Leto Vi., it. 63.
Glasilo Socialistične
73 par.
Izhaja razen ponde1 a in dneva po prazniku \Sik dan.
Urednišl vo in upra\ ištvo: L j v b 1 j a n a, Frančiškan :a ulica 6-1.
Stane mesečno 2; 2 pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 rač mamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne * racajo. Reklamacije za list so pošlnin- proste.
Delavstvo in draginja
(Tudi delavstvo
Dan za dnevom čitamo v meščanskem časopisju nesramno laž, da je vladajoče draginje krivo delavstvo, ker potom svojih strokovnih organizacij zahteva povišanje plač. Kljub temu, da smo take vesti že neštetokrat očitno izpodbili ter s številkami dokazali maziljenim in nemaziljenir' buržujem. tki vedorra potvarjajo resnico, vendar nismo imeli prilike tozadevno citati lojalnih popravkov! j Boječi se z» milijone. 11 ?ropane. potom slabih mezdni pogodb, izčrpavanja delavstva, navijanja cen itd., se kapitalisti poslužujejo najbolj podlih sredstev, da zvrnejo krivdo sedanje draginje na one, ki so potom nje najbolj prizadeti, na proletariat.
Ce primerjamo cene najpotrebnejšim predmetom za življenje, vidimo, da stane vsaka stvar danes več kron, ko je stala pred vojno krajcarjev. Navedem samo majhen primer, pri čemer si mislim cene posameznih potrebščine pri 1 kg ozir. 1 1:
Rutjcirii 1314 Klim« 1522 Moka	18	27
krompir	3	7
fižol	rt	16
slanina	75	86
mast	90	95
riž	-4	44
meso	40	46
sladkor	40	65
cikorija	10	24
jajce	3	5
maslo	60	110
sol	6	9
vžigalic c	1	2
olje	‘HI	110
petrolej	14	20
vino	40	40—60
pivo	10	11
drva (klaftra) 800	900.
Obleka, čevlji ravnotako in še več. Pa pravijo krščene in nekrščene pijavke, da smo delavci krivi draginje! Res bi bilo treba takega gozda od Ohridskega jezera do Triglava, da bi te pijavke pobesili! Pa oglejmo si stvar še natančneje: Z ozirom na gorenjo primerjavo primerjajte sedanje plače z onimi v letu 1914.:
Stavci so imeli tisti čas povprečno 230 krajcarjev na dan; rokodelci povprečno 170—250 kr., tovarniški delavci 100 do i
zna računati!)
150 kr., delavke 100 do 120 kr. dnevno, uradniki istotako . . . Rezultat primerjave nam pokaže, da bi z ozirom na povišanje vseh življenskih potrebščin morali imeti (če vzamemo za podlago krona — kraj-cer) letos: Tiskarji tedensko kron 1600 itd. kot preje, le izpremeniti moramo plačo 1. 1914. v krajcarje in navesti toliko kron, kolikor krajcarjev.
V nastajajočih številkah je jasen dokaz, da je delavstvo od L 1914. do danes z ozirom na draginjo za nad 50% na slabšem. Le vprašajte kateregakoli delavca, če je zadovoljen s tem, da se povrnejo razmere iz 1. 1914. Z največjim zadovoljstvom vam bo pritrdil, da soglaša z menjavo. Pri tem pa ni treba z demagogično gesto kazati na razne socialne pridobitve, češ, v tem in tem smo vam izboljšali položaj. V reakcionarni Jugoslaviji so vse socialne pridobitve le pesek v oči delavstvu, da bi ga uspavali in s tem napravili neuvidljivega za lopovstva, katera uganja vladajoča (črna ali bela) porodica.
Seveda velja vse gorenje tudi za uradništvo ter ostale nameščence in istotako za malega kmeta. Priznam, da so v marsikaterem oziru oni še na_ slabšem, ker so brez pravih organizacij. Šele tedaj, kadar bodo svoje organizacije postavili na temelj razrednega boja ter se priključili ostalim delavskim organizacijam, bo mogel biti uspešen njihov boj.
Kljub vsem intrigam kapitalizma in njegovih hlapcev pa bo šlo delavstvo svojo pot nemoteno naprej ter se ne bo brigalo za čvekanje buržoaznih cunj, katere imenujejo sami časopisje.
Umljivo pa je, da se z drobtinicami, katere mu milostno poklanja vlada meščanov, ne zadovolji in tudi ne pusti uspavati. Saj dobro ve tudi jugoslovanski proletariat, da mu teh drobtinic ne dajejo požeruhi pri vladnih jaslih iz usmiljenja, ali mogoče socialnega čuta, temveč radi strahu pred severnim medvedom, ki se je v letu 1917. prebarval iz belega v rdečega. In od tega dne dalje nam je ljub. Četudi se ne strinjamo ž njim v vsem, vendar nam je tisočkrat ljubši on in njegov režim kot ta, ki vlada sedaj pri nas. Punktum!
