Z) zelenim.
Veliko hujša in bolj konsenkventna je perverzija vlade, ko je kontra pravnim in strokovnim argumentom blokirala policijsko intervencijo, da bi prikrila oz. oblažila najbolj neposredno krivdo za nastali incident. Vlada predsednika Drnovška je v skladu z svojo ustaljeno in potrjeno maniro ignorance javnosti do takrat, ko je zaradi neposredene ugroženosti prisiljena iti v dialog ( to potrdila s kršenjem tarifnih pogodb in nepotrebnimi konflikti s sindikati), doslej energijo in sredstva trošila predvsem za izdelavo strategije, kako pretentati globalno in lokalno javnost in ji "podtakniti" jedrske odpadke, ne pa za izdelavo strategije "nacionalnega konseza" o trajni rešitvi jedrskih odpadkov. Podpis Soviča pod izjavo, da v Kališovcu in okolici ne bo odlagališča, lahko pomeni dvoje: ali so bili lokacije izbrane nestrokovno (kar je malo verjetno), za kar pa je vlada neposredno odgovorna, ali pa je vlada popustila zaradi divjega protesta krajanov. Kakršnikoli so že bili razlogi za podpis pod takšne ultimativne zahteve, dejstvo je, da je Sovič s svojim podpisom zapečatil usodo jedrskih odpadkov v Sloveniji kot dokončno nerešljiv problem. Sedaj v Sloveniji ni niti najmanjše možnosti več, da bi kjerkoli ljudje pristali na odlagališče.
Prav nobena strokovna argumetacioja več ne bo mogla pripraviti prebivalce potencialnih odlagališč, da bi pristali, da se skladišče zgradi na njihovem dvorišču. Tudi z gromozansko uporabo sile več ne bo možno izpeljati lociranja odlagališča. Je pa neintervencija in nerazumljive toleranca do nasilja oblikovala krasen model razreševanja možnih bodočih konfliktov.
Ker čaka Slovenijo v naslednjih mesecih vsaj še ena enako delikatna in težko rešljiva situacija, ki je ne bo možno rešiti brez vsesplošnega konsenza javnosti, bi bilo treba Drnovška in njegovo vlado prisiliti, da za nekaj dni preživi v okolju, kakršen je posavski Kališovec, ter ob obvezni šmarnici spoznava civilno družbo. Takšno civilno družbo "iz mesa in krvi", kot jo je prikazal televizijski posnetek.
Bilo bi naporno, a izjmeno poučno.
1 6 Sreda, 2. junija 1993
TEČAJI
MENJALNIŠKI TEČAJI
1: junij 1993
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,20	71,60	9,93	10,09	7,50	7,80
Avtohiša*	70,00	70,90	9,90	10,30	7,60	7,95
Atelje 92'	70,71	71,60	9,90	10,30	7,60	7,80
Ažur Grosuplje	70,50	71,50	9,95	10,20	7,60	7,95
Banka Vipa	■■■ 70,10	■■■ 71,00	9,85	10,04	7,64	7,77
Bobr Trzin in Fužine	70,90	71,20	10,00	10,25	7,60	7,85
Brdar Koper	70,20	71,15	9,90	10,10	7,57	7,75
BTC Terminal Sežana	70,40	71,50	9,95	10,20	7,50	7,82
BTC d.d. Ljubljana	69,93	71,40	9,90	10,10	7,50	8,00
Come 2 us	70,70	71,20	9,95	10,10	7,45	7,80
Dom Kaffe*	70,90	71,40	10,05	10,16	• 7,60	7,85
Dom na trgu	68,61	69,03	9,75	9,81	7,43	7,47
Emona Globtour* ■	70,30	71,30	9,90	10,19	7,39	7,68
Eros Ljubljana	70,60	71,30	10,00	10,10	7,65	7,90
Eros Kranj	70,80	71,30	10,00	10,10	7,65	7,90
Eurotours International	70,00	71,50	9,95	10,20	7,65	7,95
Feniks Koper	70,15	71,15	9,96	10,19	7,55	7,80
Feniks Markovec Koper	70,10	71,20	9,98	10,20	7,15	7,80
Feniks Portorož	70,10	71,20	9,98	10,20	7,55	7,80
Fiba Koper	70,00	71,15	9,92	10,10	7,56	7,80
Firadas	70,40	71,90	9,90	10,30	7,35	7,88
Golfturist Domžale	70,75	71,20	9,80	10,20	7,60	7,90
						
Hida*	70,95	71,05	10,02	10,07	7,70	7,75
Hipotekarna banka Koper	70,00	71,30	9,95	10,20	7,55	7,85
Hram Rožice Mengeš	70,90	71,15	9,90	10,15	7,60	7,95
Hranilno kreditna služba	70,20	71,55	9,93	10,14	7,70	8,00
Ulrika Ilirska Bistrica	70,60	71,29	9,95	10,25	7,57	7,80
llirika Slovenj Gradec	70,30	71,55	9,94	10,08	7,51	7,80
Ulrika Postojna	70,60	71,29	9,93	10,25	7,60	7,80
llirika Sežana	70,85	71,40	9,94	10,09	7,63	7,76
llirika Podgrad	70,08	71,80	9,95	10,30	7,50	7,90
Italdesign Nova Gorica	70,60	71,30	9,96	10,08	7,63	7,77
Klub Slovenijales	70,80	' 71,60	9,95	10,20	7,65	7,90
Komercialna banka Triglav	70,25	71,55	9,89	10,12	7,50	7,80
Kompas Hertz Celje*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Velenje*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Idrija*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Tolmin*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Krško*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
	70,70	71,20	9,95	10,05	7,50	7,75
Kompas Hertz Maribor	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Fintrade	70,70	70,99	9,90	10,15	7,70	7,89
Ubertas Koper	70,30	71,10	9,95	10,10	7,55	7,75
Ljubljanska banka d.d.	70,03	72,40	9,89	10,28	7,39	7,84
	■■■			10,13		
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	69,80	71,30	9,92		7,40	7,72
LB Dolenjska banka NM	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
LB Komercialna banka NG	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,89
LB Kreditna banka MB d.d.	69,60	71,10	9,85	10,10	7,50	7,90
LB Splošna banka Celje	69,50	71,40	9,75	10,15	7,43	7,73
LB Splošna banka Koper	69,98	71,73	9,84	10,14	7,51	7,97
MaVir Madai Nova Gorica*	70,70	71,30	9,80	10,15	7,65	7,95
	70,30	71,20	9,96	10,10	7,65	7,77
Madai Šempeter*	70,10	71,10	9,96	10,10	7,68	7,80
Media*	70,90	71,50	10,00	10,15	7,75	7,85
Moneta Invest	70,98	71,08	9,97	10,05	7,68	7,78
Optimizem Lož*	70,60	71,22	9,95	10,04	7,50	7,73
	70,40	71,40	9,95	10,25	7,45	7,80
Optimizem Postojna	70,42	71,30	9,95	10,35	7,66	7,85
Petrol*	70,90	71,10	9,90	10,00	7,70	7,80
Plgal Solkan *	70,20	71,20	9,95	10,10	7,63	7,78
Pigal Kobarid *	70,20	71,20	9,95	10,10	7,63	7,78
Plgal Obutek *	70,20	71,20	9,95	10,10	7,63	7,78
Pigal Diskont *	70,20	71,20	9,95	10,10	7,63	7,78
Poštna banka Slovenije*	69,00	71,10	" 9,60	9,98	7,30	7,85
Probanka Maribor	69,60	71,60	9,90	10,10	7,55	8,00
Publikum Ljubljana	70,81	70,94	10,01	10,09	7,68	7,87
Publikum Celje	70,80	71,25	9,80	10,09	7,60	7,82
Publikum Dobova	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Kostanjevica	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Krško	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Maribor	70,42	71,10	9,94	10,06	7,60	7,80
Publikum Metlika	70,60	71,50	9,90	10,10	7,70	7,90
Publikum Mozirje	70,00	71,38	9,90	10,14	7,65	7,85
Publikum Novo Mesto	70,60	71,50	9,90	10,10	7,70	7,90
Publikum Piran	70,55	71,65	9,92	10,10	7,50	7,81
Publikum Tolmin	70,30	71,25	9,95	10,10	7,60	7,76
Publikum Sevnica	70,60	71,20	9,95	10,30	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,30	71,15	9,85	10,09	7,60	7,80
Publikum Šentjur pri Celju	70,80	71,39	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Trebnje	70,70	71,70	9,92	10,19	7,60	7,90
Publikum Zagorje	70.20	71,20	9,92	10,12	7,55	7,72
Publikum Žalec	70,50	71,29	9,90	10,10	7,60	7,80
Shalaby	70,15	71,25	9,90	10,20	7,53	7,79
Sit - on	70,40	71,50	9,86	10,28	7,60	8,00
SKB banka d.d.* **	70,50	71,05 71,50	10,01	10,09	7,64	7,74
Slovenijaturist Jesenice	70,50		9,94	10,05	7,50	7,80
Slovenijaturist Ljubljana	70,90	71,20	9,97	10,05	7,60	7,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana	70,80	71,50	9,90	10,05	7,65	7,85
Slovenijaturist žel. p. Maribor	70,30	71,60	9,90	10,00	7,10	7,60
Slovenska hran. in pos. Kranj	70,65	70,99	9,95	10,07	7,70	7,85
Slovenska investicijska banka	70,00	71,35	9,85	10,05	7,65	7,90
Sonce	70,80	71,10	10,00	10,10	7,60	7,88
Tori	70,95	71,40	9,90	10,20	7,50	7,95
Tartarus Postojna	70,20	71,47	9,96	10,31	7,58	7,88
Tentours Domžale	70,90	71,20	9,90	10,20	7,50	7,90
Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo:' *
rvi KISLI A, I.NIC2 jK hio a
I^oki-ita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI URE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni čas: 7.00 do X9.00 Tel.: 061/X26-X11, X27-273
											
Tečajna lista št. 105 z dne 1. junija 1993 — Tečaji veljajo od 2.6.1993 od 00.00 ure dalje											
						ZA DEVIZE					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija 'IHHHHHH Kanada Danska Finska Franclja Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska SHNHHH Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja se	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta s uporablja za izkaze		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 >vanje rezultc	73,7942 976,3193 334,4161 85,6306 1791,2697’!# 2019,6867 2032,3956 6679,6825 7,4227 102,0491 6123,2915 1616,7798 71,1699 1518,8868 7678,2441 170,5055 109,1181 133,8832 86,6954 3tov iz poslovanja		74,0162 979,2571 335,4224 85,8883 1796,6597 2025,7640 2038,5111 6890,3536 50,7268 167,78001 7,4450 4,7000 102,3562 6141,7167 1621,6447 71,3941 1523,4572 7701,3482 171,0186 109,4464 134,2861 86,9563 z Republiko HrvašL		74,2382 982,1949 336,4287 86,1460 1802,0497 2031,8413 2044,6266 6911,0247 50,8790 168,2834 7,4673 102,6633 6160,1419 1626,5096 71,5783 1528,0276 7724,4522 171,5317 109,7747 134,6890 87,2172 co, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 2. JUNI JA 1993											
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)				tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:						1,000,000	650,225		687,874		1,338,099
8		130,0449%		137,5748%	133,8099%	100,000	65,022		68,787		133,810
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:						1,300,000	643,940		673,253		1,317,193
125		99,0677%		103,5775%	101,3226%	130,000	64,394		67,325		131,719
.											
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
31. MAJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	4,10	5,00
Hida*	4,00	5,10
Hipotekarna banka Koper	2,00	4,00
llirika Podgrad	3,60	4,90
Italdesign	4,00	6,00
MA Vir	4,00	5,50
Shalaby	4,00	6,00
Slovenijaturist Ljubljana	3,37	4,41
Sonce	4,00	5,50
Tentours Domžale	4,00	7,00
Tori	4,50	6,00
Tečaj velja danes:		
		
1. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1445,00	1490,00
nemška marka	914,00	934,00
francoski frank	269,00	277,50
holandski gulden	810,00	835,70
belgijski frank	44,25	45,65
funt Sterling	2266,00	2320,00
irski Sterling	2216,00	2287,00
danska krona	237,00	244,50
grška drahma	6,40	7,10
kanadski dolar	1135,50	1171,00
japonski jen	13,40	14,00
švicarski frank	1022,00	1044,00
avstrijski šiling	129,50	133,00
norveška krona	214,00	221,00
švedska krona	201,00	208,00
portugalski escudo	9,30	9,90
španska pezeta	11,40	12,00
avstralski dolar	975,00	1005,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,25	12,85
hrvaški dinar	0,40	0,65
		
28. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
ameriški dolar	11,0500	11,5500
kanadski dolar	8,7000	9,1000
funt Sterling	17,1500	18,9500
švicarski frank	770,0000	800,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,6000	715,6000
italijanska lira JHHHM	0,7440	0,7840
danska krona	180,5000	187,5000
norveška krona	162,5000	169,5000
švedska krona	153,0000	160,0000
finska marka	203,0000	213,0000
portugalski escudo	7,2000	7,6000
španska peseta	8,7000	9,2000
japonski jen	10,2000	10,6000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
1. JUNIJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1450,00	1495,00
nemška marka	910,00	930,00
francoski frank	269,00	284,00
holandski gulden	809,00	829,00
belgijski frank	44,00	46,00
funt Sterling	2250,00	2300,00
irski Sterling	2215,00	2265,00
danska krona	236,00	246,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1135,00	1175,00
švicarski frank	1019,00	1039,00
avstrijski šiling	129,00	134,00
slovenski tolar	12,10	■■12,80
B Ji 1 ^ *1 J*] ^ J	1 MkiB				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 2. junija 1993 od 00.00 ure daljs _____——•				
			j	ZA devbl^H	
država	valuta	enota	nakupni	^prodajnj^^
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni, Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 I konkre trgu de	995,26641 2071,8376 |7003,0000 7,5667 173,8145 111,2357 itnih poslih je mol iviz oz. poseben c	998,8194 2079,7338 7028,0000 7,5938 174,4350 111,6328 >no odstopanje jogovor. 		.
			70.40 3.			
banka	valuta	nakupni	
Probanka Maribor SKB Banka d.d.	DEM DEM	70,3lP 70,10	
			
			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 2. junija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni 70,85 70^ 70,90 70,80 agi srednjih I drugih v» zmanjšano in prodajo 3ih se tečaj n prodajati om, ki do-
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,30 70,15 70,30 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku io kupovati <ladu s teks	
			
1. JUNIJ 1993	v LIRAH 	-J		
valuta (*)	nakupni	srednji	^prodajnj_
ameriški dolar		1467,660	—
ECU	, —	1799,350	—
nemška marka	—	924,220	
francoski frank	—	273,430	
funt Sterling	—	2293,950	—
holandski gulden	—	823,740	—
belgijski frank	—	44,990	—
španska pezeta	—	11,665	—
danska krona	MBH	240,960	—
irski funt	—	2250,800	—*
grška drahma	—	6,793	—
portugalski escudo	—	9,571	— .
kanadski dolar	—	1154,090	
japonski jen	—	13,736	—
švicarski frank	—	1032,620	—
avstrijski šiling	—	131,350	—
norveška krona		217,530	—
švedska krona		204,540	—
finska marka	—	272,440	—
avstralski dolar	—	990,670			
			
1. JUNIJ 1993	v DE!		M
valuta	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar	-	■P 1,588	-
francoski frank	-	29,585	-
nizozemski gulden		89,135	-
belgijski frank	-	■I 4,868	-
španska peseta	-	1,036	-
danska krona	-	26,075	-
kanadski dolar		1,246	-
japonski jen	——	■KM85	-
švicarski frank	-	111,770	- M
avstrijski šiling	-	14,212	-
italijanska lira	■■NH	■1 1.080	HBHHl
švedska krona	i 1 Hi'..	22,110	f—M■
i-		—	—			 —					
					
I 2. JUNIJ 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	21498,8576	21563,5482	21628,2388
Kanada	dolar	1	1890,7125	1896,4017	1902,0909
Francija	frank	100	44762,8943	44897,5871	45032,2799
Nemčija	marka	100	151244,9000	151700,0000	152155,1000
Italija	lira	■ 100	163,7982	164,2911	164,7840
Japonska	jen	100	2251,8853	2258,6613	2265,4375
Švica	frank	100	169224,1375	169733,3375	170242,5375
Velika Britanija	funt	1	3760,0995	3771,4137	3782,7279
Slovenija	tolar	100		2135,0000	aS
ZDA	dolar	1	2407,2138	2414,4572	2421,7006
1 Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
			
1. JUNIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,50
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,10
Italija	Kmečka banka Gorica	12,10	12,80
Italija	Tržaška kreditna banka <	12,25	12,85
	 		——				— ^					
					