Delavec.
Socializem in strokovne organizacije.
(Dalje.)
Kapitalizem.
Kakor smo že omenili, ločimo danes človeštvo v dva tabora — v tabor nema-ničev - proletariata in v tabor bogatašev-kapitalistov. Dokazali smo tudi, da je ta razdelitev že po naravi sami krivična.
Oglejmo si nekoliko natančnejše kapitalizem.
Kapital je pojem, ki označuje vrednost. imetje v denarju ali v blagu. N. pr. tovarnar ima poleg denarja, ki ga potrebuje za nakup surovin tudi velike množine blaga, katerega prodaja. Denar in blago je njegov kapital. Pri svojem obratovanju potrebuje delavnih moči, ki iz surovin izdelujejo blago, torej je delavstvo proizvajajoči faktor, tovarnar pa odjema-
lec produktov. Glavno vlogo pri proizvodnji igra delavec, tovarnar pa le pri razpečavanju proizvodov. V ceni blaga, ki ga oddaja tovarnar, je všteta cena surovine, mezda, drugi stroški in tovarnarjev dobiček.
_ Dobiček lahko smatramo kot najvažnejšo točko, okoli katere se suče sporno vprašanje med proletariatom in kapitalom. Delavec ne dela z dobičkom in radi dobička, temveč trudi se od rane mladosti do pozne starosti, dokler mu moči popolnoma ne opešajo, samo za vsakdanji kruh. Tudi on bi imel pravico, da bi svojo do lavno moč prodajal tovarnarju z dobičkom, kajti bodočnost delavca, posebno njegova starost, je negotova, temna.
Kapitalist ve, da je razmerje med njim in delavcem krivično, toda njegova dobičkaželjnost ga tira do brezčutja in izkoriščanja delavnih sil. Izkoriščanje pa nm je tem lažje, ker polaga delavstvo pre-. malo važnosti na izobrazbo in se bori s! kapitalizmom le s surovo silo, pušča pa vj nemar najostrejše orožje — izobrazbo.
Izobrazba je pripeljala kapitalizem do vrhunca. Kapitalisti so uvideli, da se na-~-pram nemirnemu proletariatu lažje borijo, če so složni. Tudi v vprašanju denarja jim je sloga le v korist. Zavrgli so torej vsa verska in narodnostna vprašanja ter se združili v kartele, truste in zveze. Izobrazba in dobičkaželjnost jih je privedla do tega. Nasprotno pa so med proletariat vrgli verske in narodnostne spore, s čh mer so razbili delavsko enotnost. Proletariat gloda na verskih in narodnostnih vprašanjih in pričakuje od njih rešitve... Kapitalist; pa z zadovoljstvom opazuiejo množice, k: se navdušujejo za papeža, zadovoljni so, ko množica lačnega proletariata manifestira in se vadi v sovraštvu do diugih narodov. Brat ubija brata, da ima tretji dociček. Proletariatu manjka >z-< obrazbe, zato so da zapeljavuii kapitalističnim hlapcem.
Kapitalizem ubija in izkorišča proletariat duševno in telesno; uničuje ga tudi gospodarsko, skratka — kapitalizem ic ubijalec poštenja, morale in blagostanja. Dasiravno se nazivi je kapitalizem kot steber napredka in kulture, vendar njegovo delo kaže vso veliko gnilobo kapitalističnega družabnega reda.
Neko poročilo preiskovalne komisije pruskega vojnega ministrstva dokazuje, da je izplačala Družba Daimlerjevih motorjev svojim delničarjem 1. 1914. — 16%, dividende. 1. 1915 .21%. leta 19-	—	35%
in 1. 1917, — 30%. Cisti dobiček družbe v navedenih štirih letih je znašal 95,847.332 mark. V istem času pa je tisočim svojih uslužbencev izplačala skupno samo 53 mil 090.312 mark.
Draždanska banka z 260 milijonskim akcijskim kapitalom je Izkazala 1. 1919 —• 176 milijonov mark kosmatega dobička in 50,600.000 mark čistega dobička.
Kakor je tia eni strani 10 in 100 milijonsko kupičenje dobičkov, tako jo na drugi strani beda, pomanjkanje in glad. Dejavnemu ljudstvu se očita, da se vsled zvišanja delavskih mezd dvigajo cene življenjskim potrebščinam. Upravičen bi bil ta očitek, če bi statistika ne dokazovala, kako velik razloček je med delavskimi mezdami in cenami blaga. Mezda rudarja na Čehoslovaškem je znašala 1. 1920. —
04.30	K. L. 1914. je stal 1 stot premoga 70 vin., 1920. — 12 K, to je podražitev za .1600%. Mezde pa so se zvišale le za 880%.