8. FEBRUAR 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65 m
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
					
| 1. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	818700	821200	823700
Francija	frank	100	1706600	1711700	1716800
Nemčija	marka	100	5756800	5774100	5791400
Italija .	lira	100	6239	6258	6277
Švica	frank	100	, 6446400	6465800	6485200
ZDA	dolar	1	92280	92558	92836
V.Britanija	funt		143727	144159	144591
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
RUSIJA / INFLACIJA SPODKOPAVA ZAUPANJE V DOMAČO VALUTO
NOVICE
Ruska valuta presegla magično mejo tisoč rubljev za dolar
j. ^OSKVA - V ponede-JeOe na moskovskem , edbanenem trgu rubelj ®z Presenečenja prestari {Teološki prag tisoč ^ oijev za en dolar, drse-Je navzdol pa se v ozra-Ju slabljenja gospodar-va in politične krize še «adaljuje. Potem ko je pbancna menjava za-® a potekati na štirih se-ankih tedensko name-
0	na dveh kot doslej, je našal ponedeljkov tečaj
. arja 1024 rubljev, v Primerjavi z 994 rublji Prejšnji teden. Tudi ob-e§ Poslovanja je bil izre-• 0 Šibak - le 13, 68 inili-0na dolarjev, pri čemer i bilo povpraševanja za ’’ 2 milijona, začetna Ponudba pa 5, 9 milijo-a- Ponavadi znašajo po-s ovne transakcije na me-, ancnem sestanku pri-r. 12no 50 milijonov dola-l®y- Po mnenju stroko-mjakov medbančnega tr-8a bo rubelj v naslednjih ednih moral še bolj pa-i. Številne menjalnice,
1	danes bogatijo, in pa Pogajalci na črni borzi, ki
6 vedno delujejo v ruski
prestolnici, so predvideli padec vrednosti valute, zato je povprečna prodajna cena dolarja 1150 rubljev, kupiti pa ga je moč za 1200 rubljev.
V enajstih mesecih, odkar so uvedli enoten drseči tečaj, namesto nekdanjega sistema različnih tečajev glede na namembnost devize, se je vrednost dolarja povzpela s 134, 8 rublja, kolikor je veljal 2. julija 1992, na zdajšnjih 1024 rubljev. Poglavitni vzrok je galopirajoča inflacija (aprila 18-odstotna), ki spodkopava sleherno zaupanje v domačo valuto. Tako poslovneži kot varčevalci raje kupujejo »trdne devize« kot pa da bi dovolili, da njihov zaslužek enostavno izhlapi, poudarjajo strokovnjaki.
Vlada in centralna banka sta po mesecih navzkrižij glede finančne politike pred kratkim sklenili premirje, ki predvideva večjo kontrolo nad monetarno maso in petodstotno mesečno inflacijo na koncu leta.
Rubelj je včeraj pri moskovski Interbanki znova dosegel rekordno nizko menjavo v primerjavi z dolarjem, saj je bilo treba za dolar odšteti že 1050 rubljev, kar je več kot v ponedeljek (1024 tabljev), je sporočila agencija Interfax. Rubelj tabo zaradi številnih pritiskov še vedno drsi navzdol; še v začetku letošnjega leta je bil vreden Približno dvainpolkrat več, saj je bilo treba za dolar odšteti le 415 rubljev. (Reuter)
Martina Nouaille/AFP
Konkretnih znakov tega dogovora še ni videti, saj je politični položaj neprimeren za nepopularne ukrepe: po kampanji za referendum zaupnice predsedniku se Boris Jel-
cin trenutno posveča politični borbi v zvezi s projektom nove ustave. Minister za privatizacijo Anatolij Cubajs je pred kratkim izjavil, da bi po njegovi oceni lahko ruska
valuta padla celo na 1400 rubljev za en dolar, preden se bo stabilizirala.
Vendar pa številni ruski komentatorji menijo, da sedanji tečaj rublja ni realen in da pelje k pod-
cenjevanju nacionalnega bogastva in dohodka. Tudi prvi podpredsednik vlade, Aleksander Con-kin, ki je zadolžen za zunanje ekonomske odnose, je opozoril, da dolar ne more preiti meje 1000 rubljev, ne da bi zadušil gospodarstvo. Po njego-
vem mnenju bi morala centralna banka takoj aktivno poseči na devizni trg, saj je del rezerv oblikovala v dolarjih. Toda odgovorni v banki nasprotujejo večji intervenciji, ker menijo, da bi s tem rezerve zapravili v prazno.
Moskovska menjalnica: državljani se poskušajo znebiti rubljev, ki so vsak dan manj vredni (lelefoto: AP)
Funt ostaja zunaj sistema
LONDON - Britanija se ne namerava tako kmalu ponovno vrniti v Evropski mehanizem medvalut-nih razmerij (ERM), saj bi morali najprej odpraviti nekatere njegove pomanjkljivosti, je za BBC izjavil britanski minister za delo. »Nekdanja premierka Margaret Thatcher nas je spravila v ERM, to je storila s podporo vlade, v kateri sem bil tudi jaz, in takrat sem njeno odločitev v celoti podprl. Zdaj pa je vse bolj jasno, da se ta mehanizem sooča z zares velikimi težavami, ki se tičejo njegovega temeljnega koncepta. Zato smo ga zapustili in zaenkrat še ne razmišljamo o tem, kdaj se bomo vrnili vanj«, je dodal. Britanija je izstopila iz ERM septembra lani. Na vprašanje, kdaj bodo začeli razmišljati o vrnitvi, je odgovoril, da bi morali najprej doseči določeno stabilnost tega mehanizma. Te pa za zdaj še ni, zato to vprašanje tudi še ni na dnevnem redu. (Reuter)
Kako na japonski trg
PARIZ - Evropski komisar za trgovino, sir Leon Brittan, je včeraj izjavil, da je sporazum Gatt nujno potreben za odpiranje tržišč in za evropski izvoz v Azijo, zlasti na Japonsko. Za radio France Inter je izjavil: »Samo Gatt nam lahko omogoči, da izrinemo Japonce,« pri čemer je imel v mislih pogajanja o liberalizaciji trgovine v oviru Splošnega sporazmna o carinah in trgovini. »To smo poskušali doseči tudi po drugih poteh, a smo imeli zelo malo uspeha. Sele s pomočjo Gatta smo uspeli naše možnosti nekoliko približati japonskim.«. Ko je omenil francoske proizvajalce parfumov, je Brittan menil, da bi Gatt lahko okrepil zaščito pravic intelektualne lastnine evropskih izvoznikov v Aziji. (Reuter)
Nadzor nad madridsko banko
BRUSELJ - Evropska komisija je v torek odobrila načrte Banco Commercial Transatlantico (Banco-trans), španske podružnice Nemške banke, da lahko prevzame nadzor nad Banco de Madrid. Evropska komisija, ki je pooblaščena, da lahko prepreči kakršen koli sporazum, ki bi po njenem mnenju utegnil zmanjšati konkurenčnost v ES, je izjavila, da ne nasprotuje načrtom, ki zadevajo nakup delnic Banco Espanol de Credito. (Reuter)
Dražji bencin na Portugalskem
LIZBONA - Na Portugalskem so se, prvič po dveh letih, povečale cene goriv, cena bencina za 6, 1 odstotka in dieselskih goriv za 5 odstotkov, cena neosvinčenega bencina pa je ostala nespremenjena. Liter navadnega bencina stane zdaj 155 esku-dov (0, 99 dolarja) prej pa je bilo zanj treba odšteti 146 eskudov (0, 95 dolarja). V sporočilu so dvig cen opravičevali z rastjo vrednosti dolarja v primerjavi z eskudom, zaradi česar se je podražil tudi uvoz nafte. (Reuter)
EVROPSKA SKUPNOST / FRANCIJA
SINGAPUR / IZJEMNA GOSPODARSKA RAST
Prodaja prestižnih francoskih izdelkov se je močno zmanjšala
Proizvajalci vrhunskega šampanjca in konjaka težko najdejo kupce
Ana Kovač
PARIZ - Potrošnja bla-je v vseh državah vropske skupnosti mo-, »o upadla. Potrošništvo j® v zatonu: vendar ne, er bi se potrošniki na-^aličali nakupovati, teman zaradi gospodarske ecesije in nenormalne asti cen. Tudi v najbolj azvitih zahodnih drža-ah je življenjski stan-ard v povprečju močno Padel. Zdaj si pasove za-slo'^jej0 tul^i bogatejši
Tenko piska tudi fran-c°ska industrija presti-
žnih izdelkov. Proizvajalec hrane BSN je prisiljen spremeniti svojo cenovno politiko: prehrambeni izdelki koncerna BSN bodo od zdaj dostopni tudi srednjim in revnejšim slojem. Zamislili so se tudi proizvajalci šampanjca, vrhunskih vin in konjaka. Vsi ti nekoč tako težko dostopni izdelki, ki so v določenih družbenih slojih igrali vlogo statu-
snih simbolov, se zdaj množično cenijo. Podobno se dogaja s proizvajalci porcelanastih jedilnih servisov in izdelkov iz kristala. Vodilni proizvajalci vrhunskih francoskih šampanjcev Moet et Chandon, Ruinarta in Mercierja napoveduje, da bodo do konca letošnjega leta ukinili 230 delovnih mest. Leta 1992 je celotni promet znašal 870 milijonov
nemških mark, dobiček pa 87 milijonov. Te številke so sicer visoke, vendar je prodaja vrhunskega francoskega šampanjca lani močno upadla: leto pred tem so napolnili 32 milijonov steklenic, lani pa le 26 milijonov. Upadanje prodaje so zabeležili vsi francoski proizvajalci šampanjca. Letna prodaja se je zmanjšala za 36 milijonov steklenic in pristala na 214 milijonih prodanih steklenic.
Kriza francoskega šampanjca in ostalih prestižnih prehrambenih izdelkov se je začela v času zalivske krize. Proizvajalci so bili prisiljeni svoje zaščitne znamke bolj agresivno ponujati na domačem tržišču. Vendar je doma situacija drugačna, konkurenca ostrejša, potrošniki pa zahtevnejši in »bolj izobraženi«. Nekateri proizvajalci šampanjca so bili prisiljeni cene svojih izdelkov spustiti za več kot polovico. Slika je povsem enaka tudi na tržišču z vrhunskimi vini.
Koncem LVHM je leta 1992 zabeležil precej skromen dobiček: pri prodaji konjaka in žganih pijač se je profit znižal za 18 odstotkov, pri šampanjcu in vinih pa kar za 41 odstotkov.
Vsem drastičnim pocenitvam navkljub pa prestižni prehrambeni izdelki, predvsem alkoholne pijače, povprečnemu potrošniku le niso tako dostopne, kot je videti na prvi pogled. Vedno višji davki, s kateri-
mi država rešuje lastno kožo in zavlačuje kolaps ekonomije in posameznih gospodarskih panog, so močno prizadeli potrošnika. Čeprav je zdaj vseeno, kateri šampanjec ali vino piješ, ker so cene tako v trgovinah kot v lokalih za istovrstne pijače izenačene, potrošnja še vedno upada. V lokalih ni več treba čakati na prazno mizo, pritožujejo pa se tudi lastniki, češ da stranke naročajo le najcenejše pijače, pa tudi pijejo vedno manj. Močne propagandne akcije v medijih, ki potrošniku vtepajo v glavo, da je edino tainta šampanjec vreden svojega imena, ne morejo več zabrisati težke ekonomske situacije, kupne nemoči in vedno manjšega zanimanja potrošnikov za prestižne prehrambene izdelke. Gasi, ko je znamka izdelka določevala potrošnika, so minili. To sta prva začutila Pepsi in Coca-cola, ki sta desetletja živela na račun mladih, ki so se identificirali s svojo pijačo. Prestižni prehrambeni izdelki so nekoč zagotavljali visoko kvaliteto izdelkov, ki pa so jo brez glasnega pompa dosegli tudi drugi manj razvpiti proizvajalci. Francoska vina, šampanjec in konjak so bili nekoč tudi statusni simbol višjega srednjega sloja Nemcev. Ti se zdaj vozijo v velikanskih mercedesih serije 500, ki spominjajo na cestne tanke in v katere so obvezno vgrajeni brneči mobiteli, vendar raje pijejo cenejša vina. Ali pa dobro staro nemško pivo.
Četrtino singapurskega izvoza kupijo Združene države Amerike
Največji uspehi so doseženi v elektroniki - Prodajo strojev in mineralnih goriv - Nojvečje azijsko središče za predelavo nafte
Se Singapurcem obeta boljše življenje? (Foto:Aleš Fevžer)
Ajoy Sen/Reuter
SINGAPUR - Singapursko gospodarstvo je doseglo v prvem četrtletju leta 1993 7, 1 odstotno gospodarsko rast. Po vsej verjetnosti bo po letih upadanja rast še večja, je sporočilo ministrstvo za industrijo in trgovino. »Gospodarstvo je na najboljši poti, da doseže rast med 6 in 7 odstotki v letu 1993«, so zapisali na ministrstvu v svojem prvem četrtletnem poročilu. Ta rast je predvsem posledica živahne zunanje trgovine in hitrega širjenja obsega regionalnih gospodarstev. Združene države Amerike kupijo približno tretjino singapurskega izvoza, predvsem strojev in mineralnih goriv.
Rast v prvem četrtletju se je gibala v okviru napovedi gospodarstvenikov, saj je nekoliko manjša od 7,4-odstotne rasti v prejšnjem četrtletju, vendar večja od 5, 3-odstotne rasti leto prej. Rast se je povečala na vseh industrijskih področjih, z izjemo prometa in komunikacij. Domači bruto produkt je v zadnjih 30 letih letno naraščal v povprečju za 8,5 odstotka. Vendar pa je zaradi zrelosti domačega gospodarstva in upočasnitve prekomorskih gospodarskih gibanj v letu 1992 BDP zdrsnil na 5, 8 odstotka, v primerjavi z najvišjo 11,1- odstotno rastjo, ki so jo zabeležili v letu 1988. Proizvodnja, ki znaša 28 odstotkov BDP, se je povečala za 7,6 odstotnih točk v tem četrtletju, v primerjavi s
6,6-odstotno rastjo v prejšnjem četrtletju. Obseg izdelkov se je v primerjavi z letom prej skrčil za 0,7 odstotka, kar je prvi padec po recesiji v letih 1985 - 1986.
Obseg proizvodnje v elektroniki, ki predstavlja več kot 35 odstotkov lokalne proizvodnje, se je povečal za 26 odstotkov v četrtem četrtletju, v primerjavi s 24,7-od-stotno rastjo v četrtletju prej in 6,5-odstotnim padcem pred letom dni. To rast je spodbudilo večje ameriško povpraševa-
nje po računalnikih in disketnih pogonih, pri čemer je ministrstvo izrazilo upanje, da bo imelo področje elektronike še naprej tako dober izvoz. Znotraj področja elektronike pa je proizvodnja še vedno neizenačena. Izdelava v šestih od devetih ključnih proizvodnih kategorij, vključno z naftnimi derivati, je v prvem četrtletju upadla.
Singapur je namreč največje azijsko središče za predelavo nafte, tretje na svetovni lestvici. Proi-
zvodnja kozmetike in zdravil upada že četrto četrtletje zapored, proizvodnja transportne opreme pa že drugo četrtletje zapored. Gradbeništvo, oprto na domače povpraševanje v minulih dveh letih, je zabeležilo 9-odstotno rast v prvem četrtletju, po 8, 5-odsto-tni rasti v četrtem četrtletju in 23,3-odstotni rasti leto prej. Finančne storitve so narasle za 7,9 odstotka, spodbudila pa jih je živahna trgovina z delnicami in celotna menjava s tujino.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
PIAF- koncert za dva igralca (danes, 2. 6., ob
20.30	tiri, Štihova dvorana). Igrata in pojeta Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak.
Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (sobota, 5. 6. in sreda, 9. 6. ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC.
DRAMA SNG (061/221-511)
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (danes, 2. 6., in Četrtek, 3. 6., ob 19.30 uri). Za abonmaja Dijaški 6 Večerni in Dijaški 3 Večerni.
J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (petek, 4. 6. ob 19.30 uri). Zadnjikrat v sezoni! Smejmo se Se danes, jutri bo morda že prepozno! OPERA (061/331-945)
Puccini: TRIPTIH (danes, 2. 6., ob 19. uri, za red Sreda in izven; petek, 4. 6., ob 16.30 uri, za red Petek in izven). Dirigent: Loris Volto-lini.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 2. 6. ob 15.30 uri in 19.30 uri, za abonma Sreda popoldanski in za izven ter za Mladinski I).
L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 2. 6., v Četrtek, 3. 6., v petek, 4.6. ob 22. uri). Za izven in konto.
J. B. P. Moliere: AMFITRION (Četrtek, 3. 6., ob
19.30	uri - za abonma Četrtek in izven; petek, 4.6. ob 19.30 - za abonma Red V in izven).
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
Matjaž Farič: VETER, PESEK, ZVEZDE (danes, 2. 6. ob 19.30 uri). Za izven. Kritika evropskega uma in duSe po Saint-Exuperyju.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - VELIKI ODER
Alfred Jarry: UBU ROI (danes, 2. 6. ob 20. uri). Za izven.
Gledališka skupina Les Theatreux s Filozofske fakultete v Ljubljani še enkrat in zadnjic v tej sezoni uprizarja enega najpomembnejših dramskih tekstov na meji med mesenim simbolizmom in nadrealizmom. V francoSCi-ni!
MARIBOR
SNG DRAMA (062/221-206)
LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (danes, 2.6., Četrtek, 3. 6. ob 20.00). Za red Sobota, za red Sobota 2.
OPERA/UNIONSKA DVORANA
Simfonični koncert orkestra Opere in baleta SNG Maribor (danes, 2.6. ob 19.30). Dirigent: Pavle DeSpal, solist: Srečko KovaCiC.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
Polak-Streda:KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA (petek, 4. 6., ob 19.30 mi, PREMIERA za odrasle in vabljene goste). Režija Pavel Polak.
PTUJ
VI. LINHARTOVO SREČANJE -MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL
KLET V GLEDALIŠČU (Slovenski trg 13)
Lojze KovaCiC: DVA ZMERJAVCA (petek, 4. 6. ob 9. mi). Lutkovno gledališče Kranj.
GLEDALIŠČE PTUJ
Marcel Achard: BI IGRALI Z MANO (petek, 4. 6. ob 10. uri). Gledališka skupina Čarovnica Vera in sedem globusov, Gimnazija Poljane.
Dick Roughsey: MAVRIČNA KAČA (petek,
4.	6. ob 12. mi). Lutkovna skupina PB, Gimnazija Velenje.
Heiner Müller: KVARTET (petek, 4. 6. ob 16. uri). GILS-KODUM in GS Tabula Rasa.
Ob 20. uri SLOVESEN ZAČETEK SREČANJA (Slavnostni govornik režiser Jože Babic); Franček Rudolf: PEGAM IN LAM-BERGAR (petek, 4. 6., po svečani otvoritvi festivala).
DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III.
KLET NA SLOVENSKEM TRGU 1
Domi Vrezec: BRBOTAJOČI PSIHOHONDER (petek, 4. 6. ob 11. mi). GS Gimnazije Škofja Loka.
Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA (petek, 4. 6. ob 18. mi). Eksperimentalno gledališče F, Gimnazija Celje.
GLEDALIŠČE PTUJ (Slovenski trg 13)
Woody Allen: BOG (sobota, 5. 6. ob 10.30 uri). Gledališka skupina ViceSampioni v orientacijskem teku, Gimnazija Vic.
Gregor Strniša: DRIADA (sobota, 5. 6. ob 15. uri). GS Plejade, Koper.
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU (sobota, 5. 6. ob 20. mi). DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III.
NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ (sobota, 5. 6, ob 22. mi). KUD France Prešeren, Ljubljana.
KLET GLEDALIŠČA PTUJ (Slovenski trg 13)
Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ (sobota, 5. 6. ob 12. mi). Lutke Cez cesto, Kranj. Barbara Orel: LIKALNIK (sobota, 5. 6., ob 19. uri). Gledališka skupina PST, Dijaški dom Poljane.
ROMANSKI PALACIJ -GRAD
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA (sobota,
5.	6. ob 18. mi). GS Šentviške Nicke, Gimnazija Šentvid.
GORNJA RADGONA
CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 2. 6., ob 9. in 11. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
FUR17\NIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje danes ob 9. in 11. uri v Gornji Radgoni s predstavo »Cesarjeva nova oblačila«
Sezono 1992/93 bosta zaključila Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina jutri, 3. junija, ob 22. uri.
Jutri, 3. junija, ob 20. uri v Kultmnem domu še zadnja ponovitev komedije Milana Kleca »Vsega je kriva Marjana Deržaj«.
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
V petek, 4. junija, ob 20. mi (red A) premierska predstava D. Cimarosa »II matrimonio segreto«. Direktor Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschet-to, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga Müller Molinari, Marco Camastra, Max Re-nee Cosotti.
Druga ponovitev v soboto, 5. junija, ob 20. uri (red B).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore b un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneš. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.
KOROŠKA________________________________________________
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 2. junija, ob 19.30 »Bela roža«, opera Udo Zimmermanna. Ponovitvi jutri, 3. in v soboto, 5. junija, ob 19.30.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA_________________
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA (Četrtek, 3. 6. ob 9.30 in 10.30 uri). Za WO Boris PeCe.
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA (petek, 4. 6., ob 9.30 uri, za VVO Ivan Glinšek, in nedelja, 6. 6., 11. uri, za izven).
Predstave so primerne za otroke od 3. leta starosti.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Mihaela Jezernik; LIKOVNA DELAVNICA (danes, 2. 6., in v Četrtek, 3. 6., ob 9.30 uri).
OJOJ, BOLI, lutkovna igrica (petek, 4. 6., ob 10. mi). Igrico bo izvedla Lutkovna skupina TRI iz Kranja.
ČAROBNA SKRINJA, lutkovna igrica (torek, 8. 6., ob 10. mi). Igrico bo izvedla Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane.
SLOVO Z MARJANO
MARJANA DERŽAJ (FOTO KRIZMANCIC) BO »DVAKRAT« ZAKLJUČILA SEZONO SSG
Jutri, ob 20. uri, bo v tržaškem Kulturnem domu zadnja ponovitev sezone komedije Milana KleCa »Vsega je kriva Marjana Deržaj«, v kateri nastopa tudi »prava« Marjana, Id bo nato z Aleksandrom Vodopivcem nastopila na koncertu.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Predavanje SERRGIA MICHELIJA: Kako pripoveduje italijanska umetnost skozi književnost, slikarstvo in film (danes, 2. 6., ob 17. uri, E3). Vabljeni!
MEDNARODNI STROKOVNI FORUM O SISTEMIH KAKOVOSTI (danes, 2. 6. od 10.00 do 15.30 me). Organizator: Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje.
VODNIKOVA DOMAČIJA
NAS VOCA SO VCAS ZAPODVAL - predstavitev knjige prof. Marije Cvetek (Četrtek, 3. 6. ob 19. uri).
HALA TIVOLI
Vseslovensko srečanje upokojencev Slovenije (Četrtek, 3. 6., ob 10. uri). Srečanje bo spremljal bogat kulturni program. Slavnostni
govornik bo predsednik RS gospod Milan Kučan.
KAPELICA (Kersnikova 4)
Okrogle mize ob študentskih meditacij-skih dnevih: HOLISTIČNA ZNANOST IN MEDITACIJA, vodi dr. Manca Košir« (danes, 2. 6., ob 20. uri); RAZUM IN ZAVEST, vodi Melita Poler (četrtek, 3. 6., ob 20. uri); SEKSUALNA ENERGIJA IN MEDITACIJA, vodi Polona Sepe (petek, 4. 6., ob 20. uri).
BLED
FESTIVALNA DVORANA
2. mednarodni simpozij na temo »Šport mladih« (do petka, 4. 6.). Simpozij je pod pokroviteljstvom gospe Catherine Lalu-miere, generalne sekretarke Sveta Evrope.
GLASBA
SLOVENIJA
KUD FRANCE PREŠEREN
LJUBLJANA
GRAD TIVOLI
MUZA PRI MUZI (danes, 2.6. ob 18. uri) koncert Mateja Stražar, sopranistka in Barbara Goričar, klavir.
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Letni koncert APZ TONE TOMŠIČ (danes, 2. 6., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Dirigent Stojan Kuret, dela Kogoja, Merkuja, Šavlija, Vrhunca, Copija, Domi-nuttija in Dipiazza.
DRUGA GODBA- (danes, 2.6. ob 21. uri). Neznana Evropa: Data Processed Corrup-ted (Slovenija), Dull Schicksal (Nizozemska), Franz Franz (Avstrija).
ROGAŠKA SLATINA
KRISTALNA DVORANA
KONCERT MoPZ Zdravilišča Rogaška Slatina (petek, 4. 6. ob 20.30). Zborovodja: Franc Plohl
REVIJA predšolskih zborov (nedelja, 6.6. ob 16. uri).
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
RAZSTAVE
SLOVENIJA_________________
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
Otvoritev razstave Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE (Četrtek, 3. 6., ob 20. uri, I. preddverje). Razstava bo na ogled do 18. junija.
MESTNA GALERIJA
Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
MALA GALERIJA
Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - TržiC (1983-1993).
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
NARODNA GALERIJA
Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk.
GALERIJA INSULA (Dvomi trg)
Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA.
SMELT
CARPE DIEM, razstava Zoisovih štipendistov ljubljanske regije do 5. junija.
LEKOVA GALERIJA (Verovskova 57)
Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC.
GALERIJA MIT (Dvorakova 12)
Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora.
GALERIJA KRKA
Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca junija je na ogled je razstav
akademskega slikarja IVETA ŠUBIC kovne predloge za freske.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - CEKINOV GRAD	tiVPTE
Na ogled je razstava LETALSKE Mo-s prikazom razvoja letalstva.	■■ no-
Zaradi zanimanja do konca daljšujemo razstavo MENJAVE DENA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI.
MARIBOR
RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE	^rtrAiz
Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJ cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ-
RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3)
Do 19. junija bo na ogled razstava skulphfr DRAGICE ČADEŽ .
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu)	^ ^
V novih razstavnih prostorih je na og stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje kupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA	_
Na ogled je razstava del akademskega sl rja MILANA TODICA.
LIKOVNI SALON
Razstava Otroške ilustracije avtorice MOJ^ CERJAK.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Na ogled je razstava slik MIRNE VLOVEC, Sprehodi po Gorajtah.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik in grafik NA TASE PICMAN: Žrtvovanje pomladi-
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Danes, 2. junija ob 10. uri otvoriteV razstave likovnih del uCencev osnov nih šol občine Žalec.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA (067/73-355)
Do 15. junija razstava slik KRIŠTOFA ZUPETA.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Do 20. junija je na ogled razstava grafik STEFANA GALICA - Grafike 19»4-93.
FURLAN UA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
RAZSTAVNI PROSTOR TKB -Agencija Mitnica
Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Ceja.
ART LIGHT'HALL
Od 4. do 25. junija bo na ogled kolektivna razstava z naslovom »Spazio giovani«.
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Musič. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2
Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
GALERIJA MINERVA
Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDA-PA.
LABORATORIO P (Park bivSe umobolnice pri sv. Ivanu)
Se danes in jutri razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Urnik: >7.30 do 20. ure.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULLA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiuni®’
Michele Cascella in Norberto.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar ske ustanove se vsako soboto ob 10-3 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Do 11. junija je na ogled razstava akvare lov Edija Žerjala. Urnik: samo ob delav nikih od 16. do 18. ure.
BANI/OPČINET
OVČARJEVA HIŠA
Razstava »Ondile cez Stari vrh« - Bani: Zg° dovina kraškega naselja skozi stare katastr ske mape, listine in pričevanja, ki jo je Prl' pravilo SKD Grad bo na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
TRSI
GLEDALIŠČE MIELA
Jutri, 3. junija, ob 20.30 koncert, ki ga organizira Združenje glasbene mladine Italije. Nastopil bo ženski komorni orkester Cappella Civica ob spremljavi pianista Ennia Silve-strija.
ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Danes, 2. junija ob 18. uri zaključna Akademija gojencev Glasbene matice. Vabljeni!
VIDEM
STADION FRIULI
V soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija.
Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-dija.
V	ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti.
GAIO Dl SPILIMBERGO
DISCO ROTOTOM
V	petek, 4. t. m., ob 21. uri koncert blues glasbe s skupino »Budy blues band«.
V	torek, 22. junija koncert ameriške skupine Living Colour.
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4)
Do 4. junija bo na ogled razstava slik Gorana Horvata.
KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18)
Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman.
RITTER UMETNA HALA (H-Gmaner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Büttnerja.
GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3)
Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig-
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar.
RIČARJA VAS
GALERIJA 7
Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsch.
!LO_V enski program
Ir
s
RAI 1
RETE 4
® Koper
OtD
Hrvaška 1
SLOVENIJA 1
Batman, 17. del ameriške nanizanke Videošpon, ponovitev
Iz življenja za življenje: Laična prva pomoč, VPS 1125 Kronika, ponovitev 7/12 dela kanadske dokumentarne serije, VPS 1155
Masa za Lojzeta Bratuža, dokumentarni film, VPS 1220
Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Trije semestri, ponovitev 2/4 dela Švedske nadaljevanke, VPS 1530 Svet poroča, ponovitev TV dnevnik 1
Srce igrač, posnetek predstave Šentjakobskega gled.
Denijevo jajce, avstralski film
16 Crk, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Danes v parlamentu
Film tedna:
Vse najboljše za rojstni dan, Turek, nemški film, VPS 2035
TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
V športnem duhu, 9/15 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245
Vrnitev Sherlocka Holmesa: Samostanska Sola, 2/11 del angleške nanizanke (do 00.25)
Ir
	Aktualno: Unomatti-		Nanizanke	
	na, vmes dnevnik in		Nad.: General Hospi-	
	gospodarstvo		tal, 8.40 Marilena,	
	Film: Lisa dagli occhi		9.55 Ines, 10.50 Sole-	
	blu (kom., It. ’69),		dad, (9.30) vesti	
	vmes (11.00) dnevnik		Il pranzo e servito	
	Variete: Buona fortuna		Nad.: Celeste	
	Dnevnik 1		TG 4 vesti	
	Nan.: La signora in		Nad.: Milagros, 15.15	
	giallo		Grecia, 16.00 Anche i	
	Dnevnik in Tri minute		ricchi piangono	
	Film: Caccia ai dia-		Aktualno: Lu lei Pal-	
	manti (krim., VB ’56)		tro, nato (17.30) vesti	m
	Dok.: Centominuti		Aktualno: C’ eravamo	H
	Mladinski variete: Big!		tanto amati	m
	Danes v Parlamentu		Kviz: Il nuovo gioco	
	Italijanske kronike.		delle coppie	
	Quelli del Giro		TG4 vesti, nad. Micae-	
	Koncert ob prazniku		la, 20.30 Renzo in Lu-	
	italijanske rpeublike		cia, 21.30 Milagros	
	Vremenska napoved		Film:	Terremoto	
	Dnevnik 1 in šport		(dram., ZDA ’74),	
	Variete: La partita del cuore Dnevnik 1		vmes (23.30) vesti	
				
	Dentro la notizia			
	Športna sreda: atletika	m\ CANALE5		
'To	Dnevnik in vreme			
	Danes v Parlamentu			
				
			Na prvi strani	
SLOVENIJA 2
RAI 2
Pariz: Tenis - Roland Garros, Cetrtifinale, prenos iz Pariza
Magija + Moda, ponovitev
Omizje: Kdo bo lastnik javnega sektorja?, ponovitev Beverly Hills, 90210, ponovitev 22., zadnjega dela ameriške nanizanke
Sova, ponovitev
'Alo! 'Alo!, 13/18 del angleške humoristične nanizanke Sherlock Holmes: Prazna hiša, 1/11 del angleške nanizanke
Analitična mehanika, 17/52 del ameriške izobraževalne serije
Dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda
2. tekma končnice DP v rokometu, M, Pivovarna LaSko Celje - Andor Jadran, prenos iz Celja Finale slovenskega pokala v nogometu: Publikum - SCT Olimpija, posnetek iz Celja
Akcent: Novi pogledi na osebnost in delo Gregorja Strniše
Kolesarska dirka Giro d'Italia Video strani
KANAL A
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Cuore di mam-ma (dram., It. ’87)
Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik in gospodarstvo, Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film: 11 coraggio di Maregateth (biog.)
Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: II conte Max (kom., It. ’91, r.-i. C. De Sica, O. Muti) Aktualno: Ho bisogno di te, 23.15 Pegaz Nočni dnevnik
MCM
£2 Družinski dnevnik, ponovitev slovenskega filma MCM
Drugačen svet, ponovitev 172. dela Male živali Poročila
Dokumentarni film
Drugačen svet, 163. del ameriške nadaljevanke Čudoviti cirkus pod morjem, 7. del dokumentarne serije Rock starine, 17. oddaja Pet minut za kulturo
Drugačen svet, 173. del ameriške nadaljevanke Astrološka napoved MCM
Video strani
RAI 3
® KOPER

Studio 2 mladi
Jutranja oddaja: L'al-trarete
Veleggiando sottoco-sta, 11.45 vesti Tenis: Open Francije Deželne vesti Popoldanski dnevnik Samo za Sport, vmes tenis, gimnastika, rugby, rokomet, konjske dirke in rubrika Derby
Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Drobci
Aktualno: Mi manda Lubrano
Dnevnik ob 22.30 Film: Viale del tra-monto (dram., ’50) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
Nanizanka, nato film Un amore violento Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Nož - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio, 22.30 Spazio 5
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
ITALIA 1
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la Rai Giro d’Italia Varieteja: Unomania Studio šport Nan.: Tarzan - Una donna del cuore, 18.30 Baywatch
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills -Un ragazzo e una cul-la, Pigiama party Sport: Girosera Aktualno: L’istruttoria Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi
Crime Story, am. tv nanizanka
Charlie Chan v operi, pon. kriminalke Accordi, 9. oddaja Novice
Čarobna svetilka, otroški program Mestne sanje, avstralska dok. reportaža Fantazoo, risanke Tržaške skrivnosti Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, am. tv nanizanka
Državno prvenstvo v rokometu, M, prenos iz Celja
Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Giovanni Segnatini, Švicarski dokumentarni film, pon.
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka
EMSF Avstrija 1
Cas v sliki
Nori mesec, pon. kanadskega filma Sinha Moča, 165. del Mistralova hci, 1/8 del franc./ameriške nadaljevanke po romanu Judith Krantz Vivat Maestro, risanka Ewoki
Reportaža o slepem dečku Andrewu Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini Cas v sliki Cas v sliki
S telesom in duSo, 1/12 del nemške serije Morlock: Izsiljevanje Tekmeca: Mrtva plesalka
Zapuščena žena, francoski film
Zelig, ameriški film (-Woody Allen, Mia Farrow)
Poročila
MHP3Avstrija 2
Tenis iz Pariza Poklicne slike: Steklar Zemlja in ljudje Alf: Vse za mačka Nori show Cas v sliki/vreme Argumenti
Črno na belem, mediji - mnenja
Mednarodno tenisko prvenstvo Francije, Četrtfinale
Round Midnight: Philip Catherine in Niels Henning Orsted-Pe-dersen, iz Dunajske državne opere, julija 1992 Poročila
TisoC mojstrovin
Dobro jutro, Hrvaška Poročila
Zgodbe iz Monticella, 139. del Poročila TV Sola
Ameriška angleščina, 26. lekcija
Tom in Jerry kot otroka, 10. del risane nanizanke Poročila
Ko se svet vrti, 139. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila
Wynne in Penkowsky, ponovitev 2/3 dela britanske nadaljevanke
Poročila
Učimo se o Hrvaški Priča, 1/4 del norveške nadaljevanke Hrvaška država in ljudje
Poročila Danes v saboru Santa Barbara, 419. del
Dnevnik 1
Ženskar, francoski film
Dnevnik Sanje brez meja
Q«0 Hrvaška 2
gj TV koledar M Zasedanje sabora, pre-■ nos
InBil Tenis, Četrtfinale odprtega francoskega prvenstva, prenos Dnevnik 1 Sport
Nogomet: Finale za hrvaški pokal, prenos Wynne in Penkovsky: Strašen konec, 3., zadnji del britanske nadaljevanke - po knjigi Grenvilla Wynna Mož iz Moskve Večer z glasbo Horoskop
© Madžarska
Dobro jutro
Cez dan, informativni spored
Draga Celine, 12. del francoske serije Ambasadorkin mož , 2. del franc, nadaljev. Igra
Poročila
Priprave na maturo Popoldanski saldo Svet je Čudovit, pzn. serija
Northwood, kanadska serija, 38.. zadnji del Mladinski program Svet denarja VeCema pravljica Mesečina, angleška kriminalka
Kraj dejanja, nemška kriminalka Dnevnik
TVS 1 / FILM TEDNA - NOCOJ OB 20.40
Vse najboljše za rojstni dan, Turek
Nemška barvna kriminalka, 1991
S Film Happy Birthday, | Türkey, posnet po istoi-rnenskem romanu Jakoba •^Dounija, se začne s kratkim Prizorom, v katerem režiser-V3 Poris Dörrie zgoščeno ori-
junakovo intimno življenje: ko odhaja ženska, s kate-r° je Kayankaya preživel noC, se filmski junak pretvarja, da spl Besede so odveC, ni jih, °da Zenska vztraja in vošCi: »Vse najboljše za rojstni dan, 1 urek!«
Kayankaya je že kot otrok ostal sirota in turSCine sploh 9e zna. V oCeh Turkov je tu-j^c> v oCeh Nemcev je Turek. Fredvsem pa je zasebni dete-ktiv s profesionalno etiko, Podobno Marlowovi: ko se °ri nekega primera, ga ne sPusti iz rok, dokler ga ne ra-^eši, čeprav se nizajo trupla 'n mu vsi prigovarjajo in gro-
zijo, naj odneha. Udarci s pestmi ali pendreki ga Se podžigajo. Predvsem pa je Kemal samotnež, ki udarce in presenečenja sprejema z
duhovičenjem. Tako kot njegov predhodnik Marlowe tudi Kemal ve, da je nad pravnim zakonom še eden, višji, namreč zakon pravice, etike. In na strani tega zakona je Kemal Kayankaya.
Kemal prevzame primer, ki ga vodi v svet trgovine z mamili, korupcije, policijskih zlorab, brutalnih umorov... Na svoji poti srečuje prostitutke, pokvarjene policaje, zgolj med stenami svojega stanovanja živeCe Turke, zagrenjence in zgube vseh vrst in spolov...
Film je gledljiv tudi kot podoba sodobnega velemesta Frankfurta in zlasti njegovega socialnega dna. Poleg tega pa je film kriminalka, ki bo s svojim zapletom in razpletom pritegnila vse ljubitelje te zvrsti.

TV SLOVENIJA 2	23.10	msi	RAI 3	22.45
AKCENT, GREGOR STRNIŠA		BULEVAR SOMRAKA, ameriški film
Tokratna oddaja Akcent bo obravnavala nove poglede na osebnost In delo slovenskega pesnika in dramatika Gregorja Strniše (1929-1987).
Založba Nova revija je pred kratkim izdala v zbirki Interpretacije zbornik besedil, ki razkriva tako pesnikovo osebno podobo kot njegov celotni literarni opus, ki še ni prišel v našo širšo kulturno zavest. Knjiga je torej povod za razmišljanje poznavalcev slovenske literature o ustvarjanju pesnika Gregorja Strniše. Sodelovali bodo: Jože Snoj, dr. Janko Kos, Veno Taufer, Janez Stanek, Boris A. Novak, Ivo Svetina in Tomo Virk.
Oddajo bo vodila Alenka Zor-Simonitti.