L. 1920. je na čehoslovaškem odpadlo pri 12 srajcah 23.50 K delavske plače, tovarnarjev dobiček je znaša! 38.97 K, dobiček prodajalca pa 51.45 K.
Z mezdnim Izkoriščanjem uničuje kapitalizem proletariatu telesne moči Kako naj bodo otroci delavca, ki le s težavo preživlja svojce, krepki bojevniki v obrambi domovine? Kako naj postanejo krepki sužnji bodočega kapitalizma? Jasno je, da se kapitalisti prav nič ne brigajo niti za domovino, niti za bodoči kapitalizem — temveč za svoj sedanji dobiček!
Kapitalizem ubija proletariat, tudi duševno z mezdnim izkoriščanjem. Ljudstvo nima veselja do dela, ker vidi, da ie njegov znoj le v korist njegovega delodajalca. Kaj ima od tega, če se trudi in dela? Nezadovoljno je s svojim življenjem, zato poseda po gostilnah, pije in s tem vrača težko prisluženi denar kapitalizmu, Ljudstvo ni vzrok pijančevanju, temveč kapitalistični družabni red, ki tira ljudstvo v obup.
Gospodarstvo propada. Vrednost denarja je vedno nižja, draginja pa je vedno večja. Ljudstvo trpi in gladuje. Verižniki, špekulanti in trgovci pa upropaščajo državo in ljudstvo s tem, da si s špekulacijami in brezmiselnim izvozom in uvozom polnijo svoje žepe na račuu delavnega ljudstva.
Kapitalizem mora imeti sužnjev, vsled česar tepta delavno ljudstvo in ga vzdržuje v odvisnosti s tem, da ga razdvaja. Razdvojen proletariat, ki bo iskal rešitve v veri in narodnosti, bo vedno suženj kapitalizma in nikdar se ne bo povspel do boljših, lepših časov.
________________(Dalje	prih.)_______________
CRN A DESKA. fNa naslov ge. Meznarič Franca v Zida« !
nem mostu.)
Sporočam Ti žalostno vest, da je po hudi enoletni borbi za stanovanje, vkljub vsem naporom mojih skromnih moči, vkljub zadostni pisavi po časopisih vkljub iavni opozoritvi g. ministra za socialno politiko, vkljub vsem izvršenim intervencijam od strani invalidske organizacije, vkljub neštetim kolkovanim prošnjam, vkljub Tvojemu javnemu in obupnemu klicu v »Napreju« z dne 7. marca t. L stanovanjski senat odločil z dne 28. februarja 1.1. opr. št. Vil. 3127/22 odkloniti najino upravičeno prošnjo.
Prosim Te, da junaško prenašaš krivico. ki se ti je od strani vladajočih storila. Podučui najine otroke vedno v smislu, kakor nam to veleva socialni čut do bližnjega.
Jaz pa sprejmem poklonjeno mi rokavico ter bodem javno obravnaval gnilobo reakcionarnih elementov svobodne države Jugoslavije.
Svojo možato dolžnost sem storil, zahvaliti se imaš. da ostaneš še v nadalje brez stanovanja edino le odločujočim faktorjem.
Tvoi mož Meznarič Ivo, vojni invalid.
PctitKna vmtl
Kdor zavija, nima prav! -^Slovenca« so naši odgovori na ni s go v o pobožno premišljevanje o »Naprejevem« uvodniku »Zločin :n družba« silno frapirali. In ker si drugače sploh nobeni stvari ne upa do živega, si je še .enkrat nadel tisto svojo gnusno masko »mirnega« moraliziranja in filozofiranja, ki mu daje še največ priložnusti, da zavije dejstva in nameče nemislečim ljudem učenega peska v oči. »Slovenec« sploh ne more polemizirati, če se v vsaki drugi trditvi ne zlaže kakor cigan. Vse delo klerikalne stranke se vrši v tem znamenju in čas je, da začnemo' žniim nrav nadebelo obračunavati. Za danes en sam primer: V našem odgovoru smo napisali stavek; da tudi mi trdimo. da nima soc.alizem zmožnosti nravstvene preooroditve posameznikov kakor vse družbe. Dostavili pa smo, da je dvojne vrste socializem: kakor ga mi udejstvujemo in kakor ga klerikalci učijo. Ta njihov socializem pravzaprav ni socializem, temveč le malovredna kopija pravega. In ta klerikalni je tisti ki nima omenjanih zmožnosti, ne pa naš. No, pa gre »Slovenec« in ta drugi del naše trditve kratkomalo zamolči, t^ko da izgleda. kakor da smo mi svoio trditev nanašali na socializem sploh!Sram vas bodi, gospodje katoliki in duhovniki, da se poslužujete takih nizkotnih manevrov! Ce vaši bralci niso sami backi in si preberejo tudi tisto, kar smo mi napisali. vam morajo pljuniti v obrazi Pravife. da ste nam vedno na razpolago za polemiziranje, če bomo dostojni. Ne. gosnoda. takega pakta ne bomo sklepali! Ce menite, da ie nedostojno to, če vam kdo pove kako resnico v obraz, potem bomo še nadalje nedostojni!