RA SLOVENIJA 3
22.05
SOOČANJE Z IZZIVI ŽIVLJENJA
Billy Wilder (Sabrina, Sedem let skomin, Nekateri so za vroče. Apartma, Sladka Irma) je film režiral 1950. leta. Joe Gillian (William Holden), mladi brezposelni scenarist je ljubimec Norme De-smond (Gloria Swanson, na sliki), bivše zvezde nemega filma, ki v luksuzni vili odmaknjena od sveta uživa nekdanjo slavo. Zeli se vrniti k filmu in Joe naj bi ji to omogočil. Ko zve, da jo hoče Joe zapustiti,
Nora znori in ga ubije.
Normino vlogo je odklonilo kar nekaj igralk.
PRO 7
09.30
TESTAMENT, ameriški film
Ce se danes ljudje bolj kot nekoč zatekajo k psihologom po strokovno pomoč za težave, ki jih imajo v družini in v medsebojnih odnosih, to ne pomeni, da so postali bolj mehkužni, pravijo strokovnjaki. To je prej znamenje večje odprtosti ljudi in odprtosti stroke, ki sestopa s piedestala vzvišenosti in vsevednosti.
Kako je mogoče reševati konflikte v družini s pomočjo terapevta, ki se s problemom družinske skupine pusti tudi sam »kontaminirati«, hkrati pa skupaj z njo išče vzvode novih bolj zdravih odnosov, bo z udeleženci Kemplerje-ve šole prikazala Julka Vahen v oddaji Soočanje z izzivi življenja.
Atomska vojna je uničila življenje prebivalcev ameriškega mesteca. Med njimi je družina, katere zgodbo pripoveduje film. S tem, da je režiser Lynne Litman dogodke osredotočil na eno samo družino, je hotel prikazati osebno dimenzijo jedrske tragedije. Mladega igralca Lukasa Haasa poznamo iz filma Priča, William Devane je predvsem tv igralec, poznamo pa ga iz filma Maratonec. Tudi Jane Alexander je predvsem televizijska igralka, spomnimo pa se je iz filmov Vsi predsednikovi možje in Kramer proti Kramerju.
Film je učinkovitejši od uspešnice The Day After, (Dan potem), vendar je bil manj odmeven.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.00 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
14.30	Iz tujega tiska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 21.40 Minute za;
22.30	Etno glasba sveta;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show;
12.00	Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Italian style;
19.30	Melodije po pošti;
21.30	Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama;
16.45	Naši umetniki; 17.00 Posnetki Euroradia; 19.30 Intermezzo; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars Antiqua;
22.30	Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informa-
cije; 9.00 Pesem tedna;
9.45	Zdravnikovi nasveti;
11.00	Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik RK;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Finančni nasveti; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov;
9.35	Ugibajmo skupaj;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih pio-poldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve;
16.35	Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.10 Koncert;
11.30	Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika (Rado Murnik, pripoveduje Adrijan Rustja); 11.45 New Age; 12.00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Potpuri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič;
15.30	Mladi val: Novosti iz radijske diskoteke; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slov. komorni orkester in Slov. komorni zbor - Mesija (G.F. Haen-del, 3. del); 18.00 V mreži metafor; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom;
22.30	Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda: gost Miha Travnik; 21.05-22.00 Življenjski prostor Železna Kapla.
V


IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17,15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila;
20.00	Dial MTV; 20.30 Most wanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report, pon.; 00.00 Most Live!; 00.30 Post Modem, vodi Pip Dann;
02.00	Video, vodi Marijne;
03.00	Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 11.00 Strike it rich; 11.25 Dynamo Duck; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.00 Games World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.30 Zvezdne steze; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.10 Serije, ponovitve; 09.30 Testament, ameriški film; 11.05 Ulice San Francisca, ponovitev; 13.25 Imkperija vrne udarec, pon. ameriškega zf filma; 16.25 Risanke - Bugs Bunny, Kremenčkovi in druge; 18.35 Show Billa Cosbyja, 166. del; 19.05 Ulice San Francisca, 145. del; 20.15 Matlock: Sojenje za zapahi, ameriška tv kriminalka; 22.00 Jake in Mc-Cabe, 36. del; 22.55 Bojni yriroj, ameriški akcijski film;
PREMIERE
07,00 Romeo; 14.15 Zabava s Frankensteinom, ameriški film; 15.45 Mister Johnson, ameriški film; 20.15 Klinika smrti, am. kriminalka; 21.45 Videodnevnik britanske kraljevske družine; 21.55 Najijubši sovražnik, ameriški film
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf; 11.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije, prenos; 19.30 Športne novice; 20.00 Boks; 22.00 Tenis, pregled; 23.00 Lahka atletika; 01.00 Športne novice
3SAT
17.10 Nove prigode Black Beautyja, 5. del; 17.35 Oddelek za umore; 22.30 FBI - boj proti nasilju, ameriški film, 2. dela
SAT 1
09.50	Nočna straža, nemški film; 13.30 Sence strasti, 98. del; 14.20 Sosedi, 233. del;
14.50	Pod kalifornijskim soncem, 76. del; 15.45 Maščevalca, 33. del; 20.15 Pomlad na Immenhofu, nemški film
RIL
09.00	Serije, ponovitve; 20,15 Kojak: Smrt policista, ameriška tv kriminalka; 23.15 Očim, ameriška grozljivka
SUPER CHANNEL
23.00	Liberty and Bash, ameriški triler, 1991, igra Miles O'Keefe
ŠPORT