+ Tretja Intemaclonsh za enotno delavsko fronto. Razširjeni izvrševalrii odbor komunistične internacionale je imel pred par dnevi sejo. na kateri je sprejel resolucijo glede enotne fronte delavstva. Resolucija pravi, da so razgovori v tej seli odstranili vsa nesnorazumljenja in pokazali, da taktika glede enotne fronte, ki so jo predlagali sovjeti, nikakor ni istovetna z reformiztnom, temveč da popolnoma odgovarja duhu tretjega kongresa. Taktika enotne fronte se mora prilagoditi razmeram posameznih držav. Izvrševala! odbor se je Izrekel, da bi se udeleži! konference z drugimi Internacionalami, na kateri bi bile prisotne po možnosti vse delavske organizacije. Po sprejetju te resoluciie. ie povzel besedo Zi-novjev in omenil, da misli mnogo ruskih tovarišev, da je njihova dolžnost, ko se prvič sestanejo z drugimi internacionalami k Dosvetovaniu. obračunati z izdajalci, ki so se zavzemali za imperialistično vojno. Zinovjev je popolnoma drugega mnenja. Dasi so Vandervilde in njegovi pristaši zakrivili mnogo, vendar uživaio med konservativnimi krogi delavstva še precej zaupanja. Zato bo treba v tem vprašanju nastopati popustljivo. Dasi tudi v nekaterih komunističnih strankah, kakor v Franciji in Italiji, mnenje ni prijazno enotnemu nastopanju delavstva, vendar je jasno, da je položaj danes povsem drug, kakor i» bil leta 1919.. ko je tretja internacionala odklonila udeležbo na bernski konferenci Položaj je danes tak, da ie treba spraviti na razgovor najnujnejše in najvažnejše zahteve delavstva, da se da voditeljem drugih internacional priložnost, izraziti svoje mnenje in za stvar nastopiti. Naj si te vrstice tisti radikalni možakarji med našimi komunisti pazno preberejo!
T + Sestanek treh Internacional v Berlinu. Dne 25. t. m. se bodo sestali v Berlinu zastopniki treh internacional: amsterdamske. dunajske in moskovske. Tu se bo skleoaio o sklicanju svetovnega kongresa pod vodstvom druge in tretje Internacionale v zvezi z dunaisko, ki ie znana ood imenom »internacionala dve in pol«. Ideja za sklicanje tega socialno-ko-munističnega sestanka je izšla na zadnji konferenci v Frankfurtu. Po zaslugi Ra-deka so se sicer polegla nasorotstva na~ pram politiki Moskve, vendar bi bilo upanje na skupno delovanje vseh treh internacional prenagljeno.
4- Pribieevičeva zadeva je vedno bolš umazana, Protičev »Radikal« je objavil faesimile pisma, ki ga je pisal Her-cigonja ministru Pribičeviču in še faesimile nekega sodnega akta. ki ga je podpisal Hercigonja. Iz obeh faesimilov je razvidno, da ie pisava ena in ista, s čimer ie zopet ugotovljena zveza med Pri-bičevičem m komunistom Hercigonjo. Pribičevič ie sjcer objavil v svojem listu, da le vložil tožbo proti Protiču, ta pa ie ugotovil, da Pribičevič še do danes ni vložil nobene tožbe. Kako se bo končala ta mučna afera, ki kompromitira vso bel-grajsko vlado, še ni znano.
+ Na Reki se brijejo norce Iz vse Evrop-1- Na Reki so fašisti proglasili vojaško diktaturo. Po kleteh love člane kon-stituante, ki jih s Tmetnjo smrti silijo, da podpišejo listino za sklicanje konstituante, Sevfda se morajo obenem obvezati, da bodo volili za Dredsednika reške države D’Annunzija in za predsednika reške vlade poslanca Giurattija. Italijanska vlada nadaliuie nemoteno svojo hinavsko politiko. zavezniške države pa nočejo nič slišati in ravnotako nič videti. Evropa še ni doživel^ večje in ostudnejše komedije.