20
Sreda, 2. junija 1993
Turnir
»Sorti«:
Jadran
TKB
naprej
V uvodni tekmi 10. izvedbe košarkarskega turnirja za članska moštva »Don Giacono Sarti«, ki ga prireja društvo Don Bosco, je Jadran TKB v sinočnjem uvodnem srečanju po pričakovanjih premagal novopečenega Cetrtoligaša Barcola-no. Jadranovci so si med tekmi priigrali že dvajset točk prednosti, tako da je v zadnjih minutah bila na igriSCu le še mlajša garnitura moštva. V polfinalu se bodo jadranovci pomerili z zmagova-lecem srečanja med Borom Radensko in Intermuggio.
Jadran TKB - Bar-colana 97:82 (51:42) JADRAN TKB: Crisma 13 (3:5), Oberdan 14 (1:1), TomSiC 5, Pregare 5, Milic 4 (0:1), Merlin 19 (2:2), Räuber 27 (2:3), Smotlak 6, Gre-gori, Pettirosso 5 (l:lj. Trener: Vremec. PON: Räuber (40), TRI TOČKE: Oberdan 2, TomSiC, Prergarc in Merlin 1. DANAŠNJI SPORED
19.30 Servolana -Kontovel; 21.15: Don Bosco - Sgt.
Vse tekme so v Istrski ulici 52.
NAMIZNI TENIS / OD JUT RPRI GENOVI
Se bodo krasovci tudi z DP za člane vrnili z medaljami?
Christian Mersi - adut Krasove odprave (foto KROMA)
Alessia Arisi in Massi-mo Costantini bosta branila absolutni državni naslov na 46. državnem prvenstvu prve, druge in tretje kategorije, ki bo potekalo v Campoligure pri Genovi od jutri, do nedelje.
Pravico do nastopa na DP absolutnih kategorij imajo tudi nekateri Kra-sovi igralci, ki so si jo pridobili s kvalifikacijskimi turnirji v tretji kategoriji.
To so Katja Milic, Vanja Milic in Erika Radovič ter Borova igralka Lara Posega. Tik pred odhodom je doma z visoko vročino obležala trikratna zmagovalka iz mladinskega državnega prvenstva Katja Milic.
V Campoligure pa je odpotovala tudi špica namiznoteniškega odseka zgoniškega društva: Cri-stian Mersi, Igor Milic, Biserka Simoneta, Mo-
nika Radovič in Ana Ber-san. Krasovi drugokate-gorniki bodo nastopili posamezno in v igri dvojic, ki bodo za drugo kategorijo sestavljene takole: Mersi/Igor Milic, M. Radovic/Bersan, Si-moneta/Posega.
Mešane dvojice: Mer-si/M. Radovič, Igor Mi-liC/Bersan, Infantolino (San Dona) /Simoneta. V tretji kategoriji bi morali nastopiti trije pari v postavi Vanja Milic/Posega (Bor) in Katja Milic/Erika Radovič ter Frediani (Rangers Udine) /Katja Milic. V absolutni kategoriji bo Kras zastopan z moško polovico Mersi/Pann (S. Marco Verona).
Glede na dosežke celotne sezone in na spodbudne uspehe drugokate-gomikov na državnih turnirjih, kjer so slovenski predstavniki dosegali dobre uvrstitve (največkrat med prvimi štirimi), se v Krasovem taboru nadejajo tudi kakšne medalje. Krasovci so še zlasti moCni v dvojicah. Višek državnega tekmovanja se bo iztekel v finalu za tretjo kategorijo posamezno v petek, za drugo v soboto. Vsekakor želimo slovenskim predstavnikom mnogo športne sreCe in dobrih uvrstitev.
Jasna JureCiC
r ATLETIKA / NA TRB12U n
Igor Sedmak je krepko presegel normo za nastop na DP v troskoku
Dosegel je znamko 15,53 m
Na nedeljskem atletskem mitingu na Trbižu - nastop je bil sicer namenjen pionirjem Julijske krajine, Slovenije in Koroške, vendar so vanj organizatorji vrinili met diska in troskok za elane - je Igor Sedmak v troskoku, v izključno deželni konkurenci, premočno zmagal z odličnim rezultatom 15, 53 m (pred trenutno drugim tro-skokašem iz dežele Kaibischem s Trbiža, ki je postavil rezultat 14, 74 m). Ta, res soliden rezultat, pomeni za Igorja natanko to, kar je od nastopov v mesecu maju pričakoval: z dobrim rezultatom preskočiti prvo oviro na poti k rušenju psihološke bariere, ki je v zadnjem Casu pri njem vzrok za nerazumljivo rezultatsko majhen učinek, glede na lastno sposobnost in vloženo delo. Rezultat pomeni tudi krepko preseženo normo (15, 30 m) za nastop na državnem prvenstvu. In kaj zdaj? S tem rezultatom je Igor sicer lažje zadihal, se psihološko razbremenil, vendar se njegove težave s tem pravzaprav Sele začenjajo. Igor Sedmak je namreč edini slovenski kvali-
tetni atlet, ki kljub neznanskim težavam, vztraja v slovenski atletiki (in bo vztrajal vse dotlej, dokler bo ta slovenska ostala), za svojo kakovost in imidž zavednega slovenskega atleta pa je kaj klavrno nagrajevan (mišljena je seveda moralna nagrada). 2e od lanskega oktobra dalje, ko se je zanj pričelo pripravljalno obdobje za letošnjo sezono, si nemoten trening in tekmovanja zagotavlja z lastnim in trenerjevim denarjem, ne da bi imel kakršnokoli zagotovilo za povračilo vloženega (batagela, ki je je bil v zadnjem casu deležen, bo pokrila tekmovanja v maju in mogoče v juniju, ne da bi smel pri tem upati na nastop na kakem kvalitetnejšem tekmovanju). Njegov neurejen status znotraj samega društva in pritiskanje na kljuke brez konkretnega uspeha (razen neformalne obljube ZSSDI, da bo prispevala k stroškom za njegov nastop na državnem prvenstvu, za kar naša krovna organizacija zasluži res vso pohvalo) mu prav nie ne zagotavljata veselih in zadovoljstva polnih atletskih dni. (I.P.)
DOBERDOB
Dom
osvojil
prvo
mesto
V okviru vaškega praznika je bil konec tedna v Doberdobu v organizaciji Košarkarske sekcije Mladosti in ob sodelovanju SZ Dom zanimiv članski turnir, ki je oba dneva zvabil ob robove zunanjega igriSCa kar lepo število gledalcev. Organizator si zato nadeja, da bi ta pobuda postala tradicionalna in da bi nastopilo Se vec ekip.
Polfinalni tekmi sta bili dokaj izenačeni.
Na prvi je Kostanjevica premagala Doberdobce, ki so se trdoživo upirali gostom. Se bolj izenačen in razburljiv pa je bil drugi polfinale, v katerem je goriški Dom ugnal Poljane le s točko razlike.
Doberdobci so dan pozneje osvojili 3. mesto z zmago nad Poljanami, medtem ko so domovci posegli po prvem mestu, s tem da so zanesljivo odpravili Kostanjevico, ki je igrala v zelo okrnjeni postavi. MoStvo iz Kostanjevice se je namreč predstavilo na igrišče le s petimi košarkarji.
POLFINALE: Kostanjevica - Doberdob 43:36; Dom - Poljane 52:51 ZA 3. MESTO: Doberdob - Poljane 59:54
ZA 1. MESTO: Dom -Kostanjevica 34:21 KONČNA LESTVICA 1. Dom Gorica, 2. Kostanjevica, 3. Doberdob, 4. Poljane.
NASTOP / OB KONCU SEZC^Ü
Malčki ŠD Dom pokazali staršem kaj so se naučili
Na prireditvi nastopili tudi otroci, ki telovadijo pri OK Val
vadbenim uram prisest vovalo nekaj Cez 35 na koncu pa se ]'e t0 S e,
lo skoraj razpolovite-
Kakor koli že, so prl Dom odločeni, da bodo b to prakso nadaljevali u v naslednjih letih, saj na podlagi izkušenj 1 vtisov prišli do ugotoT! ve, da so prijetno oko J >
dobra organiziranost i ^
pogosti stiki s starši, v ve
liki večini primerov o
ločujoči pri bodoč vključitvi otroka v boi| zahtevne društvene pan° ge. (VIP)
Za najmlajše domovce, t.j. otroke, ki obiskujejo otroške vrtce, se je minuli teden zaključila redna vadba. Društveni odsek, ki skrbi za to pomembno dejavnost, je za zadnjo vadbeno uro poskrbel, da so otroci zbranim staršem prikazali, kaj vse so se med letom naučili. Mladi Domovci pa letos niso nastopili sami. V goste je namreč prišla skupina malčkov, ki pridno vadijo v štandrežki telovadnici pri OK Val. Ob navzočnosti velikega števila staršev, so se otroci pomerili v spretnostnem poligonu, nakar je prisotnim spregovoril podpredsednik SZ Dom Livio Semolič, ki je podčrtal pomembnost navajanja najmlajših na stalno obiskovanje telovadnic in igrišč, saj se poleg potrebnega razgibavanja naučijo tudi delovnih navad. Ob vsem tem pa najmlajsi predstavljajo osnovo za bodoče delovanje vsakega športnega društva.
V telovadnici Kulturnega doma, kamor jih je vozil najeti šolski avtobus, so v tej sezoni domovi malčki opravili preko 60 vadbenih ur. Pri spoznavanju raznih telovadnih veščin pa jim je pomagala skupina usposobljenih vaditeljev in animatorjev. Letošnja udeležba pa žal ni bila tako masovna kot v prejšnjih letih. V začetku sezone je
NOVICE
Zarjini začetniki uspešni na pokalu Altipiano
Z zmago proti Fulgorju so se zarjani uvrstili na prvo mesto v svoji skupini s tremi zmagami in se tako praktično uvrstili v polfinale turnirja na Opčinah. Naši nogometaši so se do sedaj dobro odrezali, saj Chiarbola, Altura-Muggessana in Fulgor so bile ekipe, ki so odigrale podrejeno vlogo.
Naj omenimo, da se bodo polfinalna in finalna srečanja odvijala prihodnji teden (d.gr.)
Zarja Adriaimpex - Fulgor 2:0 (2:0)
STRELCA ZA ZARJO ADRIAIMPEDX: Jan Pahor in Primosi.
ZARJA ADRIAIMPEX: Jaš Gregori, Škabar, Zor-nada, Cernjava (Stokelj), Batič, Berce, Jan Pahor, Grgič (Umari), Tolentino (Kapun), Primosi (Carli), Longo.
KARATE / 4. POKAL ZGONIKA V PRIREDBI SHINKAI KARATE KLUBA
Tekmovanje povsem uspelo
Nastopilo je okrog 150 tekmovalcev, od teh 100 mladih - Rekorden odziv gledalcev Med društvi slavili Openci, shinkaijevci pa so bili drugi z veliko prednostjo pred ostalimi
Obvestila
SD KONTOVEL - KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja košarkarski tečaj za začetnike in mi-nikoSarkarje letnikov od 1980 do 1987. Tečaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18. junija na igriSCu na prostem na Kontovelu. URNIK: 17.00 -17.45 (letnik 1986/87), 17.45 - 18.45 (84/85), 18.45 - 19.45 (80/81/82/83)
SD POLET
organizira drugi teden v juniju TEČAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. št. 211758 po 18. uri.
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne teCaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. St. 299858.
SK DEVIN - sekcija M.T.B.
obvešCa, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. St. 220423 (David).
ROKOMETNI ODSEK SK KRAS prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnila dobite v tajništvu Sport-nokulturnega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek: 18. - 20.; sreda in Četrtek: 14. -17; petek: 8.30 -12.30.
SD BREG - sekcija otroška telovadba vabi na zaključno revijo otroške telovadbe, ki bo jutri, 3. t.m., ob 16.30 v dolinski telovadnici. Vabljeni.
Mladinski odsek SPDT priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet v Bovec s spustom z gumijastimi čolni po reki Soči. Informacije in prijave pri Jasmin Rudež tel. 572585 do 9. t.m.
V Športnem centru v Zgoniku je bilo v nedeljo tradicionalno mednarodno tekmovanje karateistov, ki ga organizira Shinkai karate club iz BriSCikov v sodelovanju z deželno komisijo vsedržavne federacije FIC-TA. Sodelovalo je 13 društev iz Italije in Slovenije, 4. Pokal Zgonik pa so osvojili tekmovalci društva Centro sportivo intemazionale z OpCin z 62 točkami. Na drugo mesto so se uvrstili gostitelji Shinkai karate club; njegovi karateisti so dobili 54 točk. Glede na to, da je slo za mednarodno tekmovanje, je to gotovo pomemben uspeh. Ostala društva so dobila veliko manj točk. Na tekmovanje so bili vabljeni tudi karateisti s Koroške, ki pa se srečanja letos niso mogli udeležiti. V Zgoniku je tekmovalo nad sto otrok in vec kot 40 odraslih s pasovi barv od belega do rjavega. Letos pa je srečanju sledilo tudi veliko gledalcev, mnogo vec kot prejšnja leta, kar dokazuje, da postaja tudi pri nas karate vedno bolj zanimiv. V prvem delu srečanja so tekmovali najmlajši, za njimi pa še odrasli. Pomerili so se v napovedani borbi (ko atlet pred napadom napove udarec ali brco) in v katah (obveznih likih raznih tehnik, ki jih izvajamo pri karateju). Tekmovalci so bili razdeljeni na 8 kategorij, 6 za otroke in 2 za odrasle. V kategoriji A so bili otroci stari od 6 do 9 let z belimi in rumenimi pasovi, v B d 6 do 8 let od oranžnega pasu dalje, v C so tekmovali otroci od 10 do 12 let z
belimi, rumenimi in oranžnimi pasovi, v Cl prav toliko stari od zelen-ga pasu dalje, v D atleti, stari manj kot 15 let, z belimi in rumenimi pasovi, v kategoriji Dl pa otroci istih let od oranžnega pasu dalje. Odrasli z belimi, rumenimi in oranžnimi pasovi so tekmovali v kategoriji E, višji pasovi pa v F.
Otroci so tekmovali v parih. Po kategorijah so se najbolje uvrstili atleti in društva v naslednjem vrstnem redu.
Kategorija A: 1. CSI (Brischi - Carella), 2. KK Bistrica, 3. CSKS iz Pordenona, 4. Shinkai karate club (Robert Stoka in Katrin Stoka). Nastopili so Se: Erika Suc in Aleksna-dra Vasquez; Fabrizio Vinci in Jessica Stoka.
Kategorija B: 1. CSI (Urbani - Kropf), 2. Shinkai karate club (Nikolaj Bukavec in Elija Hrovatin), 3. KK Severnica, 4 UGG.
Kategorija C:	1.
Sankaku Isonzo Gorica (Rano - Casson), 2. Shinkai karate club (Nikolaj Baša in Julij Va-nello Premru).
Kategorija Cl: 1. CSI (Macor - Kropf), 2. KK Črnuče, 3. KK Bistrica, 4. Shinkai karate club (Stefan Grgič in Matej Peric).
Kategorija D: 1. Sho-tokan ryu Gorica (dell’Ova - Visentini), 2. CSI, 3. Shinkai karate club (Vinko Bandlej in Eliana Doglia).
Kategorija Dl: 1. CSI (Loy - Biagi), 2. KK Sevnica, 3. Shinkai karate club (Martin Guštin in Andrej Hrovatin), nastopil je še Tilen TauCer.
Odrasli so, kot rečeno,
Krasovi balinarji zmagali na turnirju v Zgoniku
Balinarska četverka domačega Krasa v sestavi Dell’Anno, Milj?’ Doljak in Emili si je v soboto zagotovila v Zgoniku lovoriko na mednarodnem
turnirju, ki ga je v sklopu vinske razstave priredil balinarski odsek Krasa. Na uspelem tekmovanju je merilo moči 12 ekip z obeh strani meje in v prijateljskem vzdušju je ob tekmovalni vnemi prišla do izraza tudi pristna družabnost, ki je pravzaprav temeljna postavka in kvaliteta tovrstnih srečanj.
Na poti do končnega slavja je trdnost Krasovih balinarjev v polfinalnem obračunu dodobra preizkusila razpoložena četverka proseskega Primorja, ki je pošteno namučila domačine, preden so po dveh urah in pol trajajočem boju zmagali z 11:10. V velikem finalu je Kras takoj silovito potegnil in si priigral visoko vodstvo 8:0. Repentabrske-
mu Kraškemu domu je sicer uspelo nanizati pet zaporednih točk, do preobrata pa ni prišlo in zmaga je pripadla domačim z 11:5. Primorje si je v malem finalu takoj opomoglo in odpravilo komenski Aluminij z 11:6.
(-bs-)
tekmovali v dveh kategorijah. Tekmovalci raznih društev so nastopili posamezno, njihova uvrstitev pa je naslednja.
Kategorija E: 1. UGG (Claudio Manino), 2. Sankaku Isonzo (ki je osvojila tudi tretje mesto), 3. Shotokan ryu Gorica. Nastopili so Se David Vesnaver, Elvin Škabar, Andrej Carli, Thomas Velikonja.
Kategorija F: 1. CSI (Stefano Leo), 2. Shotokan ryu, 3. Centro sportivo intemazionale, 4. Shinkai karate club (Suzana Capelli). Nastopili so Se Vojko Zotti in Davorin Starec.
Ob koncu tekmovanja so zmagovalci imeli nastop na prazniku v Zgoniku, kjer so udeležencem pokazali svoje znanje in spretnost.
Helena Jovanovič
MINIBASKET / SKLEPNA PRIREDITEV TROFEJE NISTRI __
Naši predstavniki uspešni in tudi srečni
Letos je na tej manifestaciji nastopilo kar 21 ekip - Lep uspeh naših v »slalomu«
Na sklepni prireditvi turnirja v minibasketu Trofeja Nistri za minikošarkarje letnika 1984 in maljse, ki ga ze vrto let prireja tržaški Liberias, je bil tudi letos »balonček Nesbeda« za vse udeležence dejansko pretesen-Zbralo se je namreč vec kot 200 minikošarkarjev 21 ekip, ki so se udeležili letošnjega turnirja.
Poleg nagrajevanja je bil tudi letos slalom z vodenje® z žogo z metom na koš. Nasi minikošarkarji so bili se kako uspešni. Žiga Ražem (Kontovel) je med igralci letnika 1985 osvojil odlično mesto, prav tako drugo mesto je osvojil tudi poletovec Kristjan Ferfolja med igralci letnika 1984, borovec Iztok Floridna pa je bil v tej kategoriji tretji.
Ce dodamo Se, da se je med šestnajst najboljših uvrstilo vec naših minikošarkarjev vseh treh društev, je na dlani, da naša društva dokaj dobro delajo z najmlajšinn.
Naši so imeli tudi srečno roko pri tomboli. Prvo nagrado, gorsko kolo, je namreč dobil poletovec Matija Dolenc.
Libertasova prireditev se je torej za nase zastopnike S sklepne prireditve Trofeje Nistri. (Foto KROMA)	končalo zares uspeSno in srečno.
ŠPORT
—košarka / kvalifikacije za evropsko prvenstvo h
Slovenija zlahka prva v D skupini
WROCLAW - Boris Gorenc in po-°CnIk; selektorja hrvaške reprezentan-co Petrovič sta drug za drugim se-6 za klopjo hrvaške ekipe na približ-0 dva metra dvicmienem ndm Vi ie si-
® Cenjen TV-poroCevalcem. Brat A^na Petroviča ne sme sedeti na klo-P1 Poleg Mirka Novosela, zato ker so ga
P° zagrebški tekmi v pokalu državnih Prvakov __________________________
tekmami prepovedi vodenja ekipe.
velja za vse tekme pod okriljem A, torej tudi za uradne tekme držav-^ 6 reprezentance. Aco Petrovič je doslej ^Presedel« že štiri tekme, jutri pa bo Pr'äyal Se na prvi tekmi drugega kroga alifikadj. Mladi slovenski reprezen-t pa se je po drugi tekmi proti Latviji Razpoložen usedel poleg Žarka Dju-da in intenzivno opazoval le enega
poicasu zadnje večerne tekme v ^gem kolu predtekmovanja mu je
PIT]6trta	L, „-------:___t _
^ öuuisoko, v Kaien je pisaio, oa je etrovic v prvem delu dosegel 31 točk, 0 konca zanimive tekme pa se je Stevi-° točk Se naraslo, na 48. »Zdaj imam Se
^ volle Ta troniranio in irmar-no rlTrr
, ^ preživel se vec časa m upam, A* de bom pristal med povprečneži, r^pgega ne morem red, ko gledam naj-'jfega evropskega košarkarja,« je dejal diladi slovenski košarkarski zvezdnik orenc, ki s prvimi nastopi v Wro-dtawu ni najbolj zadovoljen. Med nje-8°vim monologom se je Djurišič mimo Pogovarjal z Acom Petrovičem, za nji-®ra pa so sedeli Se Daneu, Horvat in
Aubepm n C' T Tm ir» Vlilo olrri-noi "l 1 r-r,
v man je počasi vstal izza kosa, si v hlače spet zatlačil malce zmečkano rijoličasto majico in skoraj pozabil na °> da je bil na tekmi Hrvaška - Estonija.
Jure Zorce iz Wroclawa
V Wrodawu je bil včeraj zadnji, odločilni dan v predtekmovanju po skupinah, kot se za takšno tekmovanje tudi spodobi, so se »zgodila« tudi nekatera presenečenja. Največje je bilo poraz Litve proti Belorusiji, tako da so lahko lit-vand le nemočno opazovali, kako se bo končala zadnja tekma med Poljsko in Belorusijo v skupini B, v kateri igrajo le tri ekipe. Reprezentanca BiH je izgubila tretjo tekmo, vendar si je že prej zagotovila napredovanje v skupino F, v katero se je uvrstila tudi Slovenija, zmagovalka skupine D. Poleg Litve sta zelo solidno igrah Se ekipi Ukrajine in Belorusije, medtem ko sta največji razočaranji na turnirju Moldavija in Makedonija Najboljši makedonski košarkar Petar Nau-moski je v prvih dveh tekmah od 17 trojk zadel le eno, vendar se je ob svoji katastrofalni igri le rahlo nasmihal, saj je s turskim klubom Efes Pilsen, ki je letos v Torinu igral v finalu pokala pokalnih prvakov, že podpisal novo pogodbo za (menda) 200.000 dolarjev na sezono. Naumoski je včeraj proti Hrvaški igral malo bolje, vendar za naSe južne sosede niso igrali Radja, Vrankovič in Dražen Petrovič, ki so v tem času trenirab, nato pa večino časa preživeb ob telefonih blizu tiskovnega središča, jedli pizze in se dolgočasili. Prav ti trije hrvaški zvezdniki so množico številnih, bolj ah manj zanimivih dogodkov, malce popestrili z včerajšnjo tiskovno konferenco, na katero so prišli na željo organizatorjev. Navzoče je seveda najbolj zanimalo, kje bodo profesionalci igrali v prihodnji sezoni, ti pa so na vprašanja odgovarjab tako, kot da bi govorih o vremenu. Torej - malo za Salo in malo zares.
Goran Radonjič Se danes Živi in dela v »vojnem Sarajevu«, na Poljsko pa je prišel kot uradni mednarodni sodnik
BiH. Njegov izmučeni obraz pravzaprav pove vse. Skupaj z igralci in vodstvom reprezentance vseskozi poskuša vzpostaviti zvezo z mestom ob reki Miljada. Iz Hrvaške je v Wrodawu znani mednarodni sodnik Danko Radič iz Šibenika, medtem ko je Makedonijo zastopal Avguštin Guleski. Priznati je treba, da sta prav ta dva sodnika ob našem Iztoku Remsu med najboljšimi v dvorani Ludowa
Slovenija - Moldavija 122:67 (57:36)
WROCLAW - Dvorana Ludowa, 600 gledalcev, sodnika Brazauskas (Litva) in Sudek (Slovaška).
SLOVENIJA: Horvat 2 (2:2), Tušek 8 (2:4), Daneu 7 (1:2), Bačar 10 (0:1), Zdovc 12 (1:1), Leban 4 (2:2), Alibego-vič 23 (3:5), Gorenc 30 (1:3), Kotnik 18 (4:5), Djurišič 2.
MOLDAVIJA: Zedik 7 (0:1), Makarčiuk4, KrasnoSok 11 (2:2), Karals 2 (2:2), Mureševskij 19 (5:5), Gorškov 14 (6:7), Magda 3, Kuzminov 7 (4:4).
Slovenski košarkarji so tudi v tretji tekmi v skupini D dosegli pričakovano visoko zmago, predtekmovanje zaključili na prvem mestu. Igrah so vsi, razen Kraljeviča, ki ga je selektor Janez Drvarič iz »vzgojnih« razlogov držal na klopi.
Danes je na turnirju prost dan.
Rezultati: večerna tekma 2. kola predtekmovanja: Hrvaška - Estonija 94:86 (53:42).
Rezultati 3. kola: Ukrajina - BiH 75:68 (34:33), Latvija - CeSka 87:81 (45:47), Slovenija - Moldavija 122:67 (57:36), Hrvaška - Makedonija 128:72 (67:41), Estonija - Romunija 109:84 (40:30), Belorusija - Poljska 75:81 (39:51)
Slovenija bo jutri ob 13.uri igrala v skupini F prvo tekmo proti reprezentanci Estonije.
NBA / PLAY OFF
Chicago
izenačil
Jordan zbral kar 54 točk
Kar nekaj tekem je že minilo, ne da bi Jordan (na sliki, zadaj) poskrbel za kak podvig vreden njegovega slovesa najboljšega košarkarja na svetu. »Prebudil« se je na četrti finalni tekmi vzhodnega dela končnice NBA, saj je ekipo Chicago Bulls popeljal do zmage s končnim izidom 105:95 s 54 točkami. Pri metu je imel 12:21 za 2, 6:9 za 3 in 12:14 v prostih metih. Jordan je tako, v svoji bogati karieri, izboljšal Se en rekord, saj je že Šestič v tekmah play offa presegel
mejo 50 točk. Pri ekipi New Yorka sta kot običajno največ točk dosegla Pat Ewing in John Starsks (oba po 24). Peto tekmo med Knicksi in Bullsi bodo odigrali danes ponoči, med nočjo pa so peto srečanje izpeljali tudi na drugi strani ZDA med Phoenixom in Seattlom.
IZIDI IN STANJE V ZMAGAH
Vzhod: Chicago Bulls -New York Knicks 105:95 (2:2 v zmagah)
Zahod: Phoenix Suns -Seattle Supersonics 2:2 v zmagah (V. Jogan)
TENIS / JEKLENI »BIG JIM«
Po dvoboju s Prpičem je Courier brez težav tekel vse do hotela
8:10Anke Huber prvič v polfinalu
PARIZ - Anke Huber ni naravni teniski talent, ki nagonsko dela točke. Ima pa odličnega coacha (Boris Breskvar), veliko volje in izpiljene osnovne udarce, ki'jih udarja tako hitro kot Monika Seleš. Včeraj je v njunem tretjem medsebojnem dvoboju Se tretjič premagala 4. nosilko, Španko Conchito Martinez, in se prvič v karieri uvrstila v polfinale turnirja za Grand Siam. »Potem ko sem v prvem nizu igrala preveč pasivno, sem v drugem spremenila taktiko. Začela sem napadati, čeprav sem s tem več tvegala. Prav nič treme nisem imela, igrala sem na vse ali nič,« je povedala Anke Huber.
Utrujeni Jim
Thomas Muster in Jim Courier sta poleg Stefana Edberga fizično najbolje pripravljena igralca na ATP Touru. S hitrim tempom igre in močnimi udarci premagujeta nasprotnike. Potem ko sta se v ponedeljek spopadla med seboj, je bil dvakratni pariški zmagovalec v včerajšnjem dvoboju proti Prpiču, Se posebej v četrtem nizu, videti utrujen. Prpič, ki se je zaradi uspeha na pariškem turnirju povzpel za 60 mest (s 181. na 120.), je povedal, »da ga je v prvem nizu zmedel nena-
Jaka Lucu iz Pariza
vadno velik prazen prostor, ki zeva med centralnim igriščem in tribunami, Courier pa da ga je enostavno ubijal.« »Potem,« je nadaljeval Goran, »sem ugotovil, da se pravzaprav žogava in da ni tako prodoren kot sicer. Ge bi se dvoboj zavlekel v peti niz, bi ga lahko premagal.« Utrujen ali ne, Courier se je že tretjič zapored uvrstil v četrtfinale (lani in predlani je tudi zmagal), takoj po dvoboju pa je brez težav spet tekel vse do hotela.
Norca in gentleman
Ion Tiriac je v tenisu bil že vse. Igralec, trener, coach in menedžer. Zaljubljen je v tenis in tudi na Roland Garrosu, Se posebej na centralnem igrišču, skorajda ni dvoboja, ki ga Romun ne bi spremljal. Pa ne zato, da bi ga fotografi že milijon-tič slikali, marveč zato, da bi, kot sam pravi, lahko ocenil, kako se razvija tenis. Čeprav je bil Lecontov coach, trenutno pa skrbi za Ivaniševičeve in Beckerjeve posle, je po njegovem mnenju Edberg največja osebnost med moškimi teniškimi profesionalci. »Kadar koli gledam Stefana Edberga, ga občudujem. Velik človek, velik igralec, zelo izdelana osebnost. Zares je
prav teniski gentleman.« Za Ivaniševiča je bil, dokler ga nista včeraj v igri parov, v kateri je igral skupaj z Lecontom, porazila brata Jensen, prepričan, da »je genij, tako kot sta to bila tudi Nastase in McEnroe. Toda Ivaniševič je nor mladenič, ki bi ga bilo treba za pol leta umakniti iz teniškega cirkusa in z njim začeti znova. Popolnoma profesionalno, brez izgredov in brez nenehnega ukvarjanja s osebnimi problemi.« Tudi Henri Leconte, katerega ime ljudje vzklikajo tudi na igriščih, na katerih ne igra, je po Tiriacovem mnenju nor: »Leconte je francoski Becker oziroma novi Noah. Je karizmatična osebnost in teniški virtuoz, taki pa so na igrišču najbljižje teniški norosti. Henri lahko poleti do zvezd ali pa pristane v blatu, nikoli pa ne bo povprečen.«
Včerajšnji rezultati
Četrtfinale, moški: Courier (ZDA, 2) - Prpič (Hrv) 6:1, 4:6, 6:0, 7:5; Novaček (Ceš) - Krajicek (Niz) 6:3, 3:6, 6:3, 3:6 prekinjena zaradi teme. Četrtfinale, ženske: Graf (Nem, 1) - Capriati (ZDA,
6)	6:3, 7:5, Huber (Nem, 8) - Martinez (Spa, 4) 6:7, 6:4, 6:4, Sabatini (Arg, 3) - M. Fernandez (ZDA, 5) 6:1, 6:7, 8:10; Sanchez (Spa, 2) - Novotna (Ces,
7)	6:2, 7:5.
HQGOMET / TUJA PRVENSTVA
KOLESARSTVO / NA GIRU TUDI VČERAJ BREZ SPREMEMB
NOVICE
Olympique francoski prvak, v Nemčiji pa je še negotovo
Nizozemskem slavje Fevenoorda Presenetljivi rezultati v Španiji
Po
Pokalu prv
Povila z e Ce«i, ki jc
arainom.
Vernp0ve
J°“SS
^anjkab
Pa s< stlrih d: uHce j Uspeh
'-'o rvi
Vrstn PsGinh Kolo j stanje v ^rgi «e n der Brej d°mačirr Zl8ral in SU1 kar > s° Bode
ckumu “a take stil pr slabše
(+30: + kolu bc
se
Ho ,
Zeli
obs
čel
bo
Vrstni red: Bayern in Werder Bremen 46, Eintracht 42.
Do nadvse presenetljivih izidov je prišlo ta teden v Španiji. Barcelona je gostovanje v Vigu očitno vzela kot trening, domača Celta, ki mirno pljuje na sredini lestvice, pa je povedla s 3:0. Katalonci so se sicer prebudili, a čez tesen poraz s 3:2 niso zmogli. Edinstveno priložnost je zapravil Real Madrid, ki je v Pamploni proti Osasu-ni le izenačil. Kot že večkrat v gosteh so »beli« pokazali skromno igro, tako da sta se ekipi kaj kmalu sprijaznili z belim izidom. Čisto teo-rične so možnosti, da v boj za naslov poseže tudi La Coruna, ki spet igra odlično, a si je z nedavno serijo treh zaporednih porazov bržkone zapravila vse Sanse.
Vrstni red: Real Madrid 53, Barcelona 52, La Coruna 50.
Končujejo se tudi druga, manj prestižna prvenstva. Na Nizozemskem je po devetih letih suše naslov osvojil rotterdamski Feyenoord. Njegova temnopolta asa Blinker in Taument bosta gotovo med biseri kupoprodajne borze, ki že trka na vrata. Bodoči interjevec Bergkamp pa se je od Ajaxa poslovil z dvema goloma in s prvim mestom na lestvici strelcev.
Na Portugalskem si je državni naslov zagotovil Porto, medtem ko praznujejo na Škotskem Rangers! zmagi v prvenstvu in državnem pokalu.
Dimitrij Križman
Španec Cabello vozil sam 181 km a zmagal je Italijan Giorgio Furian
Argentin in Indurain zajezila napad Bugna in Chiappuccija - Bonča OK
Bo Argentin danes slekel roza majico?
Sedaj bo šlo zares. Na današnji etapi na kronometer, dolgi 28 km po Senigaliji se bo začel odločilni del 76. Gira dTtalia. Uvodna tekmovanja so potrjevala rezultat prvih dveh poletap na otoku Elba, kjer si je roza majico presenetljivo privozil veteran in izmed še aktivnih italijanskih udeležencev dirke tudi najbolj uspešni kolesar Moreno Argentin. Vrstni red pri vrhu se do zadnje etape po Siciliji skorajda ni spremenil.
Najbolj prisrčen sprejem prvega dela Gira so kolesarji dožviljali na Siciliji, otoku, ki že dolgo Časa trpi mafijsko nasilje in se posledično otepa z nerazvitostjo. V nedeljo je ogromna množica ljudi stala ob cestah in nestrpno Čakala na prihod najboljših kolesarjev, najveCja gneCa pa je bila v cilju, kjer je bila po razglasitvi rezultatov nepopisna gneCa. Vsi so stegovali vratove in Čakali na pojavo kolesarja v roza majici in ostalih italijanskih zveznikov. Moreno Argentin je zaradi gneCe zamudil posebno letalo in moral Čakati na redno zvezo z Rimom in v hotel prispel pozno ponoči.
Organizatorji dirke so s temi sicilskimi etapami hoteli pokazati solidarnost v boju proti mafiji s prebivalci otoka in ti so to sporočilo zelo dobro razumeli, ter tri dni z dušo in srcem živeli za Giro in na vsakem koraku spremljali udeležence in spremljevalce dirke.
Pred kronometrsko etapo so najboljši različno razpoloženi. Glavni favorit (na papirju) Spanec Indurain je v svojih izjavah zelo optimističen, istočasno pa je iz obnašanja opazno, da ga nekaj skrbi. Svoj dosedanji nastop je tako ocenil: »Nisem želel porabiti preveč energije. To so bile v glavnem ravninske etape, ki pa po moji oceni ne morejo prav ničesar odločiti. Moj nastop je bil zadovoljiv, odločilne etape Čakam zelo dobro pripravljen.« Ge je bil dosedanji nastop le zadovoljiv, »el navarro« ni v vrhunski formi in ne ve, kakšne so njegove realne možnosti v primerjavi z konkurenti. In ti konkurenti so italijanski zvezdniki, od katerih vesoljna Italija zahteva roza majico. Spremljevalci Gira smo skorajda enotni v oceni, da bo Argentin že jutri (danes) roza majico moral prepusti enemu od favoritov.
Dobro se je izkazal Gianni Bugno, ki pa ne more skriti svoje neučakanosti in se je nekajkrat spustil v Sprint na tak naCin, kot to počenjajo neizkušeni kolesarji, vrh vsega pa ga pesti stara poškodba desnega ramena in občasno Čuti bolečine, verjetno tudi zaradi padca pred Palermom. Claudio Chiappucci je bolj previden v napovedih in čaka na svoj trenutek šele v Alti Badii in Sestrieresu in je trenutno dokaj miren, zaCuda brez polemičnih izpadov, na katere smo se že dobro privadili.
Maurizio Fondriest je pred Girom pokazal največ in je izmed italijanske trojke tudi najbolj kotiran. MolCeCi in tihi Fondriest nerad napoveduje za naprej. Pravi, da sam ne ve, kako bo šlo in da ga tudi njega to najbolj zanima. »Vse je odvisno od telesne pripravljenosti,« je bil kratek Fondriest. »V Sestrieresu pa bomo najverjetneje že proslavljali zmagovalca letošnjega Gira,« je še dodal po krjašem premisleku.
Kakor koli že bo, bomo danes v Senigaliji spremljali letošnjo najkrajšo in (do sedaj) najrazburljivejšio etapo 76. Gira dTtalia.
Stefano Marchi/Freepress
FABRIANO - Po dnevu počitka so udeleženci 76. Gira dTtalia nadajevali z upočasnjenim ritmom vrtenja pedalov, kajti vročina v Italiji ne pritiska samo na Siciliji. Najhuje je bilo za Spanca Cabella, ki je sam prevozil 181 km. Glavnina se zanj dolgo Casa ni zmenila, tako da je imel že devet minut prednosti, naposled pa so se favoriti zdramili in ga ujeli nekaj kilometrov pred ciljem. Napeto je bilo samo med letečim ciljem Intergiro, ko sta Bugno in Chiappucci zbrala nekaj sekund prednosti pred roza majico Ar-gentinom, ki pa je z vrtoglavo vožnjo, v sodelovanju z Indurainom, v osmih kilometrih nadoknadil ves zaostanek.
V	zaključnem finišu je bil najhitrejsi Italijan Giorgio Furlan pred Chieso, za njima pa je prispela v cilj glavnina zasledovalcev, med katerimi je bil tudi Valter BonCa, z zaostankom 7 sekund za zmagovalcem današnje sorazmerno lahke etape. 2e tretjič je imel smolo Valterjev kolega Leoni, ki je spet šprintal prezgodaj in bil z zaostankom 7 sekund šesti in ki obtožuje kolege iz Jollya, da mu ne dovolj pomagajo pri pobegu, čeprav je za prezgoden Start kriv sam.
V	skupnem seštevku, pred današnjo etapo na kronometer je Bonča zadržal 39 mesto, z zaostankom 2 minuti in 29 sekund, od današnje etape pa Bonča pričakuje, da bi obdržal sedanji položaj, Ce pa bi mu uspelo doseči kaj več, bi bil zelo zadovoljen.
Za Furlana je bila včerajšnja zmaga že druga na Giru, eno etapo je namreč dobil tudi lani, ko se je uveljavil tudi na dirki »Valonska pušCica«. Smolo pa je vnovič imel njegov rojak Vona, olimpijski zmagovalec na 100 km v Los Angelesu, ki je že drugič letos padel in prispel na cilj z 9:50 zaostanka.
Vrstni red 9. etape:
1. Giorgio Furlan (Ita), ki je prevozil 216 km (Mon-telibretti - Fabriano) v 5.38:14 s povprečno hitrostjo 38,317 km na uro; 2. Chiesa; 3. Zaina +6 sek.; 4. Manzoni +7 sek.; 5. Baldato, 6. Leoni, 7. Rafti (vsi Ita),; 8. Gonzalez (Spa); 9. Boden (Nem); 10. Hudertmarck (Nem); 11. Chefer (Kaz); 12. Neves (Port); 13. Fondriest (Ita); 14. Manojlov (Rus); 15. henn (Nem); 76. Bonča (Slo) vsi v Času Manzonija.
Skupni vrstni red:
1. Moreno Argentin (Ita) 41.40:57; 2. Ugrumov (Lat) +26 sek.; 3. Fondriest (Ita) +35; 4. Bugno (Ita) +38; 5. Indurain (Spa); 6. Saligari (Ita) +39; 7; Zaina (Ita); 8. Leblanc (Fra) +42; 9. KoniCev (Rus) +46; 10. Chiappucci; 13. Deila Santa +51; 14. Lelli +54; 15. Casagrande (vsi It)a; 16. Roche (Irs) +55; 17. De Las Cuevas (Fra) +1:02; 18. Chioccioli +1:05; 19. Botarelli +1:07; 20. Conti (vsi Ita) +1:08; 39. Bonča (Slo) +2:29.
Biasion prvi v Grčiji
Italijan Miki Biasion je zmagovalec rallyja Akropolis, ki Šteje za svetovno prvenstvo. Zahtevna dirka je povzročila mnogo odstopov. Niso je dokončali Vatanen, Auriol, Eriksson in Dele-cour.
Vrstni red; 1. Biasion (ford escort) 6.54:53; 2. Sainz (lancia delta) +1:13; 3. Schwarz (mitshu-bishi) +2:44; 4. Aghini (lancia delta) +5:40, 5. Trelels (lancia delta).
Vrstni red dirkačev: Delecour (Fra) 55, Sainz (Spa) 51, 3. Kankkunen (Fin) 43, 4. Auriol (Fra) 35, Sainz (Spa) in Alen (Fin) 25.
91
Osem tekem za nogometno SP
Danes bodo v Evropi odigrali osem tekem kvalifikacij za nogometno SP in sicer: Estonija - Škotska, Norveška - Anglija, Litva - Španija, Danska
-	Albanija, S. Irska - Latvija, Češkoslovaška - Romunija, Islandja - Rusija, Izrael - Švedska.
Kolesarska dirka po FJK za amaterje tudi v Sloveniji
V Vidmu bo danes startala 32. izvedba mednarodne amaterske etapne kolesarske dirke po deželi Furlaniji Julijski krajini, ki predstavlja eno izmed redkih letošnjih etapnih dirk v Italiji, potem ko je že zgledalo, da bo tekmovanje zaradi hudih finančnih težav odpadlo, saj je bilo v koledarju od 10. do 15. maja, je organizatorjem vendarle uspelo, da startajo, pa Čeprav z etapo manj, kot je bilo predvideno. Po drugi strani pa bodo na startu poleg najboljših italijanskih ekip, ki se pripravljajo na skorajšnji amaterski Giro, še državne reprezentance Nemčije, Ukrajine, Belorusije in Slovenije. Slovenske barve bodo zastopali elani ljubljanskega Roga, in sicer Martin Hvastija, Rajko Petek, Robert Pintarič, Sandi Smerc ter Boštjan Felc, vodil pa jih bo Gorazd Penko. Slovenski kolesarji, ki so nastopali tudi na prvi dirki po Sloveniji, se bodo morali meriti z izredno hudo konkurenco na težavni progi. Dirka bo tudi letos šla preko meje in sicer jutri v etapi Tarcento - Matajur, ko bodo prešli mejni prehod pri Robiču in se preko Kobarida povzpeli do Livka, od tu pa proti končnemu cilju. Spored etap
Danes: Videm - Centa 142 km start 13.00; 3.6. Centa - Matajur 136 km start 12.00; 4.6. Buia -Arta Terme 127 km start 12.00; 5.6. Arta Terme
-	Porcia 159 km start 11.00. (R. PeCar)
World league tudi v Trstu
Tekmi proti Kitajski v okviru svetovnega odbojkarskega turnirja Wolrd league bo italijanska reprezentanca odigrala v Trstu in Vidmu 11. oziroma 12. junija. Na včerajšnji predstavitvi dogodka v Trstu je bilo poudarjeno, da bosta tekmi bržkone odločali o uvrstitvi v finalno fazo tega tekmovanja. Italija na tem tekmovanju nastopa v bistvu s svojo B garnituro,v kateri pa so tudi znana imena, kot De Giorgi, Masciarelli, Pasinato, Martinelli in Gravina. Društva, ki bodo nabavila paket desetih vstopnic, dobijo še dve vstopnici brezplačno. Ponudba, je bilo rečeno, velja tudi za klube iz Slovenije.
ČRNA KRONIKA
Sunek v smrt
ORMOŽ - Popivanje v bifejih se po dobri stari slovenski tradiciji večkrat konca s pretepom; tako je bilo tudi v bifeju Pri pošti predzadnjega majskega večera. Pred bifejem sta se stepla 30-letni Venceslav C. in 23-letni Marjan S. Venceslav je pri prerivanju Marjana sunil od sebe, tako da je ta padel vznak na tla in kmalu zatem umrl. (V. K.)
Donator Tine
PORTOROŽ, PTUJ - V noči na ponedeljek je vlomilec »prišel« v restavracijo Tine v Seči. Iz stenske blagajne je pobral veC kot milijon in pol deviz in tolarjev ter izginil. Manj uspešen je bil noCni »uCe-nec« Osnovne šole Ljudsld vrt v Ptuju. Odnesel ni prav ničesar, škode pa je povzročil za 20 tisočakov. (Konec šolskega leta je - morda pa si je popravil le kakšno oceno v redovalnici!?) (V. K.)
Sleci hlačke!
CELJE - Februarja in marca so bili mnogi starši srednješolk na Celjskem v skrbeh za svoje hčere. Policisti in Časopis so namreč poroCah o skrivnostnem nasilnežu, ki s svojim avtomobilom ustavlja avto-stoparkam, jim najprej izreče kakšen kompliment, nato pa zahteva, da slečejo hlačke. Pred nekaj dnevi pa se je neokusni sitnež ujel. Na policiji se je namreč oglasila ena izmed deklet, ki jo je možakar enkrat že nadlegoval, in izrazila pripravljenost, da ga prepozna. Ker so ga identificirala tudi druga dekleta, ki jih je nadlegoval, bodo možakarja - za katerega se je izkazalo, da je sicer vzoren zakonski mož -ovadili zaradi spolnega nasilja. (B. P.)
Še se najde kakšna granata
MURSKA SOBOTA, MENGEŠ - Zadnjega majskega dne je mož iz Senice našel tri minometalske granate kalibra 82 milimetrov, na Jelovškovii cesti pri Mengšu pa so izkopali protipehotno odskočno ra-zpršilno mino. Obe najdbi sta izvirali še iz druge svetovne vojne. (V. K.)
Hoteli ogoljufati zavarovalnico
CELJE - Trije Celjani so hotefi zavarovalnico ogoljufati za 107 tisočakov, zdaj pa jim je gotovo žal, saj se bodo morah zagovarjati pred sodnikom. Vse skupaj se je zaCelo, ko je Darko K. sredi maja trčil v drug osebni avto. Ker je bila škoda tolikšna, da bi jo bilo treba prijaviti policiji, Darko pa ni imel vozniškega dovoljenja, sta se z Rajkom T. dogovorila, da poišCeta koga, ki se bo zavarovalnici predstavil kot povzročitelj nesreče. To se jima je tudi posrečilo, a ko so vsi trije skušali na zavarovalnici z lažnimi podatki priti do zavarovalnine, so jih razkrinkali. Obtožili so jih sodelovanja pri zavarovalniški goljufiji. (B. P.)
MAMILA / PREKINJENA »SLOVENSKA ZVEZA«
Heroin jima je prinesel zapor
Leto dni ječe - Sodniki so bili »nežni« -Slovenščina na srbskem sodišču
Žarko Rajkovič / Vlado Kadunec
BEOGRAD - Ljubljančanka Anica Sipoš in Gilbert Mežnar iz Kranja sta še po skoraj treh mesecih pod ključem v Pirotu pri bolgarski meji. Kot smo takrat zapisali so ju v sredini marca prijeli na mednarodnem vlaku iz Istambu-la za München skupaj z 2.210 grami heroina. Pred dnevi je bila izrečena tudi razsodba, s katero so obema Slovencema naložili kazen leto dni zapora. Mežnar in Sipoševa, sta se na sodišču branila, Ceš da nista vedela, da so v njuni prtljagi mamila. Menda sta kupila poceni kovčke.
Nista preverjala carigrajskega trgovca. Verjela sta mu na besedo, da sta kovčka iz pravega usnja, to pa je bilo tudi edino, kar ju je takrat zanimalo. Zaradi ugodne cene sta kupila kar dva. Nista opazila, da imata oba kovčka dvojno dno. Tako sploh nista vedela, da prenašata drogo.
»Naše sodišče je upoštevalo tudi to možnost. Vendar pa smo podobno zgodbo že tolikokrat slišali na tem sodišču, da ji je težko verjeti. Vsi ti-
hotapci z mamili se branijo na isti naCin. Zmeraj trdijo, da jim je drogo nekdo podtaknil. Takšna obramba očitno ni mogla prepričati sodišča. Ker gre za veliko količino heroina, bi bila kazen lahko tudi desetkrat višja. Tako pa je sodišče upoštevalo vzorno vedenje obeh obtoženih. Po njunih izjavah nista bila nikoli obtožena za podobne prekrške, zato sta izrečeni kazni tudi tako blagi,« je izjavil predsednik sodišča v Pirotu Jovan Spasič.
Anica Sipoš se je že pritožila Vrhovnemu sodišCu Srbije. Predlaga, naj jo osvobodijo nadaljnjega prestajanja kazni. Gilbert Mežnar je takšno pritožbo samo napovedal, a je še ni vložil. Ge tega ne bo storil v nekaj dneh, bo sodba postala pravnomočna. Predsednik pi-rotskega sodišCa Jovan Spasič je prepričan, da bo vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Sipoše-ve, ker v njej ni nobenih novih podrobnosti, ki jih ne bi bili upoštevali že doslej. Tako se bosta po vsej verjetnosti Me-žar in Sipoševa kmalu znašla v zaporu za tujce
v Sremski Mitroviči. Zanimivost sojenja je, da je sodni postopek prvič potekal v slovenščini; kot vsi drugi tujci sta imela namreč tudi Slovenca pravico do obrambe v materinem jeziku. Problem je bil samo najti prevajalca, saj doslej še ni bilo nobenega slovenskega državljana, ki bi ga zalotili pri nezakonitih dejanjih na mejnem prehodu pri Dimitrovgradu.
Pri vsem tem pa je opozorilno tudi dejstvo, da slovensko zunanje ministrstvo za primer »Pirot« ne ve - kar je tudi razumljivo, saj s Srbijo zaradi znanih vzrokov naša država nima diplomatskih stikov. Notranje ministrstvo pa zaradi interesov morebitne preiskave o možni »slovenski zvezi« zadeve ne komentira - uradno o tem ne vedo nie (vsaj pred tedni niso). Srbija je tako tudi za kriminal izolirana od sveta, primer pa bi bil lahko opozorilo za slovenske državljane: Ce ga »pobiksaš« v srbski državi, ne moreš računati, da ti bo matična država lahko priskočila na pomoC.
Kje je skrivnostni Frančišek
CELJE - Celjski kriminalisti so prijeli pet nepridipravov, ki so osumljeni tatvin vozil v tujini, pomoči pri tatvinah, ponarejanja listin in prikrivanja. Gre za Silva P., Martina G., Branka B., Borisa K. in Zdenko S. iz Celja, Šmarij pri Jelšah in Krope. Toda njihovega domnevnega vodje, Frančiška S., policija še nima za varnimi zapahi. Frančiška namreč sumijo najmanj kraj vozil v Nemčiji in Avstriji. Ker pa ima dvojno državljanstvo, najverjetneje pa še kakšno drago ime, ga že nekaj Časa neuspešno iščeta tako slovenska kot nemška policija. (B. P.)
S čim odpeljati plen?
MARIBOR - Minuli vikend je neznanec vlomil v poslovalnico Unis-Tours rent-a-car v Ulici Moša Pijadeja. Celoten plen 50.000 tolarjev je možak (ali možakinja) odpeljal kar z Unisovim rent-a-car vozilom, katerega kljuC je našel v poslovalnici. Ce torej kdo opazi zapuščeni ali vozeči Jugo 55 registracije LJ P2-20/92, mu bodo tako na policiji kot pri Unisu hvaležni, Ce jih obvestite. (V. K.)
Lovec na trofeje
ŠMARJE PRI JELŠAH-Lovci lovske družine Boc so presenečeni ugotovih, da je ob koncu maja v njihov lovski dom v Gaberkah vlomil neznanec in jim odnesel kup lovskih trofej, med njimi tudi 11 rogov srnjakov, nagačeno glavo srnjaka, nagačeno glavo muflona z bronasto medaljo okoli vratu, nagačeno glavo divjega prašiča in rogove muflona. (B. P.)
Iztirili so se potniški vagoni
LJUBLJANA - Nekaj minut pred 16. uro se je včeraj na odprti progi, približno kilometer in pol od železniške postaje Zalog proti Lazam, iztiril del potniške vlakovne kompozicije. V neuradnem pogovoru z dežurnim v ljubljanski upravi za notranje zadeve smo izvedeli, da se je iztirilo šest potniških vagonov. K sreCi mrtvih ni bilo, med potniki pa je bilo seveda kar nekaj panike -laže sta bila poškodovana samo dva izmed njih. Preiskovalci še raziskujejo vzroke nesreče. (V. K. Foto: Srdan Zivulovic/TRIO)
3. junija
e dal neizonscu t sto revolucionarno
deja-
a v vrh
sti dvaj'
ki koncu, ivi ** il začeti in z W ®
, .. i	c n t d