T Tudi v Rumuniji poznajo volilu« svoboda. Pri zadiTh volitvah v Rumuniji so pokazali, kako znajo ceniti svobodne volitve. Neka prefektura v Stari Rumu-niji je podrejenim organom brzojavno naročila. da mora imeti vsakdo, ki hoče vršiti volilno propagando, avtorizacijo od prefekture. Tudi shode sme prirejati, vendar je na njih prepovedano govoriti proti armadi, proti orožnikom, proti zakonom in proti varnosti države. Kdor bi ravnal zoper to prepoved, nai ga oblast aretira. To ie naravnost vzorna volilna svoboda. Prav, kakor pri nas!
-r V Egiptu so dobili sultana. V Egiptu so Angleži preglasili sultana Fuada za egiptovskega kralja. Egipt je namreč postal »samostojna« kraljevina.
Dnevu® vesti.
Izsrkajte uradniku in delavcu zadnjo kapljo krvi! Oblačilnica za Slovenijo pošilja zooet račune onim osebam, ki imajo pri tem zavodu še zaostale dolgove. Popolnoma prav je. da je treba dolgove plačati. toda tu ima stvar drugo lice. Obla-čilnica si ie s tem. da je prodajala škandalozno slabo blago (obleka je navadno razpadla v dveh mesecih), pridobila lep dobiček. Ko je zavod likvidiral, so razdelili prebitek med klerikalne zavode, kar je po sebi stranskega pomena. Ali bi ne bilo umestneje. da bi bili tedaj črtali naj-potrebneišim dolžnikom vsaj del zadolžene vsote? Saj žrtvuje ravno duševno kakor tudi ročno delavstvo za državo svojo srčno kri!
Ruše. V 53. številki »Napreja« z dne | 7 maraca t. 1. sem v dopisu: »Izrabljanje ! nezavednega delavstva« do krivem ime-! noval gg. Glaserja in A. Pogačnika izko-
riščevalca ter sem bo krivih informacijah T navedel, da ima najboljši delavec 4 K od ure, kar ue odgovarja resnici, ker kovinski delavci zaslužilo do 11 K, navadni čez 4 I< in le ključavničarski učenci od 3.50 K naprej (na uro). Zato preklicujem zadnje s trditve. — Franc Walcher.
Vrhnika. Zvedeli smo, da je pokra- 1 jinska uprava, oddelek za socialno politiko delavski odsek razpisal za dne 17. t. m. nadaljevanje mezdnih razprav delavstva tovarne konzerv. Radovedni srno, če bo prišel vendarle enkrat predsednik Legvart do spoznanja. Ja s svojo '-^ahi-alno silo ne more skozi zid. Delavstvo je mirno in pričakuje soiidanio rešitev svojega eksistenčnega vprašanja. — Naš so-drug Meznarič je dne 15. t. m. predstavil ravnateljstvu tovarne, zaupnike ki so Po zaupniškem sistemu bili od delavstva voljeni. Čas je enkrat, da se reši to nujno delavsko mezdno vprašanje vendar že enkrat povoljno! — Delavstvo.
Podružnica kovinarjev na Jesenicah ie nabrala za daduiočo Rusijo 3559.35 dinarjev, Vsa čast vrlim jeseniškim sodru-gom. ki so na tak način pokazali, kako razumejo položaj v Rusiji! Sodrugi po ostali Sloveniji naj bi jih posnemal'!
»Avtomobllna proir laa d, d.« vLjubljani obvešča ceni. občinstvo, da vozi od Sobote, dne 18. t. iru dalje avto na progi Uubiiana-CeLle zopet preko Trojan ;i sicer v poletnem voznem redu, t. j.: Odhod iz Ljubljane ob 6.30 zju. in 15,30 (3.30) popojdne. prihod v Celje ob 9.30 zj. in
18.30	(6.30) zvečer, odhod iz Celja ob 6.30 zj. in 13.30 (1.30) popoldne, prihod v Ljubljano ob 9.26 zj. in 16.26 (4.26) popoldne. Hkratu obveščamo, da je promet na progi Celje-Vransko zopet vzpostavljen s tem, da vozi avto z malim ovinkom preko
Liubllana.
Klerikalni teror na šoli v Spodnji Šiški. Pri nas na šoli v Spodnji biški vladajo neverjetne razmere. 14. t. m. se je zgodil tak škandal, da se bodo morale merodajne oblasti zganiti, četudi nerade. Povzročiteli tega škandala je »božji namestnik« katehet Krakar, ki je vzel na piko nekega učenca. Mati se je pobrigala za zdravniško pomoč in zdravnik ie ugotovil da ie storjeno mogel napraviti samo podivjan človek. Danes pa smo vendar v 20. stoletju kulture in civilizacije in smo že davno prišli do spoznania, da moramo liubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. Toda klerikalni širokoustneži tega ne prakticirajo, temveč delajo narobe. To pa zato. ker se ne pustijo revni sloii nič več v taki meri vleči za nos od klerikalnih demagogov, kakor so se pustili še do predzadnjega časa. V svoji onemogli jezi se sedaj maščuieio nad nedolžnimi otroci. Zahtevamo takojšnjo preiskavo in primerno disciplinarno kazen za take pretepače! S takimi ljudmi ven iz šole! — Več obȧnov.
Izpiti za moistre lesnih in kovinskih
obrti se vrše na Tehniški srednji šoli v Ljubjjani odslej redno v drugi polovici meseca maja in novembra. Prošnje je vlagati vsai en mesec preje pri šolskem ravnateljstvu.
i Zrelostni izpit na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na oddelku: Višja stavbna šola se ie vršil prvi zrelostni izpit dne 4. t. m. K izpitu se je priglasilo vseh 12 obiskovalcev zadnjega (8.) semestra, med njimi dve učenki. Uspeh je bil jako ugoden, kaiti vsi so prestali maturo z dobrim, deloma izvrstnim izidom, in sicer (odličnjaki so tiskani z razpritmi črka-
mi: Battellno Angelo. Dolenc. Janko, Hii-bert Zdenko, Jeline k Franc, K o c h o -v a Ruša. Koprivec Milan, M a r t i n -če v a Marija, Medved Ivo, Rožman Ivan, Samsa Stanko, Spinčič Iva, Zupan Miroslav.
Razstava bratov Kralj v Jakopičevem paviljonu ie vsak dan odprta. Raz-stava je nenavadno zanimiva. Dejstvo je, da sta brata Kralja ne samo slikarska, j temveč tudi kiparska mojstra in da kot ’ taka puščata daleč za seboj ostale slovenske oblikujoče umetnike. Vpliv bratov Kralj ie velik, kar dokazujejo ne samo številni lepaki vseh mogočih vrst. tem- j več tudi dela naših umetnikov samih. \
Pojasnilo. V zednjetn času opažamo, < da deli upravnišrvo »Slov. Naroda« da- ; rila. namenjena slepim, natančno na polovico. to je eno polovico za podporno društvo slepih, ero pa za slepe v zavodu. Ker se nam zdi taka delitev samovoljna in neupravičena, prosim plemenita srca, naj izvolijo darove, namenjene za podporno društvo slepih, izročati naravnost društvu, ki jih bo rade vol j e izkazovalo skuuno v časopisju. Povdarjam, da vzdržuje slepe v zavodu država, društvo pa je navezano edmcie na podporo usmilie- j nih src. Društvo vodijo sami slepi, ki po- j znaio najbolje čustva in želje svojih so- 1 trpinov. Društveni prostori so v Woliovi ; ulici 12. — G. F. Jurasek, predsednik. i
Tedenski zdravstveni izkaz izkazuje za Dden od 5. marca do 11. marca 36 novorojencev (19 žensk). 1 mrtvorojenca in 24 umrlih oseb (13 moških). Umrlo pa je: za življensko slabostjo 3, za jetiko 4. za pljučnico 3, za otroško vročico 1, za srčno hibo 4, za drugimi naravnimi vzroki 8, za smrtno poškodbo pa 1 oseba. Prijavljena sta dva nova slučaja Škrlatice, i davice in 1 otroške vročice.
O zemljiški knjigi, konverzijah, testamentih in o vseh tozadevnih novih pristojbinah, s praktičnimi vzorci prošenj, pogodb itd. Ravnatelj zemljiške knjige A. Spende je izdal k tej knjigi »Dodatek iz leta 1922.«. ki obravnava sistematično vse do leta 1922. izišle izpreminjevalne naredbe in novi oristojbinski zakon iz leta 1921. v jasni in kratki obliki. Cena knjigi z dodatkom (180 in 19 strani = 12 tiskar nih pni v oktav-formatu) 12 Din., po pošti 1 Din. več. Naročila sprejema izdajatelj (Ljubljana, iustična palača) in Jugoslovanska knjigarna v Liubljani. Dobiva pa , se tudi v drugih ljubljanskih knjigarnah.
Narodna galerija si je zadnji čas pridobila nad 30 novih del naše starejše in mlajše generacije, tako da predstavlja njena zbirka sedaj dovolj jasna sliko slikarskega razvoja na Slovenskem od Šubicev do današnjega dne. Zaradi novih j pridobitev bo treba vso razstavljeno zbir-I ko pooolnom nanovo preurediti in razstavljene prostore povečati. Dokler se ta i dela v Galeriji ne izvršijo, ostane zbirka | javnosti zaorta.
Služba pisarniškega pomočnika pri državni žrebčarnl na Selu ori Ljubljani je i razpisana v »Uradnem Listu« štev. 25.