;namenueg<* ga imenovali »d» se je rodil v vasi il Monte v škofij tmo kmečkim star
Teologijo je Studu*
..	in V tu
nu, protesoi
ih cerkvenozgooo-
lel.
hintamjedouu rvnika. Benedik1 : potem poklical v • Aolti nič'
aatska
1JLLI
)jo sposobno-
i za papeža-
ZDRAVA HRANA
V tej rubriki je bila izdelava pšeničnega mesa iz pšenične moke že predstavljena. Sedaj vam predstavljamo Se nekaj receptov oziroma napotkov za njegovo uporabo v kuhinji.
Pšenično meso je eden od zelo uporabnih nadomestkov za obicja-no meso. Pripravi se ga lahko npr. kot popečen zrezek, paniran zrezek, zrezek v omaki, golaž itd. Sam okus pšeničnega mesa je nevtralen, tako da se navzame okusa začimb in omak, ki jih dodajamo.
Vegetarijanski golaž: izdelava golaža je zelo podobna pripravi klasičnega golaža, zato smo pri tem lahko bolj sproščeni in prepričani, da nam bo uspelo pripraviti zelo dobro jed. NajveCji vpliv na končni okus bo imela uporabljena zelenjava in začimbe. Za osnovo vzamemo srednje veliko Čebulo, Česen, nerafinirano sončnično olje in na koščke narezano pšenično meso. Za štiri osebe ga zadostuje 400 g. Vse skupaj pražimo in nato zalijemo z vodo. Dodamo svež paradižnik oz. paradižnikovo mezgo, majaron in morsko sol. Kuhamo slabih deset minut.
Golaž zgostimo z žlico graham moke, ki jo prej zmešamo z vodo in ob stalnem mešanju dodamo v jed. Kuhamo še nekaj minut. Ko končamo s kuhanjem, dodamo še sojino omako (najboljša je »Tamari« oz.
»Shoyu«), Po želji lahko seveda dodamo tudi druge začimbe kot so poper, rdeCa paprika itd. Ta golaž je pripravljen v razmeroma kratkem Času (20-25 minut), saj pšenično meso v nasprotju z običajnim ne potrebuje dolge obdelave.
Popečeno pšenično meso: izberemo kakšno bolj kvalitetno nerafinirano olje npr. olivno sezamovo, sončnično ipd. Meso narežemo na rezine in ga rjavorumeno popečemo na zmerni temperaturi z obeh strani. Nato ga pokapamo s sojino omako. Kot prilogo dodamo gorCico ali domači ajvar. Lahko pa pripravimo marinado iz vode, sojine omake in začimb po želji (npr. zelena, šetraj, majaron, origano itd.). Popečene rezine damo v marinado za nekaj ur ali Cez noč. Vse skupaj postavimo v hla-
dilnik. Marinirane rezine iz pšeničnega mesa lahko uporabimo za obložene kruhke, narezek ipd.
JEDILNIK	Slavko Abamiie
šunkin zvitek s skuto dunajsko ocvrt piščanec slan krompir zelena solata italijanski šodo
Junij in prva polovica julija sta meseca, ko ponovno sejemo. Najprej endivijo ter glavnati radie za sezonsko uporabo, kasnejša setev od 20. junija do 15. julija pa je namenjena pridelavi endivije in'glavnatega radica za zimsko uporabo. Za jesensko uporabo sejemo najprej endivijo, sorte rumena eskariol, za zimo pa eskariol zeleno in dečkovo glavo. Dečkova glava ni primerna za siljenje v kleteh, zelena eskariol pa je, Ce jo jeseni izkopljemo s korenino in zložimo v zaboje ter shranimo v hladni vlažni kleti. Ko jo shranjujemo, mora biti solata povsem suha.
Endivijo lahko sejemo po celi gredi ali v vrste, kar je bolje, vendar pa moramo pri tem upoštevati medvrstno razdaljo. Ta naj bo od 35 do 40 centimetrov. Ko je solata primerna za presajanje, to je takrat, ko je visoka 5 centimetrov, jo delno razredčimo in presadimo na stalno mesto, tisto, ki ostane v vrstah, pa ne redčimo, da se bo obelila sama. Za jesensko uporabo sejemo glavnati radie sorte pala rosa dolfino in si-sta, za kasnejšo uporabo pa ave-rato, mesola in za zimo sorto pala rosa foresto. Ce omenjenih sort ne boste našli v naših semenarnah, jim imajo zagotovo Cez mejo. Sejete lahko tudi druge vrste radičev, Ce na vrečki s semenom piše precoce, kar pomeni zgodnji radič, tardiva pa seveda pozni. Od nizozemskih sort se pri nas najbolje obnesejo othelo, cesaro in augusto. Te pa že imajo mnoge naše zasebne trgovine s semeni. Radie in endivijo sejemo vsaj centimeter in pol v zemljo, tako, da najprej naredimo kanal-Cek, ki ga moCno zalijemo, nato pa vanj posejemo semena in jih prekrijemo z zemljo. Ko imajo
rastline najmanj štiri prave liste, radie presadimo na stalno mesto v razdalji 35 krat 40 centimetrov. V času rasti radie lahko dognoju-jemo z gnojili, ki imajo veliko dušika. Radie pustimo v zemlji vse do zmrzali, lahko pa ga pokrijemo tudi z zaščitno folijo. Pri vzgoji glavnatega radica in endivije velja pravilo, da je okus tem boljši in barva lepša, Ce grede zalivamo zgodaj zjutraj. Zalivanje v večernih urah lahko povzroči »prehlad« rastlin in gnitje. Ce se teh navodil ne boste držali, bo endivija temno zelene barve, listi pa usnjati in trpko grenki. Pri ra-diču pa bodo glave izredno majhne, netipičnih barv, listi pa trdi in grobi.
Poleg glavnatega poznamo tudi siljeni radie, ki ga sejemo po izkopu zgodnjega krompirja. Sejemo ga v vrste, v medvrstni razdalji 30 centimetrov. Pri nas uveljavljene sorte so verona, ca-stelfranco, treviški in goriški rdeči. Teh sort ne presajamo, ampak jih pustimo rasti v ze-
mlji do pozne jeseni, pred zmr-zaljo pa jih izkopljemo s korenino vred in pustimo ležati na njivi nekaj dni, da listi ovenejo. Liste nato odrežemo do dolžine treh centimetrov, korenine pa pospravimo v zaboje z zemljo. Tako pripravljene korenine so primerne za zimsko siljenje. Pri nas je priljubljen tudi sladkorni radie, ponekod mu pravijo štru-car, sorte pan di zucchero. Sejemo ga enako kot ostale vrste radičev in presajamo na razdaljo 30 krat 20 centimetrov. Sorta na prostem ne prezimi, zato ga jeseni pred slano poberemo, ampak le v suhem vremenu, ker bo sicer rad gnil. Nasploh lahko za vse vrste radičev in endivij rečemo, da pri nas dobro uspevajo. In Ce k temu prištejemo še dejstvo, da grenke snovi v listih uravnavajo prebavo, pospešujejo kroženje krvi, zboljšujejo telesno presnovo in delujejo ugodno na živčevje, potem najbrž v teh dneh ni treba premišljati, Ce bi sejali ali ne.
Italijanski Sodo
SESTAVINE:
6 rumenjakov, 3 žlice sladkorja v prahu, 2 žlici desertnega vina, po želji 2-3 beljake, višnje v konjaku CAS PRIPRAVE: 10 - 15 minut
Rumenjake nekaj minut stepamo z metlico v vodni kopeli, da postanejo penasti. Ce stepamo predolgo, rumenjak zakrkne in se mešanica strdi. Polagoma dodajamo sladkor v prahu in vi' no. Po želji lahko stepemo trd sneg iz 2 - 3 beljakov in ga na koncu primešamo kremi, ko jo že odmaknemo s kuhalnika. Peno damo v visoke kozarce in okrasimo z višnjami. Zraven lahko ponudimo otroške piškote.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
čista sojina juha rezanci
rabarbarina pogača toplo sojino mleko
Rabarbarina pogaCa
SESTAVINE:
600 g rabarbare, 2 pesti rozin, 230 g cele moke za pecivo ali nebeljene bele moke, kardamom, sol, 1,5 žličke sode, sok 1/2 limone, 150 g masla, 150 g sladkorja, 2 jajci
Zmešamo moko, sodo, sol in kardamom-Sladkor in maslo penasto umešamo, dodamo limonin sok. Postopoma primešamo še jajca. Testo stresemo v z maslom namaščen model za torte. Potresemo ga z opranimi rozinami in rabarbaro, olupljeno in narezano na dva centimetra dolge koščke. Pogačo pečemo 45 minut pri 180 stopinjah.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 2. junija 1993
"CH OBLETNICA / PRED 30 LETI UMRL JANEZ XXIIL
AVSTRALIJA / STAR JE 2E 9 LET
FRANCIJA / PRIHODNJE LETO
Posodobil je Cerkev in jo približal svetu
»Papež dobrote, koncila, ekumenizma...«
VATIKAN - Po nekajtedenski Agoniji, ki je presunila ves svet, je • junija 1963 umrl v Vatikanu P^Pež Janez XXIII. Jutri bo torej 0 obletnica smrti papeža, ki je v °penidesetem letu starosti z dru-gun vatikanskim koncilom začel ialog Cerkve s sodobnim svetom.
Njegov konec so sporočili pod VeCer na Trgu sv. Petra ogromni jpuožici ljudi po maši »pro ponti-uce infirmo« (za bolnega papeža), 0 Jo je na prostem daroval rimsld Papežev vikar kardinal Luigi Tra-gua. Med mašo so ljudje opazili, kako se je jokal celo neizprosni
Svetega Uficija, neomajni kardinal Ottaviani, ki je le kak me-Secj prej moral kot vodja tradicio-Ualistov kloniti na koncilu pred em priletnim papežem.
Strl ga je rak na želodcu, za ka-.erega je papež vedel leto prej, ko 'e zaradi kubanske raketne krize Prebedel marsikatero noC, saj se Je Človeštvo nahajalo na robu jedrskega spopada. Umrl je tako dlovek, ki so ga na Zahodu kot na v Vzhodu v prvih komentarjih Prikazali kot »dobrega papeža«, »župnika vsega sveta« in »nosilca miru«.
Njegov pontifikat je po dvajse-uetju vladanja Pija XII. trajal le Pet let, a je bil nadvse uspešen. vUgelo Giuseppe Končali je imel dopolnjenih 77 let, ko so ga 28. oktobra 1958 izvolili za papeža, takoj so vsi pomislili, da je to le »prehodni papež«, ki so ga zaradi ujegove starosti izbrali, ker niso dspeli uskladiti različnih teženj v Cerkvi in v krščanstvu. Le slabe Vi mesece kasneje je 25. januarja 1959 Janez XXIII. presenetil vse z napovedjo sklicanja ekumenske-8a koncila. Tri leta skrbnih pri-
prav in ob otvoritvi 11. oktobra 1962 revolucionarna novost: prisotnost delegatov »bratskih Cerkva«. Prvič po dolgih stoletjih so v Vatikan prispeli visoki pravoslavni, anglikanski in protestantski verski dostojanstveniki. Koncil se je zaCel v novem upanju, ki naj bi pripeljal do sprave in miru med kristjani različnih veroizpovedi. 2e v prvih dneh pa je bilo vsem jasno, da se bo koncil spoprijel z žgočimi temami sodobnega sveta. Ob kulturi in znanosti so prvič na kakem koncilu razpravljali tudi o vojni in miru, o odnosih in dialogu z drugimi verstvi in celo z neverujočimi. Koncil je tako zadobil »dušnopastirske« značilnosti, posvečen je bil medčloveškim odnosom. Ze v papeževem otvoritvenem govoru se je pojavila bese-
da »posodobitev«, ki je bila stalno prisotna med koncilskimi razpravami. Z Janezom XXIII. se je začela dolga pot »posodabljanja« katoliške Cerkve. Priča smo bili posodobitvi terminologije, molitve in obredov, ki je dosegla svoj višek v reformi cerkvene liturgije. Posodobili so se tudi odnosi z družbo in z drugimi verstvi ter kulturami. Cerkev se je počasi otresla prastare mislenosti obrambe za vsako ceno obleganega gradu in zaCela polagati mostove, ki so predvsem med petnajstletnim pontifikatom Pavla VI. popeljali k »dialogu«. To pa ni šlo brez zapletov, med katerimi je bil najbolj boleC upor msgr. Lefebvrea. Janezu XXIII. pa je vseeno uspelo večino tradicionalistov prepričati, da je »posodobitev« neizbežna in da se mora Cerkev zavzeti za novo svetovno bratstvo, ki naj premosti blokovsko delitev sveta in ozkost interesnih skupin, kar je potrdila enciklika Mater et Magistra. V 82 letu starosti pa je ta izredni mož po muCnih trenutkih kubanske krize, dva meseca pred svojo smrtjo, na velikonočni Četrtek leta 1963, objavil encikliko »Pacem in ter-ris«, ki vsebuje temeljna načela za mir na svetu. Ta duhovna oporoka Janeza XXIII. je ugajala celo KrušCovu, ki je le nekaj dni praj v Vatikan poslal svojega zeta Alek-sisa Adžubeja. Vatikan je s tem zaCel svojo uspešno »Ostpolitik«, katere duša je postal kardinal Ca-saroli. Med številnimi ocenami lika in vloge Janeza XXIII. naj omenimo oceno sedanjega papeža, za katerega je bil Janez XXIII: »papež dobrote, koncila, ekumenizma, misijonov in Cerkve, ki hoCe objeti ves svet«.
V epruveti spočeti gorila
9-letni gorila Mzuri z Ulli Weiher v melbournskem živalskem vrtu. Mzuri je prvi gorila, ki se je rodil po umetni oploditvi »v epruveti«, in živi dokaz, da je ta metoda pravilna (AP)
Na »May« bo velika slovesnost
OMAHA BEACH (FRANCIJA) - Ko manjka še eno leto do 50. obletnice »operacije Overlord« so se že začele priprave na počastitev tega velikanskega zavezniškega izkrcanja v Franciji 6. junija 1944, ki je pomenilo začetek konca za nacistično Nemčijo.
Tik preden bi obvestili, kako bodo potekale slovesnosti, so organizatorji naglasili, da so v Normandijo povabili vsaj 9 državnih poglavarjev, ki bodo prisostvovali obujanju spomina na zgo-dovinski »D-day« skupaj z desettisoCimi nekdanjimi borci. Priredili bodo vojaške parade in akrobatske polete letal iz druge svetovne vojne, med katerimi bodo tudi legendama letala »spitfire«, ki so britanskim silam omogočila, da niso Idonile nacistom.
V središču slavnosti bo seveda plaža, ki so jo zavezniki s šifro imenovali Omaha in kjer je prišlo do ene najhujših bitk vse vojne. Tu je skoraj deset tisoč belih križev padlih prve ameriške divizije, ki je v zagrizenem boju proti Hitlerjevim armadam doživela hude izgube. Vsega so zavezniki izkrcali kar 120.000 mož vzdolž severnozahodne francoske obale. Za številne bivše ameriške borce, ki so danes stari vec kot 70 let, je to mogoCe
zadnja priložnost, da bi proslavili eno najbolj zapletenih vojaških operacij vse zgodovine.
Ponekod v krajih ob Rokavskem prelivu (Calvados in Orne) so že zaceli premišljevati, kako bi lahko Cimbolje posredovali podatke o bitki v muzejih in na turističnih poteh.
Neki deželni odbornik je podčrtal, da je treba pripraviti take razlage, ki bi bile popolnoma razumljive tudi mlajšim generacijam, ki so o bitki zvedele iz učbenikov, vendar bi o njej želele vedeti veC. Ameriški sklad za bitko v Normandiji je kupil srednjeveški samostan v Onu, da bi ustanovil sedež centra za raziskave o drugi svetovni vojni. Sklad namerava poleg tega tudi postaviti v Caenu spomenik z imeni vseh Američanov, ki so se borili na evropskih frontah. Imena (ki bi jih moralo biti kakih pet milijonov) bodo zbirali v ZDA v prihodnjih dveh letih.
V Evropi, kjer so komaj mimo proslave bitke za Atlantik, bodo naslednjega oktobra pričele proslave za obletnico osvoboditve Korzike. V Franciji pa bo proslavam ob petdesetletnici »D-daya« sledilo maja 1995 slavje ob obletnici osvoboditve Pariza in nemške predaje.
JAPONSKA / PRED POROKO
Bodoča princesa se je takoj zbala predragih skrinj
TOKIO - Tri lesene skrinje, okrašene z zlatimi ploščicami, so povzročile prve težave Masako Ovadi, bivši 29-letni diplo-matinji, ki se bo 9. julija poročila z 33-letnim japonskim prestolonaslednika Naruhita. Družina Ovada, ki je februarja naročila skrinje za bodoča zakonca, jih je danes zavrnila, Ceš da so zaradi zlatega okrasja, ki ga niso naročili, slcrinje predrage, to pa bi lahko izzvalo kritike varčnih podložnikov bodoCe princese. Skrinje so namreč vredne 30 milijonov jenov, približno 400 milijonov lir, kar je v teh Časih gospodarske recesije preveč celo za vladarje. Kakovostna lesena skrinja, brez zlatih okraskov, običajno stane od 2 do 10 milijonov jenov.
Družina je nemudoma naročila nove skrinje, ni pa gotovo ali pri istem podjetju, ki je prvič postopalo presvobodno.
Ne glede na zaplete s skrinjami, javnost zaskrbljeno spremlja vesti o proticesarskih napadih in grožnjah bodočima zakoncema. Včeraj je namreč delavsko revolucionarno gibanje »Kaku-rokio« prevzelo odgovornost za zažigalni napad na dom nekega visokega funkcionarja agencije cesarske hiše. Na nekaterih univerzah v Tokju skrajneži z lepaki obveščajo, da načrtujejo oborožen napad na poročni sprevod, ko bo iz cesarske palače šel do tokiskega središča in od tu v tri kilometre oddaljeno palaCo Akasaka.
VELIKA BRITANIJA / ZA KRALJICO OBIČAJEN DAN
Pred 40. leti kronanje kraljice Elizabete II.
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta bo današnjo 40. obletnico svojega kronanja preživela kot običajno, ali bolje rečeno, prisostvovala bo derbiju v Epsonu, ki se mu ni nikoli odrekla. Navsezadnje je ta prisotnost skoraj obvezna, saj ima kraljica vec dirkalnih konj. Vpisala pa je samo enega, in sicer na tekmo pred derbijem.
Glasnik Buckinghamske palače je navedel, »da podobno kot za ustoličenje kraljica ne želi nobene formalne slovesnosti ob obletnici kronanja«. Povedal je še, da bo kraljica pred odhodom v Epsom sprejela delegacijo britanskih vrtnarjev, ki ji bodo darovali šop rož. To bo edina izjema v povsem normalnem današnjem dnevu. V Buckinghamski palači ne bo nobenega uradnega kosila ali večerje, tudi drugi elani kraljevske družine bodo preživeli dan kot po navadi. Elizabeta namreC nerada spremeni
svoje navade, saj celo med obiski v tujini vzame s seboj svoj vzglavnik, termofor in s Črnim obrobljena pisma, Ce bi morala komu napisati sožalno pismo. Britanska kraljica je znana po svoji varčnosti in sovraštvu do žvečilnega gumija, saj si je po obisku nekega amerškega predsednika priskrbela poseben aparat, ki odstranjuje žvečilni gumi s preprog in omar.
Kljub »normali« pa bo britanska kovnica poslala v obtok ko-memorativni 5-funtovski kovanec, v Hyde Parku in ob Londonskem stolpu bosta dve bateriji izstrelili častne topovske salve. Elizabeta je imela komaj 26 let, ko so jo v Westminsterski katedrali kronali s krono svetega Edvarda, ki tehta vec kot dva Jd-lograma. Da bi privadila vrat na tako težo, se je dolge ure vadila, saj je hodila po buckinghamskih hodnikih s težkimi knjigami na glavi.
Pripravlja: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. izraelska luka, 4. angleška balerina (Marion) (iz Crk Tita), 8. kitajski državnik, ustanovitelj Kuomintanga in voditelj buržoazno demokratske revolucije, ki je odpravila cesarstvo, 11. skupina treh glasbenikov, 12. zadnje predivo, 13. ime umrle ameriške filmske igralke Hayworth, 14. ime hrvaškega igralca Laste, 15. mejna reka med Iranom in Azerbajdžanom, 17. ime angleške filmske igralke Blyth, 18. Perzijci, 20. slovenski telovadec (Lojze), 23. starejši citroenov avtomobil, 24. priprava, na katero se navija preja, 28. glas ob prelomu lesa ali kosti, 30. model ruskega avtomobila lada, 31. kraj ob Savi blizu Brestanice, 32. reka, ki teče skozi Saarbrücken, 33. tovarna stekla, 35. stara babilonska prestolnica, 36. nemški meščanski filozof (Georg).
Navpično:
1. vrtna cvetlica, 2. sel, odposlanec, 3. ime švedske filmske igralke Ekberg, 4. kemijski znak za tantal, 5. grški polotok z množico samostanov, 6. madžarska oblika imena Stefan, 7. rimski komediograf, mdr. avtor komedij Evnuh in Samomuk, 9. judovski kralj v letih 609 do 598 pr. n. št.; tudi oblika imena Joachim, 10. italijanski politik, dolgoletni generalni sekretar socialistične stranke (Pietro), 16. neprijeten občutek, 19. Časopisni oglas, 20. hrvaški slikar iz prve polovice 19. stoletja (Vjekoslav), 21. zakon molčečnosti, ki je v veljavi pri italijanski mafiji, 22. majhen kos papirja, 25. nekdanja papeževa krona, 26. ameriška filmska igralka (Linda), 27. mera za drage kamne, 29. južnoameriški grm, katerega liste žvečijo za poživilo, 34. Jcratica za lovsko društvo.
}sv ‘P^TV	‘jeag ‘o}iv ‘batu ‘>[sai	‘uub ‘ueui
-jo)i ‘puejj ‘uuy	‘u0Ag ‘bim ‘ario ‘op} ‘uas-pf ung ‘ijei ‘e^v :ouabiopoa
Aaussra
a D c d e r g h
^ Naloga 193 Naloga 194
		