»Ljudska univerza« v Mariboru pri-t redi včasu od 17. marca do 19. majnika sledeča redna tedenska predavanja: 17. marca: literaren večer: moderna lirika z recitacijo (M. Skrbinšek): 24. marca: Mariborski zgodovinski spomeniki (predava dr. Medved); 31. marca: Tehnika in kultura. (Predava inženir Kukovec): 7. aprila: Tehnika in kultura — nadaljevanje (predava inž. Kukovec); 12. aprila: 1 Bodočnost človeštva (predava Božidar
Borko); 21. aprila: literaren večer o I. Cankarju (s sodelovanjem M. Skrbinška); 28. aprila: Grof L. Tolstoj (predava I. Favai); 5. majnika: Zgodovina časnikarstva (predava Vek. Špindler); 12. majnika: Zdravje in smrt (predava docent dr. Matko): 19, majnika: Literarcu večer.
Plaii-
Ne farbaite ubogega ogoljufanega ljudstva! Znani sklep zdravstvenega oddelka za Slovenijo, s katerim je isti sklenil zapreti nekaj javnih bolnišnic, je povzročil v javnosti silno razburjenje. Kar se Ptuja tiče, so se merodajni krogi in zastopniki vseh političnih strank takoj zbrali, da ukrenejo potrebne korake, da se oni nesrečni sklep prekliče. Gotovo so tudi merodajna oblastva in zastopi poročali vladi, kakšno jc bilo tiste dni razpoloženje med ljudstvom radi nameravane zatvoritve. Ravnotako jc gotovo, da so se vsi, ki so čutili vsaj nekoliko soodgovornosti radi zaorctja. ustrašili nastalega razpoloženja med ljudstvom, ne morda kot vladajoči, pač pa kot — političarji. Zato so se zgenili in — glej čudo — »posrečilo« se hm je. najti kredit za nadaljnje vzdrževanje bolnic. In šli so ter obesili ta »veliki uspeh« na veliki zvon, češ. glej ljudstvo, kako sc zate potegujemo L Pa sojrrišli oni na drugi strani in vzdignili velikanski halo:	»Ne	vi,	ampak mi
smo dosegli kredit za bolnice. Naš poslanec dr. Iks-ipsilon ie »energično« zahteval pri finančnem ministru denar!« — »Ne, to ni res! Poslanec Nebodigatreba je nanel vse živce in dvignil iz državne kase milijončke za bolnice!« In tako gre ta lajna naprej, ker vsi oni. ki so »dosegli« ali zahtevali, ali ki se jim ie posrečilo« dobiti kredit za bolnice, hočejo imeti od tega — politični dobiček, ali bolje rečeno. glasove pri morebitnih volitvah. Iz nekulturne in nazadnjaške namere zatvoritve štirih bolnic, so ustvarili nesramno politično afero, s katero še nesramnejše farbajo ljudstvo. Ljudstvo pa si misli drugače in kliče vsem skupaj: Sram vas bodi in pfuj!
Nezgoda. »Ptujskemu Listu« je zopet zastala sapa. Preteklo soboto ni izšel iti je odložil izlet na četrtek, 16. t. m. Pravijo. da ni mogel iziti v soboto radi pre-obilega gradiva (demokratski shod in bolnica). Izgleda pa. da mora biti vzrok druga bolezen* ki ji nekateri pravijo — ; ma-rasma penka — ccnka — nije«!
Ali je to res? -Straža« poroča, da jc g. dr. Jenko •— ki jc pred kratkim odloži! funkcijo občinskega odbornika in izstopit iz N. S. S. —- pristopil k demokratom. Nam se zdi to le zafrkacija, ker je po našem mnenju nemogoče, da je dr. Jenko že pozabil na boje. ki jih je imel z demo-kraško stranko. No. bomo videli.
Danes, petek bo zopet diskusijski večer. Dnevni red bo važen, zato vabimo vse ljubljanske sodruge. da se ga udeležijo točno ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Skrejemala se bo pred diskusijo tudi članarina in novi člani.
Dramatični odsek »Svobode« Vič-Glince priredi v nedeljo, dne 19. marca 1922 v Sokolskem domu na Viču veseloigro s petjem v 3 dejanjih
»RODOLJUB IZ AMERIKE«.
Pevske točke izvaja tamburaših zbor Vič-GUnce pod vodstvom sodruga Š. Leh-pamerja.
Ker so vstopnice že povečini razprodane. se bo igra ponovila.