8 7 B		
	“feöC*	
5 4	mM%%	
3	mm m	
2		
1		
	a b c d e f g h	
Šahovska naloga št.: 193 Spassky - Petrosjan / Dvoboj 1966
Odprta linija h omogoča napad Črnih figur na belega kralja in prednost kvalitete, belemu pa ne omogoča dobre obrambe. Petrosjan, ki je na potezi, pred akcijo na liniji h odpre center šahovnice in beli nima dobre obrambe. Kako poteka uspešen napad Črnih figur, je naloga reševalcev!
Šahovska naloga št.: 194 Petrosjan - Tajmanov / SZ 1959
Patirane Črne figure le s težavo branijo svojega kralja pred napadom belih figur. Obrambni obroC Črnih Janetov hitro popusti, saj Petrosjan z lepo kombinacijo najde »luknjo«, skozi katero sproži napad belega. Beli na potezi zmaga!
Rešitev naloge St: 191
S potezo l.Sf5! Talj kaznuje črnega, ki je pobiral kmete na daminem krilu. I...ef5 2.Tel+ Le6 3.Dd6 a6 Na 3...Sf6 beli zmaga s potezo 4.Tadl! 4.Ld2! Lovec gre na drugo diagonalo. 4...Dc2: 5.Lb4 ab5 6.Df8+ Kd7 7.Tedi + Kc7 8.Da8: velika materialna prednost belega je prisilila črnega k predaji!
Rešitev naloge St: 192
Ze prva poteza je taljevska l.Td6:! Td6: 2.Se5H Izredno dobra poteza, ki je ni bilo lahko poiskati. Zdaj na 2...Sd5 sledi 3.Sf7: Sf4: 4.T/4: Tf8 5.Sd6: Tf4: 6.Sb5 s prednostjo belega. Po 2...Ka8 3.Sc4 Se8 4.Tg4! je črni izgubil kmeta na g7. 4...De7 5.Sd6: Sd6: 6.Tg7: in Talj v nadaljevanju zmaga!
24
Sreda, 2. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE

EVROPA / NA ZAHODU NESTALNO
ALPE JADRAN / SONČNO IN ZELO TOPLO
ONESNAŽEVANJE OKOLJA
DANES
Vremenska slika
Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi pred hladno fronto, ki je dosegla zahodne Alpe in bo jutri vplivala tudi na vreme v Sloveniji.
C A
središče sredlSCe ciklona anticiklona
"V*"
okluzija
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG
mm na dan
4 *
pod 10% 1 pod 5
44 **
10-30%
5-10
*** ***
30-50%	10-30
m*****
50-80%	30-60
446. *** 444	***
nad 80%	nad 60
VETER 1 NEVIHTE
t
5-10 m/s
f
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	15/25
TRST........ 20/-
CELOVEC.......	13/23
BRNIK...... 14/24
MARIBOR.......	16/26
CEUE....... 14/25
NOVO MESTO....	15/25
NOVA GORICA..	18/27
MUR. SOBOTA...	16/25
PORTOROŽ......	18/27
POSTOJNA......	15/24
IURSKA BISTRICA.	10/25
KOČEVJE......	11/23
CRNOMEU.......-	14/25
SLOV. GRADEC..	13/24
BOVEC...... 12/24
RATEČE........	9/21
VOGEL.........-	11/14
KREDARICA.....	2/5
VIDEM....... 15/-
GRADEC........	15/24
MONOŠTER......	16/23
ZAGREB........	18/26
REKA....... 23/26
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI......... 11/17
STOCKHOLM.....	10/14
K0BENHAVN.....	12/18
MOSKVA........	7/19
BERLIN........... 10/20
VARŠAVA.......	11/22
LONDON........	12/19
AMSTERDAM.....	10/17
BRUSELJ.......... 13/18
PARIZ............ 11/19
DUNAJ............ 12/25
MÜNCHEN.......	12/20
ZÜRICH............ 8/20
ŽENEVA............ 9/22
RIM.............. 15/28
MILAN............ 18/29
BEOGRAD.......	13/26
BARCELONA.....	11/23
BUKAREŠTA.....	16/29
ISTAMBUL......	18/26
MADRID.......12/28
LIZBONA.......... 14/22
ATENE............ 21/30
TUNIS............ 18/28
MALTA............ 20/29
KAIRO............ 20/33
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.14 in zašlo ob 20.46. Dan bo dolg 15 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 18.43 in zašla ob 03.26.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Škorpijona, element voda. Dan je primeren za presajanje in okopavanje solate ter za setev vseh vrst zelenjave z zelenimi listi.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. ladransko morje: Koper 21,ST, Trst NP, Gradez NP, Crik-venica 22,OT, Pulj NP, Lošinj NP, Split 21,0°C, Hvar 19,3T, Vis NP, Hvar 16T.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6T, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (LaSko) 12T, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSčica (Dvor) 9,4T, Iška (Iška) 9,8T.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.02 najnižje -57 cm, ob 9.27 najvisje 26 cm, ob 14.38 najnižje -19 cm, ob 20.42 najvisje 54 cm.
Jutri: ob 3.39 najnižje -64 cm, ob 10.10 najvisje 31 cm, ob 15.22 najnižje -17 cm, ob 21.17 najvišje 54 cm.
Slovenija: Sončno bo, za- Sosednje pokrajine: čel bo pihati jugozahodni Sončno bo in zelo toplo, veter. Proti večem posame- Popoldne in zvečer na zne nevihte. Najvišje dne- območju Alp nevihte, vne temperature od 24 do 29°C.
V Sloveniji: V četrtek bo Obeti: V petek bo ob mo-oblačno z občasnimi pada- rju razmeroma sončno, vinami. Ohladilo se bo, na drugod spremenljivo do Primorskem bo začela pi- pretežno oblačno s hati zmerja burja.	krajevnimi padavinami.
RAZMERE NA CESTAH v SLOVENIJI Ceste so na posameznih odsekih se vedno mokre in spolzke. Promet je redek in tekoč. Na mejah ni čakanja za prestop.
Človek je porušil naravno ravnotežje
Martina Zupan
Dokler je človek živel v naravnem okolju na preprost način in dokler je potreboval le za življenje nujno potrebne pripomočke, narave ni onesnaževal do te mere, da bi spremenil ravnotežje v njej.
Z razvojem tako imenovane razvite človeške družbe pa je temeljito posegel v zakonitosti, ki veljajo v okolju in jih lahko spremeni tudi do uničenja. Onesnaževanje okolja je definirano kot nezaželena sprememba fizikalnih, kemijskih in bioloških značilnosti zraka, zemlje in voda, ki jo povzroča človekova prisotnost oziroma njegove življenjske potrebe in navade in smo mu priča na vsakem kora-
ku in pri vsakem vdihu. Človek onesnažuje okolje z ostanki stvari, ki jih naredi, uporabi in odvrže. Naravnih virov, ki jih človek čezmerno onesnažuje, nimamo na razpolago v neomejenih količinah. Onesnaževanje v okolju tudi ne ostaja na enem mestu, temveč kroži v različnih delih okolja. Na skici je prikazano naravno kroženje vode.
2e iz skice vidimo, da precejšen del onesnaženja, ki ga izpuščamo v zrak, dobimo nazaj na zemljo s trdnimi delci in padavinami, ki kemijsko ali fizikalno vežejo najrazličnejše kemijske spojine iz onesnaženega zraka. Padavine se še dodatno
»obogatijo« z odpadnimi snovmi pri spiranju poVI šin, še posebej industrij skih in urbanih, pa tut^ kmetijskih. Tako sprem6' njene padavine, ki so v naravnem okolju skoraj brez kemijskih spojin, odtekajo v površinske vode in pronicajo skozi zemlji' ne in kamenine v podtalnico. K temu moramo dodati še odpadne vode, kiv veliki meri odtekajo neprečiščene v površinske in podzemne vode. Klju^ razmeroma veliki samoči-stilni sposobnosti naravnega okolja je obremenitev, ki jo povzroča človek s svojimi aktivnostmi, ob misli na prihodnost in obstoj človeštva nerazumno
velika.
padavine
izhlapevanje
infiltracija
pronicanje
KR02ENJE VODE
f	^
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
V
OVEN 2T-3/204: Čeprav se pred vami odpirajo novi horizonti to ne pomeni, da boste z lahkoto uspeli splezati stopničko navzgor. Naj vam ne zmanjka volje in vztrajnosti!
BIK 21-4/20-5 : Se naprej ste v uživaškem obdobju in prav zato se bodo domače obveznosti zgrmadile na vas te postavile na trdna tla. Zvečer bodite prosti, čaka vas povabilo!
DVOJČKA 21-5/21-6: Ponoči ne boste imeli mirnega spanca, kajti neprestano se vam bodo misli vrtele okoli nove odgovornosti, ki ste jo tako nepremišljeno in hitro sprejeli.
RAK 22-6/22-7: Zategnjen odnos s partnerjem bo posledica nestrinjanja glede določenega družinskega problema, katerega partner pripisuje samo vam in vam zanj prepušča odgovornost.
LEV 23-7/233: Morda se boste s težavo odločali glede načrtovanega potovanja, ki ga že lep čas prelagate. Odločite se in se spustite v to pustolovščino!
DEVICA 24-8/22-9: Dolgo v noč boste neuspešno poskušali zaspati, miru pa vam ne da problem z mlajšo osebo, za katero čutite, da vam je skoraj popolnoma ušla iz nadzora.
TEHTNICA 239/22-10: Čeprav se zavedate, da boste morali poiskati takšno ali drugačno pomoč, se izognite kakršnimkoli partnerstvom, ki bi lahko pozneje ogrozila vaš status,
ŠKORPIJON 2310/22-11 : Na vas se bo obrnila oseba s prošnjo in željo po nasvetu glede pomembne odločitve. Pomagajte ji, vendar pri tem ne razkrijte vseh svojih namenov!
STRELEC 2311 /21-12 : Ugotovili boste, da je zalogaj, v katerega ste ugriznili, le nekoliko prevelik za vas in da sami ne boste mogli nositi vseh stroškov. Previdno se odločite za partnerja!
KOZOROG 22-12/20-1 : Obeta se vam daljše svobodno obdobje, ko vas ne bodo obremenjevale domače obveznosti in si boste lahko privošči-ni vas, kar hočete samo vi.
VODNAR 21-1/19-2 : Vasi nameni so sicer dobri, toda ne bi smeli zavračati ponudbe prijatelja, ki vam želi pomagati in nima nikakršnih skritih namenov. Premislite!
RIBI 20-2/203: Obrnili ste nov list v svojem zasebnem življenju in že takoj na začetku pričakujete vidne rezultate. Zavedajte se, da se boste še lep čas trudili, preden vam bo uspelo.
Prepih, ropot, vlaga, temačni hodniki, po katerih se vijejo tiri rudniške Zelenice. Spodaj, v rovih, šeststo, osemsto ali celo tisoč metrov pod zemljo, pa prah in uničujoča vročina. Tisoč osemsto delavcev že dobrih sedemdeset let za dolar ali dva na dan rije, koplje in vrta pod zemljo in iz njenega drobovja skuša iztrgati bogastvo, s katerim se bodo okoristili drugi, njim pa bo ostalo le za skromno preživetje. Se pred tremi leti so na dan, ko je imel takrat že pokojni Enver Hoxha rojstni dan, v enem dnevu izkopali tisoč dvesto ton rude. »Zdaj je dnevno izkopljemo približno tristo do štiristo ton,« pripoveduje prvi inženir Nexhmedin Marku, »ljudem se ne ljubi več delati, ker imajo prenizke plače«.
Bulčiza, umazano rudarsko mestece z blizu 15.000 prebivalci, leži osemsto metrov nad morjem severovzhodno od Tirane. Stisnjeno je med skoraj dva tisoč metrov visoke hribe, katerih pobočja prekrivajo kupi odvržene jalovine. Najvišji vhod v rudnik leži tisoč dvesto metrov visoko v gori Dhoks, ki, zavita v deževne oblake, opazovalcu ne kaže prav prijaznega obraza.
Edini vir preživljanja tukajšnjih prebivalcev je rudnik. V njem delajo vsi, celo ženske in fantini, stari osemnajst, devetnajst let. Zenske z rokami prebirajo rudo, stisnjene kot koklje na ozki klopi ob tekočem traku, na katerega od časa do časa hrupoma zgrmi še mokra ruda iz separacije. Ob skromni razsvetljavi ene same žarnice v prostoru, podobnem predoru, z zabitimi okni, kjer se pozimi temperatura spusti tudi do minus dvanajst stopij Celzija, iz ure v uro, iz leta v leto tiho služijo svoj trdo prigarani kruh. Naš prihod jim je dobrodošla in nepričakovana sprostitev. Ko ženske zvedo, da smo novinarji iz Slovenije, se hihitaje se zgrnejo okrog nas in začno glasno govoriti in zamahovati z rokami. Inženir, ki nas je prijazno popeljal skozi rudniške prostore, mi v polomljeni italijanščini prevede, češ da ne potrebujejo novinarjev, pač pa gospode, ki bi prinesli kaj denarja. Naj Slove-
ALBANIJA / RUDNIKI
Bogastvo ravnih leži globoko pod zemljo
\/ Bulčizi že sedemdeset let kopljejo krom
Posodabljanje rudnika Se ni izpodrinilo lopate (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
Mukotrpno in slabo plačano ročno prebiranje rude (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO)
nija pošlje pomoč, da bodo bolje živele, v smehu reče ena izmed njih. Shpresa Pepa ji je ime in ima sedete otrok, njen in možev zaslužek - skupaj prineseta kakšnih štirideset dolarjev na mesec - komaj zadostuje, da prehranita lačna usta in nakupita najnujnejše potrebščine. »Zdaj smo dobili demokracijo, p°' vejte, kdaj bomo začeli bolje živeti,« so ga spraševale-ko smo odhajali proti rudniškemu dvigalu, ne da bi zares pričakovale odgovor. Tudi njim je že postalo jay sno, da demokracija sama po sebi še ne pomeni tudi lažjega in boljšega življenja.
Bogastvo Albanije se skriva pod zemljo. Krote, baker, nikelj, žveplo, sol, nafta, premog, bitumen, nafta so glavne surovine, ki jih je v starih časih kopa-lo in črpalo iz zemlje približno 40.000 Albancev. Zdaj jih je kar šestdeset odstotkov ostalo brez dela-Mnogi med njimi se morda nikoli več ne bodo vrteli v rudnik, v katerem so pustili vse življenje, če se bodo morebitni tuji investitorji odločili, da se jim tega ali onega rudnika ne splača več obnavljati. Bulčiza J6 zato morda med srečnejšimi zgodbami. Morda pod Francozi, ki vlagajo denar v obnovo rudnika, delavci ne bodo imeli nič boljših plač kot doslej, a novi električni stroji za delo pri izkopu jim bodo vsaj malo
Pred jamo se igrajo otroci in tudi kakšna krava (Foto: J. S./TRIO)
olajšali trdi kruh, ki si ga služijo v potu svojega obraza. Dan za dnem, leto za letom, v treh izmenah. Kajti rudniške naprave se ne smejo ustaviti-Tovarne za predelavo kromove rude v Grčiji, Turčiji ali kje drugje po svetu potrebujejo nove iu nove količine surovin.	Miloš Ekar