Hrastnik. V nedeljo 12. t. ni. se je vršil ob 9. tlop. javen shod SSJ v gostilni g. j. Domitroviča, Ivi je bil dobro obiskan. Dnevni red shoda je bil politični položaj, draginja in delavstvo, O dnevnem redu je poročal sodrug Koren iz Celja, ki je jako temeljito obrazložil sedanji politični položaj, delovanje naših poslancev v skupščini in delovanje vladne večine. Razpravljajo o draginji je orisal naš izvoz in uvoz in kako bogate razni izvoz-ničarji, ko naša krona izgublja vrednost. Omenil je, da država nima denarja za razne socialne naprave, tako za bolnišnice. dočim ima za militarizem vedno dovolj milijonov na razpolago. Glede osebne dohodarine, ki jo morajo delavci plačevati od svojega zaslužka in celo od draginjskih doklad družinskih članov, je omenil da je naš klub vložil predlog, naj se zviša eksistenčni minimum od sedanjih 1200 Din na 12000 Din letnega zaslužka. Kako naj nastopamo, da spremenimo ta krivični sistem, nam je poročal prepričevalno, ter pokazal pot in sicer organizacijo, izobrazbo ter treznost. Končno je predložil sledečo resolucijo sodrug Malovrh: Javni shod soc. stranke v Hrastniku dne 12. marca 1922 vzame poročilo so-
1 druga Korena o parlamentarnem delova-! nju na znanje ter izraža klubu zaupanje. Shod izraža svojo zahtevo, da naj bo delo naših poslancev posvečeno gospodarskemu in socialnemu vprašanju. Boj proti draginji je treba sistematično pričeti. Za eksistenčni minimum naj se določi kot letni zaslužek 48000 K. Zahtevamo progresivno oddajo imetja. Shod se priključuje resolucijam, ki jih je sprejelo delavstvo na ljubljanskem protidraginjskem shodu, kakor tudi dodatku glede upokojencev in njih sirot. Sodrug Malovrh je v kratkih besedah bodril navzoče k vztrajnemu delu za socialistično idejo, priporočal časopis »Naprej« ter zaključil nad 2 uri trajajoči shod.
Hrastnik. Občni zbor krajevne politične organizacije SSJ se je vršil v nedeljo dne 12. marca 1922 ob 4. popoldne v j dvorani kons. društva ob povoljni udelež- ; bi. Točno ob 4. uri otvori shod predsed- j nik s. Malovrh ter poda poročilo. Iz poročila je razvidno, da je imela organizacija (pred razkolom) približno 1000 čla- j nov. V aprilu 1920 smo pod terorističnim pritiskom tedanjih ekstremistov morali izročiti imenik članov in blagajno. Norčevali so se iz nas, češ, sedaj smo jih od- j nesli k pogrebu. Ali v boju izkušeni soda- ; listi niso drveli za ljudmi, ki so bili do |
prevrata liberalci in klerikalci,' in ki so postali naenkrat bolj radikalni kot sam Lienin. Danes imamo sicer samo mnogo manj članov, ali ti so zavedni in jih ne bo nikakšen demagog več omajal. V odbor so bili izvoljeni ss.: predsednik Malovrh Karel, namestnik Papež Franc, Rojnik Fr. blagajnik, Kandolf Alojz, tajnik, Verden Anton, Cestnik Franc, O rum Ivan, odborniki. V širši odbor pa sodrugi: Podpečan Anton, Domše Ivan, Blanc Baldomic, Ko-ribsky Franc, Obermajer Anton, Gačnik Franc in Žibret Anton. Sodrug Koren je nato poročal o organizaciji, draginji in davkih, za kar je žel burno priznanje. Sprejete so bile resolucije kakor na dopoldanskem shodu. Vsa pisma in drugo jc pošiljati na sodruga Kandolf Alojzija, radarja v Hrastniku. Sodrug Malovrh je govoril o draginji in primerjal delo klerikalcev za časa Koroščevega ministrovanja, ko je ukinil vezano trgovino. Sodrug Verden je podal kratko poročilo lokalnega značaja, nakar se je shod jaključil.
Sodrugi i Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in iakiranje voznih koles v oeči, na] se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Mii®! stavbeni in pišileni 'Jate is ii! Linii iai
1 rrz: KoSedvonka ulica St. ©	...
Spreten
Staro železo
kupuje po najvišjih cenah
Centralna
nakupovalnica starega železa
v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
se 3šc@.
Ponudbe z navedbo zahteve
plaee naj se pošljejo:
Heinr, StoBz* S&ula,
Vofvodina.
K Al O DELIČ,
zlata? in dragasajar
Llublfana najevanu
priporoča svojo
Mo in Mirto iMatiraj
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato« vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhano i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter olabuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la cehoslovaski in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
sera
preie Mariborska eskomptna banka
ustanovljena leta 1872
se
imel.
= Akcijska kapital = K 30.000,000
Rezerve K 16,000.000.
izvršuje vse banine posle najkulantnele.